DVE OHRANJENI PISMI BOŽIDARJA RAICA JOŽEFU BOROVNJAKU
IVAN ŠKAFAR
Lepo Število slovenskih kulturnih delav-
cev, posebno z našega Štajerskega, je v 19.
stoletju navezalo osebne stike s prekmurskimi
izobraženci, predvsem z duhovniki. Taki so
bili Stanko Vraz, Anton Krempel, Peter Koz-
ler, Božidar Raič, Matija Valjavec, Davorin in
Anton Trstenjak, Franc Simonič, Vatroslav
Oblak, Janko Slebinger, Franc Kovačič, Ma-
tija Slavič in Anton Korošec ter mogoče še
kdo. Med prekmurske Slovence jih je prived-
la skrb za njihov narodni obstoj, zanimanje
za njihov jezik in narečja, za slovstvo, ljud-
sko izročilo in tudi za politične razmere, v ka-
terih so živeli. Obenem so nekateri zbirali
prekmurske knjige in rokopise. Sad teh obi-
skov je bil dvojen:
1. Ko so se vrnili, so nekateri izmed njih
v tisku objavljali zbrano gradivo, namerno
obveščali slovensko javnost o svojih vtisih,
opažanjih in ugotovitvah ter jo seznanjali s
prekmurskimi kulturnimi, prosvetnimi, na-
rodnostnimi in političnimi razmerami. Za Slo-
vence med Muro in Rabo so se zanimali in o
njih pisali tudi taki slovenski izobraženci, ki
sicer niso osebno prišli mednje, pa jih je skr-
bela njihova usoda. Teh člankov, razprav in
sporočil o prekmurskih Slovencih je bilo v
našem tisku sorazmerno precej in če bi jih
kdo zbral in opremil s kritičnimi pripombami,
bi jih bilo za obsežno knjigo, ki bi zelo zgo-
vorno pričala o budni skrbi slovenske domo-
vine za prekmurske Slovence v 19. stoletju.
2. Obiskom je sledilo dopisovanje- Sloven-
ski kulturni delavci so po svoji vrnitvi veči-
noma ostali v pismenih stikih s tistimi prek-
murskimi izobraženci, s katerimi so se na po-
teh po Prekmurju spoznali. Izmed katoliških
duhovnikov npr. z Jožefom Vargom pri Sv.
Juriju, z Jožefom Košičem na Gornjem Seni-
ku, z Jožefom BorovnJakom na Cankovi, z
Markom Zižekom v Beltincih in Jožefom Ba-
garyjem v Martjancih. Izmed protestantskih
duhovnikov sta znana Aleksander Terplan v
v Puconcih in njegov naslednik Rudolf Cipot
(Czipoth). — To obojestransko dopisovanje je
zavzemalo važno mesto v medsebojnih stikih,
toda žal se nam je od tega bore malo ohra-
nilo. Zato nam mora biti toliko bolj dragoce-
no tisto, kar je ohranjenega.
Tako je ohranjeno pismo, ki ga je pisal
Jožef Varga, kaplan pri Sv. Juriju v Prek-
murju (Rogaševci), dne 26. julija 1838 Stanku
Vrazu, zbiratelju prekmurskih ljudskih pes-
mi. Pismo je priobčil Fr. Š. Kuhač leta 1880.»
Božidar Raič je 1878 delno objavil pismo
evangeličanskega pastorja Aleksandra Ter-
plana Oroslavu Cafu, v katerem mu je poja-
snil pomen nekaterih prekmurskih besed.^
Posebno važno mesto je v teh medsebojnih
stikih zavzemal Božidar Raič, ki je leta 1860
Prekmurje prepotoval in ga leta 1866 ponov-
no obiskal, nato pa z izobraženci ostal v pis-
menih stikih, posebno s Košičem in Borovnja-
kom. Z Borovnjakom si je dopisoval do svoje
smrti. Osebno sta se poznala od 1860 dalje,
torej 26 let. V tem času sta si Borovnjak in
Raič izmenjala lepo število pisem. Od teh sta
ohranjeni dve Raičevi pismi Borovnjaku. Na- .
nju je našo javnost prvi opozoril Jože Ftičar,
naš najboljši poznavalec Raičevega življenja
in dela, z besedami:
»V Drž. arhivu LRS v Mariboru sta ohra-
njeni dve pismi iz 80-ih let: prvo je pisal
1881 župniku v Pertoči, drugo pa 1886 neugo-
tovlj enemu prekmurskemu znancu. Pismi pri-
čata, da se je še v teh letih živo zanimal za
prekmurske razmere. V prvem z zadovolj-
stvom ugotavlja, da dobiva prekmurščina,
odkar jo je ocenil v LMS, vedno več časti in
veljave.«^
Obe pismi priobčujem tukaj dobesedno, ker
sta važni za zgodovino medsebojnih stikov
Slovencev na obeh straneh Mure. Iz vsebine
obeh pisem je moč natanko dognati, da ju je
Raič pisal Borovnjaku. Zato bom k vsakemu
pismu podal nekaj pojasnil.
39
Prvo pismo se glasi:
Pri sv. Barbari v Halozah
dne 20. decembra 1881
Mili mi brate
Ogrska slovenščina dobiva od one dobe, kar
sem jaz jeno vrednost objavil v »Letopisu Matice
Slovenske«, vedno več časti in veljave.
Vseučiliščni profesor v Gradci dr. G. Krek dal
je te dni dni Lovni Požaru, kandidatu profesure,
sledečo nalogo o lepem Vašem razrečji: »Die
Sprache der ungrischen Slovenen ist mit Riick-
sicht auf Laute u. Formen eingehend zu priifen u.
im Anschltisse daran die Frage zu erortem, wie
sich in der genannten Richtung diese neuslove-
nische dialectische Farbung zum Altslovenischen
u. speciell zur Sprache der glagolitisch iiberlie-
ferten Dankmaler verhalte.«
Ti mili brate si prvak med ogrskimi Sloveni,
morebiti bi mi mogel naznaniti, kaj je od 1866.
leta glede na školske knjige bilo na svetlo dano
pri Vas, lehku še imaš kak rokopis od tega ali
onega prijatelja? Kdo se danes najbolje bavi z
Vašim slovstvom in jezikom? Avgusitičev list
imam.
Želejoči Ti veseli božič i ešče veselejše mlado
leto prijazno prosi za povoljen odgovor
Tvoj stari prijatelj
Božidar Raič
župnik
Po-klon veleč. g. Verenu, ako je ešče dobre vo-
lje David, i mnogočest. g. Ratkoviču, ... itd., da
so nam zdravi i delajo na srečo naših zapuščenih
tlačenih Slovenov. Živeli! .
Raič je to pismo pisal od Sv. Barbare v Ha-
lozah, kamor je prišel za dušnega pastirja
istega leta 1860, ko je prvič obiskal Prekmur-
je in tu ostal do smrti.^ Vtise svojega prvega
potovanja v krajini med Muro in Rabo je opi-
sal v razpravi »Črtice o Prekmurcih in o nji-
hovem govoru«, ki je začela izhajati leta 1863
v Vilhar-Levstikovem »Napreju«. Izšel je le
prvi del razprave, ker je »Naprej« prenehal.
Cela razprava je bila nato — nekoliko po-
pravljena in dopolnjena z vtisi z obiska Prek-
murja leta 1866 — natisnjena v Narodnem
Koledarju in Letopisu Matice Slovenke za le-
to 1868 na straneh 53—76. V letopisu Ma-
tice Slovenske za leto 1869 je Raič priobčil
še drugo svojo razpravo »Prekmurski knji-
ževniki pa knjige« (str. 57—84). Na ti dve
razpravi misli Raič, ko pravi v pismu, da sta
pridobili ogrski slovenščini vedno več časti
in veljave. Res sta obe razpravi neprestano
služili poznejšim piscem o prekmurskih kul-
turnih in narodnostnih razmerah za podlago,
iz njiju so prevzemali podatke tudi z nekate-
rimi napakami vred. Druga razprava je še
posebej važna, ker v njej Raič priobčuje v
celoti ali deloma tudi nekaj važnih pisem,
npr. dve Zbulovi iz Velikih Dolenec Borov-
njaku.5 Zelo važni so tudi podatki, povzeti iz
Borovnjakove korespondence, o dveh luteran-
skih duhovnikih v Puconcih, Terplanu in Ci-
pothu.^ Raičevo sorazmerno obširno poroča-
nje o značilnostih prekmurskega narečja je še
bolj pritegnilo zanimanje slovenskih jeziko-
slovcev.
Nadvse važno je Raičevo sporočilo, da je
dr. Gregor Krek, univ. profesor v Gradcu,
dal Lovru Požarju nalogo o prekmurskem na-
rečju. Krek se je 1867 habilitiral na graški
univerzi za slovanske jezike in slovstvo, 1871
je postal izredni in 1874 redni profesor na tej
univerzi.^ Da se je Krek v tem času zanimal
tudi za prekmurščino, spričuje njegova raz-
prava »O novoslovenskem rokopisu zgodovin-
skega društva koroškega«, ki je izšla leta
1881,8 torej v letu, ko je poslal Raič to pismo
Borovnjaku. Ko Krek tu razpravlja o tako
imenovanem celovškem (rateškem) sloven-
skem rokopisu, zapisu očenaša, češčenemarije
in apostolske vere, se ozira tudi na prekmur-
ske izraze v molitvah: da »Slovenci v Ogrih«
imajo tudi kot Slovani vzhodne cerkve raspet
brez dostavka na križ namesto češčena Marija
imajo zdrava bodi, imajo milošče puna in
hlagoslovlena namesto gnada in žegnana, gle-
de tega so nam »ogerski Slovenci... lahko v
zgled«,' ogerska slovenščina še ima tudi pri-
hodnik ima priti, to je nedoločnik s sedanji-
kom glagola imeti.'" Krek je navedel kot vir
za te prekmurske izraze Sv. evangeliome, ki
da so izšli v Radgoni 1840, stran 133 in 134-"
Zaradi tega je Ivan Zelko vzel v svojo biblio-
grafijo del Mikloša Kiizmiča tudi ta natis iz
40
leta 1840 in se tudi sklicuje na Kreka.'^ Po-
natis, katerega je uporabljal Krek, pa ni bil
iz leta 1840, ampak poznejši, katerega je pri-
pravil Borovnjak. Starejši natisi Svetih Evan-
gveliomov imajo obliko: Zdrava bojdi Maria,
Borovnjakovi ponatisi pa: Zdrava bodi Ma-
ria. Natisa iz leta 1840 ni bilo, pač pa je
natis izšel leta 1841 s škofijskim dovoljenjem
z dne 23. novembra 1840. S tem starim do-
voljenjem so izhajali ponatisi Sv. Evangelio-
mov tudi v drugi polovici 19. stoletja.
Lovro Požar je bil kot vseučiliščnik večkrat
Raičev gost pri Sv. Barbari in gotovo je Raič
vplival, da je Krek dal in Požar sprejel nalo-
go o pomurskem narečju. Ce bi bil Požar to
nalogo napisal, bi bil tako predhodnik prek-
murskemu jezikoslovcu Avgustu Pavlu. Po-
zanimal sem se na graški univerzi, ali je Po-
žar oddal to seminarsko nalogo in ali je iz
tega predmeta doktoriral. Požar je namreč
študiral v Gradcu filozofijo, slavistiko in kla-
sično filologijo od leta 1883.'' Prejel sem od-
govor, da o prekmurskem narečju Požar ni
napisal kakšne naloge. Vidimo pa, kako se je
Raič trudil, da bi mlade slaviste navdušil za
študij prekmurskega narečja.
Raič je pisal to pismo nekomu, ki da je
»prvak med ogrskimi Sloveni<<. Ta ni mogel
biti župnik v Pertoči, kot misli Ftičar, ker je
takrat bil v Pertoči Štefan Veren, in temu
pošilja Raič na koncu tega pisma »poklon«. V
tisti dobi je bil prekmurski prvak edino Ve-
renov sosed na Cankovi — Borovnjak. Ko je
bil Raič leta 1866 na obisku v Prekmurju, se
je seznanil tudi z novejšim prekmurskim tis-
kom.i'' Sedaj v pismu prosi Borovnjaka, da bi
ga seznanil s prekmurskim tiskom, ki je izšel
po letu 1866. Tudi za rokopise ga prosi. Hoče
tudi vedeti, ali so se pojavili kakšni novi
prekmurski pisatelji. Raič je imel tudi »Av-
gustičev list« tu; misli na PRIJATEL-a, kate-
rega je izdajal in urejeval Imre Agustičh in
je izhajal od 15. septembra 1875 do 15. julija
1879. v Budimpešti.15
Štefan Veren (r- 28. oktobra 1818 v Soboti
— umrl 6. marca 1891 v Pertoči) je bil dušni
pastir v Pertoči od julija 1855 do smrti." Ra-
ič je bil pri njem na svojem prvem potovanju
po Prekmurju leta 1860." Raič je Verena zelo
cenil. Ob Verenovi smrti je dr. Franc Ivanocy,
tišinski dekan, zapisal v župnijski kroniki: »V
Verenu smo zgubili star tip duhovnika, po-
osebljeno srčno dobroto.«** Se več je o Ve-
renu povedal Ivanocy v daljšem nekrologu
leta 1906: »Veren so bili posebno dobrega srca
človek i so velko poštenje meli ne samo pred
svojimi farnikami, nego pred vsemi, šteri so
nji poznali. Njihova odkritosrčnost i darovi-
tost je po celoj slovensko j krajini poznana bila
i vsako društvo, pri šterom so oni navzoči bi-
li, je čutilo topločo njihove diiše. Ne samo
duševen paster so bili svojim vernim, nego i
teloven vračitel celoj okroglini. Daleč z vo-
grski krajin so nji poiskali vnogi betežniki i
ne samo eden je po njih zvračeni, tak da so
sv. Helene plebanoš široko bili poznani kak
imeniten vračitel i jako dober človek. Kak
šteč tužen i pobit je štoj k njim prišeo, naj-
večkrat je odišo od njih potroštan i dobre vole
vsaki človek. Oni so razumeli z prostim rečmi
globoko srce človeče segreti. Kde so nazoči
bili, tam je vsaka duša dobre vole bila. Bili
so tudi jako dober Slovenec, zato kde i kda
je mogoče bilo, najraj so slovenski gučali i či
so med pravo slovensko društvo prišli, te je
njihova dobra vola i njihova vesela reč ne
konca mela. Kem menje je taksi odkritosrčni
enakoga mišlenja liidih dnes den med go-
spodami, tem bole v poštenji ostane Verenov
spomenek med nami. Vredni so, da vsaka diiša
naše slovenske krajine se z liibeznostjov i z
zahvalnostjov z njih spomene vsake čase.«*»
Tudi Ratkoviča je Raič spoznal na svojem
prvem potovanju po Prekmurju leta 1860. Ta-
krat je bil v Gornji Lendavi ž. upravitelj
(1859—1861), pozneje pri Sv. Juriju (Rogašev-
ci) ž. upravitelj (1862—1866), župnik (1866—
1893) in dekan soboške dekanije (1877—1893).
Poklican je bil v somboteljski kapitel in bil
kanonik od 1893 do smrti dne 20. januarja
1907.2» o obisku Gornje Lendave in Ratkovi-
ča leta 1860 piše Raič: »Mladi župni oskrbnik
(namreč Ratkovič), še-le pred tremi leti do-
vršiv bogoslovske nauke, sedaj župnik pri sv.
Jurji (namreč leta 1868), nas je ljubeznivo
pozdravil, že nasproti nam prišedši, toda v
madjarski besedi, in gostoljubno sprejel.«^'
Oba, Veren in Ratkovič sta bila tudi Mo-
hor j ana in naročnika knjig Matice Slovenske.
Raič še leta 1881 v pismu oba in še druge
navdušuje, naj »delajo na srečo naših zapu-
ščenih in tlačenih Slovenov« v Prekmurju.
Drugo Raičevo pismo se glasi:
Abgeordentenhaus 21./2. 86
Veličastni gospod!
Oprosti, ka Te motim s tem pismom. Nekdo
nabira crkvene napeve slovenskih in slovanskih
pesnij; je li jik kaj imate stavljenih na note, in
jeli pesmarica ležeča na shodeh pri sv. Jeleni,
kder blagi pleban Veren župnikuje, ima ktere
pesni na note?
Koliko nespametnost sem učinil s tem, ka se
na stare dni pomičem kot poslanec po židovskem
Beču. Poklanja se tebi i g. Verenu
iskren Tvoj prijatelj
Božidar Raič
Naslov:
v Becu.
Abgeordnetenhaus.
41
Ftičar sicer pravi, da je Raič pisal to pismo
neugotovljenemu prekmurskemu znancu, pa
je iz vsebine zopet razvidno, da je bilo to pis-
mo namenjeno nekomu, ki je živel v bližini
sv. Jelene, to je Pertoče in njenega župnika
Verena. In ta je bil Borovnjak, ki je res bil
Raiču iskren prijatelj in Raič njemu.
Za stare cerkvene pesmi so se začeli zani-
mati z glasbenega stališča slovenski cecilijan-
ci že takoj ob ustanovitvi svojega društva za
obnovo slovenske glasbe. Cecilij ansko društvo
se je v Ljubljani ustanovilo leta 1877.22 Začel
je izhajati »Cerkveni glasbenik« že leta
1878,23 ki je zbiral in objavljal stare cerkvene
pesmi. Tudi p. Hugolin Sattner je leta 1881
vabil, naj bi prišle znova v rabo »vsebinsko
izvrstne« stare cerkvene pesmi. Nekaj teh pes-
mi je objavil J. Tavčar leta 1886 in 1887 v
»Cerkvenem glasbeniku«.^* Danilo Fajgelj je
skupno z Janezom Kokošarjem zbiral stare
cerkvene napeve, ki so izšli v zbirki »Cer-
kvene pesmi, nabrane med slovenskim naro-
dom« (1885, 1886).«
Mogoče je na te zbiratelje starih napevov
mislil Raič v tem svojem pismu. Toda uteg-
nil je to biti kdo, ki ni bil Slovenec — ker so
ga zanimali tudi »slovanski« napevi. Pri tem
se je takoj spomnil na Prekmurje in na po-
trebo po zbiranju napevov prekmurskih cer-
kvenih pesmi. Zato Borovnjaka sprašuje, ali
je v pertočki pesmarici kaj pesmi »na note«.
To pesmarico je videl Raič leta 1860 v per-
točki cerkvi sv. Helene ob svojem prvem ob-
isku Prekmurja. Leta 1869 je o njej poročal:
»Opomniti je še treba, ka se v župni cerkvi v
Pertoči pri sv. Jeleni nahaja Gradual popi-
sani po Smodiš Jožefi s Krajšič od toga po
dobročiniteli Haužar Petri v Pertoče na po-
trebočo Jelenske f are kiipleni za osem raniški
vu leti 1695 1. martiuša. Školniki se pa pripo-
roča dobra skrb na ete Gradual. Ta rokopisna
knjiga ima obliko mesnih bukev in jih debe-
losti, zadržava pesmi o raznih svetkih i mešah
v slovenskem, pa tudi v hrvaškem narečji;
leži navadno na vzhodeh služeča g. učitelju
za cerkveno petje.«^'
Leta 1878 je Raič v Cafovem življenjepisu
zapisal o Cafu: »Tudi ,Graduar (pesemska
knjiga) župne cerkve v Pertoči izcrpil je
(namreč Caf) in porabil za slovar, naj ga kin-
či in venca krasno panonsko ali panovinsko
razrečje.«^2
Raič je leta 1886 hotel vedeti, ali hrani ta
pesmarica tudi kaj napevov. Hotel je z njimi
seznaniti zbiratelje teh napevov v slovenski
domovini. Več o njej in J. Smodišu v SBL (v
tisku).
Se nekaj važnega je Raič v tem pismu za-
upal svojemu staremu prijatelju Borovnjaku:
da mu je žal, da se je dal izvoliti na stare dni
za državnega poslanca in da mora nastopati
v »židovskem Beču«, v katerem je le nekaj
tednov pozneje, dne 19. marca 1886 med svo-
jim zadnjim govorom doživel duševni zlom.^s
Njegovo življenje se je začelo naglo iztekati
in je ugasnilo v Ljubljani dne 6. junija 1886.2»
Raič je kot velik rodoljub izkazoval veliko
ljubezen do prekmurskih Slovencev, ki se je
začela že takrat, ko je bil duhovni pomočnik
v Ljutomeru (1850—1851)3» jj^ tako živeč v
njihovi bližini postal pozoren nanje. Obe tu-
kaj objavljeni pismi sta priči, da je ta ljube-
zen do Prekmurja žarela v Raičevem srcu do
konca njegovega življenja. ,
OPOMBE j
1. Fr. S. Kuhač, Stanko Vraz kao glasbenik. Vi- j
enac 1880/XII, Zagreb, 606. — 2. Raičev Božidar, ;
Oroslov Caf. LMS 1878, 78. — 3. J. Ftičar, Slo- ;
venski taborit Božidar Raič — buditelj prelonur-
skih Slovencev. Svet ob Muri 1958/III, op. na str.
33. — 4. J. Ftičar. n. d., 27. — Isti, Slovenci na '
levi in desni strani Mure in njihovi kulturni \
stiki. Panonski zbornik, Murska Sobota 1966, 120. \
— Isti, Raič Božidar, SBL II, 9. — 5. Raičev Bo- i
zidar, Prekmurski književniki pa knjige. LMS za \
1869, 71—74, 76—77. — 6. Raičev Božidar, r. t, 70.!
— 7. Avg. Pirjevec, Krek Gregor. SBL I, 557. — |
8. G. Krek, O novoslovenskem rokopisu zgodovin- j
skega društva koroškega. Kres 1881/1 Celovec 173 ^
do 190. — 9. G. Krek^ n. d., 183 in na tej strani
opomba 1 in 2. — 10, G. Krek, n. d., 187. — 11.
42
G. Krek, n. d., 183, op. 1 in 2. — 12. I. Zelko,
Bibliografija del Mikloša Kiizmiča. Prekmm^ka
knjižnica 1. I. Zelko, Mikloš Kuzmič — V. Novak,
Franc Ivanoci, Sobota 1937, 19 št. 5. —• 13. J. Sle-
binger, Požar Lovro. SBL H, 469. — 14. B. Raič,
Listi iz Haloz, Slovenec (Celovec) 25. aprila 1867,
št. 47. — 15. N. Brumen, Pregled naprednih tis-
kov. Ob naprednem tisku. Murska Sobota 1962,
103. — 16. Gy. Gefin, A szombathelyi egyhaz-
megye tortenete III. Szombathely 1935, 448—9.
— Kronika župnije Pertoča, 26—27. — 17. B.
Raič, Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru.
Narodni koledar in LMS za leto 1868, 56—57. —
18. Ivanocyjeva tišinslia kronika »Podatki ...«,
slovenski prevod J. Smej a, 103. — 19. Kalendar
presv. Srca Jezusovega za leto 1906, 70—71. —
20. Gefin, n. d., 340. J. Klekl ml., + Ratkovits
Vendel. Kalendar presv. Srca Jezušovoga 1908,
87—88. — 21. B. Raič, Črtice o Prekmurcih.
NKLMS za leto 1868, 58. — 22. D. Cvetko, Zgo-
dovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Tretja
knjiga, Ljubljana 1960, 236—237. — 23. D. Cvet-
ko, n. d., 242. — 24. M. Smolik, Odmevi verskih
resnic v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do
konca 18. stoletja, Ljubljana, 1963, 71—2. — 25.
J. Mantuani, Fajgelj Danilo. SBL I, 170—171. S.
Premrl, Kokošar Janez. SBL I, 490. — Cvetko, n.
d., 248. — Cerkveni glasbenik 1887/X, 3—4. —
26. B. Raič, LMS 1869, 77. — 27. B. Raič, LMS
1878, 78. — 28. SBL III, 12. — 29. SBL III, 9 ima
napačno, da je Raič umrl 6. januarja, pravilno:
6. junija. — 30. SBL III, 9.
43