redal. s pro-odgo . Nje-zelo lahko čisto mpalj / naS namo rani)-sindi-sploh lenju. ; time iši h pre-tilkft j i mi-1 idom v luči ! tudi oprh idelo- lilo v e podom, ičejo- nje v le i« si ve- inva-več-; m j' ih te-nale Šenk sode- izra- larno Utica regar ižalja :m v iranj, ;nim ieha- regal elav- ;A- rjen’ istvo stina ijein cen1 ;raz6 'adej vom ti in i z.a dnj: IČič 'dno |av- rn° itvo in° 0 Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 41 - leto XIII. — 9. november 1974 RAZŠIRJENA seja sekretariata zk zp iskra Komunisti ZP Iskra za branžno reorganizacijo V torek, 29. 10., je bila razširjena ^ja sekretariata Zveze komunistov v ■.Iskra. Poleg članov sekretariata so se je udeležili tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK iz nekaterih TOZD. Namen sestanka je bda politična ocenitev akcij oblikovanja branž in dolo-itev nadaljnjih nalog komunistov pri teJ reorganizaciji. Udeleženci so se seznandi s pote-, novega združevanja v ZP Iskra, hkrati pa tudi s tako imenovanim nirežnim diagramom akcij, ki jih je reba opraviti do konca tega leta, če hočemo uresničiti zastavljeni cilj. Vsi osedanji sklepi nas namreč zave-zuJejo, da do konca leta izvedemo organizacijo Iskre v skladu s Samo-pravmm sporazumom o združevanju sestavljeno organizacijo združenega 6 im ^ruženo podjetje Iskra. udeleženci so na prvem sestanku hienili, da nam vsekakor preostaja oralo časa, da so roki za posamezne "ccije zelo kratki, da pa je treba zastaviti vse sile za pravočasno sklenitev reorganizacije. Poudarili so, da naj aradi tega komunisti in nosilci določaš na*°® žrtvujej° tudi sv°j Prosti Isto stališče je zavzela tudi konferenca Zveze komunistov ZP Iskra, ki j* je sešla v ponedeljek, 4. novembra. a konferenci so posebej poudarili odgovornost vseh komunistov v ZP za Pravočasno izvedbo retirganizacije. O obeh sejah smo se posebej po- govaijali tudi s sekretarjem organizacije ZK v ZP Iskra Stanetom Preskar-jem. Vprašanje obveščenosti komunistov o predvideni branžni organizaciji je vsekakor eden najpomembnejših faktoijev za pravočasno in uspešno dosego cilja. Zato smo mu postavili vprašanje: „Pa so komunisti dobro seznanjeni s tem? “ „Na konferenci Zveze komunistov smo ugotovili, da v Iskri razpravljamo o oblikovanju branž že več kot dve leti. Seveda je bila to le splošna razprava, v zadnjem času pa smo se na osnovi samoupravnega sporazuma, podpisanega lani, lotili konkretnih akcij. O tem smo komunisti govorili že na konferenci julija letos, pozneje pa še na akcijskih odborih v posameznih predvidenih branžah. Prav tako so o tem seznanjeni tudi vsi člani poslovnega odbora, sindikalni funkcionarji, mladinski aktivisti, člani borčevskih organizacij, delegati skupščine ZP Iskra in drugi. Poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma je bilo (Nadaljevanje na 2. strani) Z razširjene seje sekretariata ZK ZP Iskra. Delegati ob 8. kongresu ZSS V četrtek in petek, to je 7. in 8. novembra, je potekal v kinu Union v Uclju 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Dnevni red je zajemal deset točk, gotovo najpomembnejša pa je bila razprava in sklepanje o sklepih kongresa. Naj poudarimo, da temeljijo sklepi na novi ustavi kot tudi na sklepnih dokumentih 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS. Ker je potekal kongres za nas v časovno ..neugodnem" času, saj tooramo redakcijo zaključiti že najpozneje v sredo, bomo obširneje o srečanju slovenskih sindikalnih delavcev v Celju poročali v prihodnji številki. Tokrat objavljamo intervju, ki smo ga naredili z delegati za 8. K°ngres, ki so zaposleni v Iskrinih delovnih organizacijah. Z njimi smo se Pogovaijali o različnih vprašanjih, kot npr. o pripravah na sam kongres, P° kongresu pa jih bomo še enkrat poklicali in jih za „okroglo mizo" Ponovno prosili, naj nam posredujejo vtise s kongresa. Kongresa v Celju so se od Iskrašev udeležili Jože Čebela ter delegati dva Buh, Milena Zadnikar, Sašo Rakar, Pavle Matevljič, Štefan Šimu-»ovid in Jože Zajec Jože ZAJEC, Naprave ^ V Iskri je zaposlen že od leta 1950. Dori' re.^R°Rdb v našem združenem Še Jet u .se Ihhko pohvali, da je ali pa Me jl3rav^a toliko funkcij kot prav on. nji Pogovorom je priznal, da se ni .0h branil dela pa naj bo v tem ali gem organu, v sindikatu ali v Zvezi komunistov, v delavskem svetu ali na občini ipd. Takrat pač, ko iščejo najprimernejše ljudi za določene naloge, ne morejo mimo Jožeta, in tako je veijetno postal tudi delegat za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Naš sogovornik iz Naprav ni hotel, da bi pisali o kakšnih zaslugah, kijih ima, da je postal delegat, saj meni, da -i S podpisa pogodbe med PTT podjetjem Kraljevo in Iskra Commerce. Vedno več naročil za E AT C Počasi, toda vztrajno, se veča število naročnikov novih sodobnih pol-elektronskih central sistema Meta-conta. Ko smo pred nekaj leti kupili licenco od belgijske firme BTM, položaj za prodor nove tehnologije na splošno ni bil ugoden. Podjetja PTT so z dokajšnjim nezaupanjem motrila nov sistem, saj ni bila zanj referenc in nasploh dokazov o uspešnosti in njegovih prednostih. Mimo tega je tudi konkurenčno podjetje v Zagrebu na moč dokazovalo preuranjenost pol-elektronskega sistema v telefoniji, ker je prehoden in je bolje, da si prej v tujini preskrbi potrebne izkušnje. S časom se je ta strah pri PTT podjetjih polegel, največ spričo prvih uspehov delovanja novih EATC in pa dejstva, da bo elektronika povsod v svetu prej ali slej izpodrinila klasične komutativne sisteme. In zakaj naj bi bili prav Jugoslovani zadnji pri uvajanju novega sistema in s tem nehote podaljševali neizbežno agonijo klasične tehnologije. Seveda s tem ni rečeno, da morajo kar čez noč izginiti razni crossbar sistemi, vendar razvoj gre svojo pot in nič ga ne bo zaustavilo. Če na Hrvaškem prevladujejo lokalni interesi in zanje z mirnim srcem darujejo celotno modernizacijo in z njo vse prednosti, ki jih prinašajo novi elektronski sistemi, bo to končno v škodo le njim samim. Iskra Commerce je do sedaj podpisal pogodbo za dobavo in montažo 13 tranzitnih avtomatskih telefonskih central sistema Metaconta. Monterji IC že sestavljajo centrale v Beogradu, Skopju, Sarajevu in Kragujevcu, na treh drugih krajih bodo v kratkem pričeli z montažnimi deli, montaža preostalih pa bo sledila prihodnje leto. Lokalna EATC v ljubljanskih Mostah po uvodnih spodrsljajih že uspešno opravlja svojo nalogo, medtem ko so podpisane pogodbe še za štiri kombinirane EATC. Minuli petek so podpisali« v našem poslovnem centru pogodbo za novo kombinirano glavno — lokalno pol-elektronsko centralo in sicer za Kraljevo v Srbiji. V tem mestu, ki se izredno hitro razvija in šteje že 45.000 prebivalcev, povezuje telefonski promet glavna ATC sistema ARM - Nikola Tesla z dvakrat 200 medkrajevnimi vodi in lokalno ATC sistema AFR s 4000 priključki. Centralo bodo razširili z novo EATC sistema Metaconta, ki bo imela 735 medkrajevnih vodov in 4000 lokalnih priključkov. Njeno zmogljivost bodo kasneje seveda lahko še precej povečali, kot je to možno pri vseh centralah tega sistema. Veljala bo 24 milijonov dinaijev, po načrtu pa naj bi jo vključili v javni promet v tretjem trimesečju 1976. leta. Bolj zgoden termin namreč ni mogoč, ker tovarna telekomunikacij na Laborah, ne zmore prej izdelati določenih sestavov. Zanimivo je, da z razširitvijo nove EATC na območju Kraljeva ne bodo zadovoljivo rešili telefonskega problema, saj se je na njihovi pošti že sedaj nakopičilo nad 6000 prošenj za nove telefonske priključke. Hkrati z novo EATC so podpisali v Ljubljani tudi pogodbo s TOZD Vmjačka Banja. To znano kopališče naj bi dobilo novo vozliščno avtomatsko telefonsko centralo crossbar sistema. Naša nova centrala naj bi zamenjala nekdanjo Teslino ATC ARK 315, ki ima le 600 priključkov, naša nova pa 100 zunanjih vodov in 3000 lokalnih priključkov. Teslino centralo bodo kasneje prenesli v nek drug manjši kraj. Rok za novo vozliščno centralo je pravzaprav isti kot za EATC v Kra-Ijevu zaradi tega, ker morajo v Vmja-čki Banji še prej zgraditi novo poštno poslopje, kjer bo tudi moii*:'ana nova centrala. ~ Pogodbo so podpisali za PTT Kraljevo dir v :tor Sre ten Čekan ovlč, za Vmjačko Banjo še posebej upravnik Blažo Krgovič, za Iskra Commerce pa glavni direktor Anton Stipanič. Maijan Kralj Pon^rJ ree*ne letne konference mladih Iskre, o kateri smo v prejšnji številki je to rezultat kolektivnega dela sindikalnih delavcev v Napravah. Priprave na kongres je ocenil kot izredno ugodne, pri tem pa poudaril na novost, ki je prejšnji sindikalni kongresi niso poznali. Sindikalni delavci so namreč že več tednov pred zasedanjem prejeli kongresne materiale, osnutke kongresnih sklepov in jih podrobno obdelali, dopolnili, vnesli svoja stališča in pripombe. To gradivo so nekje že sprejeli, na kongresu pa so ga delegati le še uradno razglasili za veljavnega. Jože Zajec meni, da je to ena izredno naprednih oblik ter poudarja, da nam je to nekje prinesla nova ustava. Dokumenti nastajajo in se oblikujejo v bazi, med delavci. Sogovornik je opozoril tudi na to, da je bilo skoraj 80% delegatov za kongres delavcev iz neposredne proizvodnje. Na kongresu ni imel referata, ker pravi, da so osnutki sklepov tako jasni in pravilni, da ne vidi potrebe po kakšnih dopolnilih. Jože Zajec poudarja, da bomo morali te sklepe uresničiti, ne pa samo opozarjati na njihovo „lepoto in čistost". Tudi smo povprašali, kako gleda na dejavnost sindikatov. Poudaril je, da (Nadaljevanje na 3. st rani) Predstavniki mladih v Jajcu V soboto, 9. novembra, se bo v Jajcu začel dvodnevni seminar predsedstev mladinskih aktivov v Iskra Commerce. Udeležili se ga bodo člani predsedstev iz posameznih TOZD iz vse Jugoslavije. Iz Slovenije bo šlo na pot v Jajce okoli 40 mladinskih aktivistov, približno toliko pa jih bo prišlo tudi iz drugih krajev Jugoslavije, pač od tam, kjer ima Iskra svoja predstavništva. Mladi Iskraši so si za kraj seminarja izbrali Jajce iz več vzrokov, k izbiri tega prelepega mesteca na Pliva pa sta jih vodila predvsem njegov zgodovinski pomen ter to, da je pač nekje na sredi poti med posameznimi Iskrinimi oddelki. Namen seminarja je predvsem v tem, da se predstavniki predsedstev seznanijo s sklepi nedavnega kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije v Moravcih pri Murski Soboti ter z nalogami, ki sta jih mladim zastavila 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS. Na seminarju bodo predstavnike mladih Iskrašev iz drugih republik sezna- nili tudi z nedavno letno konferenco Koordinacijske konference ZSMS ZP Iskra. Na srečanju bodo podrobno določili tudi potek in delno programe mladinskih konferenc po TOZD, govorili o novi organiziranosti mladine v Iskra Commerce glede ha branžno reorganizacijo s poudarkom na kadrovski problematiki ipd. Po seminarju bo glavna naloga udeležencev, da bodo prenesli stališča in sklepe mladincem v svoje temeljne organizacije. Kot že rečeno, se bo seminar začel v soboto, 9. novembra. Po slovesni otvoritvi seminarja bodo na vrsti referati. Uvodnega bo imela predsednica mladinskega aktiva v IC in sekretarka Iskrine koordinacijske konference ZSMS Vida Prinčič. Zaradi pomembnosti objavljamo njen referat skoraj v celoti. Izpustih smo le tiste dele, ki se nanašajo na zgodovinski proces nastajanja takšne mladinske organizacije, kot je zdaj, ter poglavje o skupni razvojni politiki ekonomskega sistema v Jugoslaviji. Referate na kongresu bodo imeli tudi drugi udeleženci, med njimi Miloš Pavlica in fone Volčič. lad Organizacija branž v razpravi skupščine Z P Iskra PREDSEDSTVO SKUPŠČINE ZP JE OBRAVNAVALO BRANŽE Predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar je ža torek, 27. 10. 1974, sklical 6. sejo predsedstva z naslednjim dnevnim redom: 1. ocena dela akcijskih odborov branž in program bodočega dela 2. stališča do zasnove programsko-poslovne usmeritve SOZD elektroko-vinske industrije Ljubljana 3. konstituiranje ZP Iskra na osnovi ustavnih določil. Seje so se udeležili poleg članov predsedstva tudi predsedniki akcijskih odborov branž, razen predstavnika branže telekomunikacij. OPTIMIZEM GENERALNEGA DIREKTORJA Prvi poročevalec na predsedstvu v zvezi s prvo točko obravnave je bil generalni direktor ZP Jože Hujs, ki je navzoče obvestil o vsebini posveta, ki ga je imel z mandatarji za poslovne funkcije posameznih branž v sredo, 23. oktobra. Četudi je od šestanka naprej prišlo do nekaj nepredvidenih posamičnih akcij, s čimer so nastali določeni novi momenti in dodatni problemi, je Jože Hujs trdno prepričan, da jih bo postopno možno rešiti, vsekakor pa pravočasno. S svojim otpimizmom zagotavlja, da bomo imeli branžne sporazume (kot predloge) izgotovljene okrog 15. novembra in, da obstajajo pogoji, da se bomo tudi ostalih rokov držali in sporazume podpisali do 31. 12.1.1. BUDNOST IN DOSLEDNOST Jože Čebela, predsednik sindikalne konference Zljje bil v svojih izvajanjih precej kritičen: pohvalil je politične aktive in akcijske odbore, vendar pa je hkrati vse navzoče pozval k budnosti nad izvrševanjem sprejetih sklepov v zvezi z branžnim povezovanjem naših TOZD ter k budnosti zoper razne pobude izven začrtane smeri. Nadalje je vse navzoče opozoril na pomanjkljivost informacij v zvezi s predvidenim branžnim povezovanjem TOZD, kot tudi s povezovanjem ustreznih razvojnih skupin v IRI z ustreznimi proizvodnimi TOZD in branžami, kot tudi branžnih prodaj v IC s proizvodnimi TOZD in branžami, oz. branžnimi delovnimi organizacijami. Pri tem je znova naglasil, da nihče v TOZD in delovnih skupinah, ki jih ta reorganizacija kakorkoli zadeva, nima nobenega razloga, oz. naj ne bi imel nobenega strahu glede svoje eksistence, kajti marljive delavce Iskra danes rabi in jutri jih bo rabila še več, če bomo hoteli izpolniti vse naše načrte, ki niso majhni. Komunisti (Nadaljevanje s 1. strani) objavljeno tudi v glasilu Iskra. Težko bi trdil, da je vsak komunist obveščen o vsem, vendar lahko ugotavljamo, da smo posredovali mnogo informacij. Mislim pa, da bi morali posamezni komunisti zahtevati dodatne informacije, če so le-te potrebne za dobro odločanje. Taka aktivnost komunistov bo delovala tudi vzpodbudno za vse tiste, ki morajo informacije pripraviti." - Omenil si mrežni diagram in pripravljanje informacij. Ali že kaj zamujajo? „Moram reči, da smo v zamudi za nekaj dni. Predvsem morajo imenovani vršilci dolžnosti direktorjev branž pripraviti teze oz. koncept organiziranja in delovanja branže. Prav tako moramo čimpreje postaviti načela delovanja Iskrine interne banke. S tem v zvezi bo rešen tudi odprt problem žiro računov, hkrati pa bomo odgovorili tudi na nekatera polglasna in glasna vprašanja. Naj poudarim, da teh nekaj dni zamude lahko v kratkem nadomestimo." ISKRA Številka 41-9. november 1974 LOKALIZEM JE LAHKO OVIRA Predsednik akcijskega odbora branže elementov Ivan Metelko je povedal, da so strokovne komisije po posameznih funkcijah že sredi njihovega dela, vendar imajo nekaj težav z lokalističnimi težnjami, nekaj z občinskimi političnimi forumi, vendar pa imajo največjo skrb prav z bistvom povezovanja: kakšne samoupravne odnose fiksirati v sporazumu, da bo povezanost sorodnih TOZD trajno, samoupravno in poslovno uspešna, kar je izključni interes vseh delavcev, ki bodo morali o tem odločati v naslednjem mesecu. ČISTI RAČUNI - DOBRI PRIJATELJI Stane Preskar, sekretar ZKS ZP Iskrije zahteval od vseh navzočih, da v celoti enotno nadaljujejo akcijo branžnega povezovanja v Iskri ter naglasil, da bo o tem še posebej sklepala razširjena seja sekretanata, na katero so povabili vse sekretarje ZKS TOZD (O tej seji poročamo na drugem mestu). Pri tem je navedel poglavitno nalogo, ki jo bo morala opraviti Iskrina banka: obvarovati čiste račune med TOZD. DOHITETI OSTALE Janez Rakovec, predsednik akcijskega odbora branže »široka poraba", je v svojem krajšem poročilu povedal, da je branža še zelo »dislocirana" in, da se šele bodo sestali posamezni poslovni orjgani tovarn elektromotorjev Železniki, Sprejemniki Sežana, Gospodinjski aparati Škofja Loka-in TOZD Avtomatika Pržan. VSAK SAM JE KOVAČ SVOJE BODOČNOSTI Branža avtoelektrike ima svoj samoupravni sporazum že izdelan, dogovorili so se, da bodo službe, ki jih je branža doslej imela v Ljubljani (razvoj—IRI in prodaja-IC^še nadalje ostale v Ljubljani. Delavci TOZD IEZE Žarnice so bili na obisku v tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici in na njih je odločitev glede nadaljnje skupne »usode", ali v branžo avtoelektrike, ki predstavlja 80 % njihovega programa, ali z branžo elementov, na katero jih vežejo zgodovinske in lokacijske vezi, je v svojem poročilu komentiral predsednik akcijskega odbora branže avtoelektrike. NI TEŽAV * Franjo Panza je za Iskra - industrija EMO povedal, da trenutno ni- Z P Iskra... — Kako pa potekajo razprave o branžah v TOZD? „V glavnem razprave potijujejo pravilnost začrtane reorganizacije ZP Iskra, vendar pa so se ponekod pojavila tudi nekoliko drugačna stališča. Naj omenim pobude za oblikovanje »dolenjske" branže in »sedme" branže. Te pobude so prav gotovo nastopile prezgodaj, saj ob predvidenih branžah Telekomunikacije in Elementi še nismo obravnavali še vseh argumentov za in proti prvotno začrtanemu združevanju." - Govori se, da ponekod pripravljajo organizacijo novih TOZD? »Res je, da se bodo delavci ponekod združili v nekoliko manjše TOZD kot so danes, vendar smo na sekretariatu in na konferenci sprejeli sklep, da se zaradi tega reorganizacija Iskre ne sme zavleči." — Ali bo organizacija Zveze komunistov v kratkem ponovno posegla v konkretno razpravo o branžah? »Na omenjenih dveh sejah smo se dogovorili, da se bodo v roku enega tedna sestali po predvidenih branžah vsi sekretaiji osnovnih organizacij Z K. Preučili bodo teze oz. koncept delovanja svoje branže, ki ga bo podal vršilec dolžnosti direktorja branže. Lado Drobež majo težav ob predvideni reorganizaciji. TRIKRAT NUJNO - INFORMIRATI, POJASNJEVATI, RAZLAGATI Vsi nadaljnji razpravljale! Aleksandra Gorup, Peter Kavčič, Jože Čebela, Jože Hujs, mr. Jože Vugrinec, Vladimir Logar in drugi so poudarjali potrebo po temeljitem informiranju vseh delavcev naših delovnih kolektivov, zlasti o vzrokih za predvideno reorganizacijo celotne Iskre, kakšni so cilji in kakšne so naše skupne naloge za uresničitev. ZP mora pomagati delavcem posameznih TOZD k njihovi pravilni odločitvi, poslovodni organi tako branž kot ŽP morajo predvsem reševati ključne probleme, kajti odgovorni so tudi za izpolnjevanje postavljenih rokov glede snovanja branž; Iskrina banka mora biti organizirana vzporedno z branžami; delavce je treba sproti izčrpno in objektivno obveščati o celotni akciji, o njeni vsebini in njenem poteku ter tudi o morebitnih težavah in zaprekah, kajti ura odločitve se nam bliža hitreje, kot bi nekateri to sploh želeli. SOZD ZP ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE LJUBLJANA Naslednji dve točki dnevnega reda sta bili precej krajši. Zasnova program-sko-poslovne usmeritve skupnega združenega podjetja Iskra in Gorenje, ki se imenuje SOŽD Elektrokovinske industrije Ljubljana, naj gre najprej na strokovno obdelavo na Poslovni odbor ZP, ki naj zbere tudi stališča in pripombe vseh TOZD ZP Iskra in naj tako pripravljeno skupno stališče predloži (prek predsedstva) skupščini ZP v obravnavo in sprejem. REGISTRACIJE OZD DO 31. 12. 1974! Registracija ZP Iskra na osnovi sprejete ustave bo lahko sledila šele po izvršeni reorganizaciji in podpisu novega samoupravnega sporazuma, kar velja tudi za vse branže, vendar bi bile posledice lahko usodne, če z našim delom ne bomo pohiteli in, če bomo prekoračili zakonske roke. -I.S.- ISKRA - INDUSTRIJA EMO, Proslava v Kolektiv TOZD EMO Tvornica kupačih kada v Kruševcu je organizirala za svoje člane proslavo osemdesetletnice obratovanja EMO Celje. To tovarno je namreč zgradila EMO, da so dobili tamkajšnji delavci zaposlitev. Vanjo je bilo vloženega precej denarja preden je postala to kar je danes. V tej TOZD niso v lanskem letu, pa tudi preje delali kar štirinajst mesecev. Proizvodnja je bila ustavljena zaradi nemogočih predpisanih cen za kopalne kadi. O tem smo tudi v našem listu mnogo pisah. Naj omenimo le to, da so birokratske klešče popustile šele na intervencijo ZP Iskra in sindikata ZP Iskra in to na podlagi neovrgljivih dejstev. No, hudi časi so prešli in tamkajšnji delavci so ohranili svojo tovarno ob solidarni pomoči svojih tovarišev iz EMO in pomoči ZP Iskra. Letos dela ta TOZD s polno paro. Zaposlili so tudi nekaj novih delavcev, kar je za tamkajšnje razmere zelo razveseljivo. Dela imajo sedaj toliko, da so v septembru uvedli četrto izmeno in povečali proizvodnjo za 60 odstotkov. Za leto 1975 imajo krepak plan. Napravili bodo kar 100.000 komadov kopalnih kadi. Tako zmogljivost že danes dosegajo. DOPISUJTE V ISKRO x______________________/ V tovarni usmemiških naprav - TOZD Elektrospoji letos zelo uspešno posluj6' jo, kar je nedvomno med drugim zasluga združitve s TOZD Napajalne naprav6 v preteklem letu. Na sliki: detajl iz proizvodnje spojnih elementov. IV. KONGRES JUGOSLOVANSKEGA ZDRUŽENJA ZA MARKETING Vse več pozornosti načrtovanju V prejšnji številki našega glasila smo na kratko že poročali o osrednjem portoroškem dogodku, IV. KONGRESU JUGOSLOVANSKEGA ZDRUŽENJA ZA MARKETING (J UMA). Ker se ga je udeležilo lepo število Iskrašev in ker so sredstva komuniciranja z javnostjo (jugoslovanska RTV, časopisje) temu dogodku posvetila precej potrebne pozornosti, smo obljubili na|im bralcem, da jim bomo ta dogodek podrobneje osvetli- li. CELJE Kruševcu Na slavnostnem zborovanju jim je govoril glavni direktor EMO. Pazljivo so poslušali in bili zadovoljni, kajti obeta se jim v bodoče bogat program. Govor glavnega direktoija EMO dipl. ing. Mira Jančigaja jim je vlil velik optimizem v njihovo prihodnost in zborovanje je potekalo v izredno prijetnem in prijateljskem vzdušju. Proslava je bila 18. in 19. oktobra. Poleg predstavnikov iz EMO so se je udeležih predstavniki občine iz Kru-ševca in predstavniki družbenopolitičnih organizacij kruševske občine. Vsi delavci in mnogo Kruševčanov se je udeležilo gledališke predstave, ki jo je ob tej slovesnosti uprizorilo amatersko gledališče iz Štor. Uprizo-rili so »Veroniko Deseniško". Dvorana, v kateri je bila uprizoritev, je bila nabito polna. Delavci te TOZD in člani njihovih družin so bili izredno veseli in zadovoljni. Devetnajstega oktobra je bilo prijetno Drugarsko veče za člane kolektiva. Udeležilo se ga je nad 60 delavcev. Na tem tovariškem večeru so bili poleg predstavnikov iz EMO še predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občine Kruševac. Pozdravni govor je imel Dragosav Vučič, predsednik sindikalne organizacije EMO Jože Oštir, pa je govoril o delavskem gibanju v EMO. Tako predstavniki EMO kot gostje iz K ruševca so govorili o perspektivnem razvoju te TOZD. Proslava osemdesetletnice obratovanja EMO v Kruševcu ni bila le formalna proslava, temveč lepa manifestacija bratstva in enotnosti naših narodov in velike solidarnosti delavstva ZP Iskra s tamkajšnjimi delavci, ki je zlasti v bližnji preteklosti razbila birokratske spone, zaradi katerih so bili delavci te TOZD tako hudo prizadeti. E. Jejčič JUGOSLOVANSKO ZDRUŽENJE ZA MARKETING ali JUMA, kot ga v skrajšani obliki in po domače imenujemo, je strokovna, družbena in interesna organizacija. Ustanovili so j° pred več kot desetimi leti s ciljem, oa bi zagotavljala ustrezno napredovanje strokovnosti pri preučevanju tržišč in pospeševanju plasmana proizvodov in storitev doma ter na tujem. Vodijo]0 ugledni teoretiki in praktiki s področja ekonomskih in drugih ye(*’ gospodarstveniki in družbenopolitičn1 delavci. Naloge zdmženja so številne' Podrobneje jih ne bi navajali, ker s° naštete v statutu, ki je slehernemu dostopen. Člani J UME so kolektivna individualni, častni idr. »ISKRA", ki ni v svojih dokumentih samo formalno opredelila svoju tržne usmerjenosti, ampak jo v prak5* včasih bolj, drugič spet manj uspešn0 tudi sprovaja, sodi vsekakor med prve’ medtem ko nas je zdaj že kar lep0 število individualnih članov. Ta statu8 smo si pridobili bodisi z opravljanjem funkcij na področju trženja, s p001' plomskim študijem in udeležbami na raznih srečanjih, ki jihz prireja organizacija v skladu s svojim statutom, potrebami posameznih regionalnih sekcij in drugih, za njeno strokovnost zavzetih subjektov. .. Kot smo že pisali, je bil pokrovitelj letošnjega IV. kongresa izvršni svet SK Slovenije. Udeležilo se ga je več ko 400 članov JUME, med gosti pa tu m nekaj uglednih družbenopolitičum delavcev iz zvezne, republiških r občinskih skupščin ter mnogi vodiim in vodstveni delavci gospodarstvu-Slavnostno otvoritev je vodil Pr^ gramski odbor kongresa, ki mu J. predsedoval dr. F. ROCCO, dolgojfjj vodja mnogih manifestacij predvsem pa nestor med kadri, ki je posredno specializiral za opravljalM funkcij na področju marketinga- v tem delu dneva je med prvimi m imenu pokrovitelja spregovoril slovenskega izvršnega sveta, tovariš N' GOSLAR. V krajšem govoru, ki J. zbudil izredno pozornost med vsem prisotnimi, je osvetlil faze ustavp1 sprememb in spremljajoča dogajanj ' Identificiral se je s prizadevanji u-^ ležencev kongresa, ki so si v teoretskjj predlogah in kongresnih referatuj: zbranih v posebnem zborniku, zadajj za nalogo, da čim jasneje oprcdeUP najustreznejšo koncepcijo in funkcij. marketinga v pogojih samoupravo ekonomskih in družbenih odnosov- temeljijo na treh osnovnih premi isah: ekonomski stimulaciji, hitrejšem raf vijanju-proizvodnih sil in odnosov 1 produktivnosti družbenega prouuKuvnosu aruzoenega “ j usmeijanju delavcev k samoupra^ integraciji in spodbujanju smoto11 (Nadaljevanje na 5 stra Delegati ob 8. kongresu ZSS (Nadaljevanje s 1.strani) naj bodo sindikati pobudniki idej na različnih področjih življenja, kljub temu pa bi moral biti sindikat specializirana organizacija, ki se ne bi smela operativno ukvarjati prav z vsemi področji življenja in dela človeka — marsikatero delo bi lahko in bi morale prevzeti strokovne službe, ki marsikje doslej le s strani opazujejo delo sindikata. enje tgav [lenuhi te-so j° m, ^ vanje šč ih ov ih ijojo poved. itični /ilne. er s° lem11 tivni. meh' svoje raks ešno prve, lepo tatu5 ijeih iodi- ii na i ta tatu-jgio-! strO'1 dtelj tSK kot tudi čnik l »I dilth stva- K u J6 etfl1 ME, ijfr janf Stefan ŠIMUNOVIČ, Usmerniki i v®1*. vseh delegatov, zaposlenih v skri, je Iskraš še najdlje - kar 20 let. daj dela v novomeških Usmernikih, acel pa je v kranjski Elektromeha-rp- Aktiven sindikalni delavec je že d leta 1947, trenutno pa je član šte-dmh sindikalnih in drugih forumov v tudi U’- rePuEliki pa celo Na vprašanje, kaj bo pomenil kon-Pes za dejavnost sindikatov v prihod-Je> je dejal, da je iz predlaganih sklepov razvidno, da je ostalo le malo edorečenega. Glavni cilj zdaj po ongresu bo ta, da bomo čimveč tega, ar smo sprejeli, tudi uresničili v bazi. ružbeno politični delavec iz Novega esta poudarja, da bodo sindikati po ^organizaciji dobili večji vpogled in ecjo vlogo med svojim članstvom, predvsem med tistimi vejami gospo-kafStVa’ k* prej niso imele svojih sindi-bnH •Z^ai P° novi organizaciji pa jih L j imele. Z novo organizacijo se °do sindikati bolj približali bazi, medtem ko so bili doslej preširoki. , 9 predkongresni dejavnosti meni, im ]e kil.a ta izredno široka in da so mteli vsi člani sindikata možnost, znanki se z osnutki sklepov kon-&resa. Dolgoletni Iskraš poudarja, da sindikalni delavci dobili gradivo Pravočasno, hkrati pa je bil ta materi-dostopen vsakomur, ki se je vsaj mal0 zanimal zanj. t^obno kot Jože Zajc iz Naprav, na k ^au Simunovič ni imel referata skl k?n8resu, saj je prepričan, da so t^P* tako široki in da zajemajo materijo, da je v njih že skoraj Vse doreči un elegat iz Novega mesta nas je ob s_ cu zaprosil, naj V glasilu „Iskra“ kate^OVOr™° tU(b ° dejavnosti sindi-°v v Novem mestu, podobne pro-drii^u k°t tam, pa imajo tudi po m “di mestih v Sloveniji. V Novem n0 u bi morali sindikati nameniti več °rnosti tako imenovani svoji Var .arnl dejavnosti, to je otroškemu Pod VU’ ^0lstvu, kadrovanju in drugim darst ^em’ kr s hitro rastjo gospo-fan ea Za ujim precej zaostajajo. Ste-morali k1* n°viČ ie poudaril, da bi bi m411 brti sindikati pobudnik tega, da Zasn?ra^biti pri določenih investicijah dejat0V ien denar tudi za primarno V primerjavi z dosedanjim sindikalnim delom je med proučevanjem osnutkov sklepov opazila določene spremembe. Meni, da bo kongres v celoti uspel šele takrat, ko bomo uresničili naloge, ki so jih delegati začrtali v predkongresnem obdobju ter sprejeli na kongresu. Podobno kot drugi delegati, zaposleni v Iskri, tudi Milena Zadnikar opozarja na to, da so sklepi izredno izpiljeni, kljub temu pa ima nekaj pripomb na 5., 8. in 9. sklep. Peti sklep se nanaša na samoupravne odnose pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev na osebne dohodke, 8. na delovne in življenjske razmere delavcev, 9. pa na razvoj stanovanjskega gospodarstva. Njena pripomba oz. dopolnilo k 8. sklepu pa je v tem, da bi morali nadomestila obračunavati na podlagi tekočih osebnih dohodkov, oz. nominalnih življenjskih stroškov, torej ne z zmanjšanim odstotkom na osebni dohodek iz prejšnjega leta. To naj bi veljalo vse dotlej, dokler ne bi inflacije omejili na najmanjšo možno in normalno mero. Glede stanovanjske problematike meni, da bi bilo treba stanovanjsko varčevanje stimulirati vsaj z normalnimi obrestmi, kot je to običajno pri normalnem varčevanju. Meni, da je v sklepih tudi premalo govora o različnih špekulacijah s podnajemniki, o oderuških najemninah, nerealnem vračanju družbenih sredstev za dana posojila ipd. Glede sindikalne dejavnosti v Iskri se je Milena Zadnikar omejila le na dejavnost v TOZD Telekomunikacije. Poudarila je, da so tovarno na Labo-rah odprli lani ter, da je v tem času sindikalna dejavnost premalo zaživela. Po njenem mnenju je pomanjkanje časa glavni krivec za to, nekaj pa je vmes tudi premajhne prizadevnosti. Prepričana je, da bo po 8. kongresu tudi sindikalna dejavnost na Laborah bolj zaživela. Tnlena ZADNIKAR. Telekomunikacije ski delegatko so jo izvolili v kranj-let j .hd- V Iskri je zaposlena že 16 Proiz Sicer kot delavka v neposredni razčlenil predvsem problem o onesnaženosti reke Reke, v katero se izlivajo različne odplake, vodo te reke pa uporabljajo v Italiji kot pitno vodo. Doslej k sreči še ni prišlo do nobenih zastrupitev zaradi pitja te vode, toda lahko si kar mislimo, kdo bo krivec in kdo bo nosil škodo, če bi kdo zbolel, ali celo umrl. Pavle Matevljič je na kongresu obširno spregovoril tudi o čistilnih napravah. '' ....................... ' Pavle MATEVLJIČ, Sprejemniki Zaposlen je v radijskih sprejemnikih v Sežani kot vodja kemičnega oddelka. Podobno kot druge delegate smo tudi njega najprej povprašali, kakšne „zasluge“ ima, da so ga izvolili za delegata. Pavle Matevljič je delegat krajevne skupnosti Divača, že vrsto let pa je opravljal različne dolžnosti v Iskrinem sindikatu pa tudi v občinskem sindikatu. Pavle nam je med pogovorom večkrat poudarjal, da pomeni 8. kongres prelomnico v dosedanjem delu*sindi-katov. Prepričan je, da bo kongres dal še večji poudarek samoupravljanju, delavcu pa bo dal v roke še več „adutov“ pri njegovem delu. Pavle Matevljič je izrazil zadovoljstvo, da so na kongresu osvetlili tudi nekatera vprašanja, ki so bila doslej delno zapostavljena, kot. npr. problem nerazvitih območij, varstvo narave, otroško varstvo, stanovanjsko problematiko, razlike v osebnih dohodkih, skratka celotno socialno varnost delovnega človeka. Glede same dejavnosti je poudaril, da mora biti sindikat pobudnik določenih akcij, ni pa nujno, da je tudi vedno nosilec vseh teh akcij. Že med najinim prvim srečanjem se je Pavle Matevljič izkazal za velikega izvedenca s področja varstva narave. Prav zato smo tudi med intervjujem preusmerih pogovor na to področje, ki je vsekakor izredno pomembno za našega delovnega človeka, za našo sedanjost. Pavle Matevljič je za kongres pripravil referat o varstvu okolja. Je član Društva za zaščito narave, ki deluje na republiški ravni. V svojem referatu se je naslanjal na ustavna določila, ta pa med drugim poudaijajo, da nihče v Jugoslaviji nima pravice zastrupljati zemlje; voda in ozračja. V referatu je Silva BUH, TOZD Avtomatika Kontrolorka s Pržana je bila med najmlajšimi na celjskem sindikalnem kongresu. Je članica 10 osnovne organizacije sindikata, kar je tudi za delegatko. Za kongres se je kar precej pripravljala, čeprav ji je dostikrat primanjkovalo časa, saj njeno delo zahteva „celega človeka", ima pa tudi že družino. Poudarila je, da bomo morali na kongresu sprejete sklepe spoštovati, s tem se bo vloga sindikata še bolj okrepila, delavci pa bodo še bolj zaupali v to svojo organizacijo. S Silvo sva se pogovarjala predvsem o problemih nočnega dela žensk, otroškega varstva, porodniškega dopusta, skratka o tistih področjih, s katerimi se ženske najbolj srečujejo. Zelo ji je všeč tisti del sklepov, ki se nanaša prav na otroško varstvo, saj bomo, če bomo te sklepe uresničili, enkrat le rešili ta problem, ki je zdaj nerešljiv za marsikatero družino. Tudi Silva Buh ima otroka, sinčka, starega tri leta in že dve leti čaka na rešitev prošnje za sprejem v otroški vrtec. Sindikalni delavci so prav v osnutkih sklepov poudarili, da nezadostna razvitost otroškega varstva ovira enakopraven razvoj otrok ter negativno vpliva na produktivnost dela staršev Da bi omogočili učinkovitejše samoupravno urejanje odnosov na tem področju, bodo sindikati skupaj z drugimi pristojnimi faktorji delovali na tem, da bi zagotovili potreben denar za povečanje zmogljivosti in za njihovo boljše izkoriščanje. Sogovornica s Pržana ni imela referata na kongresu, ker se povsem strinja s kongresnim gradivom, med našim pogovorom pa je večkrat opozorila, da bomo morali kongresne sklepe uresničiti in to čimprej. Referata ni imela tudi zato, ker ceni ljudi po dejanjih, ne pa po tem, kaj in koliko kdo govori. ... Sašo RAKAR, Elektromehanika Za delegata na kongresu so ga izvolili v kranjski občini. To, da je postal delegat, je priznanje za njegovo večletno delo v 10 sindikalne organizacije v Elektromehaniki in pa za delo v posameznih sindikalnih komisijah. O samem kongresu je dejal, da je razprava o gradivu za to srečanje zajela širok krog samoupravljal cev in so .bile v teh razpravah velikokrat dane pripombe in kritična mnenja na delo sindikata v obdobju med 7. in 8. kongresom. Zaradi vsega tega je bilo že v osnutku kongresnih sklepov treba jasno povedati, da se mora vloga slovenskih sindikatov povečati in biti bolj prisotna v življenju in delu našega samoupravnega sistema. Sklepi 8. kongresa, katerim so delegati v razpravi dali dokončno vsebino, pa bodo resnično dobili pravo vsebino šele takrat, ko bo z njimi seznanjen vsak delavec, in ko jih bomo uresničili. O sami predkongresni dejavnosti je izjavil, da je bila ta aktivnost v Sloveniji zelo živahna, žal pa so sindikalisti v nekaterih delovnih organizacijah zatajili. V Elektromehaniki razprava o kongresnih dokumentih npr. ni bila tako široko obravnavana kot bi morala biti. Sicer pa Sašo Rakar pravi, da sindikalna dejavnost v Elektromehaniki ni tako slaba, saj je sindikat izredno delaven po posameznih komisijah, žal pa je opaziti precejšnjo vrzel na področju obveščanja delavcev o dogajanjih v kolektivu. Kot športnemu delavcu smo postavili tudi vprašanje, kaj meni o dejavnosti sindikatov na področju športa in predvsem rekreacije. Dejal je, da je vloga sindikatov na tem področju izredno pomembna in tudi v Elektromehaniki zelo razgibana. Prav kolektiv kranjske Elektromehanike je med najbolj marljivimi na različnih rekreacijskih in športnih prireditvah v kranjski občini, po množičnosti pa je gotovo med prvimi na Gorenjskem. Sašo Rakar nima kakšnih večjih pripomb h sklepom kongresa, pravi pa, da bi morali spremeniti delitveno razmerje za sindikalno članarino — več denarja bi moralo ostati delovni organizaciji. K ISKRA - ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Tehnologija na pohodu ISKRA V ŽELEZNIKIH JE ZNANA PO SVOJIH PRIZADEVANJIH ZA AVTOMATIZACIJO IN JE NA TEM PODROČJU ŽE MARSIKAJ DOSEGLA. NEKAJ O TEM NAM JE POVEDAL VODJA TEHNOLOŠKEGA SEKTORJA JANKO JELENC. Kakšna je tehnična opremljenost vaše tovarne v slovenskem in svetovnem merilu? Kakor veste, se v Iskri v Železnikih ukvarjamo večinoma le z malimi elektromotorji in zato so vsa naša strokovna prizadevanja usmerjena v to specialno- dejavnost. V slovenskem merilu smo tehnološko precej pri vrhu po sodobnosti tehnologije. Žal pa moramo ugotoviti, da za modernimi tehnološkimi procesi avtomatizacije po svetu zaostajamo najmanj za dve leti. Seveda pa ta ocena ne velja za vso tovarno enako, imamo še zastarele delovne metode in ponekod se že okoriščamo z najnovejšimi odkritji tehnologije. Bi nam povedali nekaj o tehnologiji dela pri vas? Kakor smo že rekli, so naš glavni proizvod mali električni motorji. Temu je prilagojena tudi vsa tehnologija dela v naši tovarni. Temu sledi razpored strojev in zaporedje tehnoloških postopkov. Precej smo naredili tudi na področju notranjega transporta in prihranili precej na poti in času. Ob »glavni transportni poti" smo postavili stroje, ki obdelujejo večje količine težjih polizdelkov, in s to racionalizacijo precej prihranili. Seveda pa so od teh notranjetrans-portnih linij precej odmaknjeni, oziroma dislocirani livarski stroji, avtomatske stiskalnice in še nekaj procesov, ki povzročajo slab zrak, hrup ali drugače motijo delavce v proizvodnem procesu ali pa bi celo utegnili škoditi njihovemu zdravju. Precej se sliši o vaših, doma izdelanih dodatnih napravah in kaj ste s tem dosegli? Res smo izdelali že precej dodatnih naprav. Največ smo dosegli s polavto-matizacijo ali avtomatizacijo »mikro-transporta" - to so razna vkladanja in odvzemanja na strojih. S tem smo ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦», ODGOVOR NA ČLANEK O PREDLOGU NAČRTA PROIZVODNJE IN IZVOZA V 39. ŠTEVILKI GLASILA ISKRA Z DNE 26. OKTOBRA 1974 Predlog načrta proizvodnje in izvoza za leto 1975 predvideva na-pram letošnjim zadolžitvam 19 odstotno količinsko povečanje. To povečanje pa ni tako veliko. Če bi obdržali nivo proizvodnje letošnjega IV trimesečja v prihodnjem letu, bi to že pomenilo približno 9 odstotno povečanje. Dejansko povečanje je tako le 10 odstotno. Načrt je oblikovan na osnovi tržnih zahtev in naših zmožnosti. Povečana proizvodnja bo dejansko zahtevala nove stroje in ljudi, da bomo odpravili ozka grla, katera so nam povzročala težave že v letošnjem letu. S tem bo omogočena večja in rentabilnejša proizvodnja. Samo zaradi povečevanja proizvodnje ne bi bilo treba povečevati skladišč, katera so že za sedanjo proizvodnjo premajhna in v neustreznih prostorih. Načrt proizvodnje in izvoza je osnova za izdelavo gospodarskega načrta delovne organizacije in vseh naših temeljnih organizacij. V gospodarskem načrtu bodo obdelani vsi ekonomski pokazatelji in bodo odgovori na ekonomska vprašanja možni šele, ko bodo izdelani gospodarski načrti. Slednje pa izdela ekonomsko-fmančno področje v sodelovanju s temeljnimi organizacijami. t dosegli, da je delavec manj fizično obremenjen in obenem lahko bolje nadzira delo stroja, ker ima več časa. Na nekaterih strojih pa smo dosegli, da en delavec streže več strojem hkrati - s čimer smo visoko povečali storilnost. Druga stvar pri naših napravah, ki si jih izdelamo doma, pa je potreba. Smo zelo specializirana industrijska veja in zato moramo sami napraviti precej naprav za te svojstvene tehnološke postopke. Tretji vzrok naših tehničnih izboljšav in izdelave novih naprav pa je kronično pomanjkanje sredstev. Zato moramo marsikako napravo izdelati sami, če hočemo najnovejše tehnološke pridobitve in dosežke »presaditi" k nam. Gotovo pa ima pozitiven učinek tudi možnost strokovnjakov, da porabijo svoje znanje in sposobnosti, kar jim poleg prihranjenih sredstev podjetju nudi tudi osebno zadovoljstvo. Ko smo že pri kadrih, kakšno zasedbo imate? Zadnja leta se lahko pohvalimo z izobraženim in sposobnim kadrom. Veste, tehnologija ni exaktna znanost, ampak eksperimentalna in zato je nujno del tehnologov zaposlen z eksperimentiranjem. Čutimo pa pomanjkanje dbdatnega izobraževanja na področju tlačnega litja, plastike, štancanja in tehnike navijanja. Kakor smo že rekli, smo v naši državi zelo specialna veja in seminarjev ter tečajev s teh področij nihče ne prireja. Morda ob tem lahko omenimo, da precej naših tehnikov študira na prvi stopnji v izrednih šolah. Kaj menite o skupni tehnologiji v branžah, kijih formiramo? Premalo poznam tehnologijo po drugih Iskrinih tovarnah, da bi lahko kaj fiksnega povedal o tem, toda mislim, da bo treba tehnologijo po posameznih TOZD poenotiti ali vsaj uskladiti tehnološki nivo posameznih tovarn. Mislim pa, da bi bilo dobro v vsaki branži formirati neko strokovno telo, kakor je bila včasih v ZP Iskri Tehnološka komisija. Ti strokovni ljudje bi v posameznih tovarnah poenotili tehnologijo, kjer je to možno seveda. V naši branži široke potrošnje bomo morah predvsem upoštevati dogajanja svetovnega merila, da bomo dosegli tehnološko raven v svetu in s tem konkurenčnost na domačem in svetovnem tržišču. (Nadaljevanje na 4. strani) Sodelovanje Iskre s SEV na področju standardizacije V zadnjem času smo že nekajkrat poročali o uspehih ZP ISKRA v državah SEV in še posebej v SZ. Tem uspehom dodajamo danes še visoko priznanje našemu dosedanjemu delu na tem področju, pa tudi na področju standardizacije: Zvezni izvršni svet je imenoval za člana jugoslovanske delegacije v Stalni komisiji za standardizacijo SEV — poleg direktoija Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo Milana Krajnoviča — tudi starega Iskraša Franca Špileija, direktoija splošno tehničnega sektoija v IRI, kamor je vključena skupna služba za standardizacijo v ZP ISKRA. Neposredno sodelovanje našega sodelavca v najvišjem organu za standardizacijo SEV bo nedvomno mnogo koristilo našim službam, ki delajo na izvozu v države SEV. Jugoslavija je doslej sodelovala v naslednjih stalnih komisijah in komitejih SEV: 1. Komite za znanstveno-tehnično sodelovanje 2. Stalna komisija za zunanjo trgovino 3. Stalna komisija za valutno-finan-čna vprašanja 4. Stalna komisija za statistiko 5. Stalna komisija za transport 6. Stalna komisija za strojegradnjo 7. Stalna komisija za čmo metalurgijo 8. Stalna komisija za barvno metalurgijo 9. Stalna komisija za kemijsko industrijo 10. Stalna komisija za elektroenergijo 11. Stalna komisija za radio tehniško in elektronsko industrijo (član jugoslovanske delegacije v tej komisiji je tudi Vladimir Klavs, direktor IEZE) 12. Stalna komisija za nafto in plin 13. Stalna komisija za gradbeništvo 14. Posvetovalno telo držav-članic SEV za pravna vprašanja 15. Posvetovalno telo vodnogospodarskih organov držav — članic SEV. V stalni komisiji za standardiza: cijo SEV Jugoslavija doslej ni sodelovala. Stalna komisija za standardizacijo SEV je ena od 20 stalnih komisij za (Nadaljevanje s 3. strani) Raven tehnologije v posameznih TOZD pa bo treba ocenjevati po višini stroškov, ki jih povzroči tehnologija na nekem proizvodu. Tehnologija namreč poceni ali podraži proizvod in s tem poveča ali zmanjša ostanek dohodka. Zato bo treba resno obvladati vrednostno analizo, kar bo hvaležno področje za naše; ekonomiste. Naloge in cilje naj daje tehnologom vrednostna analiza. S kom vse sodelujete na vašem področju dela? V glavnem znotraj Iskre. Tako z Birojem za industrijski inženiring in s tehnologi v kranjski Elektromehaniki. Tako smo skupaj z Birojem (Bil) uvedli Work-factor in analizo vrednosti. Za konec pa zapišite tole: »Tehnolog ne sme biti nikoli zadovoljen s »statusom quo“, ampak mora stremeti stremeti vedno za boljšim, novejšim. Zapisal KF posamezna strokovna področja. Njena naloga je priprava priporočil in standardov SEV splošnega značaja in koordinacija dela med ostalimi stalnimi komisijami, ki pripravljajo osnutke teh dokumentov za svoja ožja strokovna področja. Zasedanja stalne komisije za standardizacijo so praviloma dvakrat letno in sicer začetkom decembra v vzhodnem Berlinu, kjer je stalni sedež te komisije, začetkom maja pa v enem glavnih mest držav — članic SEV. Letošnje majsko zasedanje je bilo v Havani na Kubi. Jugoslovanska delegacija je v Stalni komisiji za standardizacijo SEV prvič sodelovala na njenem 35. zasedanju, ki je bilo 11. in 12. septembra t.l. v Moskvi. To zasedanje je bilo izredno, zaradi razprave o realizaciji sklepov Skupščine SEV in Izvršnega odbora SEV, ki sta dala stalni komisiji za standardizacijo nove naloge. Navzoče so bile delegacije naslednjih držav: SZj Madžarske, Poljske, CSSR, Bolgarije, Mongolije, DDR, Kube, Romunije ter Jugoslavije in severnega Vietnama kot opazovalki. Dnevni red zasedanja je bil naslednji: 1. naloge komisije, ki izhajajo iz sklepov zasedanja Skupščine in izvršnega komiteja SEV 2. predlog plana organov SEV za izdelavo standarda SEV v 1975. V okviru prve točke dnevnega reda je potekala razprava predvsem o tem, ali naj SEV še naprej izdaja — poleg standardov SEV — tudi priporočila SEV za poenotenje nacionalnih standardov, ali pa' naj bodo v bodoče standardi SEV edini veljavni dokumenti. Zaradi različnih stališč posameznih delegacij so dokončno odločitev odložili do naslednjega zasedanja. V drugi točki dnevnega reda je tekla debata o načrtu za 1975, ki obsega 326 tem za sestavo standardov in 390 drugih tem za sestavo priporočil, skupno torej 716 tem. Posamezne delegacije so imele nekatere podrobne pripombe k načrtu, vse so pa soglašale v tem, daje treba delo na osnutkih standardov SEV pospešiti. Ker Jugoslavija kot opazovalka ni sodelovala v redakcijski skupini in ker še ne podpisuje protokolov, bomo dobili ustrezne dokumente naknadno in zato sedaj še ne moremo citirati dokončnih sklepov zasedanja. V času, ko je zasedala redakcijska skupina, so se mnogi prosti člani delegacij udeležili obiska v Institutu za standardizacijo za področje strojništva, kjer so si ogledali stalno razstavo grafikonov, tablojev in eksponatov, ki prikazujejo sistem kompleksne standardizacije v strojništvu. Bistvo te kompleksne standardizacije je v poenotenju sklopov in funkcionalnih agregatov za razne namene. Razstavljeni eksponati nazorno prikazujejo dosedanje uspehe na tem področju. Tako kompleksno standardizacijo je možno dosledno uvajati le v strogo načrtnem gospodarstvu, medtem ko v tržnem gospodarstvu tako visoka stopnja standardizacije zaradi konkurence na tržišču ni mogoča. SKLEPNE MISLI Ker je Jugoslavija bila na 35. zasedanju komisije za standardizacijo SEV prvič uradno zastopana in ker ni predhodno prejela delovne dokumentacije, se njena delegacija ni mogla aktivno vključiti v debato, ampak je bila v statusu opazovalke. Kljub temu je bila udeležba naše delegacije na tem zasedanju pomembna in koristna zaradi naslednjih ugotovitev: 1. Upoštevanje standardov SEV je predpogoj za trgovinsko izmenjavo blaga in za kooperacijo z državami SEV, 2. standardi SEV bodo kompleksno standardizacijo iz SZ razširili na vse države članice SEV in jo bomo morali upoštevati za vse izdelke, ki jih bomo želeli izvažati na vzhod, 3. s standardizacijo SEV bo treba seznaniti vse naše gospodarstvo, zato je treba izdati v srtfohrvatskem prevodu katalog dosedanjih priporočil in standardov SEV ter načrt izdelave standardov za 1. 1975 in ga razposlati vsej zainteresirani industriji in trgovini, 4. animirati je treba vso našo zainteresirano industrijo, da vključi svoje strokovnjake v skupine ekspertov pri sestavljanju osnutkov standardov SEV. 5. pri Jugoslovanskem zavodu za standardizacijo bi bilo treba stalno zaposliti strokovnjaka {z obveznim znanjem ruščine), ki bi koordiniral delo naših strokovnjakov v strokovnih skupinah, zbiral njihova poročila, po potrebi sodeloval na zasedanjih SEV kot tolmač in tudi prevajal važnejše dokumente, 6. razčistiti je treba obveznosti SFRJ do SEV glede uvajanja določil iz standardov SEV v standarde JUS. V ' ta namen je treba dobiti vse prejšnje dokumente, ki so bili omenjeni na 35. zasedanju komisije za standardizacijo in jih proučiti v ustreznih - zveznih organih in v Jugoslovanskem zavodu za standardizacijo (na primer: konvencija o uvajanju standardov SEV). 7. v okviru Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo je nujno ob vsaki obdelavi novega standarda JUS ali ob reviziji upoštevati tudi ustrezne standarde SEV in jih primeijati s standardi ISO, oz. IEC. 8. zagotoviti čim širšo udeležbo strokovnjakov iz gospodarstva na mednarodnem simpoziju o izdelavi, sprejemanju in uvajanju standardov SEV, ki je predviden v oktobru naslednjega leta (1975), 9. redna udeležba^ Jugoslavije na zasedanjih stalne komisije za standar- dizacijo in na sestankih strokovnih skupin lahko zagotovi našemu gospodarstvu neposredne informacije o trendih gospodarske politike SEV in o razvoju posameznih strokovnih področij v okviru SEV, 10. udeležba na zasedanjih stalne komisije za standardizacijo SEV bo v veliko korist pri delu koordinacije na področju znanosti in tehnologije med neuvrščenimi državami, pri čemer mora standardizacija zavzeti enako vodilno vlogo kot jo ima v oreanizaci SEV. 11. podobno kot se Jugoslavij vključuje v delo Stalne komisije z standardizacijo SEV, bi se morala -kot neuvrščena država — preko pri stojnih zveznih organov vključiti tud v delo zahodnoevropske standardi zacije (CEN in CENELEC) in s svojin aktivnim sodelovanjem preprečevat prehuda razhajanja v določilih obeh regionalnih standardizacij. Koroški »Oder 73« v Kranju Na Koroškem že štiri leta deluje slovenska gledališča skupina »Oder 73“. Uradno je bila ustanovljena 1. 1973. Šteje 20 članov. Skupina nastopa s satirami — večinoma po slovenskih vaseh Podjune. Besedila piše in režira Anita Hudi. Napisala in zrežirala je tudi satirični kabaret »Šel je popotnik skozi koroški vek ...“, ki je bU uprizorjen najprej v Kamniku, nato pa še v Kranju 26. oktobra z dvema predstavama. Režiserka sama se je postavila v vlogo popotnika, saj je prišla na Koroško pred desetimi leti iz Kamnika in dobro pozna razmere, v katerih živijo koroški Slovenci. Prikazala je dogodke od 1. 1972 do 1974, ki so vsakdanji primer političnega nasilja nad Slovenci na Koroškem (Heimatdienst, Vin-dišatji). Po končani predstavi je mladina Elektromehanike v sodelovanju s sindikatom pripravila družabni večer. V razgovoru smo izvedeli, v kajcc težkih pogojih delujejo kultumopro svetna društva na Koroškem in pra' gotovo za koroške Slovence ni bil spodbuden pogled na napol prazne dvorano. Na vseh treh predstavah (' Kamniku in Kranju) je bilo samo 96 obiskovalcev. Tudi mene je začudil tako slab obisk, saj je koroško vprašanje tudi naše. Veliko bolj kot doslej bi morali podpirati dejavnost koroških Slovencev, če ne drugače, pa vsaj z | obiskom njihovih predstav. Silvo Sladic -------------------- Občinska skupščina Novo mesto je slednjič dala soglasje za šolo, v kateri se bodo vzgajali novi kadri za tovarne z Dolenjske. Podrobnosti prihodnjič. v ______/ Poročilo Vide Prinčič ZVEZA MLADINE KOT DRUŽBENOPOLITIČNA ORGANIZACIJA -ODGOVOREN IN SAMOSTOJEN DRUŽBENI SUBJEKT Zveza mladine je bila v preteklem obdobju v središču družbenega življenja na vseh ravneh. Po svojih realnih možnostih in v skladu z možnostmi, ki jih nudijo objektivni družbeni odnosi, je bila prisotna v vseh tistih družbenih in samoupravnih sredinah, kjer se razrešujejo osnovna družbena vprašanja in protislovja. Osnovna akcijska orientacija zveze mladine je močno razgibala vse mlade ljudi in tudi širšo družbo. Treba pa je ugotoviti, da smo se od te osnovne orientacije marsikdaj odmikali. Razlogi za to so bili tudi v tem, da so mnoge organizacije zveze mladine še vedno obremenjene s prakso družbenega delovanja, ki je bila ustrezna v določenem obdobju. To prakso karak-terizirajo dokaj zaprte razprave zn o- ISKRA Številka 41—9. november 1974 traj organizacije zveze mladine ter težnje o formalnem predstavništvu v organih odločanja v družbi brez povezave s članstvom. Prepočasna je bila demokratizacija organov zveze mladine, v praksi se niso v celoti uveljavile oblike, ki naj bi zagotovile čvrstejše organiziranje specifičnih interesov posameznih struktur mladine. Dostikrat je bila premalo jasna odgovornost, kontinuiteta in učinkovitost akcije, ni bilo zagotovljenega prevladujočega vpliva delavske mladine v akcijah mladih, organiziranih v zvezi mladine, premalo učinkovito je bilo organiziranje komunistov pri njihovem kontinuiranem odgovarjanju za uresničevanje politike zveze komunistov v zvezi mladine in med mladino. Še vedno je preveč organizacij zveze mladine, ki svoje delovanje razvijajo pretežno preko manifestativhih oblik aktivnosti za mladino. Nemalo je tudi poizkusov in pritiskov na zvezo mladine na različnih nivojih z namenom, da se mladinska organizacija v družbi preusmerja na področje »mladinskih aktivnosti" oz. na neke »mladinske probleme". Danes in v prihodnje pa je edina možna alternativa, da se mladina vključuje v reševanje osnovnih družbenih vprašanj in nasprotij, ki se danes postavljajo pred delovne ljudi in mladino. Prav tako je tudi očitno, da ponekod v zvezi mladine še vedno ni dovolj prevladalo spoznanje, da lahko samo samoupravno organizirana družbenopolitična organizacija, ki gradi svojo akcijo na socialističnih in samoupravnih interesih mladih ljudi in v katerih idejno akcijska jedra predstavljajo gonilno silo, zagotavlja v svoji celovitosti učinkovitost pri delu. Vse navedene pomanjkljivosti smo začeli odpravljati v zadnjem obdobju s praktičnim ustvarjanjem in realizi-ranjem novega koncepta organiziranosti. V bistvu gre za uveljavljanje novih odnosov, za odpravljanje slabosti, ki smo jih spoznali na podlagi kritičnega ocenjevanja dosedanjega dela. Skratka, gre za model organiziranja, ki bo omogočil vsej sestavi mladih ljudi, da se uveljavijo. V programski oz. vsebinski usmeritvi mora nova organizacija zastopati interese v okviru ideologije zveze komunistov in ciljev, ki jih je postavila nova ustava in kongresi. Morda zaradi čvrstejših odnosov nekateri sodijo, da postaja Zveza socialistične mladine novi SKOJ. Postavdi smo nove odnose, zaostrili odgovornost v organizaciji, dajemo močnejši poudarek osnovnim organizacijam, torej okoljem, kjer mladi živijo in delajo, uveljavljamo delegatska načela in načela interesa mladih, toda hkrati se bojujemo proti anarhiji in skušamo odločno dokazati, da je samoupravljanje tesno povezano z odgovornostjo. Organizacija mora zato ob odgovornosti posameznika vključevati tudi navidezno najbolj drobne interese, najbolj drobne probleme, za katere, če se dogovorimo, se mora zavzemati vsak med nami. Osnovni principi organiziranja in delovanja v zvezi socialistične mladine so samoupravno načelo, interesni princip in princip idejno akcijskih jeder. V vsakodnevni praksi je bila spoznana nujnost razvoja samoupravnosti družbenopolitične organizacije mladih ljudi, organizacije, ki bo tudi sama v svojem delovanju imela razvite demokratične in humane odnose, ki bodo izražali visoko stopnjo iniciativnosti, povezovanje in usmerjanje interesov in njihovega uresničevanja. Tak koncept organizacije pa zahteva tudi visoko stopnjo odgovornosti posameznika in vseh delov organizacije zveze mladine kot celote. Interesno združevanje mladih lju^ usmerjanje njihovih interesov v akciji zadovoljevanje ' različnih interes® današnje mlade generacije je osn°Via. vodilo pri programiranju v zvezi n1 . dine. To načelo smo morali up°šte'|®-vedno takrat, kadar smo želeli odp ra ti nove in širše možnosti družbeneg uveljavljanja mladih ljudi. Idejno akcijska jedra so se pokaza* kot učinkovit in nujen element ra* voja sodobne organizacije zveze rt".. dine, brez katerega bi si na sedaW stopnji družbenega razvoja in raZV5L organizacije zveze mladine tež* zamišljali uspešno delovanje ia. samoupravnega kot interesnega pr' cipa združevanja in organiziranj mladih ljudi. Idejno akcijska jedra P imajo svojo pravo vsebino in pomen membe so terjale in terjajo teme takrat, kadar znotraj njih ne tečej^ samo proučevanja in analize, ternve„. dajejo tudi iniciativo za družbeno? litično delovanje oz. akcije taK mladih ljudi kot celotne družbe. USMERITEV IN AKTIVNOST . SEDANJIH DRUŽBENIH RAfrll-RAH - IDEJNO, ORGANlZAli-SKO IN AKCIJSKO Revolucionarne družbene aci ivij ! Z.. a - pn. tud irdi )jm ivat ibeh Vse več pozornosti načrtovanju Z3“. I cakc ipr» aznc h (v 396 :udil mra-osle) iških saj z adii . S (Nadaljevanje z 2. strani) meril za delitev OD. Pojasnil nam je, da so naše subjektivne sile, po tehtnem preudarku, sprejele marketing kot tisto plansko-tržno aktivnost, ki je temelj tržnega, ciljnega odločanja in informativna podlaga samoupravnega sporazumevanja, dogovarjanja in povezovanja. In kot taka bi morala biti koncepcija marketinga oblikovana v originalen, funkcionalen model. Izhodišče nalogam delavcev v tem modelu pa naj bi bila predvsem: resnična skrb za človeka, odslej osvobojenega vseh, naši samoupravni socialistični ureditvi tujih proizvodnih in potrošniških načinov dela in življenja m skrb za gospodarno, vestno obnašanje. Letna skupščina JUME, ki je sledna, se je statutarno opredelila in odločila za skupščinski delegatski sstem in sistem regionalne (republiške m pokrajinske) organiziranosti. Za novega predsednika je bil izvoljen magister marketinga, M. MEJAK, ki ga vsi poznamo kot prvega predsednika republiške samoupravne inte-zesne skupnosti za železniški in luški promet ter glavnega direktorja celjskega AERA. Delovne dopoldneve in popoldneve kongresa so bogatili smotrno razporejeni referati na vsebinsko izredno visokem strokovnem nivoju. V tematskem delu z naslovom „Razvoj koncepta samoupravnega planiranja11, 80 se zvrstili avtorji, ki so v svojih Prispevkih obravnavali: izhodišča za razširjeno reprodukcijo in samouprav-n° planiranje v luči ustavnih sprememb, skupno politiko dolgoročnega razvoja SFRJ in planiranja v OZD, koncepcije združenega dela, poslovno Politiko in planiranje te politike v gospodarskih organizacijah. Zanimiv Je bil referat V. HITREC, v katerem je Predstavila potrošnika kot osrednjo osebnost, kot definiranega pripadnika določene družbene in kulturne sredi-ne ter hkrati iniciatorja političnega, gospodarskega spreminjanja družbe, ki n® more zanemariti humanizacije odnosov med soljudmi v procesu ustvarjanja materialnih in kulturnih dobrin, v sferah, kjer ustvarja: in kjer 'Je hkrati koristnik teh dobrin. Tej makro ekonomski tematiki je sledila osvetlitev metodoloških problemov pri planiranju v OZD. Referenti so nam poročali o raziskovalno razvojni dejavnosti ter sestavnem delu Poslovne politike in strategije marke-mga v podjetjih, o viziji designa v sistemu marketinga, raziskovanju tikasnosti medijev ekonomske propagande, planiranju in kontroli po-Pesevanja prodaje, o merah in kon-izvrševanja planov marketinga r. Tudi v tem delu je pritegnil našo Pozornost referat F. KRITOVCA z aslovom ..Poslovanje in ustvaijanje Podobe ter hišnega stila v OZD“. V atkem povzetku je poudaril poziti-u pristop „Iskre“ do te specifične in ustvarjalne funkcije marketinga, saj ■1, togoto vil a celo v samoupravnih ra ■ .^gnu *n motivacijam za krei-„ J® lastne podobe o firmi svobodo, podbudo ža ustvaijanje in nadaljnji voj. Ne dvomim, da ga je k tem izjavam spodbudila istočasna inte-gralna promocija „lskre“, ki so jo pripravile njene službe marketinga. Te so ves čas sodelovale z organizacijskim odborom za pripravo kongresa. Vsi udeleženci so poleg ličnih drobnih reklamnih elementov (značk, plastičnih obeskov) prejeli hkrati z uradnim gradivom tudi naše letno poročilo. V atriju Avditorija so si vse dni lahko ogledovali funkcionalno prikazane grafične idr. stvaritve naših oblikovalcev (vabila, embalažne ovitke, koledarje, čestitke) ter razstavo atraktivnih rezultatov njihovega dela. To so bili za uspešno oblikovanje, že -večkrat nagrajeni eksponati: stebriček za klic v sili, telefoni, televizorji, merilni ter drugi instrumenti in naprave. Z vsemi omenjenimi komponentami (razstavo, letnim, poročilom idr.), ki so kljub prostorski in časovni omejenosti najzgovorneje pričale o posluhu firme za dogajanja na tržiščih, smo na neposreden način predstavili vodilnim jugoslovanskim kadrom nekaj delovnih dosežkov vseh in vsakega ustvarjalnega posameznika ter jih s tem informirali o mestu „Iskre“ v jugoslovanskem in mednarodnem okolju. Temu cilju je bil namenjen tudi uspeli sprejem na predvečer kongresa. Priredili so ga Iskrini najvidnejši predstavniki: predsednik DS SOZD združenih podjetij elektrokovinske industrije tov. V. LOGAR, direktor službe za stike z javnostjo tov. B. BARBORIČ, direktor marketinga tov. F. MIRTIČ in vodja službe za raziskavo tržišč tov. B. TOMŠIČ, ki so udeležence in goste kongresa toplo pozdravil^ jim zaželeli dobrodošlico v Sloveniji ter uspešno delo. Sprejemu so prisostvovali tudi tovariši: Dolhar, Delopst, Fajmut, Trojar iz ZP ter Ruža Tekavec iz Iskra Commerce. Istočasno smo uspeli prisluhniti dogajanjem v hotelu „Riviera“, kjer so se v kongresni dvorani zbrali jugoslovanski zdravstveni delavci. „ISKRA“ jim je predstavila več eksponatov iz asortimana medicinske opreme in s tem manifestirala svoj posluh za dogajanja v zdravstvu, ki mora slediti tehnični in tehnološki revoluciji časa, če želi posodobljati svoja delovna sredstva, saj pomenijo moč in obratovalno sposobnost slehernemu med nami namenjene zdravstvene službe. Ni lahko ocenjevati pomena kongresa JUME. Najbrž ni naključje, da si je tudi ta organizacija izbrala prav problematiko planiranja nasploh, v OZD in s tem v koncepcijah ter funkcijah marketinga še posebej, za osrednjo temo, ki ji je zdaj končno natančneje opredeljeno mesto v naši družbi, novi Ustavi in sklepih X. kongresa' ZKJ. Ta tema že nekaj časa ni atraktivna samo zaradi reafirmacije planiranja pri nas, v deželah v razvoju in povsod drugod po svetu, ki se sooča s krizami kot posledicami kratkoročnih orientacij posameznikov in družbe kot celote. Niti ni modna muha dnevnih redov skorajda vseh strokovnih posvetovanj, ki jih uspemo spremljati ali na njih celo sodelovati. Pri preverjanju kritičnih ocen in analiz gospodarskega ter siceršnjega stanja v okoljih, ki nas obdajajo, na katera vplivajo številna protislovja, se hkrati soočamo z dejstvom, da v vseh takih in podobnih masovnih konfrontacijah snujemo pravzaprav nov, specifičen in sistemskim koncepcijam najustreznejši ter izvirni model planiranja in trženja v samoupravnem socialističnem sistemu in vseh njegovih podsistemih. To je potrdila konstruktivna razprava in kongresna resolucija, v kateri je bilo nanizanih nebroj pomembnih predlogov za delo in usmeritve v praksi. Predvsem ta pa bo preverila, če so kongres in prizadevanja aktivnih udeležencev dosegla svoj namen. 22 oktobra je odšla v pokoj Slavka Hlepš s traku telefonskega aparata. V Iskri je delala 24 let. Cvetja in darila sodelavcev ob tej priliki je bila zelo vesela in se jim za pozornost iskreno zahvaljuje. Foto: I. O. Ob 8. kongresu ZSS T.R. Sindikalna organizacija je v predkongresni aktivnosti obravnavala več dokumentov in zadev, ki se nanašajo na bodočo organiziranost in programsko usmeritev sindikatov. Ta razprava in dokumenti pa sodijo tudi že v priprave na predvideni (bližnji) kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Statutarni dogovor in programske osnove, izražene v osnutku sklepov, so bile predmet širokih razprav po večjih in manjših delovnih organizacijah širom Slovenijezki so na 8. kongresu dobile dokončno obliko in formulacijo. Namen tega je uveljavitev take delavske organizacije, s katere pomočjo bodo delavci uresničevali svojo vodilno vlogo v celotni družbeni reprodukciji. V tem času imajo sindikati kot najmasovnejša delavska organizacija tudi vlogo združevanja delavcev v raznih samoupravnih oblikah in okolju z nalogo spreminjanja starih ter uveljavljanja novih samoupravnih in družbenih odnosov. Organizirane pobude in akcije morajo biti tako močne in učinkovite, da bomo dosegli večji vpliv delavcev na oblikovanje in delitev novoustvarjenih vrednosti. Rezultati teh naporov se morajo odražati v uspešnosti gospodarjenja, večji ustvarjalnosti in učinkovitosti na vseh delovnih mestih, smotrnejši delitvi in porabi dohodka, pravičnejši delitvi osebnih dohodkov in nagrajevanjem po delu, boljši organiziranosti in kvaliteti dela, uspešnosti šolstva in povečanem otroškem varstvu, boljšem zdravstvenem varstvu, povečani stanovanjski gradnji, večji socialni varnosti z zmanjšanjem neupravičenih socialnih raztik, nadaljnjem izboljšanju kulturnih in življenjskih razmer vseh delavcev itd. Upoštevaje politično usmeritev kongresov ZKS in ZKJ ter hotenja delavcev, ki hočejo razreševati družbena in gospodarska vprašanja na samoupravni podlagi ter tako vplivati tudi na lastni družbeni, gospodarski in socialni položaj, je kongres sprejel osnovno akcijsko usmeritev za delovanje sindikatov, katerim bodo morali slediti tudi konkretni akcijski programi sindikatov vse do osnovnih organizacij sindikata. S temi dokumenti naj bi se seznanih vsi člani sindikata in se aktivno vključili v njihovo izvajanje. Sedanji čas zahteva še posebno prizadevanje za uveljavljanje neposredne samouprave združenega dela in vplivanja na družbeno gospodarske tokove, od katerih zavisi družbeni, gospodarski in socialni napredek. Zato so predlogi sklepnih dokumentov zelo razčlenjeni in obsežni. V programu je sprejetje naslednjih sklepnih dokumentov: 1. Nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela 2. Naloge sindikatov pri razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti 3. Naloge sindikatov za uveljavljanje delavske kontrole 4. Produktivnost dela in sistemi razporejanja dohodka v TOZD 5. Samoupravni odnosi pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za Moški pevski zbor „Iskre“ je nedavno uspešno nastopil v Cerkljah na Gorenjskem in bil deležen velikega aplavza Zbor je osebne dohodke nastopil na reviji pevskih zborov, ki jo prireja kranjska Zveza kultumoprosvetnih organizacij. Temu dogodku je botrovala tudi sreča, kajti zbor je v zadnjem trenutku dobil obleke iz čiščenja Foto: F. P. (Nadaljevanje na 7. strani) judi cij6' e$ov )Vfl° mla; :vati .dpi' rega zala raz- rila; anj' /oja Žko ako rin-inja ,pa n le Sejo ve o po-ako V dč" :U- »ra- jito ^organizacijo in drugačno usmeritev Poulične organizacije mladih ljudi, to n Pravi> da se mora kvaliteta v idej-sb in akciji izboljšati. Pri opredelje-in U Pr°blema družbenega položaja aktivnosti mladine izhajamo iz Prepričanja, da je predvsem od polne n ustvarjalne zavzetosti ter odgovor-osti mladine same, njene organizi-obla-Sti 'n delavne vključenosti v vse uke družbenega odločanja, odvisen Zat*1 ^.ruž^eni položaj in perspektiva. zv. ^ bila sprejeta usmeritev, da nQCZa mladine mora zagotavljati idej-$ti enotnost pri samoupravni sociali-cii n* Usmeritvi mladih ljudi na pozi-Jati razrednega boja in politike zveze s uiunistov. Ta usmeritev pa izhaja iz P^anj3 heterogenosti interesa re adih ljudi, njihove družbene dife- ide'ClaC^e ter na tei osnovi grajenega ^ ejnega b0ja in dogovora za enotno eno akcijo. družb. Dogovorili smo se za usmeritev, da mora ob sodelovanju socialističnih č najri večje in širše možnosti vklju-, anja vseh mladih v aktivno druž-D n° delo in da je potrebno več na-'ov vložiti proti pogosto le direkt-0stm.u °dnosu vodstva zveze mladine z kot "u forumi. Zveza mladine mora zao P0**rična organizacija mladih ljudi Botavljati resnično stalno idejno in akcijsko povezanost mladih ljudi, pri tem pa mora oblikovati svojo akcijo tako, da se bodo mladi ljudje v njej stalno mobilizirali, usposabljali ter dogovarjali za izražanje avtentičnih interesov in problemov mladih ljudi v zvezi komunistov, socialistični zvezi, zvezi sindikatov ter v vseh strukturah samoupravnega življenja in odločanja, kjer se politično in samoupravno uveljavljajo kot delavci, kmetje, učenci, študentje, občani. V dokumentih, ki smo jih sprejeli na devetem kongresu Zveze sociali: stične mladine Slovenije, je jasno zapisano, da je zveza socialistične mladine družbenopolitična organizacija mladih in njihovih organizacij, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejno politične ter akcijske' enotnosti mlade generacije. Načela in usmeritve ZSM predstavljajo tudi enotno osnovo za delovanje vseh mladinskih organizacij in organizacij, ki združujejo mladino. Na osnovi programa ZKJ in enotnih programskih načelih se oblikuje skupno delovanje vseh teh organizacij pri izvrševanju nalog in doseganju ciljev pri izgradnji samoupravne socialistične družbe, pri ustvarjanju pogojev za osvobajanje človekove osebnosti v procesu izgrad- nje socializma kot zgodovinske etape h komunistični skupnosti svobodnih ljudi. ' Zveza socialistične mladine v vseh obUkah organiziranja združenega dela usmerja akcijo mladih ljudi v Zvezo sindikatov kot najširšo organizacijo delavskega razreda. Tu mladi delavci, organizirani v zvezi socialistične mladine, nenehno preverjajo in uveljavljajo svoja stališča, sklepe in predloge z drugimi delavci. Na kongres mladih ne smemo gledati samo kot na dogodke, ki so posvečeni samo problemom mladega rodu, temveč na dogovore, ki morajo nakazati organizirano vlogo mladih pri reševanju najširših družbenih vprašanj. V zvezi mladine si že dolgo prizadevamo, da ne bi ločevali problemov mladih od družbenih problemov. To kaže tudi kongresna resolucija, za katero nam mnogi očitajo, da je preširoko zastavljena in da zato ne odraža vloge mlade generacije. Res imamo nekatere mladinske probleme, toda mladi, kjerkoli živimo in delamo, se želimo in hočemo vključiti v vsa družbena vprašanja, ožja in širša. Naš kongres, ki ni nakazal le nove organiziranosti, ampak tudi nove poti, je v bistvu zaključek nekega obdobja razvoja mladinske organizacije. Ta razvoj se je začel po 3. seji konference ZKJ, kije govorila o mladini in ugotovila, da morajo mladi postati akcijsko enotni in da morajo vsi sloji, od delavske in kmečke do študentske mladine, najti skupni imenovalec ter specifična hotenja združiti v enotno akcijo. Kongres je pokazal, da so problemi mladih družbeni problemi in da se mora zato najširša družba vključevati v reševanje ..mladinskih11 problemov in jih tudi pomagati reševati, ne pa jih samo prepuščati mladim. VLOGA ZVEZE KOMUNISTOV IN KOMUNISTOV MED MLADIMI Tretja seja konference ZKJ je jasno povedala, kakšna mora biti vloga komunistov med mladino. Toda številke in dejstva kažejo, da so rezultati še zelo slabi. Komunisti se še zdaleč ne zavedajo pomena njihove vloge med mladimi. Hkrati pa bi morali odločno ..postaviti zahtevo, da je osnovna naloga mladih komunistov aktivnost v okviru zveze socialistične mladine in da predvsem dokazujejo svojo revolucionarnost, če delujejo med sovrstniki. Žal pa se pogosto dvignejo nad mladinsko organizacijo. sprejemajo le ..odgovornejše11 naloge in se ne zavedajo, da s tem delujejo v nasprotju s sprejetimi sklepi zveze komunistov. V okviru naše organizacije ne moremo govoriti o aktivih mladih komunistov, temveč o komunistih med nami. Zanje pa je bistvena le vloga, ki jo imajo in morajo imeti oz. sposobnost, da uveljavljajo stališča zveze komunistov v mladinski organizaciji. Njihova učinkovitost je lahko le v tem, da na podlagi dogovorov uveljavijo ne le stališča zveze komunistov v programih mladinske organizacije, temveč tudi stališča mladinske organizacije v akcijskih načrtih organizacij zveze komunisotv, kar seveda velja tudi za naš odnos do socialistične zveze in zveze sindikatov. Mladi komunisti ne smejo postati partija v partiji in te nevarnosti se moramo zavedati. Zato so aktivi komunistov le oblika dela zveze komunistov in prav ničesar drugega. ISKRA-COMMERCE, LJUBLJANA Naša skladiščna problematika V zadnjih letih je opaziti izredno hitro naraščanje izmenjave blaga med proizvodnjo in tržiščem. Glede na veliko povpraševanje tržišča smo gradili nove obrate, večali proizvodne zmogljivosti, prišlo pa je tudi do racionalizacije v proizvodnji. V primerjavi s pozitivnim razvojem proizvodnje pa je ostalo vprašanje skladišč popolnoma v senci. Skladišča so ostajala zapuščena in prepuščena sama sebi v poslopjih, ki so postala za proizvodnjo neprimerna. Prvi cilj povečanja proizvodnje se počasi umika in prepušča mesto nujnosti zmanjšanja stroškov celotnega izdelka in v zvezi s tem se je pričel pojavljati tudi problem skladiščnih stroškov. Skladišče je kot neke vrste zadnja tehnološka operacija proizvodnje. Njena glavna naloga je premostitev časovne razlike med časom, ko pripeljejo blago iz tovarn, in časom, ko tržišče zahteva to blago. V tem obdobju pa je treba skladiščene artikle količinsko in kakovostno hraniti ob čim nižjih stroških. Iskra in druge proizvodnoprodajne organizacije težijo za tem, da bi se držale dobavnih rokov, da bi imele čim manj možnih reklamacij na dobavi blaga in da bi imele čim nižje poslovne stroške. Prav s temi faktorji pa imamo v Iskri stalne težave, večina pa izvirajo iz pomanjkanja ustreznih skladiščnih površin. Z razvojem proizvodnje so postala skladišča vsekakor premajhna. Pokazala se je potreba po novih skladiščnih površinah in tako smo najemali ..skladišče za skladiščem11, točneje barako za barako. V današnji fazi razvoja lahko žal skladiščimo le 1/3 Iskrinih izdelkov v lastnem proizvodnem okolišu. Današnja slika zmogljivosti in kakovosti skladišč je dejansko porazna. Iskrini končni izdelki so uskladiščeni v 20. različnih najemnih prostorih po vsej Sloveniji. Ker je takšno stanje popolnoma nevzdržno in hromi prodajno moč, povzroča dodatne stroške skladiščenja in dodatne transportne stroške, povečan obseg manipulacije, povečan odstotek poškodovanega blaga in izredno visoke najemnine za skladiščne prostore, je treba nujno in čimprej pristopiti h graditvi ustreznih skladiščnih površin. V zvezi z načrtovanjem graditve skladišč pa se pojavljajo različna vprašanja, med njimi pa sta vsekakor najpomembnejši: ali graditi decentralizirana skladišča ali pa centralno skladišče Iskrinih izdelkov. To vpra- šanje je treba vsekakor gledati z vidika blagovnih tokov, ki se odvijajo med proizvodnjo in potrošnikom, in pa s stališča stroškov, ki jih ti blagovni tokovi povzročajo. Analize so pokazale nujnost graditve centralnega skladišča v bližini Ljubljane, in to predvsem analize tokov materiala. S stališča stroškov pa narekujejo graditev centralnega skladišča naslednje postavke: — znižanje transportnih stroškov do kupca, — zmanjšan fizični obseg dela, — hitrejša odprema blaga do kupca, — povečanje produktivnosti ob zmanjšanem številu zaposlenih, — zmanjšan odstotek reklamacij in njihovo hitrejše reševanje, — ukinitev visokih najemnin. Glede na ureditev skladišča se pojavljata dve možnosti: — graditev klasičnega, — graditev avtomatiziranega visoko regalnega skladišča. Glede na usmeritev razvoja skladišč v svetu in pri nas je najbolj umestno pristopiti k izgradnji centralnega viso-koregalnega skladišča. Na to nas navajajo tudi podatki, da je povprečna stopnja amortizacije klasičnega skladišča 20 let, visokoregalnega pa samo 12 let in pol. Prvo vprašanje, ki se poraja ob zgraditvi visokoregalnega skladišča je seveda višina investicije, vendar ta ne sme biti edini pokazatelj pri odločanju, ali bomo gradili ali ne. V svetu imajo za pomembnejše pokazatelje pogonske stroške, -stroške osebnih dohodkov ter ceno kvadratnega metra zemljišč. V prikaz naj navedemo, da klasično skladišče s 4.000 paletami potrebuje 5.000 kv. m in 22.000 kub. m prostora. Avtomatizirano visoko-regalno skladišče pa samo 600 kv. m, in 17.000 kub. m prostora. Naj navedemo nekaj prednosti, ki bi jih imela Iskra od avtomatiziranega visokoregalnega skladišča: — možnost avtomatizacije notranjega transporta blaga, — vpeljava elektronske obdelave skladiščnih operacij, — možnost velikega pretoka blaga, — neposreden dostop do vsakega artikla, — vpeljava popolne paletizacije in kontejnerizacije, — izvedba integralnega transporta blaga od tovarn do potrošnika, — takojšnja dobava blaga do kupca, — možnost etapne graditve oziroma razširitve objekta, — ublažitev sezonskih nihanj dotoka blaga v skladišče, — odprema blaga po industrijskem tiru (znižanje stroškov za 30 %), — dobro izkoriščanje površine (do 60 %) in prostornine (40 %), — izboljšanje delovnih pogojev skladiščnih delavcev, — izboljšanje protipožarne in hi-gienskotehnične zaščite, — boljše počutje zaposlenih, — ukinitev visokih skladiščnih najemnin, — stalen in ažuren pregled nad zalogami, — vodenje evidence, ki ne zahteva iskanja artiklov, — vodenje skladišča na minimalnih zalogah s pomočjo računalnika, — hitrejše obračanje zalog ob manjši vezavi sredstev, — ekonomičnost investicije. Z zgraditvijo centralnega skladišča bi se transportni stroški od Iskrinih tovarn do skladišča res povečali za okoli 30 %, vendar bi se stroški odpreme blaga iz skladišča do kupca zmanjšali za približno 70% zaradi integralnega transporta blaga. Te prednosti smo navedli predvsem zato, da bi pri nekaterih v Iskri odpravili nezaupanje do takih in podobnih projektov za modernizacijo notranjega transporta in skladiščenja, kadar ti projekti prikazujejo zmanjšan čas amortizacije ob hkratnem tehničnem in administrativnem nadzoru toka materiala po predvidenih planih in programih. Prob,omatika informiranja delegatov v občini Kranj BRANE BREGAR Zopet se je usoda poigrala z mladim življenjem Tragično je preminul naš član kolektiva ERO Brane Bregar. Bil je vesten, priden delavec. Sodeloval je v raznih organizacijah. Bil je član sekretariata ZK, član CS, v predsedstvu ZMS, bil je vedno navzoč v vseh akcijah in bil zgleden ostalim članom kolektiva, posebej še mladini. Posebno rad je delal na raznih športnih področjih in prav tu ga je doletela prezgodnja smrt. Kot marljivega, priljubljenega sodelavca ga bomo člimi kolektiva ohranili v lepem spominu ter nam bo kot tak vedno za vzgled. Dru žbenopolitične organizacije ERO Pod to temo je predsednik skupščine občine Kranj sklical posvet predstavnikov sredstev javnega obveščanja (tisk, RTV) in tovarniških glasil, v ponedeljek, 28. 10.1974, na katerem je sodelovala tudi predsednica zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije Zdenka Jurančičeva. Pri tem sta se pojavili dve vprašanji: kako kratko, izčrpno in jasno informirati delegacije in delegate skupščine in kako o celotni problematiki ustrezno informirati vse občane občine Kranj? Primer: Skupščina občine Kranj ima s svojimi odbori skupaj 875 delegatov posameznih TOZD, 352 delegatov krajevnih skupnosti in 30 delegatov političnega zbora. Do letos so na občini razmnoževali skupščinske materiale v 130 izvodih, sedaj pa že v 630 izvodih, stroški tega pa so narasli na več kot 10,- din za en izvod. Obilica gradiva, ki ga prejme delegat, pa vsekakor zbuja sum, da ga mnogi delegati ne pregledajo, kaj šele preberejo. In občani, do njih pa informacija, ustrezno prirejena niti ne pride, oz. pride zelo redkokdaj. Kako torej približati informacijo vsem občanom in kako pripraviti „užitno“ gradivo za delegacije in delegate — to je bilo ključno vprašanje posveta. Skupaj smo prišli do naslednjih zaključkov: 1. strokovne službe morajo z gradivom pripraviti tudi kratke povzetke glavne vsebine gradiva; 2. pred vsakim zasedanjem skupščine naj bi bila tiskovna konfefenca, kjer nam bi predstavnik občine podal najvažnejše teme zasedanja ter obrazložil vsebino posameznih točk dnevnega reda ter odgovarjal na vprašanja novinarjev; 3. občina naj bi imela ustrezno osebo za posredovanje informacij javnosti tako iz dela občinskih kot tudi medobčinskih organov (skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij); 4. v informiranje javnosti se morajo obvezno vključiti tudi tovarniški tisk (glasila delovnih organizacij), kar posebno velja za Iskro, Savo, Planiko in Tekstilindus. Predsednik skupščine občine Kranj V TOZD Napajalne naprave r Novem mestu še vedno ni zamrla volja do prostovoljnega dela. Na ta način so lani člani kolektiva ob določenih sredstvih tovarne solidno uredili prostor pred tovarno, ki prej resda ni bil kaj preveč mikaven. PORTRETI ISKRAŠEV Franc Cotič „Žrtev“ naše današnje, skoraj stalne rubrike je to pot postaj Franc Cotič iz TOZD Napajalne naprave v Novem mestu, mož, ki vsekakor zasluži nekaj skromnih besed na tem mestu. Že devetindvajseto leto teče, odkar je Franc Cotič 28. maja 1946 postal Iskraš; zaveden in predan, kot pravimo „z dušo in telesom" Iskraš. Začel je v Iskri kot urejevalec na indeks avtomatih, bil nato vodja izmene v produkciji, nato v kino oddelku, kjer je opravljal dolžnost mojstra elek-tro montaže. Nadaljnja pot ga je vodila v skupino delavcev montaž-no-servisne dejavnosti kinoprojektorjev in ojačevalnik naprav, torej na teren, po štirih letih prizadevnega opravljanja teh nalog pa je prevzel delavnice kinomontaže. L. 1960 je od tam prišel za vodjo ekonomske enote - Usmerniki v kranjski tovarni. Dve leti za tem se je poslovil od Kranja in v novi tovarni usmerniških naprav v Novem mestu začel kot vodja montaže in namestnik direktorja. Njegova naslednja dolžnost je bila vodja splošnega oddelka v tovarni, zdaj je v.d. kadrovika in opravlja še posle sekretarja v TOZD Napajalne naprave. V času vojne je bil Franc Cotič najprej od aprila clo decembra 1941 v vojnem ujetništvu. V začetku marca 1942 so ga prijeli Italijani in do razpada Italije je bil v taboriščih. Od tu je nato pobegnil in se najprej vključil v organizacijo ZBJEG v Rimu, begunsko organizacijo pri zavezniški vojaški komisiji. Od tuje vstopil v 31. divizijo IX. korpusa, kjer je bil vse do maja 1946, ko gaje nadaljnja pot privedla v Iskro. Franc Cotič se mirno lahko pohvali, da menda ni bilo funkcije v družbenopolitičnem delu v tovarni, katere v teh letih „iskraše-nja“ ne bi opravljal, z voljo, natančnostjo in prizadevno. Že kmalu po prihodu v Iskro na primer, je bil pri sindikatu referent za šport in rekreacijo. „Na vesti" ima organizacijo prvega sindikalnega izleta v Belo.krajino, nadalje pa tudi delavskih športnih iger kranjskih delovnih organizacij in tekstilne šole, na katerih so presegli 1000-člansko udeležbo. Športnemu udejstvovanju je nato ostal zvest vsa leta in še danes za rekreacijo rad igra odbojko, predvsem pa je strasten kegljač in balincar, kot tak pa tudi vsakoletni udeleženec Iskrinih letnih športnih iger in številnih športnih srečanj med kolektivi. Neukrotljiv pa je bil v prvih povojnih letih tudi na področju prostovoljnega dela. Opravil je nekaj 100 ur in bil zaradi tega tudi odlikovan z redom dela. Razen dela v sindikatu tovarne in na področju delavskega samoupravljanja, pa Franc Cotič dobršen del svojega časa porabi tudi za aktivno sodelovanje v SLO, krajevni organizaciji SZDL, ZB in ZK tako, da je res vsestransko prizadeven, zvest in aktiven. Vselej objektiven, pravičen in poln razumevanja razumljivo uživa opravičen ugled in je zato povsod priljubljen. Tak, neutrudljivo delaven, tvoren, predvsem pa pri vsaki prevzeti dolžnosti dosleden, kani ostati še naprej, dokler se ne bo iztekla njegova delovna doba. Toda ne misli še na pokoj. „Do tedaj je še dolga pot," pravi živahno, a vem, da bo ostal vsestransko aktiven še tudi potem, saj je prepoln energije, delavoljnosti in še dolgo ne pripravljen „za odpis". -J.C.- Tone Volčič je obljubil, da bo za da skupno ugotovimo napredek in se naslednje zasedanje skupščine gradivo ustrezno angažiramo pri informiranju pripravljeno po sprejetih načelih, javnosti o najvažnejših zadevah ob- nakar bo ponovno sklical sestanek z ravnave na skupščini, novinarji (malo tiskovno konferenco), I. S. FOTO - KINOKLUB „JANEZ PUHAR" FOTO - KINOSEKCIJA „ISKRA“ KRANJ PRIREJATA I. ISKRIN FESTIVAL AMATERSKEGA DRUŽINSKEGA FILMA na temo ..DRUŽINA" z namenom, da se filmski amaterji v ZP ISKRA spoznajo in prikažejo svoje storitve javnosti in prenesejo svoje izkušnje drugim. I. POGOJI ZA SODELOVANJE: Festivala se lahko udeležijo vsi kinoamaterji, zaposleni v ZP ISKRA. Kinoamaterji lahko na festivalu konkurirajo s filmi formata 8 mm in super v črno-beli ali barvni tehniki z največjo dolžino filma do 15 minut. Filmi so lahko opremljeni z magnetskim tonom ali magnetofonskim trakom hitrosti 9,5 cm/sek. II. PRIJAVA: Prijavnica mora biti izpolnjena v celoti in čitljivo. Vsak film mora biti na posebnem kolutu z blankom na začetku in koncu traku. Ton na magnetofonskem traku mora biti za vsak film na posebnem kolutu in označen s podatki. Začetek tona mora biti označen z belim lepilnim trakom. Neopremljeni filmi ne bodo konkurirali. Prireditelj zagotavlja varnost filmov, ne odgovaija pa za škodo, ki bi nastala pri transportu. Zadnji rok pošiljanja filmov je 10. november 1974. Filme bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki jo predlaga Foto kinoklub Janeza Puharja, Kranj. Nagrade za najboljše filme bodo: - zlata medalja - srebrna medalja - bronasta medalja - 3 diplome Filmi in ostali spremni material bo vrnjen najkasneje v 15 dneh po zaključku festivala. Filme oddajte vodstvu sekcije „ISKRA“ ali pa jih pošljite priporočeno na naslov: Sindikalna organizacija Foto - kinosekcija „Iskra“ Savska loka 1 64000 Kranj ................................. — I Gripa nam grozi Ali nam tudi letos grozi gripa? To vprašanje si zastavljajo prebivalci in zdravstveni strokovnjaki po vsej deželi. Otjgovor je na žalost le eden. DA, tudi letos nam gripa grozi •n to še bolj resno in nevarno kot prejšnja leta. Vzrokov za to nevarnost je več. Letošnja hladna in deževna jesen je nastopila zelo zgodaj. Daljni vzhod in južno poloblo je zajela epide-nnja gripe že v septembru. Prejšnjo zimo je pri nas zbolelo za gripo le fflalo ljudi, ker ni bilo prave epidemije in zato 'je večina prebivalstva naravno neodporna proti tej bolezni. Znano je, da je gripa nalezljiva virusna bolezen, ki se naglo razvije, poteka z visoko vročino, mrzlico, bolečinami v grlu in sklepih. Bolezen traja 4 do 7 dni, če ni komplikacij. Pri otrocih je naj pogostejša komplikacija vnetje srednjega ušesa, pri odraslih -starejših osebah se posebej bojimo Pljučnice. Čeprav so strokovnjaki virus gripe odkrili že 1933. leta in ga dobro pro-učili, doslej niso našli nikakršnih vzročnih zdravil za gripo, niti iz skupine kemičnih sredstev, niti iz skupine antibiotikov. Bolnik mora v posteljo 26 ob prvih znakih bolezni. Bolezen moramo preležati. Samemu sebi in okolici so nevarni ,junaki", ki se (Nadaljevanje s 5. strani) 6. Naloge sindikatov na področju planiranja in družbeno ekonomskega sistema 7. Utrjevanje socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik 8. Delovne in življenjske razmere delavcev 9. Razvoj stanovanjskega gospodarstva 10. Preobrazba vzgoje in izobraže-Vanja na samoupravnih osnovah H. Naloge na področju kulture in znanosti 12. Oddih in rekreacija delavcev 13. Organiziranost, kadrovska Politika in izobraževanje v sindikatih 14. Qbveščanje in samoupravno komuniciranje 15. Ljudska obramba in družbena samozaščita 16. Sindikati in naši delavci v tujini 17. Mednarodna dejavnost sindikatov in sodelovanje z naprednimi sindikalnimi gibanji. V tem kratkem sestavku oziroma Povzetku predkongresne dejavnosti sindikatov ni mogoče natančneje razčleniti bogate vsebine. Natančnejša razčlenitev nalog pa bo na podlagi Programske usmeritve potrebna v tr-U.S., na katerih pobudah bodo mneli tudi konkretni akcijski pro-Sranu, ki jih bo treba s polno odgovor-0stjo sprejemati in izvajati. Boljša osnova za to bodo navedeni sklepni ^kumenti. Določiti bo treba nosilce ^cijskih prdgramov na vseh ravneh smdikalne organiziranosti ter kritično sPremljati njihovo uresničevanje skupaj z vsemi drugimi družbenimi aeJavniki, delegacijami in delegati. Vinko Šarabon hvalijo, da so „gripo preboleli v stoje". Zdravniki jih neredko srečujemo po nekaj tednih s pljučnico, vnetjem reberne mrene ali celo s specifičnim zasenčenjem pljuč. Koristne so večje doze C vitamina in aspirin. Ostala zdravila predpiše in izbere le zdravnik. Zelo nevarno je jemanje zdravil na lastno pest. Posebej nevarno je uživanje alkohola. Ta lahko zabriše znake gripe in njenih komplikacij ter zmanj~ ša naravne obrambne moči organizma. Če temperatura kljub ležanju ne pade tretji dan, je vedno potreben posvet z zdravnikom. Otroci, stari ljudje, kronični bolniki in osebe po operaciji pa obvezno potrebujejo v času gripe zdravniški posvet in zdravila. Gripa je posebej nevarna, ker nastopi v obliki velikih epidemij, ko zbolijo istočasno v istem mestu deset-tisoči. To povzroča velike zdravstvene, družbene in ekonomske škode. Zadnja leta se uspešno borimo proti epidemijam gripe s cepljenjem. Desetletne izkušnje in rezultati v SR Sloveniji kažejo, da cepljenje zagotavlja individualno in kolektivno zaščito pred gripo ter ima poleg preventivno zdravstvenega pomena tudi velik gospodarski pomen, ker v primeru epidemije zelo zmanjša število obolelih in s tem tudi izgubo delovnih dni. Cepljenja organizirajo splošne in obratne ambulante v dogovoru z organizacijami združenega dela. Tudi v našem kraju cepimo že več let z dobrim zdravstvenim in gospodarskim uspehom. Čim boljša je udeležba na cepljenju, boljši so rezultati cepljenja, ker je kolektivna zaščita odvisna od precepljenosti kolektiva. Zato je dobro, če cepimo poleg aktivnih zavarovancev čimveč ostalega prebivalstva. Po priporočilu svetovne zdravstvene organizacije je potrebno predvsem zaščititi stare osebe, bolnike s prirojenimi in pridobljenimi srčnimi hibami, osebe z izraženim poapnenjem žil, zvišanim krvnim pritiskom in z oslabelostjo srčne mišice, bolnike z naduho, kroničnim bronhitisom in tuberkulozo ter bolnike s sladkorno boleznijo. Ne smemo pozabiti del prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen okužbi z gripo in ki je nujno potreben za normalno življenje v deželi. To so predsvsem zdravstvena in prometna služba, služba javne varnosti, delavci v trgovinah, predvsem v živilskih trgovinah, terenski delavci, vodovodni delavci, inkasanti, prosvetni delavci, zunanji delavci v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, komunalni dejavnosti in drugi. Posebej je pomembno, da pred gripo zavarujemo vse tiste, katerih bolezen in odsotnost z dela bi ogrozila proizvodnjo in gospodarstvo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bilo vaško prebivalstvo doslej najmanj zaščiteno, največ obolevalo in tudi največ umiralo zaradi gripe. Zato je nujno, da cepimo tudi čimveč vaščanov. Če hočemo doseči dober uspeh zaščitnega cepljenja, moramo pričeti s cepljenjem že v začetku novembra, ker so dosedanje epidemije pokazale, da se gripa najbolj razšiija od decembra do februarja. Posebej ogrožene skupine prebivalcev pa moramo cepiti že prej. V zdravstvenem domu smo že poskrbeli za cepljenje in cepivo. ISKRA RAZISKOVALNI INŠTITUT LJUBLJANA V ZP ISKRA Kranj Komisija internega sklada za podelitev nagrad za najpomembnejše raziskovalne in razvojne dosežke RAZPISUJE INTERNI NATEČAJ Za podehtev nagrad najpomembnejšim raziskovalno-razvojnim dosežkom v Inštitutu v letu 1974 Po pravilniku internega sklada bo v letu 1974 podeljeno do 12 Posamičnih ali skupinskih nagrad. Na natečaju imajo pravico sodelovati sodelavci iz tistih enot Inštituta, ki po gospodarskem načrtu za leto 1974 združujejo sredstva za ta namen. V ožji izbor pridejo samo dosežki na zaključenih in strokovno ter finančno uspešnih nalogah. Prijave morajo vsebovati ime predlagatelja, ime aspiranta(ov), naziv njUoge, pri kateri je bil predlagani dosežek izveden, kratek opis dosežka in obrazložitev, kaj dosežek kvalificira za prijavo na natečaj. Iz predlogov za skupinske nagrade naj bo v procentih izraženo razmerje udeležbe Posameznikov pri nalogi. Komisija bo sprejemala prijave, oziroma predloge za podelitev nagrad do vključno 18. 11. 1974 . ^ Nagrade bodo slovesno podeljene dne 10. decembra 1974 hkrati s Podelitvijo nagrad prof. Maria Osane. Prijave in predloge z ustrezno dokumentacijo pošljite na naslov: Kadrovska služba, ISKRA RAZISKOVALNI INŠTITUT, Ljubljana, 1 ržaška 2, kjer so predlagateljem oziroma prijavljencem na voljo tudi vsa Potrebna pojasnila. ISKRA RAZISKOVALNI INŠTITUT Komisija sklada za RR dosežke Cepivo, ki ga imamo na zalogi za letošnje cepljenje, je popolnoma sveže, pripravljeno je v skladu z mednarodnimi standardi, je uspešno proti gripi, ki jo povzročata virusa tipa A in B in ne povzroča reakcij ali nevšečnosti po cepljenju. Cepivo je pripravno za individualna in masovna cepljenja, a posebej učinkovito za osebe nad 60 let starosti, osebe, ki bolujejo od tuberkuloze, kroničnih pljučnih bolezni, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, bolezni ledvic. Uspešno se sme uporabljati tudi pri osebah, ki imajo zvišan krvni pritisk in arteriosklerozo ter pri nosečnicah v visoki nosečnosti. Proti gripi ne cepimo otrok do 7. leta starosti, oseb, ki imajo v času cepljenja kako vročinsko bolezen ter oseb, ki so alergične na jajca, perutnino in perje. Za cepljenje proti gripi imamo na razpolago sodobno opremo,s katero učinkovito, hitra neboleče in nenevarno pocepimo v kratkem času velike skupine prebivalstva. Opremo smo učinkovito preverili že prejšnja leta, prej pa so jo preverile pri masovnih cepljenjih prebivalstva in vojakov najbolj razvite dežele v svetu. Za kompletno zaščito je potrebno dati najmanj dve dozi cepiva v presledku enega meseca. Po naših zakonitih predpisih cepljenje proti gripi ni obvezno, vendar ga strokovnjaki zelo priporočajo. Dr. Mario Kocijančič Kakšen naj bo časopis »Iskra« Programska zasnova časopisa Iskra zagotavlja delovnim kolektivom, da bodo informirani o vseh najvažnejših dogajanjih in podatkih, na osnovi katerih lahko sprejemajo samoupravne odločitve. Kolektiv je tako obširen, da delavci posameznih TOZD slabo poznajo delo drugih TOZD, posebno če so v večji krajevni oddaljenosti. Medsebojno poznavanje poslovanja in samoupravljanja je nujnost, da se doseže enotna akcija v okviru ZP ISKRA. Nova branžna organiziranost zahteva tudi nov način obveščanja in sedaj je čas, da pravo-, časno zagotovimo organizacijske spremembe, ker mora biti informiranje organizirano prej, da bo pomoč pri samoupravnem in poslovnem organiziranju. V nobenem primeru se obseg časopisov, glasil in informativnih listov, ki sedaj izhajajo v okviru ISKRE, ne bi smel zmanjšati. Predlagam dve možni obliki, in to: 1. V .okviru ZP ISKRA naj izhaja časopis tednik, ki naj bo po vsebini razdeljen na skupni del vsaj 4 strani in posebni del za posamezno branžo po 2 do 4 strani s tem, da se posamezne organizacije lahko naročijo na vse dodatke ali pa samo na dodatek svoje branže. V okviru posameznih branž bi za urejanje skrbeli novinarji - uredniki, ki bi zbirali material sami in preko dopisniške mreže. 2. V okviru ZP ISKRA naj izhaja mesečno ah 14-dnevno revija, ki naj s svojo vsebino seznanja o vseh zadevah s področja ZP ISKRA, branžne organizacije pa naj glede na velikost organizacij izdajajo svoj časopis štirinajstdnevnik ali tednik. Ta časopis naj s konkretno vsebino seznanja delavce v okviru lastne delovne organizacije. Pri taki organizaciji pa bi branžne organizacije morale medsebojno izmenjavati večje število časopisnih izvodov (za ves politični, samoupravni in vodstveni aktiv) ter bi na ta način povečevah medsebojno informiranost. To sta samo dva predloga, menim, da bi jih moralo biti več, ker moramo stremeti za čimboljšim informiranjem. N. Pavlin Vabilo na 1. zasedanje časopisnega sveta glasila »Iskra« Vabim vas na 1. zasedanje časopisnega sveta, ki bo v torek, 12. 11. 1974, ob 12. uri v sejni dvorani Poslovnega centra Iskre, XIV. nadstropje, Ljubljana, Trg revolucije 1. DNEVNI RED: 1. Otvoritev zasedanja 2. Sprejem poslovnika za delo časopisnega sveta 3. Izvohtev predsednika in namestnika predsednika časopisnega sveta 4. Pomen lastnega časopisa za informiranje upravljalcev Iskre (program glasila) 5. Seznanitev s skupščinskimi dokumenti: a) Temeljna vsebinska zasnova časopisa Iskra, b) Akt o ureditvi odnosov med izdajateljem in časopisom „Iskra“ 6. Razprava in sprejemanje a) Pravilnika o objavi javnega odgovora in sporočila v glasilu „Iskra“ b) Pravilnik o organizaciji in poslovanju glasila ,,Iskra" c) Predlog honorarjev. 7. Sprejem predloga za imenovanje uredniškega odbora ter glavnega in odgovornega urednika glasila „Iskra“. Predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar, l.r. Po 28 letih dela v Iskri je odšel v pokoj Franc Benedik, zaposlen kot terminar v Števcih v Elektromehaniki. Sodelavci so se od njega poslovili s cvetjem in darili, za kar se jim prisrčno zahvaljuje. Foto: I. O. ISKRA - MEHANIZMI, LIPNICA Zastoj v zadružni gradnji Zamisel o gradnji individualnih hiš na Brezovici v sklopu zadružne gradnje je vzniknila v Lipnici pred dobrimi tremi leti. Po nekajkratnih popravkih pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju med Stanovanjskim podjetjem iz Radovljice in Stanovanjsko zadrugo Iskre v Kranju je bila končno pogodba le podpisana letos junija. Prvi obrok s strani Iskre — Elektromehanike je bil plačan v avgustu, tako da se je lahko pričela priprava dokumentacije. Kljub prizadevanju direktorja Stanovanjskega podjetja v Radovljici manjka v Lipnici še nekaj dokumentov, zato ne morejo pričeti z gradnjo, kljub odobrenim sredstvom iz fonda za usmerjeno gradnjo (solidarnostnega sklada občine Radovljica). V tem primeru je zaviralni dejavnik Zavod za urbanizem na Bledu. Vsak resni interesent bo moral po razpisu, ki bo stopil v veljavo še letos, položiti garancijo za nadaljnje gradnje v znesku cca 2 milijona S din, ko pa bo pričel z gradnjo (spomladi), mu ne bo treba samemu zbirati dokumentacije, saj bo to storilo Stanovanjsko podjetje Radovljica (tu gre za gradbeno dovoljenje, komunalno ureditev z elek-troomrežjem, vodovodom, kanalizacijo itd.) Spomladi 1. 1975 je le predvidena razdelitev gradbenih parcel in začetek gradnje za prvih šest interesentov. Vseh je 14 po planu za reševanje individualnih gradenj za TOZD Mehanizmi Lipnica in sicer do 1. 1982. Trije interesenti so zaradi naglih podražitev gradbenega materiala tega delno že nabavili ter uskladiščili, kar še toliko bolj teija hitrejše urejevanje stvari. . Na tem področju prihaja predvsem v zadnjem letu do perečih stanovanjskih problemov, ki jih imajo v glavnem na novo zaposleni delavci. Zato si v Lipnici poleg svojih individualnih sredstev pomagajo tudi s sredstvi Solidarnostnega sklada občine Radovljica. V začetku decembra bo iz tega sklada v Radovljici zgrajeno za področje Radovljice 24 stanovanj, od katerih bosta 2 dani članom kolektiva Mehanizmi. Ker ima Odbor za družbeni standard v Lipnici iz;redno obširno delovno področje, saj je dislociran in so določene stvari pri njem specifične (k čemer sodi tudi urejanje družbene prehrane in oskrbovanje socialno ogroženih prosilcev za individualno gradnjo ter dodelitev stanovanj iz solidarnostnega sklada s pripadajočo dokumentacijo), je seveda težko reševati vso problematiko dovolj hitro in dosledno glede na obstoječe potrebe. V.B.R. Spored Prešernovega gledališča OD 11. DO 16. NOVEMBRA 1974 Ponedeljek, 11. novembra, ob 19,30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Gostovanje v Mengšu Sreda, 13. novembra ob 19,30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Izven Petek, 15. novembra.ob 16: Svetina-Povše: UKANA, xob 19,30: Svetina-Povše: UKANA Gostovanje v Kamniku Sobota, 16. novembra, ob 15,30: Svetina-Povše: UKANA ob 20: Svetina-Povše: UKANA Gostovanje v Železnikih Pogovor z receptorko Bredo Marsikoga je ob preselitvi v Iskrino poslovno hišo na Trgu revolucije v* Ljubljani presenetila prisotnost prikupnih deklet - receptork v avlah posameznih etaž. No, tisti, ki so bili pač presenečeni, verjetno ne berejo našega glasila, ali pa so slučajno prezrli članek o tem, kaj in kakšno delo so organizatorji dela v stolpnici namenili receptorjem v posameznih nadstropjih.' In kakšno je to delo? O tem smo se pogovarjali z receptorko Bredo Jagemann v 12. nadstropju. Pri Iskri se je Breda zaposlila šele pred kratkim, točneje takrat, ko so se končno le odprla vrata v poslovno hišo, sicer pa obiskuje večerno gimnazijo. Pravi, da se bo po zaključeni gimnaziji vpisala na ekonomsko fakulteto, takrat pa bo verjetno tudi morala zapustiti delo, ker pač ne bo zmogla študija in še dela povrhu. Eno izmed vprašanj, ki smo ji jih postavili, je bila že oguljena fraza, kako ji je všeč v Iskri in kakšno se ji zdi delo receptorja. „Delo receptorja je kar precej naporno, menim pa, da bi nam bolj ustrezal naslov informatorji. Naša glavna naloga je namreč, da obveščamo ljudi o različnih stvareh, kot npr. kje so zaposleni posamezni uslužbenci, stranke seznanjamo z delom uslužbencev v določenem nadstropju, hkrati pa raznašamo pošto, delamo na razmnoževalnem stroju, morda bi lahko tudi rekla, da moramo biti seznanjene pač z vsemi pomembnejšimi dogodki v posameznih etažah, da lahko zadovoljivo opravljamo svoje delo." Pozabila si odgovoriti na vprašanje, kakšno mnenje si si oblikovala o Iskraših. < * ** „Še vsi, s katerimi sem imela opravka, so bili izredno prijazni, zelo pa me veseli tudi to, da sem receptorka v 12. nadstropju, to je v nadstropju, kjer so delovni prostori generalnega direktorja in drugih vodilnih Iskrinih uslužbencev. V tem dobrem mesecu dni so naše nadstropje obiskali tudi naši vidni jugoslovanski in slovenski voditelji, kot. npr. Stane Dolanc, France Popit, Andrej Marinc in drugi." Omenila si, daje tvoje delo izredno naporno. Morda pa le ni tako hudo? „ Marsikdo v hiši misli, da smo receptorke le za ..popestritev nadstropja", pa ni tako. Vedno moramo biti prve na delu, zapuščamo pa ga zadnje. Morda se bo komu zdela smešna naslednja trditev, da moramo biti nasmejane kljub temu, da smo nerazpoložene." Imaš morda kakšne pripombe, ali predloge za boljše delo? ..Kakšnih večjih pripomb ne bi imela, predlagala pa bi le, da bi namestili na receptorskih pultih ploščico z napisom ..Informacije". Nepoučeni gostje bi tako vedeli, kje dobiti potrebne informacije." lad Novi cestno prometni predpisi in prometna varnost KAKO PRAVILNO IN VARNO PREČKAMO CESTO KRVAVA NOC Temna noč se na zemljo je spustila, vsa mrtva telesa zagrnila. Prišel sovražnik je med nas, ter uničil vso vas. Odjeknili so prvi streli, padla dva sta partizana, za vedno ostala neznana. Na zadnje vse ostale živeče še pobili, vse hrabre borce smo zgubili. Nosimo cvetja na grobove, na neznane grobe v gozdove. Saj to so naši borci, partizani, ki ostali še vedno so med nami. M. Romih-Pavlin Nepravilno prečkanje ceste pomeni za pešce eno najhujših napak v cestnem prometu, ki jih mnogi storijo zaradi nepoznavanja pravil prometnega ponašanja, zaradi napačne ocene trenutne prometne situacije, zaradi raztresenosti, marsikdo pa tudi zaradi nepravilnega odnosa do ostalega prometa kot so: namerno, počasno prečkanje, objestnost, nagajivost in podobno. Zlasti to poslednje je vredno ostre graje. Sicer pa moramo povedati, da so vse take nepravilnosti pogosto kronane s prometno nezgodo, katere posledica je prav za pešce zelo huda: smrt ali telesna poškodba - največkrat huda. Tako kot ostalo »prometno življenje" posameznika je tudi prečkanje ceste povezano z varnostjo prihoda in odhoda iz službe. Pot na delo in z dela opravlja človek večkrat v neugodnih okoliščinah; te ga spremljajo na vsakem koraku - naglica, utrujenost, zaspanost, slabe vremenske prilike in podobno. No, o tem kaj več drugič. Za danes pojdimo čez cesto. »Pešec je dolžan iti čez cesto, oz. vozišče pazljivo in po najkrajši poti. Na cesti, ki ima zaznamovane prehode ali posebej napravljene prehode za pešce, mora pešec čez cesto na takem prehodu, če ni ta več kot sto metrov oddaljen od njega." Na takih prehodih, razumljivo, pa morajo pešci, preden stopijo na prehod, paziti na oddaljenost in hitrost bližajočih se vozil. To pomeni, da ne smemo stopiti na prehod za pešce, kadar se nam zljubi, ne glede na Razpisna komisija za razpis delovnih mest pri delovni organizaciji ISKRA - Tovarna antenskih naprav Vrhnika Idrijska c. 42 ponovno razpisuje prosto delovno mesto 1. Vodje finančne službe in objavlja naslednja delovna mesta: 2. konstruktor 3. administrator v komerciali 4. kontrolor 5. lanser v proizvodnji 6. delavec v galvani Pogoji: pod 1. . visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri s 3, 5 ali 8-letnimi delovnimi izkušnjami. V poštev pridejo tudi kandidati s krajšo delovno dobo; pod 2. srednja strokovna izobrazba strojne smeri. Praksa zaželena, ni pa pogoj; pod 3. srednja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri z 1-letno prakso; pod 4. KV delavec s 5-letno prakso v elektro ali strojni stroki; pod 5. Priučen delavec kovinske stroke z 2-letno prakso; pod 6. NK delavec, starost nad 20 let Pismene prijave poslati na zgornji naslov. O izidu razpisa oz. objave, bodo kandidati pismeno obveščeni. Izlet v neznano P. S. ISKRA Elektromehanika vabi člane na zaključek letošnjega planinskega delovanja. Odhod avtobusa v še neznano bo v petek, 29. novembra, ob 7. uri izpred kina Center, povratek zvečer. Potrebna oprema: zimska planinska obutev in obleka ter pehar dobre volje. Kdor ima doma smuči, naj jih ponese s seboj, mogoče jih bo potreboval. Prijave z vplačilom 10,00 din sprejema Mrak Štefka GPP -ERO do torka, 26. novembra 1974; Selektivno nikljanje Selektivno nanašanje galvanskih nikljevih prevlek, posebno kot vmesna plast v selektivni galvaniki plemenitih kovin ima velik pomen v elektrotehniki Nikljanje je v tem primeru kot osnova in ima nalogo učinkovati kot difuzijska zapora in kot taka služi za izravnavanje osnovnega materiala ter s tem za izboljšanje lastnosti glede obrabe plemenitih kovinskih prevlek. Zadovoljiv učinek se dobi z nikljevo prevleko debeline 1 milimikrona. Če pa so zahteve glede trdnosti z ozirom na obrabo večje pri prevlekah plemenitih kovin, je potrebna debelejša plast in sicer 2-4 milimikronov. Dosedaj je bilo problematično dejstvo, da so nikljeve plasti izdelane po običajnem postopku galvaniziranja — pokale. Ta tendenca se je posebno izražala, če se je pri nanašanju niklja — spodnjih plasti - uporabljal relativno močnejši tok, kot je bil to običaj za ekonomičnejši postopek. Z razvojem nove kopeli in novega postopka, je pa uspelo selektivno galvansko nikljanje z visokim tokom. Na ta način izdelane nikljeve plasti se dajo odlično upogibati. Trakovi z debelino 0,1-0,4 mm z običajno debelino nikljeve plasti s približno 4 milimikronov, se lahko upogibajo nekako 4 krat toliko kot je debelina kovinskega traku, ne da bi pri tem nastale kake razpoke. Galvanotechnik, 1974/4, S. O. Planinci Elektromehanike obiskali Moravške hribe in Kališče promet hiotomih vozil, ki so morda že čisto blizu našega prehoda. Ozrimo se okoli sebe, na levo in desno, preden napravimo prvi korak na vozišče, kajti: »pešec, ki namerava čez vozišče na mestu, kjer ni zaznamovanega prehoda za pešce, ne sme stopiti na vozišče, če s tem ovira promet vozil." »Na zaznamovanem prehodu, na katerem je promet pešcev urejen s svetlobnimi prometnimi znaki za pešce, se mora pešec ravnati po teh znakih ...“ Na drugih prehodih, kjer za pešce ni posebnih svetlobnih znakov, so pa svetlobni znaki za vozila ah promet usmerja miličnik smejo pešci čez vozišče le tisti čas, ko jim dani znakdo-voljuje prehod, se pravi tedaj, ko je prometna smer odprta vozilom. Skupina planincev, ki se je 19. oktobra zjutraj odpeljala na izlet v Moravške hribe, seje najprej ustavila v Zagorici pri Dolskem, kjer se je rodil veliki slovenski učenjak Jurij Vega. Trajen pomen mu dajejo njegova matematična dela, predvsem logarit-movniki, ki jih še danes izdajajo v angleškem, nemškem in ruskem jeziku. Za ilustracijo naj povemo, da je 1. 1966 izšla že 102. nemška izdaja. Medtem ko smo si ogledovali njegov skrajšan življenjepis na steni, kjer -imajo domači dnevno sobo, nas je gospodinja pogostila s pristnim kmečkim kruhom in čajem, nato pa smo se še podpisali v knjigo obiskovalcev. Okrepčani smo se potem odpravili na Cicelj (817 m), kjer smo si ogledali nekdanje keltsko gradišče. Potem smo se spustili v Moravško dolino in si med potjo ogledali dokaj dobro ohranjeni grad Tuštanj iz konca 15. stol., v katerem so med zadnjo vojno prebivali grofje Pirnati, ki so sodelovali tudi v NOV, zdaj pa v njem prebiva kmečka družina. Pred vhodom v grad stoji mogočna platana, katere premer dosega 2 metra, pod njo pa je razpadajoča kamnita miza. Nadaljevali smo pot v Moravče, kjer sta nas zanimala rojstna hiša pisatelja Frana Detele in muzej, v katerem je v slikovnem gradivu po- dana zgodovina Moravške doline od časa »gradov" do konca II. svetovne vojne. Ker nas je čas priganjal, na programu smo namreč imeli še pohod na Limbarsko goro, se v muzeju nismo dolgo zadržali. Z Limbarske gore je ob lepem vremenu čudovit razgled, vendar ga zaradi poslabšanja vremena nismo bili deležni. Kljub temu pa smo se polni lepih vtisov in novih spoznanj o lepotah naše domovine proti večeru zadovoljni vrnili domov. Isti dan pa je druga skupina planincev Elektromehanike sodelovala v akciji za prenos vlečne vrvi za tovorno žičnico na Kališče. Planinci so vrv prenesli iz Mač do doma Kokrškega odreda na Kališču. Akcija je potekala tako, da je prej pripravljeno vlečno vrv. zvito v kolute po 20 kg in povezano, nosilo 15 planincev hkrati v nepretrgani koloni. Naporna akcija je trajala dobre tri ure. Zatem predvidena tura na vrh Storžiča je zaradi poslabšanja vremena odpadla, vendar so naši vrli planinci tudi brez tega opravili spoštovanja vredno delo, saj bo tovorna žičnica, ki bo služila za oskrbo doma na Kališču, pomembna pridobitev, na katero bodo naši planinci s ponosom gledali, zlasti še, ker so že prej sodelovali v pripravljalnih delovnih akcijah. Malovrh KAZNI : — Z denarno kaznijo 50,00 din se takoj na mestu kaznuje pešca, ki se na zaznamovanem prehodu za pešce, na katerem je promet pešcev urejen s svetlobnimi prometnimi znaki (semaforji) za pešce, ne ravna po teh znakih. Če pa je s tem prekrškom povzročil neposredno nevarnost za druge v prometu ati prometno nezgodo, se kaznuje s kaznijo 100 do 500,00 din ali z zaporom do 30 dni. - Z denarno kaznijo 20,00 din se takoj na mestu kaznuje: 1. Pešec, ki gre čez vozišče izven prehoda za pešce, če je ta bližje od 100 m od kraja prečkanja, 2. Pešec, ki prečka cesto na kraju, kjer ni posebnega semafora za pešce, ko gori na glavnem voznem semaforu redeča luč ati ima smer za črto po miličniku, ki usmerja promet. 3. Pešec, ki pri prečkanju ceste ne pazi na oddaljenost in hitrost vozil, ki se mu približujejo. 4. Pešec, ki 'ovira promet, ko prečka cesto izven prehoda za pešce. Če je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ati prometna nezgoda, se kaznuje storilec (pešec) z denarno kaznijo od 50,00 do 300,ooo din. Prihodnjič: Obveznost voznikov do pešcev Marijan Metljak Planinsko predavanje z barvnimi diapozitivi P. S. ISKRA Elektromehanika vabi na predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, v petek, 15. novembra 1974, ob 18,30 v dvorani Delavskega samoupravljanja v Savski loki 1 (nad restavracijo). Naša sodelavca prof. Tomaž Planina in Matjan Ručigaj, gorski reševalec, nas bosta v sliki in besedi popeljala na vrh Matterhorna (letošnji vzpon Iskrašev) in demonstrirala hojo in osnove varovanja v gorah. Vstop prost! ŽIVAHNA DEJAVNOST ŠPORTNIKOV V APARATIH Tako kot v pretekli sezoni nogometaši tovarne električnih aparatov sodelujejo v sindikalnem nogometnem prvenstvu Ljubljane, kjer so lani zasedli prvo mesto. Tudi letos so resno zastavili in v prvih kolih dosegli pomembnih 10 točk s petimi zmagami. V nadaljevanju se jih je prijela smola, saj so nepričakovano utrpeli poraz v tekmi z ekipo Ljubljanskih mlekarn, ki je to pot zaigrala učinkoviteje in zmagala z rezultatom 2:1. Zdaj jih čakajo še srečanja z ekipami tovarne Saturnus, ČZP Delo in Ljubljanske banke, pri čemer računajo na ugodnejšo bilanco. Nogometaši tovarne Aparati pa so uspešno sodelovali tudi v malem no- Z razglasitvijo rezultatov so se pod konec oktobra iztekle letošnje delavske športne igre v Novi Gorici, doslej po številu sodelujočih športnic in športnikov vsekakor najbolj množične (220 udeležencev). Kot navadno so tudi letos na njih sodelovali športniki naše novogoriške tovarne Avtoelektrike. Med skupno 37 moškimi ekipami delovnih organi-zacij so se naši športniki solidno odrezali. Zanesljivo so zmagali v streljanj0 in namiznem tenisu, solidna pa je bila njihova uvrstitev tudi v ostalih sedmih moških disciplinah, kar je športnike Avtoelektrike uvrstilo na. 4. mesto za ekipami Gostol, Vozila, Salonit. Športnice Avtoelektrike so me0 trinajstimi ekipami zasedle z ekip0 Manufakture drugo, oz. tretje mesto, za zmagovalkami iz tovarne Salonit-Upoštevajoč seštevek doseženih točk moških in žensk so se športniki Iskre Avtoelektrike v teh delavskih igra*1 uvrstili na solidno 4. mesto, kar pri°a o številčnosti in kakovosti športn6 dejavnosti v tej naši delovni organiza-ciji. J -C- Planinski izlet na Kofce P. S. Elektromehanika Kranj obvešča člane kolektiva, da bo zadnji letošnji izlet iz programa »OBČANI KRANJA HODIJO V GORE" v soboto, 9. novembra t. 1-Odhod avtobusa ob 7,15 izpred kina Center. Izlet bo vodil Jelko Hladnik. S seboj vzemite primerno obleko in obutev ter hrano, prevoz je brezplačen, predhodne prijave niso potrebne. Pridite, ne bo vam žal! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame FRANČIŠKE VREČEK se najlepše zahvaljujeva sodelavcem linije ploščatega releja in sodelavcem obdelovalnice TEA za izraze sožalja in podaijena venca. Žalujoča hčerka Nada in sin Franci z družino. ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, clektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Sile - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije št. 1, telefon: 324-061, inL 21-20 -Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PR A VICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana gometu v okviru občinskega prvenstva občine Ljubljana-Bežigrad. Priborili so si vstop v finale, vendar pa so finalno tekmo izgubili z rezultatom 1 : 2 in se tako uvrstili na drugo mesto, kar je kljub temu še vedno lep uspeh. Podobno kot ekipa v malem nogometu, se je v občinskem tekmovanju občine Ljubljana-Bežigrad uvrstila na 2. mesto tudi ekipa kegljačev, kar je ob dokaj hudi konkurenci prav gotovo lep uspeh in ponovno potrdilo kvalitete kegljačev v tej naši organizaciji- A. Kastelic NAŠI NA DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH V NOVI GORICI