Kupujte obrambne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI PUME XXV. - LETO XXV. Kupuit* e obrambne bonde! The Oldest fcffij/ictory Slovene Daily jm buy in Ohio T^^Bfl UNITED Wffl STATES fifrwar Best Advertising rtOTjwi STAMPS Medium CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), MAY 22, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 120 H)T0P japonske križanke in DVEH PARNIKOVNA PACIFIKU jonska propaganda si prizadeva prepričati Čiangkajšeka, da je bodočnost Kitajske ob azijski skupini držav. zavezniki uničili i 4 japonskih letal ' Jj^vni stan zaveznikov v Av-*--- ^ Petek, 22. maja — Da-Se službeno naznanja, da so lorniee zaveznikov pogrezat) 7,100-tonsko japonsko ° in dvoje tovornih par-v- katerih eden ie imel 9,- Iz življenja naših ljudi po Ameriki J^gi pa 6,000 ton prostor- ^ 14 letal uničenih . Je se naznanja iz glavnega ,a generala Mac Arthurja, i nbll° tekom letalskih napa-v m fcP°nske invazijske ba-i« °vi Gvineji in na Timoru mh japonskih letal. Za- SHREVEPORT, La., 19. maja. — Včeraj je treščil v bližini letališča v Parksdale štirimo-torni vojaški bombnik, pri čemer je bilo ubitih devet mož, ki so se nahajali v letalu. Nesreča se je primerila tekom silnega viharja, med katerim so švigale strele in je padala toča. niso imeli pri teh napačnih izgub. j inJe Japoncev v Kitajsko Pa So Počeli včeraj z &ilami Prodirati v 3už- Kitajsko in kakor se '^Pripravljajo na okupaci-L pomorskega prjsta- tek howa' ki leži ob ust" Min v Fukien provinci. r je brezuspešen, pravijo H' tIaPonci ^ska propaganda si zdaj eva prepričati kitajskega . alisimusa čiankajšeka, da , 2asedbi Burme in po pre- njegovih komunikacij- vsak njegov odpor C*šen- Je si japonska radio-pro-|j(5a prizadeva prepričati maršala, da je boli , ita3ske v vzhodno-a-skupini, ne pa ob strani držav. letalska nesreča; devet ubitih Fredericktown, Pa. — Dne 16. aprila je tukaj po dolgi bolezni umrl John Janežič, star 65 let in rojen v Selih pri Mokronogu na Dolenjskem. Tukaj je živel 36 let. Zapušča ženo, sina štiri hčere, tri vnuke in dve vnukinji. Milwaukee. — Dne 3. maja je umrl Josip Trobentar, star 56 let in rojen v Slovenski Bistrici na Štajerskem. V Ameriki je ži dedukcija davkov od mezdin plač Delodajalci naj bi odtrgavali delojemalcem po 10% od njihovih plač. WASHINGTON, 21. maja. — Zakladniški department je zahteval danes uvedbo ogromnega "check-off" sistema, pod ka-- ■ - ,terim naj bi se odtrgalo davke vel 29 let- in^ tukaj zapušča že- vseh zap0slencev že od njihovih M /-v n * "M n * "V* U /\ v» | v j plac. Randolph no sina in hčer. V Iron Mountainu, Mich., je pred dnevi umrla Helena Rih-taršič, star 86 let in rojena na Jamniku pri Selcah. V Ameriki je živela 28 let in zapušča štiri sinove, pet hčera, 20 vnukov in šest pravnukov. Moskovska mladina R[jS| JQ JDAJ PRODRLI DO hffi* notranjih utrdb harkova Globoko v Beli Rusiji so četniki v nemškem zaledju zavzeli neko mesto ter pobili 3,000 Nemcev. Moskovska mladina pleše in raja v javnih parkih, na katere ne padajo nič več bombe tako zvane najstrašnejše, naj brezobzir-nejše in najbolj uničujoče zračne sile sveta. silen zalet rusov na karelijski fronti Italijansko ljudstvo izgublja vojno, ni pa izgubilo smisla za humor Tarča zasmeha in dovtipov so Mussolini, italijanske '"zmage," živilske racije, itd. — Mussolini med neb^čani. — Preobilica žita v Italiji. — Zgodba o kokoših. Herbert L. Matthews, znani Mussolini v svojo pisarno svoje-ameriški časnikar in rimski po-Iga zeta, zunanjega ministra Ci-^oTTniira "New York j ana, s katerim se je posvetoval, kaj naj se stori, da se naredi na ameriškega poslanika čim boljši vtis. Pa šine Mussoliniju v glavo briljantna ideja: Mussolinijeva briljantna ideja "Ko bo poslanik prišel sem in nekaj časa z mano govoril, bom pritisnil za tale skrit gumb ročevalec dnevnika Times", ki je pravkar prispel iz Rima v Lizbono, pošilja svojemu listu sledeče poročilo: LIZBONA, Portugalska, 21. maja. — Italijani izgubljajo vojno na debelo, niso pa izgubili svojega smisla za humor. Razlika med krščanstvom in fašizmom "Kakšna je razlika med kr- bfienepijače za vojake L|SHlNGTON, 19. maja. — L lcionisti alt suljači v kon-iHjQ So Pričeli danes s kam-PteZa Uzakonitev postave, ki KjPvVevdala Prodajo alkoholne članom ameriške obo-le" V tem Spanju je kongresnikov in tri-senata. 1 K J I V d Ll. Minister Ciano je planil v {sobo ter v veselem razburjenju zaklical: "Duce, duce, pravkar je priplulo v Neapelj 28 ladij, natrpanih z žitom, katerega je toliko, da ga nimamo kam spraviti, kajti naše žitnice so že itak prenapolnjene od letošnje žetve. Kam naj denemo vso to pšeni- j zvonca, takrat pa plani ti v so- ;bo s kakšno ugodno vestjo," ji ščanstvom in fašizmom?" vpra-,rekel svojemu zetu." šujejo drug drugega na kar si, ^ izborno delo odgovarjajo: "V krscanstvu se yati žrtvuje en človek za vse, po<^' fašizmom pa se morajo vsi lju dje žrtvovati za enega." Musso med nebeščani Mnogo dovtipov kroži tudi o premierju Mussoliniju, ki je tarča zasmeha. Rečeno je, da je u-mrl in šel v nebesa, kjer mu-je i radio program v °Venskem radio progra-^ . nedeljo popoldne bosta % pri,JublJeni Pevki Mrs-tT6 Lausche-Welf in Miss I, ^dovič. Spremljala ju bo-W lliam Lausche in L. W Pt>va točka bo "Zora druga zbirka valčkov, širita polk. p- Rogelj odšel v / V c Minnesoto t j sh°lm, Minn., je odšel N- Rogelj, glavni 'Vi; Ameriške bratske •\o tere društvo št. 30 bo 4l%al° v nedeljo 24. maja, sv°jega obstoja. Mr. bo nastopil ob priliki te 1 kot glavni govornik. Vič ^raduantinja A^1 je graduirala iz Jane St, u. ®ole Miss Eleanore \ ^ in Mrs. Peter Ster, i, ^rrowhead Ave. Njen o-č4' ni Ven na kulturnem po-mati je pa tajnica V st. 3 Progresivnih Slo-^estitamo! bila ob njegovem prihodu t ja | co?» prirejena silna demonstracija.Sugestija ameriškega poslanika Pričakovalo ga je milijone an-i premier Mussolini se je po-gelov, ki so dvignili roke v fa-1 praskal po glavi, nagubal čelo šističbn pozdrav in zaklicali :j ter se globoko zamislil. Takrat "Eviva il Duce!" Sredi tega;pa se ogiasi ameriški poslanik" vzhičenja pa je Mussolini zapa-;philips in nedolžno vpraša: zil,. da je, bila njegova krona<< SMRT BIVŠEGA SUŽNJA MONTCLAIR, N. J., 21. ma- Mladinski zbor "Škrjančki" Starše otrok pri mladinskem ja. — Včeraj je tukaj umrl v pevskem zboru "Škrjančki" se starosti 102 leti zamorec James opozarja, da se bodo nocoj vrši- Henry Willis, bivši suženj, ki je le vaje v Slov. društvenem do-j pravil, da je bil priča kapitula-mu na Recher Ave. Pričetek ob ciji generala Roberta Lee-ja v 5. uri popoldne. lAppomatoxu. Zaradi potapljanja mehiških parnikov, je Mehika na pragu vojne z osišcem Na protestno noto mehiške vlade ni osišče niti odgovorilo. — Manifest predsednika Avile Camacho-a, s katerim bo zahteval vojno napoved, bo prebran v mehiškem kongresu. MEXICO City, 21. maja. —^*--~ Neki član zunanjega urada je danes izjavil, da mehiška vlada preiskuje poročila, da sta bila pbgreznjena dva nadaljna mehiška parnika, in sicer eden v bližini Brazilije, drugi ]aa ob o-bali Kube. Nemčija odklonila noto MEXICO City, 21. maja. — Zunanji urad naznanja, da so narodi osišča odklonili mehiško noto, s katero je mehiška Vlada protestirala proti potapljanju mehiških ladij ter zahtevala polno .odškodnino zanje. Vojna napoved osišču Kako se poroča, se bavi zdaj predsednik Mehike z osnutkom manifesta, s katerim bo zahteval, da napove mehiška vlada državam osišča vojno. Mehiško poslaništvo v Stock-holmu na švedskem, preko katerega je bila poslana mehiška nota Nemčiji, sporoča, da se ni zdelo osišču niti vredno sprejeti te note, kaj šele odgovoriti nanjo. Odnošaji so že davno prekinjeni Rečeno je, da bo! predsednikov manifest, v katerem bo zahteval vojno, napoved osišču, že v nekaj dneh prebran pred posebnim zasedanjem mehiškega kongresa. Nekateri vladni uradniki pravijo, da je več kot gotovo, da bo Mehika napovedala vojno osišču, s katerim je prekinila svoje diplomatske odno-šaje že lanskega decembra. PODRAŽITEV ČASNIKOV PAINESVILLE, 21. maja. — Časopisom, ki so se v zadnjem času podražili oziroma zvišali svojo naročnino zaradi vedno naraščajočih cen vsemu blagu in večji plači delavstva, se je pridružil danes tudi časnik "Painesville Telegraph", ki se je podražil en cent pri izvodu. Sedanja cena časopisu je 4 center DEBELUH UMRL JOHANNESBURG, Južna A-frika, 21. maja. — V tukajšnji bolnišnici je včeraj umrl 42 let stari Smith Poti Naive, ki je tehtal 756 funtov in je bil naj-brže najtežji človek na svetu. Visok pa je bil pet čevljev in 6 palcev. Pogreb Pogreb Miss Mary Stanišič se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikola, E. 36 St. in Superior Ave. ter na sv. Pavla pokopališče. Chicago. — V seznamu ranjenih pomorščakov iz Chicaga je tudi Stephen T. Kožuh, ki bo morda Slovenec. Njegov naslov je 2500 W. Thomas st. Duluth, Minn. — Zadnje dni je v Evelethu umrl rojak Anton Bambič, star 61 let. "Zapustil je clva sinova, tri hčere, vnuka, brata in dve sestri. "St'raM & 22. maja, 1942. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" U ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) .......1...........................................:..................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta>........................................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ..................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.25 sicer pred Narodni dom na St. okoliške Slovence pa vse druge For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): le For One Year — (Za celo leto) For Half Year — (Za pol leta) ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. »104 Ustanovna sejfc. podružnice JPO,SS v Indianapolisu Indianapolis, Ind. — Na ustanovni seji lokalne podružnice Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija, katera se je vršila 10. maja, je bil izvoljen sledeči odbor: Louis Zni-deršič, predsednik; Valentine Stroj, podpredsednik; Johana Gerbek, tajnica; Anton Hren, blagajnik; Frank Velikan, zapisnikar; Mrs. A. Kos, Mrs. Louise Jug in Frank Urajnar, nadzorniki: Frank Krefel, Mrs. Anna Stergar, Mrs. Kronovšek, Frank Velikan in Louis Znidar-šič, publicijski odbor. Udeležba od strani društvenih zastopnikov je bila povolj-na. Le dve društvi sta pozabili poslati zastopnike, ali pa so zastopniki pozabili priti. Prihod- ODLOMEK IZ VELIKEGA GOVORA Podpredsednik Wallace je imel predpretekli petek pred neko skupščino govor, kateremu se je posvetilo vse premalo pozornosti in kateri zasluži, da bi se ga ponovno bralo ter razmišljalo o njegovi globini in njegovi daleko-jnja seja se bo vršila v nedeljo vidnosti. Govor podpredsednika Wallace-a se more v j 24. maja v Slovenskem narod-gotovi meri primerjati z nesmrtnim govorom p'okojnega j * * velikega Lincolna, ki ga je govoril v Gettysburg^. V njegovem govoru je klasičen stavek, ki svedoči, kaj je imel podpredsednik v mislih, ko je dejal, da se moramo boriti prav tako za popolno zmago kakor za popolen mir: "Jaz pravim, da stoletje, v katerega vstopamo, — stoletje, ki bo izšlo iz te vojne, mora biti stoletje preprostega človeka. Ameriki se bo morda zdaj pojavila priložnost sugeriranja svobod in dolžnosti, pod katerimi bo moral živeti preprost človek. Vsepovsod na svetu se bo moral preprosti človek naučiti, da si zgradi s svojimi lastnimi rokami svoje lastne industrije. Vsepovsod na svetu se bo moral preprosti človek naučiti, povečati svoje produktivnosti, tako da bodo mogli on in* njegovi otroci končno povrniti človeškemu občestvu vse, kar so od njega prejeli. Noben narod ne bo imel praviČe izkoriščanja drugih narodov. Starejši narodi bod-o imeli privilegij, pomagati mlajšim narodom na začetku poti proti njihovi industrializaciji, toda pri tem ne bo smelo biti ne vojaškega ne ekonomskega imperializma. Metode devetnajstega stoletja ne bodo mogle uspevati v ljudskem stoletju, ki se bo zdaj pričelo. Indija, Kitajska in Latinska Ameri vsak način pa je zdaj čas, da zbiramo prispevke v to svrho. Zdaj se skoro povsod dobro dela in prilično zasluži in se tu in tam že lahko pogreši dolar ali dva v tako svrho. To je majhna žrtev v primeri z žrtvami drugih. Ameriški vojaki, letalci in mornarji, ki so danes v službi demokracije po vseh delih sveta, žrtvujejo mnogo, včasih tudi življenje, ne samo za to republiko, ampak indirektno tudi za osvoboditev Slovenije in Jugoslavije. In četniki Draže Mihaj-loviča, ki v zasneženih balkanskih gorah drže pri življenju plamen jugoslovanske svobode, tudi mnogo žrtvujejo. In tudi v gorah in gozdih Slovenije so mladi slovenski možje, ki se niso hoteli podati nemškim in italijanskim krvolokom, ampak jim iz svojih skrivališč povzročajo škodo in neprilike. Ti možje cenijo svobodo nad vse in zaradi iste prenašajo vse nepri- Clair Avenue. Torej, pohitite v nedeljo na farmo SNPJ, kjer bo vladalo veselje in zababa in kjer se boste navžili svežega zraka in nove energije za delo čez teden. Kaj pa listki, bratje in sestre SNPJ? Ali vam gredo od rok? Potruditi se s prodajanjem! Društvo Naprej 5 SNPJ jih je prodalo že za 65 dolarjev. Naše Napredne Slovenke 137 SNPJ .so tudi pridno na delu s prodajanjem. Potrudite se. ves čisti dobiček tega piknika gre za; nadaljno izboljšanje izletniških prostorov. Na gotovo svidenje! Milan Medvešek, predsednik. Slovenski dan v Chicagu uri popoldne. Vsi zastopniki so ^ ^ njkanja. 0ni bodo prošeni, da se omenjene seje ^ ^ k& & bQ zrastla 0_ gotovo udeležijo. Na sejo so pa.gvob -ena slovenija in Jugosla_ vabljeni tudi vsi ostali Sloven- Njihove žrtve so velike, to- Pod jarmom suženjskim svet zdaj hropi, naš narod mili gine, krvavi, pomoči prosi proste še ljudi, ko hrepeneče si nazaj želi miru, svobode zlate svetlih dni . . . da ne bodo zaman. ci in Slovenke iz našega mesta, brez ozira na verska ali politična prepričanja ali osebne; Od nas se ne zahteva takih mržnje. Gre se za zbiranje po- žrtev. Samo dolar ali par do-moči našim nesrečnim bratom! larjev žrtvujmo, da se bo nasi-in sestram v starem kraju, ki | tilo in obleklo naše brate in se-vsi trpijo, brez ozira na 'prepri- stre v starem kraju, tiste, ki čanje. Pri takem plemenitem bodo preživeli strašno noč so- delu moramo pozabiti na vse tisto, kar nas razdvaja, in upoštevati vse tisto, kar nas druži. In druži nas dejstvo, da smo bratje in sestre po krvi in jeziku in'da smo ljudje. vražne s t r a h o v 1 a d p in izgnanstva. Ali se ne bo zganilo naše slovensko srce? Mi imamo vsega, kar potrebujemo, v obilici, poleg'tega imamo svobodo, i kakršnd jamči svojim državlja- Na omenjeni seji bomo raz- nom samo zvezdnata zastava, pravljali o zadevah, ki jih dobimo od glavnega tajnika JPO,-SS, in sestaviti bo treba program za javni shod, na katerega nameravamo povabiti ministra Snoja in predsednika JPO,-SS, Vincenta Cainkarja. Torej, ali se bomo krčili za par dolarjev, za katere nas v duhu prosijo zasužnjeni naši bratje in sestre v starem kraju? Ne, taki nismo in ne bomo. Storili bomo, kar je v naših močeh, da se vsaj nekoliko olajša gorje sino- ka imajo na kocki ogromne stvari V tem ljudskem sto- j rojaki in rojakinje, pridite v vom in hčeram zasužnjene rod-letju. Ko se bodo njihove mase naučile branja in pisanja in ko bodo postali njihovi ljudje produktivni mehaniki, se bo njihov standard življenja podvojil in potrojil. Moderna znanost, širokogrudno posvečena splošnemu blagru človeštva, ima v' sebi potencialnosti, o katerih niti ne sanjamo." Ali se more Hitlerjeva koncepcija o življenju postaviti nasproti tej "koncepciji? TAKO GOVORE NEMCI I Moč idej Spoznali smo, da moč naroda ni samo v njegovem orožju, marveč tudi v njegovih idejah. Velika ideja in vera, ki jo ideja navdihuje, moreta premikati gore. Dr. Goebbels, Zbor stranke 13. 9. 1938. Neomajni sovražnik boljševizma Pozvali smo tvorne sile vseh dežel na skupno borbo proti uničenju Evrope po boljševizmu. V neomajni odločnosti stojimo proti skupni fronti demokracije in boljševizma. < Dr. Goebbels, Zbor stranke 13. -9. 1938. ¥ ^ . Neomajni prijatelj boljševizma Fuehrer in Stalin sta se odločila za prijateljstvo, Ne-napadalni pakt je ustanovil trdno in neomajno osnovo, na kateri bosta obe državi gradili in se razvijali. Joachim von Ribbentrop, v Moskvi 24. 8. 1939. Nemčija ljubi mir Nemčija je t^ko miroljubna, da ga ni naroda na svetu, ki bi jo v tem prekašal. 1 Adolf Hitler v nagovoru na SA, Beriin, 31. 1. 1936. ¥ * * Obzirna do pravic drugih Če me vprašajo, kaj bom storil za pomirjenje sveta, vam odgovorim, da smo že storili vse, kar smo mogli: vzgojili smo sedemdeset milijonski narod tako, da spo-stuje sam sebe in da spoštuje tudi pravice drugih narodov. Naj tuji državniki in vlade pokažejo isti smisel za pravice drugih narodov. * Adolf Hitler, ljudsko zborovanje v Geri, 17. 6. 1931. čim največjem številu na sejo 24. maja in prispevajte vaše dobre nasvete, da bo zapričeta akcija tem bolj uspešna. Mi, ki živimo v Zedinjenih državah, uživamo tako široko svobodo, kot je nima danes noben drugi narod na svetu. To-kljub nekaterim omejitvam, ki 30 bile zaradi vojnih razmer potrebne. Ameriški Slovenci smo tudi po veliki večini ameriški državljani in smo ponosni na to. Seveda, samo ponašati se s tem bi bilo nesmiselno, ampak kot lojalni državljani moramo naši deželi pomagati k ?magi na vse načine, ki so nam na razpolago. Eden teh načinov je, da vlagamo naše prihranke v-vojne varčevalne bonde. Kolikor mi je znano, je dosedaj že znaten del za Jugoslovanski po-rr.ožni odbor, slovenska sekcija, zbranega denarja investiran v vojne bonde Zedinjenih držav. Po mojem mnenju, naj bi se ves dotični fond tako investiral. Dokler vojna ne bo končana, te pomoči, itak ne moremo poslati v stari kraj, in kadar jo bo mogoče poslati, bomo bonde lahko zamenjali za gotovino, ali pa bo morda bolj umestno, da jih vlada Zedinjenih držav zamenja za živila, obleko, zdravila, semena in slično, kar bodo naši ljudje v starem kraju krvavo potrebovali, tisti namreč, ki bodo se- ne domovine. K sklepu še enkrat: rojaki in rojakinje v Indianapolisu, pridite na sejo v Slovenski narodni dom v nedeljo 24. maja ob 2. uri popoldne! — Za podružnico JPO.SS: Louis Znidaršič, predsednik. Ko je strašna noč fašističnih grozot zadela domala vso Evropo ter tako zagrnila tudi tisti prirodni raj, iz katerega prihajam© ameriški Slovenci, so vklenili načijski razbojniki m laški tolovaji naš majhni slovenski narod v jarem najstrašnejše sužnosti. Pa nam je tedaj zaihtela duša in zakrvavelo srce kakor menda še nikoli poprej, kar smo nemudoma pokazali s tem, da smo začeli širiti pomožno gibanje povsod, koder biva kaka skupina našega živi ja v tej deželi. Najprej se je osnoval narodni pomožni odbor, nato pa postojanka za postojanko po posameznih slovenskih naselbinah. Tako se je v začetku letošnjega leta ustanovil tudi v či-kaški slovenski naselbini krajevni pomožni odbor ter se takoj lotil priprav za veliko skupno dobrodelno prireditev, ki se bo vršila dne 24. maja popoldne v prostrani Ameriški češki dvorani na 1438 W. 18th St. tukaj v tem mestu. Vzpored tega velikega gala kojicerta bo zelo pester in zani- Jugoslovane na naš skupni gala koncert, ki se bo vršil prihodnji dan popoldne, kakor sem že zgoraj omenil. Na to n^šo slovensko skupno prireditev so bili za govornike povabljeni jugoslovanski poslanik dr. Izidor Cankar, čikaški župan Edward Kelly in pa predsednik slovenskega narodnega pomožnega odbora Vincent Cainkar. Peli bosta Korenčanovi sestri, ki vselej tako radi sodelujeta na naših prireditvah; Udovi-čev fantek bo kajpak tudi to pot na odru; Prešernov kvartet se je menda še posebej pripravil za to priliko in stopili bosta prvič pred tako številno občinstvo moji punčki Majda in Ksenija. Prva bo pela arijo "One Fine Day" iz Puccinijeve opere "Madame Butterfly" in Zormanovo "Oj, večer je že," druga pa bo to spremljala na klavir. Nastopile bodo članice čikaš-kega kluba "Ljubljane" v slovenski narodni noši in peli bodo naši pevski zbori "Slovenska ženska zveza," "Adrija," "Prešeren" in "Sava." Po programu bo prosta zabava, pri kateri bo za ples sviral tukajšnji Rudmanov orkester. Ker je namen Slovenskega dneva v Chicagu plemenit in človekoljuben, je pričakovati velikanske udeležbe domačega občinstva in obeta se tudi obilno število gostov iz Waukegana, Milwaukeeja in drugih okoliških naselbin. Dan 24. maja naj bo zares dan slovenske plemenitosti in mogočna manifestacija slovenske vzajemnosti, kadar gre za pomoč, ki je namenjena našim ljudem v njihni najhujši nesreči. Zvonko A. Novak. JUGOSLOVANSKI ČETNIKI POVZROČAJO TEZ1U IZGUBE Carigrad, 18. maja Tajna jugoslovanska postaja poroča ; da so se ponesrečili; in italijanski poizkusi, vzeli kraje,,ki so>°si oddelki četniške m vojske v Sandžaku m ' Vojska zasednih oblasti j la velike izgube. _ ^ Italijanske sile, kl.s ^u, kajo ob reki Drini P" Up)jeVlje so bile zadržane na -čajniče - GorazdjJ je vnela bitka ki je t^ noč. Poveljnistvo cetn . dobrodelske vo jske je ^ 9 kaz, naj se dvignejo v ^ mostovi na reki Drini- mustuvi na . . ij aiP"' stavilo napredovanje i motorizirane pehote. v so imeli posebno hude od. —nri ™v Most»r ostrih bitkah p" koder so poslali v sla-moč. Četniški oddelki F -no pomoč z uspehom 8 jo uničili blizu Mostarp- V zadnjih spopad* V slovanski rodoljubi ^ ko število vojakov- ^f^ kov in častnikov. UJ, vsemi;a povedujejo, da so med ^ ^ : Na ikoli fesei tarcir ta, ko hjše i, k ige Sotovi ftrep, stvop vse pon Jašal. Po§ %r Vli ice p iti o k ^ir "ki k t stavrj tolin kilo! itih ; toliko "ki Članstvu Dr. "V boj" št. 53. S. N. P. J. Člani, kateri ste imeli v pred-prodaji "listke" za otvoritveno sezono federacijskih prostorov za to nedeljo, ste nujno prošeni, da mi jih vsi vrnete (seveda dolarje) do sobote večer 6. P. M, da iste izročim pravočasno na pristojno mesto. Obenem vas pa vse vabim, da se v nedeljo miv. Vse naše kulturne moči bo- udeležite te otvoritve, to bo pr- Sezonska otvoritev farme SNPJ Cleveland, Ohio. — V nedeljo se vrši sezonska otvoritev izletniških prostorov SNPJ, ki se nagaja na Heath Rd. in Char-dor« Rd. Sicer pa sedaj malone vsi Slovenci vemo, kje so ti lepi prostori, zato ni potrebno podrobneje opisovati pot, ki vodi tja. Ob tej priliki obenem opozarjam vse brate in sestre S. N. P. J., ki ste se priglasili za delo na pikniku, da ste tam ob pravem času in se prijavite podpredsedniku izletniških prostorov Johnu Šorcu ali pa podpisanemu. Upam, da boste vsi ddlo dobro izvršili, tako da bo vladal vzoren red in dobra postrežba. Lansko leto je na farmo vozil omnibus, letos pa ga nismo mogli najeti, zato apeliram, da oni, ki imajo na razpolago prostor v avtomobilu, pripeljejo seboj tu di svoje prijatelje in znance, ki bi se radi udeležili piknika, a dan je strahote preživeli na rod- nirnaj0 gvojih avtomobilov, ni grudi, in tisti, ki se bodo vr- Razumljivo, imeli bomo vse-nili na svoje opustošene domove I ga na razpolago: jestvine, pija- iz pregnanstva. Koliko jih bo, ne vemo, toda vsi, kolikor jih bo, bodo reveži. Na kak način jim bo mogoče najbolj uspešno pomagati, z denarjem ali z bla- čo in godbenike. Za ples bodo i-grali poznani Vadnalovi godbeniki. Delavce bo izpred Narodnega doma odpeljal truk ob devetih do iz prijaznosti sodelovale v njem ter s tem prispevale vsaka po svojih močeh k skupnemu uspehu, ki bo najprej tej deželi v obliki vojnih obveznic, potem pa našemu nesrečnemu slovenskemu ljudstvu v nujno pomoč. Naša tu rojena mladenka in na vso moč obetavna sopranist-ka Ana Beniger bo odprla koncert z ameriško narodno himno "The Star Spangled Banner" ter nam-še pozneje zapela s svojim nebeško lepim glasom nekaj slovenskih in drugih |»esmi, pri čemer vsem jo bo spremljala na klavir nam vsem že dobro znana mojstrinja Jasna Bjankini. Krasno Gregorčičevo pesem "Bodočnost Slovanov" nam bo deklamiral Tomaž Cukale, ki je že večkrat dokazal, da je izvrsten deklamator. Tomaž .Cukale se je že pred več leti začel uriti v petju in pokazal svoje uspehe na tem kulturnem polju, posebno takrat, ko je še pred nedavnim priredil svoj koncert -najprej v Waukeganu in potem pa še v Chicagu. Toda kmalu nato je pa moral žal opUstiti tiste svoje pevske napore, ker ^e je podvrgel neki potrebni operaciji v grlu, ki se mu zdaj polagoma celi in zdravi. Ko se mu popolnoma začeli, misli podati svoj tretji koncert, čigar polovica čistega dohodka pojde v dobrodelne namene. To soboto, t. j. dne 23. maja, bo ob ENI popoldne pel v radio WHIP v Palandičevem progra vi izlet v lepo zeleno naravo. J. F. Durn, taj talijanskimi enotam^ P^jo ^ pod imenom nemških torjev". ib voi»' L Več skupin hrvafcK" ..j|f s, agenti Gestapa, ki«? Uto n^l kov, ki jih je Pavelic ^j mobiliziral v vstaško vojjf l" Kaj prešlo v Bosni k ce Italijanske vojaške_ s ^ velike težave z oskrbo^ ^ •. t vedno napadajo njih° ^ porte na cestah ProtJ Sedaj poizkušajo Ita® šiljati obkoljenim lta vojašnicam v Sandžaku J ni-Hercegovini pomoč ■ Večino materijala, ki s°, stila letala, so pobrali Gospodinj marljiva"^ d»;r1 Že star pregovor podpira žena tri vogle • in? iy,r pa le enega. In^l^fS "Ameriški Kmetovalec A^ia neke r Hit občil sledeči dopis gom, za enkrat še ne vemo, to- zjutraj, nakar se bo ustavil tudi I mu zei0 iepo skladbo "Frideri- da gotovo je, da bomo rabili de: nar, kadar jim bomo hoteli pomoč poslati. Morda bo to kmalu, morda še ne tako hitro. Nr. pred Delavskim domom in pred Slovenskim domom na Holme 3 Ave. Po ljudi bo prišel voznik Mihelič tudi ob enih popoldne in kovo tožbo," za katero je zložil slovensko besedilo pisec teh vrstic. Obenem bo Tomaž povabil v slovenskem jeziku čikaške in Uruguajski diplomat o stanju v Jugoslaviji LONDON, 30. aprila (radio JIC) — V radijski oddaji v našem jeziku narodu v Jugoslaviji govornik navaja brzojav iz Montevidea, ki pravi: Prvi "očividec, ki je prinesel vesti, kako so srbski četniki po-iskušali pomagati židovskemu prebivalstvu, ki ga preganjajo načisti v zasedeni Jugoslaviji, je Emilio Fefreti, uruguajski konzul v Splitu, ki je nedavno špansko ladjo prispel v Montevideo. » '"Čeprav so Nemci ustrelili veliko število srbskih kmetov, je cdpor proti osvojevalcu še vedno neizpremenjeno močan", je dejal diplomat. "Srbi s prezirom poslušajo in gledajo proti-židov-sko propagando, s katero jih Nemci nadlegujejo. Pri nobeni priložnosti ne zamude 'pokazati svoje humane občutke do soljudi židovske vefe in jim pomagajo kjerkoli morejo. Napadi četnikov so pogosto usmerjeni na koncentracijska taborišča Židov, ki jih četniki puščajo na svobodo, jih jemljejo v svoje vrste ali pa jih premeščajo v bolj varne planinske predele". G. Ferreti pravi, da je s svojimi očmi videl ubijanje. Srbov in Židov v Jugoslaviji. "Prepričan sem, da se bo junaškemu srbskemu narodu nekega dne posrečilo izgnati sovražnika: iz svdje dežele," je končal- diplomat. nice: ^t1'* pil "Poročena sem' žc t® ^f H V tej dobi sem skuhaj J-. < pravila 235,425 zajutr« ^f % Speklajfgj®! in vecerij. hlebcev kruha in Zredila sem v tem čaS 5930 fiifl1 t k kokoši in naredila sirovega masla. Pora^ A domače delo 36,461 u ' 1519 dni ali 4 leta in. jpj ca. Pa nič ne vzdihuj^ ^f nam in še vedno iskie ^ svojega moža ter sv J In če bi bilo potrefcn ^ krat bi začela vse to del0-"" Delo zares pridne & ^f neprecenljivo in ga n° d3 poplačati drugače ka , tef taki ženi vdan in zye^ F resnično ljubi. Pa ^f. , po'1'; še šivati in sama seSljr0ne' 110 obleko zase in za ^ mož s tako ženo nelZ .0 klad, zlato doto, ki n usahne. J SLABO ZDRAVST a STANJE V HRVA' itffl'f Carigrad, 18. maja t -"Deutsche Zeitung" ji"' je v hrvatskih krajih ^ f njosti zdravstveno s bivalstva zaradi dah1' ^ 1, ke oskrbe izredno vzlic temu, da je." vsega prebivalstva #n 9tS IBLVC* - £ J deželi, je. v notranP f 30 odst. zdravnikov. 1 žen pride na deželi s_ babica. V Hrvatski di^ lezljive bolezni. Po nau Zeitung" šta se z J širila tifus in tifusna SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Življenje na Japonskem Na Japonskem narod ni še nov japonski red, ki ga Japonci Pozdrav dveh predsednikov j"*01' razkošno živel, a nekaj ft sem pa dobesedno strada in j^Ufo posebno zadnja štiri le-• ko je v vojni s Kitajsko. Še "Jse bo pa na Japonskem seli ko so si naprtili na grbo še He močne sovražnike. Čisto ™vo bo vlada izdala razne ®ePe, potom katerih bo ljud-Primorano še bolj varčevati vsem in stradati. Fanatični ponec Pa bo vse to mirno pre- Po§lejmo kaj piše o tem ^ Mertens: v listih čitam, da bodo vžiga- Postale tanjše. Tega bi sam 11 °Pazil ne bil, ko bi ne bjj »to * Pa JaP°nska danes na tihf varčuje, skopari in ra- nt P imenujejo "šintizai." Japonsko državo hočejo postaviti na docela novo podlago. Kako ^pa se bo to zgodilo, to ni jasno. Zdaj Japonec občuti le še bolj temno stran tega gibanja. Vse mogoče stranke in skupine so si zapisale na svoje zastave moralni preporod japonskega naroda. Tukaj delujejo tako imenovani "ženski patriotje," delujejo tudi "delovni gorečniki" in polno drugih takih društev. Ti čas- ljudje nadzirajo vso deželo ter imajo pod seboj na tisoče nadzornikov. Ti nadzorniki hodijo okoli ter vsaki gospodinji gledajo v lonce, da vidijo, kje preveč jedo, kje imajo preveč zalog, kdo se izogiblje delu itd. a na vseh koncih in kra- Delo Je namreč na Japonskem sila važna zadeva, ker Japonska potrebuje tisoče rok za delo v municijskih tovarnah. Nikakor pa ni mogoče reči, da bi Japonci razkošno živeli. Velikanska večina ljudstva živi tako, da ima najnujnejše, brez česar bi sploh živeti ne mogla. Toliko imajo, kolikor so vladni profesorji izračunali, da je treba človeku, da ne umre. Pri zadnjih naborih so zdravniki vojaških komisij ugotovili, da je bilo le 27% vseh mladeničev sposobnih za vojaško službo, vsi drugi so bili sestradani in jetič-ni. Čemu pa potem tisto pridi-ganje o "razkošju?" To je nekaka duhovna doklada k telesnemu živežu, da bi ljudstvo bolje razumelo velike japonske načrte za prihodnjost. Japoncu je treba dopovedati, da si mora od ust pritrgati, če hoče preživljati veliko svojo armado na Kitajskem. Japonec naj ve, da mora tudi japonski vojak na kitajskem bojišču živeti skromno in pičlo. In tudi potem, ko bodo vsi japonski načrti uresničeni, naj se pripravijo, da tega še ne bo konec. Vodilni možje japonskega naroda javno in odkrito govore, da bo tudi potem moral japonski narc^d "preživeti še najmanj deset let trdega pomanjkanja." Prihodpjost pa bo pokazala, ali bo japonski narod mogel prenesti tudi ta nečloveško veliki napor, ali se morda ne bo nekega dne naveličal ter ne bo hotel več stradati? Na gornji sliki vidimo predsednika republike Peru Manuela Prado-a, in predsednika Roosevelta, ko še pozdravljata ob prihodu Prada v Washinton. Paul McNutt tO vidim vsak dan. V re-^ actM>' kjer je nejaponska ^ ne dajejo več riža na C ga ne dobe- Prepovejo0, Tudi po japonskih gosti- m ,kuhinJah ne dobiš več tj,' ° riža> kakor prej. Je ra-t™ran! Enkrat na mesec je povedano prodajati sleherni jonska se močno prepasuje "Manj jejte!" tako kli-javnih oklicih urad za i(°Vn° mobilizacijo." — "Ne 6 tako razkošnih oblek! i» Pišejo listki, ki jih fantiči ^tah vsiljujejo damam, ka-nekoliko lepše opravlje-"Mislite nekoliko na to, , se zdaj naši deželi godi!" f ^ Podobno se glase gesla, ^ dan udarjajo v javnost, tj ,Je' da je gospodarski polo-rja Japonskem resen. Tega | J »a Japonskem nihče niti lif Tega ne taji niti ceri-L* bi sicer utegnil to moje Ha ?recej skrčiti. Japonec da tega položaja • Je za nekako kazen, mar-Za — darilo. aa Japonskem je že dolgo de-s1*uja, ki je zoper zahodno življenje" ter I ^i?18^ narod privesti spet fv preprostosti davnih de->: j edeti je namreč treba, da WP°aska bila strogo zaprta M u mi1 tujemu vplivu, dokler / % ičan Perryleta 1853 si |i=t ^topa V japonsko deželo. f Silo ^ Zahodnja®ko življenje lJ)o me<^ JaPonski narod ter sodbi teh strogih japon-močno pomeh- Jim bodo želje izpolni- tako spontano željo vplivamo na ostale narodne skupine v Združenih državah, da pospešijo svoje napore za obrambo neodvisnosti Združenih držav in osvoboditev ostalih podjarmlje-nih narodov, ki danes prenašajo j nepopisne muke pod german-jskim imperializmom. V tem duhu je kongres zboroval in določil svoje sklepe in priporočila vsem slovanskim organizacijam, vladi v Washingtonu in vsem posameznikom. Slovenci smo bili zastopani še dokaj dobro, ako vzamemo v po-štev prejšnje razpoloženje med voditelji naših organizacij. Za- troitu. Na sliki vidimo Paula Mc-1 stopani sta bili SNPJ in Ame-Nutta, vladnega reprezentanta, riška bratska zveza po glavnih in Leona Krzyckyja, uradnika odbornikih. Vsi ostali narodi, Amalgamated Clothing Workers j razen. Poljakov, so bili izredno orgdnizacije, ko se pozdravljata, dobro zastopani. Pogrešali pa na Vseslovanskem shodu v De-' smo naše verske skupine, ki so med nami važen faktor. Na kongresu so bile torej zastopane vse grupe, kar je kongres vzel v obzir. Nobena org. skupina pa ni zahtevala zase nič posebnega, temveč so vse da eo pripluli v neko pristanišče! prišle ^ z edinim namenom, da južne Anatolije ameriški parni-! čimveč doprinesemo k edinstvu ki s prvimi pošiljatvami, ki so in zmagi, da takorekoč prvič vjgo darjem_ Posl;dice teh ne-prispele pod lend-lease sporazu- zgodovini manifesUramo nase goglasij ^ neenotnosti g0 nam AMERIŠKI PARNIKI DOSPELI V TURČIJO NEW YORK, 20. maja. — Poročila iz Ankare naznanjajo, stičnih politikarjev itd. Seveda imamo nalogo paziti na morebitne petokolonce, kajti če jih ne bomo razkrinkali sami, jih bo pa federalna oblast. Torej je boljše, da čistimo sami svojo hišo. t Ena glavnih nalog slovanskih priseljencev in njihovih potomcev pa je, da pomnožimo produkcijo vojnega orožja, ker Slovani tvorimo nad 50% produktivnih sil v težki industriji. Poleg tega pa je naša dolžnost, da kupimo čimveč obrambnih bondov, da preprečimo inflacijo in zagotovimo zmago nad hitlerizmom. Kongres je urgiral vlado, da je za poraz osišča nujno, da Anglija in Združene države takoj pričnejo z ofenzivo na drugi fronti, da s tem ojača-mo upanje in odpor pod jarmi jenih narodov, da s skupno moč-* jo udarijo po Hitlerju, ki je glavni sovražnik naše dežele in civilizacije. Zato je proizvodnja orožja tako važna za Ameriko kot za Slovane v splošnem. Združene države namreč posedujejo vso potrebno mašinerijo in delovno silo in prav lahko zalagamo naše zaveznike s potrebnim orožjem na vseh frontah. V 'okvirju Vseslovanskega kongresa imamo najboljšo priložnost za izražanje naših pravičnih čustev in solidarnost z vsemi podjarmljenimi narodi, podpirati slovanska prizadevanja za neodvisnost in ustvaritev boljše bodočnosti. Ravno tako bomo združeni z jasnim programom veliko vplivali pri mirovnih pogajanjih, gledali, da naše želje izpolnjene, da dobimo nazaj zasužnjene kraje in ljudstvo, ki že nad 25 let trpi nečloveško postopanje pod tujim fašističnim jarmom. Govorniki na kongresu so poudarjali naše napake iz preteklosti, ko smo bili vedno razcepljeni in mirno hlapčevali tujim vanov in pri tem prizadevanju imamo častno obljubo našega velikega predsednika Roosevelta in 26 združenih držav. Dalje je kongres ugotovil, da postoji sicer majhna toda dobro organizirana peta kolona med slovanskim izseljeništvom, ki zelo efektivno deluje pri šču-vanju in širjenju sovraštva bodisi proti Angliji ali Sovjetski Uniji. Naša dolžnost je, da v bodoče bolj energično oviramo njihovo razdiralno delo, ker je v prid samo fašističnemu osišču. , Kongres je sprejel niz važnih resolucij in manifest, v katerem pozdravljamo slavno rusko armado in njeno vlado, junaški odpor četnikov v Jugoslaviji, kakor tudi drznost čeških in poljskih delavcev, ki sabotirajo v nemških tovarnah. Sploh se v manifestu pozdravlja skupni odpor vseh narodov ter obljublja vsestransko pomoč in podporo v skupnem boju, da bo fašizem strt še to leto. Za nadaljno mobilizacijo edin-stva je bilo sklenjeno, da vsi na dostojen način praznuj emo VSESLOVANSKO NEDELJO DNE 21. JUNIJA, da manifestiramo našo pripravljenost in pojasnimo cilj kongresa najširšim ljudskim masam. To moje skromno poročilo bo urednik morda smatral za predolgo, zato upam, da se bodo oglasili še ostali delegatje, ki so morda opazili še marsikaj, česar nisem jaz omenil v tem poročilu. "Nova Doba" OGLEJTE SI TE HIŠE 8 sob za dve družini. Se tudi lahko rabi za eno družino. Lota 50 x 257, na 19186 Abbey Ave., pri East 185th St. 6 sob za eno družino; sadno drevje. Nahaja se na 20900 Arbor Ave., v Euclidu. 10 sob za dve družini, v dobrem stanju. 379 E. 160 St. — Oddajte vašo ponudbo. 10 sob za dve družini, na 6511 Metta Ave. Cena $3,200. Za podrobnosti pokličite L, PETRICH 19001 KILDEER AVE. IVanhoe 1874 ^daj ti rodoljubi misli- Milni V(>te možje zoper sami javno NA VLAKU JE UMRLA ALLIANCE, 20. maja. — Miss Estella Goldner, stara dvajset let in doma iz New Yor-razkošje. Sam' ka, se je odpeljala z vlakom ik vlade princ Konoje'proti Arizoni, kamor je šla ra-[Jai>. da mora z zunanjo re- j di svojega zdravja, toda je med p ižijji0' ki hoče "nov red v! potom umrla na vlaku Penn-Priti tudi domača revo-! sylvania železnice v tem me-' naj tudi doma uvede j stu. mom. Frank Oblak: Kongres ameriških Slovanov PAVE THE WAY Veličastni Vseslovanski kongres, ki se je vršil v Detroitu 25. in 26. aprila, mi kot delegatu nalaga dolžnost, da podam čitateljem tega lista svoje vtise in sklepe kongresa na znanje. Poverilni odbor je poročal že v soboto, >da je bilo su 2153 izvoljenih delegatov vseh slovanskih narodov. Toda bolj oddaljeni delegatje £0 še vedno prihajali, tako da je število doseglo 2800. Takoj ob otvoritvi kongresa je bilo razvidno, da se bo kongres pečal z resnimi problemi. Glavni cilj kongresa je bil, da ustvari med Slovani tako EDINSTVO IN ENOTNO AKCIJO, kakoršne ni bilo doslej, da na ta način in s manifestiramo skupne težnje v tem kritičnem času, da damo najlepši primer lojalnosti in vzgled ostalim narodnim skupinam, kar je naša vlada v Washingtonu od nas tudi želela. Predsednik Roosevelt se je tega v svoji poslanici Vseslovanskemu kongresu'zavedal in izrazil, da bodo Slovani imeli skupne koristi od združenega nastopanja. NAŠE' SKUPNE NALOGE.— Slovencem Zavedajoč se resnosti časa iii potreb je kongres v tem smislu določil naše skupne naloge. Po mojem mnenju so te naloge zelo primerne in vsaka skupina z mirno vestjo stopi v akcijo brez najmanjšega oklevanja. Če pa ne pride do sloge in enotnega nastopanja v okvirju Vseslo-Vanskega kongresa, katerega vlada'v Washingtonu priznava za merodajnega predstavnika 15. milijonov ameriških Slovanov, pa bodo slovanski narodi oziroma slovanski izseljenci še dalje orodje v rokah oportuni- AVTOMOBILSKA POSTREŽBA essjsjoaaassewBcsMssa^^ E. 61st Št. Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točne tn dobro. vsem znane, da so se' celo tujci spodtikali ob našo razdvojenost. Zato je skrajni čas, da v tej kritični dobi nihče ne išče dlake v jajcu; temveč moramo vsi imeti eden skupni cilj: REŠITEV SLOVANSKIH SUŽNJEV IZPOD HITLERJEVEGA IN MUSSOLINIJEVEGA JARMA. To je danes glavna naloga Slo- Zavarovalnino proti ognju,tatvini,avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE CVETLIČARNE Slovenska cvetličarna f elerete Jf lortžts 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0195 aoBotsaoaotsxaooooBossxsxxsaa RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 GOSTILNA Frank Miheič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 wuBBmumwrnnrnm mmmmmnmm^mmmwHMMm GASOLIN ►SS3SJS38JSJS5SSS3S3SJSJS3£3S3SSS3S3SS£SSJtJSS8SaSS MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. KO ZA2ELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj HECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St. Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:30 ure zjutraj. STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. RAZNO FRANK KURE General Tinning, Roofing and Furnace Work Vsem starim in novim odjemalcem se priporočam za naklonjenost. Za vsa dela, spadajoča v našo stroko, se od sedaj naprej obrnite na novi naslov: 16021 Waterloo Rd. KEnmore 7192 J. J. SIMClC in J. MARN priporočata svoj GAY INN 6933 St. Clair Ave. kjer imata vsak petek in soboto godbo in ples. Najboljša pijača ENdicott 8811 RUDY BOŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! PAPIRAR a«ataes«esdtessossc*ss6ss3^ sraMMBlHMMEfflMHSiaMBSSMraMmn II1B>IMIMI« John Peterka Paperhanger and Pahiter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 CARL'S CAFE 1301 E. 54 St.,, — EN. 8997 vogal Marquette in Hamilton Ave. Mrs. Rose Frank in siri, lastnika Izborna postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača. Oglašajte v - - -Enakopravnosti STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 22. maja, 1942. Vojni podtajnik Vladimir Levstek: GADJE GNEZDO Povest iz dni trpljenja in nad "Daj sina, ljubega, zemljo—[bi mu bili zobe izruvali in izžga-daj gada, meni je zapisan! Hočem ga imeti—daj!" Toda angel odgovarja: "Vprašuješ me, ker ga sama ne moreš vzeti . . . Gad ne pogine, gad je moj: odkar so ga bili in opljuvali, tebi zapisali in živega pokopali, ni več Janez, ampak Pravica-Resnica, ki ne umre, dokler ga jaz ne zapustim . . . Vera-Upanje-Ljubezen drži Pravico-Resnico; iztrgaj jo, Smrt, če si nama kos!" Zli glas molči. In Janez diha mirno. Potok šumi po dolini, škrjanci pojo nad njivami. Nedeljski zvonovi se ubirajo iz devetih fara, in jutranji plamen skače s Sevške-ga hriba k vitkim borovcem Konjske rebri. X. Kastelka se je nenadoma zbudila ter sedla v postelji. Zaropotalo je, padlo, ppčilo—kdo ve? Pa ne da bi bili tatovi v hiši? Zdaj ima sodrga več poguma, ko jemalo moških doma; dva hlapca so ji pobrali, tretji poj de vsak čas . . . Toda tema je v sobi, le komaj se rišeta šti-rikotnika oken; zunaj tih, dro-ban, strupeno enoličen dež. Vdova seže tipaje po vžigalicah, da posveti. Ničesar ni videti, ničesar čuti: še nekam tiše se zdi kot po navadi. "Budalo," se ozmerja sama. "Kaj skačeš, hudiča, ko je vse tiho? Lezi, stara, in spi!" Toda reči je lehko, storiti težje. Najprej, se spomni Toneta, ki je pisal danes, da odhaja zdaj na bojišče; v Srbijo, pravi. In komaj prežene misel nanj, jo zmoti Janez; beži, skrb, saj pravijo vsi, da je zadeva jasna ko beli dan in se ni bati ničesar! Kajpak, tretji je Joža na vrsti, ali njega se klati z obema rokama: li strup. "Jezus!" vzklikne Kastelka; da bi zaklela, se niti ne spomni. "Ti, Joža? Počakaj, precej ti odklenem!" # "Ni treba, mati; nič ne vstajajte, saj pridem tako ..." že je v sobi, ne da bi bil vrata odprl; vstopil je kar skozi celo. Tako bled in reven je v svoji blatni vojaški suknji, da se mati pozabi začuditi. Počasi, kakor bi komaj prestavljal noge, je prišel k njeni postelji ter zdrknil na kolena. "Joža!" Kastelka iztegne roke. "Joža, kaj je s teboj? Odkod prihajaš? Mari si bolan, moj Joža?" "Oddaleč, mati; vi ne veste, kako dolga je po±. Bolan sem." "Kaj ti je, otrok? Govori!" siga vdova. Strah jo prijemlje od hipa do hipa, leze iz uda v ud: sin je bel ko sredica, in kaplje krvi ni v njegovem obrazu, in mraz mu diše od lic. Joža tišči roko na čelo: "Boli me . . . Tako hudo boli, oh, mama!" Od nežnega imena se stari še težje stisne srce; in hkrati jo je groza, sama se vprašuje zakaj. "Glava me boli ... Oh, tako strašno me boli glava—tu, prav tu, kjer ste me poljubili .. ." In stoka ter kaže s prstom na sredo čela/ "Joža," ječi Kastelka, "pa ne zato? . . . Reci, otrok, imej usmiljenje: ne zato, ker sem te poljubila?" "Zato," mrmra Joža. "Samo zato." In kot je prišel skozi celo, si seže v glavo ter vzame iž nje kr-vavordečo rožo; s tihim smehljajem jo položi materi na srce. "Jezus!" zarjove vdova z nečloveškim glasom. "Tak vsaj po-yej,' ali si živ, ali mrtev!" Na sliki je Robert Patterson, ameriški vojni podtajnik. vu. Generali molče, toda ljudstva vedo, da se koljeta dva na življenje in smrt. In zdajci— glas kakor blisk po deželi: "Naši se umikajo daleč nazaj!" Tedaj se Kastelka o^rči: "Nemara je ujet," razsodi sama pri sebi, "Rekla sem, da ostane živ." In leže izmučena sredi belega dne ter spi do drugega večera. XI. Po krčmah cvete vojskovod-stvo. Kaj zdaj? se vprašujejo vsi. Ta prerokuje mir; ženske mu kimajo, Galjotova Jela vriJ ska natihem. Drugi pravi, da Prus maršira na pomoč. In tretji, da so besede odveč: sam Bog ve, saj se Jzkuha. Druga za drugo kapljajo novice o veliki bitki. Močvirje 'se dela od same krvi; ujetih je mnogo, del vojske je razpršil naval; vvse bi bilo izgubljeno, da se ni oslavil regiment, kjer služi mladina iz naše vasi s Ka-stelkinim Jožo. To se pravi, da marsikaterega ni več . . . V nedeljo po maši sedi Galjot pri Kastelki. Soseda je spočita, pomirjena še ni; pogled ji venomer uhaja k vratom, dasi nima koga pričakovati. Galjot o-. "Tak vsaj ti me pusti pri miru! Ali naj res ne zatisnem oči zaradi te ljube gadje zalege?' Odkar je vojna in Janez zaprt, ne poznam več pravega spanja . . . Tak beži; ne, ne in ne; Ka-stelke ni doma, pa mir besedi!" To rekši se obrne v steno, zatakne ušesa in šteje: ena, dve, tri, štiri, do petinosemdeset. Zaspala je. Glasno reže njeno dihanje tišino; zdaj pa zdaj zasmrči, kar se drugače redko dogaja. Roke nimajo miru na odeji, telo se premetava, kakor bi uhajalo težkemu bremenu; srajca- zdrkne z ramen, mogočne prsi štrle nage v mrak. Toda vdova hoče spati in spi do jutra. Bleda, sivkasta zarja gleda skozi okno. Kastelka si mane oči; udje so kakor od svinca, nič se ji noče vstati. Bude jo? Kdo stoji zunaj? Jera ni; ta bi stopila noter in stresla gospo za ramena, saj je že osmo leto pri hiši. "Trk, trk!—Trk, trk!" sit-rijari sitnost pred vrati. "V uho me piši, kdor si!" de vdova srdito in se odene čez glavo. '"Ni huhič, da se ne bi naveličal." Toda zgodnji prišlec je trdovraten; on hoče h Kastelki, ne da se odgnati. "Trk, trk, trk!" ponavlja čim-dalje glasneje, da ropoče kljuka in rožlja ključ v ključavnici "Ali bo miri krščenduš!" za-rohni gospa, vsa pripravljena, da skoči ven ter osebno vrže nadlego po stopnicah. Sedaj zasliši Jožev glas, tako čuden in daljnji, kakor bi stal tisoč milj od nje: "Zakaj me ne spustite k sebi, mati? Ali me ne poznate več? Joža sem, vaš Joža, najstarejši gad ..." Tako žalostno govori, kakor paža s skrbjo, da so njene oči krvave in črno obrobljene. "Ti ni dobro, Mana. Preveč si razjedaš srce ... In tudi lepo ni: vsaj meni bi potožila. Meniš, da mi bo lahko pri duši, ako bi tebi—česar Bog ne daj ?" Vdova ga meri topleje; žalost hčera je tudi njemu razgrebla obraz. "Saj ne mislim nanje!" pravi zamolklo, kakor bi jo bilo sram. "Tega mi ne pravi!" mahne sosed z roko. "Skrivati znaš dobro, vem; in da ne utegneš, vem tudi. Ali kadar ti gre kupčija po glavi, in hmelj, in stelja, in krma—kaj vem, kaj še! — je srce pri njih, da sama ne veš. Vsi zvonovi pojo, katera je najboljša mati pod solncem." "Nu, slaba vsaj nisem bila. Kar sem storila, je zanje storjeno," de onq resnobno. "Joža in Jela imata s čim gospodariti." , "Jela je sirota; še zdaj žaluje kakor prvi dan. Nič več je ne morem gledati v tisto ob j o-kano lice; pa tudi ona—kakor me ne bi poznala." "Vročo kri ima tvoja večja," pove Kastelka njegovo skrito misel. "Kadar se vrne Joža, ne čakamo več; sama izprevidim, zadnja ura bije. Boga zahvali, da je gad poštene reje." "Tvoj je Mana, lahko se po- Sin se bridko nasmehne, poki-ma in nič ne pove, kako. Izginil je kakor upihnjen. Svetlo solnčno jutro sije v sobo, vrabči čivkajo v žlebu, Jera ropoče v kuhinji. Tista zarja poprej je bila kalna in siva. Sanjala je . . . Toda ko si oddah ne, potegne vase tujo vonjavo, kakor po sladkih, temnokrvavih gavtrožah. S tresočimi rokami razmeče posteljo; rože ni. Ka-stela je sanjala. "To ima zdaj človek od vse ga," rentači, ko se umiva. "Krščenduš, take sanje . . . Hoho, moj gad! Prav nič ga ne boli glava, zdrav je kakor riba v vodi; njegova krogla še ni ulita in tudi ne bo. Mogoče pride zvečer pisanje." Pisanje pride, ali vdovi ne od-Ježe. Danzadnem lete v hišo Jožefe karte, prešerni, lahkomiselni pozdravi fanta na vojni; toda mati jih bere le s pol očesa. Mrkla in,srepogleda hodi okrog, komaj ji leze beseda z jezika, misli se ji zapletajo, kadar sploh kaj misli. Nekaj ogromnega jo tišči še huje nego takrat, ko so naznanili vojno. Duša leži stlačena pod bremenom na dnu srca in se ne more geniti; bogve če sploh še diha. In kar je najbolj čudno: vdova dobro ve, da so jo Zastrupile sanje o gadu, pa si vendar ne upa misliti nanje. Pozabiti jih hoče: ni res, ni jih bilo. Kjerkoli jo napade spomin, začne preklinjati, da si vse tišči ušesa. Toda moreča slika jo drži kakor past; čim obupneje se izvija, tem bolj jo davi, tem ostreje dehti roža z bledega čela. Kastelka ne spi, ne je, ne pije, ne odgovarja ljudem. Kakor nora bega okrog, in zares se ji meša v gla vi; le pomisliti noče, odkod in zakaj. Z bojišča dolgo ni poročil c strašni burji, ki divja pri Levo Proda se poceni gostilno, ki se nahaja na Ju-trovem. — Pokličite Diamond 4636. » Naprodaj je hiša za 2 družini, po 5 in 6 sob; fornez na parno gorkoto. Cementirana garaža za dva avta. Nahaja se na 1199—1201 Norwood Rd.. Cena $6600. — Vpraša se pri P. P. MULIOLIS 6606 Superior Ave. * 'kdo i staviš. Zaupam mu kakor te- "Kdo?" vpije Polona, bi." i je prišel?" "Ne varaš se; tudi on si za-j "Mrkunov Peter, iz Galicije!" upa. Toda mladost je norost in "Iz Galicije? Mari se ti sa-ljubezen je pijanost. Ko pride, nja?" sedem v zapeček; Jela, mislim, se me pač neha bati." Droban smehljaj je razjasnil vdovi obraz ter se odbil na sosedovem licu. "Jela . . ." Galjotu se zdajci utrga beseda. "Jela!" je kriknil nekdo na dvorišču, kakor da ga je slišal in ponavlja za njim. Toda glas je groze poln, kot bi zavpil: gori! "Avša budalasta! Prav iz Galicije; umikal se je." | In je v krčmi povedal; Jela j je šla mimo vrat, slišala in ste-|kla naravnost v jez. Če bi ne bil hodil mlinar tam blizu . . . j "Pa kaj je povedal? ... Jezus! Kaj praviš?" Zdaj se menijo tiho, čimdalje tiše. In kolikor tiše govore, toliko bolj si vdova zatiska ušesa. Toda bučeč glas se dviga, vsta- 'Saj tamle prihaja | sam gre gori!" vikne dedec,K J prineservest ^ Peter je tukaj, vse okoli njega. , - ldie krščar.-"Kje so gospa, ljudje ski?" . „ ntno. Menda mu kažejo na » Toda okrto se odpre, m sam Ja smrt se skloni doli;®5 Kastelka je. . "Gori pojdi," mu reže m ščeta v prestrašenem "Krišč nebeški!" zboru. "Galjotova Jela?" vrešče bab-' ja odnekod, prihaja bliže in tuli grozo brez imena. Vdova rije z glavo v mizo, grebe s prsti v sence, stoka in preklinja, da ne bi slišala. "Zdajle so jo potegnili iz vode .. . Toliko da je še.živa!" "In nazaj, praviš, nazaj je hotela skočiti?" "Trije jo komaj drže: kriči, kolne, lase si puli." "Jezus in mati božja!" Galjot beži brez klobuka; zobje mu šklepečejo gredoč. Kastelka sedi in se komaj pregiblje. Tisti tam doli pripoveduje še več: nekdo je prišel Galjotovim . . . Izkušen mladenič ali pa tak, ki ima veselje za izučiti se dela v gro-ceriji, mesnici in razvaževanju, dobi službo pri Slovenski zadrugi. Star mora biti 18 let ali več. Zglasi naj se pri glavnemu poslovodju Ižancu, na 667 East 152nd St. Išče se knjigovodjo za vodstvo knjig v trgovini. — Mora imeti izkušnjo v tem poslu. Vpraša se pri NORWOOD APPLIANCE AND FURNITURE, 819 E. 185 St. Iščete stanovanje? Se lahko- takoj selite. $1,000 takoj, ostalo na mesečna odplačila. i V bližini Memorial šole se proda hiša za 2 družini. 5 sob spodaj in 5 zgodaj. Vse nanovo dekorirano, tako da je vse v najboljšem stanju. Na Stevens Blvd., E. 338 St. Hiša s 6 sobami, vse zelo moderno. Pol akra zemlje zraven. Za vsa pojasnila se obrnite na Ed Kovač 960 E. 185 St. KEnmore 5030 Fantje in možje! naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, cravate, klobuke in druge stvari. Izdelujemo obleko po meri. JOHN MOČNIK 772 East 185th St. Proda se ZA CEMENTNA DELA se obrnite na nas Vzdignemo garaže, cementira-mo tla in "driveway". — Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Nobeno delo preveliko,, nobeno premajhno. JOHN ZUPANČIČ 19315 Chickasaw Ave. KEnmore 4993 J. Prostor pripraven za kakršnokoli trgovino, se odda v najem. — Zmerna najemnina. — Nahaja se na prometnem kraju. — Vpraša se na 469 East 185 St., ali pokličite KEnmore 1063. iiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiuiniiiiiimiiiuiiiiuiiiiiioiiiiiiiiiiHMiiunnBiciNiu ŽENE IN DEKLETA Katera nima še spomladanske suknje, jo sedaj lahko dobi pri nas. — Prejeli smo lepo zalogo finih sukenj v vseh merah. Tudi otroške suknje imamo v mnogo različnih barvah in merah. Poleg tega dobite v naši trgovini veliko zalogo vsakovrst nih oblek. Sedaj so še garantirane barve, pozneje se ne ve če bodo. Tudi na izbero imamo veliko zalogo slamnikov za žene in otroke, ter veliko zalogo ženskih hlač, spodnjih in "slacks". Se vam priporočamo ANZLOVAR'S Vogal E. 62 St. in St. Clair Ave. MiiiiiuiniiiiiiiQiiiumiiuuiiuimiuiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniHiiiii« slaščičarno in delikatesno trgovino z $450 tedenskim prometom. Poleg je stanovanje s 5 sobami. — Nizka najemnina. ■ Nahaja se blizu šole in Baseball parka. — Zglasite ee med 2. in 3. uro popoldne. — 6516 LEXINGTON AVE. Pozor, Slovenci! Obiščite restavracijo, v kateri dobite fina 'sveža jedila po zmernih cenah. Imamo "odprto podnevi in ponoči. — Zglasite se na 5380 St. Clair Ave. — Ilija Kosta, lastnik. Gostilno z D—3 licenco se proda radi bolezni. Nahaja se v collinwood-ski naselbini. Kogar zanima, na se zglasi v uradu "Enakopravnosti", kjer dobi naslov. PrijateFs Lekarna St. Clair Ave. vogal E. 68 St Prescription specialists Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212 ZAVAROVALNINO za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta. "Stran od mene, hudič! . . . Saj ne blaznim, krščenduš . . . O, prekleta moja glava! Blede se mi . . . Kaj je to, tristo sata- som, kakor bi grob ui ril. "Vi drugi ostanite, k£( da se mi nihče ne prika^ Peter stoji pred g&Pj.J sedi v naslanjaču; tr rada merila, toda ne -ne oči so kalne in zbeg • maj da je še pa^tvP tnai» in ko izpregovon, drftte glas. 1 Jj "Nu, Peter, počemu stojiš i Zim kor lipov bog in j besedo, povej, kaj V"** Peter stoji v v roK kaJ nov? Ali so vsi znoreli, ali je nji in suče kapo koneq sveta?" upa se ji ozreti v hce- Babe na dvorišču so zagnale j «gj ^jj ves čas pri jok, Micon debelo, Katra milo,; Qospa ve> da je služil si« ^ Polojia le vpije: "Aaa! Joj, Bog pomagaj . Aaa!" zdaj si ga pustil samega- lepo." POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic In pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna ZAVESE ZA Tu si lahko izberete kakoršnekoli ^ zaves, katerih imamo v zalog 300 različnih vzorcev. . gO POPRAVILA NE RAČUNA * Odprto ob večerih do 9. ure FURNISHING PARKW00D HOME 7110 ST. CLAIR AVE. ENdico« 0511 Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM T0Č PRESKRBI j Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. IVanhoe 2261 M. Asthma Mucus Loosened FirstDay For Thousands of Sufferers Choking, gasping, wheezing spasms of Bronchial Asthma ruin sleep and energy. Ingredients in the prescription Mendaco quickly circulate through the blood and commonly help loosen the thick strangling mucus le first day, thus aiding nature In palliating the terrible recurring choking spasms, and In promoting freer Breathing and restful sleep. Mendaco is not a smoke, dope, or Injection. Just pleasant, tasteless palliating tablets that have helped thousands of sufferers. Printed guarantee with each package —money back unless completely satisfactory. \sk your druggist for Mendaco today. Only 60c. UBERTY LIMERICKS A postman who lived in New Haven, Said—"Million« of people are savin', They've bought Bonds galore, To help win the war, And keep our Old Glory still wavin'." ; Your local post office bu m t U.S. Saving« Bond or Stamp to fit your budget. Get one today1 CASS PRAVI: Cene na nekaterih stvareh se nizajo- 25c Kotex in Modess, sedaj----------- ff $1.00 Kotex in Modess, sedaj —-------~ qc 50c Ipana Tooth Paste--------------~ *\Q 1.25 Agarol ---------------------A-V^ Camel in Phillip Morris cigarete — g5c ^ Odpošlje se jih vojakom in mornarjem 1 , Zedinjenih držav. cj,. Kadar potrebujete zdravila, lekarniške P° •ščine in druge enake predmete, smo va radevolje na uslugo. JohnE.CassPh.C- LEKARNAR 797 E. 185 St. — IV. 2877 WAR Oglašajte v - - -Enakopravnosti