Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko Ulico štev. 16.
Z urednikom bo more govoriti VBak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi 80 ne vračajo.
Inserati:
Šoststopna petit-vrsta 4 kr., pri vočkratnom ponavljanji daje se
popast.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravuištvu: za oolo loto 6 gid., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na moseo 60 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 0 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtleta2gld. GO kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 41.
V Ljubljani v petek, 20. februvarija 1885.
Tečaj II.
0 preustrojbi ogerske gosposke zbornice.
Preustrojba zbornice magnatov je dandanes predmet, ki zavzema politično življenje naših sosedov onstran Litve. Uže vet dni traje v poslaniški zbornici bitka govornikov, ki se 2 vsemi silami svojega duha vojskujejo deloma za, deloma proti vladnemu predlogu o preustrojbi gosposke zbornice. Albert Ap-ponyi, Szilagyi, slavni pesnik Jokai in v prvi vrsti Tisza imeli so govore, katere moramo prištevati najboljšim plodovom parlamentarske retorike. Boj v zbornici nadaljuje se v klubih in po časnikih, valovi javnega mnenja plu-skajo krog poslaniške zbornice in skušajo vplivati na može, ki sedč v njej. Vse, kar premorejo Madjari na duhovitosti in spretnosti, vse to se danes vporablja, da se vladni predlog pobija ali pa zagovarja, da se vabijo pristaši in iščejo bojniki za to ali ono stranko.
O principu samem, da se mora zbornica magnatov preustrojiti, se kreg sploh ne suče; v tem so vse stranke jedine, da se mora ta ustanova predrugačiti, ako hoče v bodočnosti zadostiti visoki svoji nalogi. Pač pa se strastno prepirajo o tem, k a k o naj se ta preustrojba izvrši. Predmet boja je sestava onega dela gosposke zbornice, ki ne obstoji iz dednih plemičev in cerkvenih dostojanstvenikov, temveč ki je prihranjen raznim zaslužnim možem ogerske krone. Kakor je to običajno skoro v vseh evropskih državah, predlaga vlada, da naj ima v bodoče kralj pravico, imenovati določeno število udov gosposke zbornice. Ozira naj se pri tem imenovanji na zasluge za domovino, znanost in občni blagor, na učenost in inteligenco sinov madjarskega naroda, v tem zmislu se glasi vladni načrt, in te točka je ravno ona, kateri opozicija najhuje nasprotuje. Govorniki njeni povdarjajo, bi imenovanje udov magnatne hiše iz svobodne te ustanove napravilo neko orodje, ki
Listek.
V Carigradu.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
Trdnjavsko zidovje.
1.	Samotna hoja.
Stare zidove štambulske sem hotel sam °bhoditi; to svetujem tudi vsakemu tujcu v Carigradu, zakaj prizor tolikih in tako samotnih Podrtij vpliva globoko in stanovitno le na onega, ako je ves pripravljen, ta vpliv v sč sprejeti in liho spremljati svoje misli. Pot je ^>1 dolg, morda kakih 15 italijanskih milj, ki je bilo treba peš prehoditi, v pekočih solčnih ^rkih, po samotnih cestah. „Morda te boin“, dejal sem prijatelju, „uže na polu pota klical *a pomoč kakor svetnika, ko me bo napala otožnost zavoljo samote; a vender pojdem sam, ker sem tako odločil. Izpraznim svoj niošnjič, ako bi se primerilo, da bi hotel predmestji tat pogledati vanj, pa še dobro založim, da bi pohajajoč mir imel pred nadležnim tir-javcem. Zjutraj ob 8. uri lepega vedrega dne,
bi ga imela vsaka vlada na razpolago. Zato oporekajo vladnemu predlogu, ki zahteva, da naj v bodoče vladar imenuje četrtino udov; opozicija noče priznati tolikega števila in dela na to, da bi se ostali udje pošiljali v zbornico potem — volitve! Boj strank, ki je uže pri volitvah v poslaniško zbornico jako strasten, naj bi se za naprej razširil tudi po gosposki hiši; zmagujoča stranka naj bi imela sredstvo v rokah, nasprotnega kandidata izpodriniti in na njegovo mesto spraviti lastnega pristaša. Duh strankarski bi odločeval; osebno znanje ter skušnje, učenost in spretnost bi ne prišle več v poštev, kjer se vrši strankarski prepir. Ako ima gosposka zbornica nalogo, da v burnih in viharnih dneh stoji na objektivnem stališči in brani višje interese — potem bi ta naloga v prihodnjosti skoro nemogoča postala, če udje plemenite te skupščine prihajajo vanjo vsled navadnih volitev, kakeršne se vršč v poslaniško hišo. Ravno imenovanje za celo življenje bi bilo porok, da bode za-mogla deska magnatov izvrševati svoj posel v takem zmislu, kakeršnega vidimo pri vseh jednakih monarhičnih napravah našega kontinenta. Ako pa pride v porabo princip volitev, potem nastane deloma druga poslaniška zbornica, ki je zavisna od valov navadnega političnega življenja in ki nam nikakor ne podaje onega stalnega momenta, katerega re-prezentujejo gosposke zbornice, pač ne v nesrečo konstitucijonalnih naprav.
Iz govorov opozicije posnamemo, da tega principa tudi ona v obče ne zanikava; a če se bojuje s tolikim naporom, je glavni vzrok ta, da hoče Tiszi delati preglavico in mu napraviti poraz — to je glavni namen opozicije in vsled tega njena strastna agitacija, ki se je sedaj vrgla posebno na ude zbornice magnatov, da bi jih pridobila za skupen boj zoper vladni načrt.
Listi nam poročajo, da se magnatje sami pridno posvetujejo o tem, kako bodo postopali nasproti novemu predlogu. Vodje opozicije so baje sklenili, da hočejo vladi na vsak
s ponočnim dežkom opranega, krenem proti mostu Sultanke Valide.
Namenil sem se, da pojdem iz Carigrada na blahernska vrata, obiti zidovje od Zlatega rogu do trdnjave Sedem turnov, vračati pa se po obrežju Marmarskega morja in tako obhoditi ves veliki trokot muslomanskega mesta.
Stopivši z mostu, obrnem se na desno ter grem v širno predmestje, zunanji Štambul imenovano, ležeče med zidovjem in luko, obstoječe iz bornih kočic, skladišč olja in lesa; ta del mesta je požar uže^ večkrat uničil. Množina majhinih stopnjic drži od tod v vodo, katere zatoni so polni bark in ladij. Po ozkih ulicah je polno bremenarjev, kolovri, oslov, kamel, čudnih ljudij, nerazgovetni šum in tružč, spominajoči te na kitajske luke in indovska morja, kjer se srečujejo narodi in robe dveh svetov. Zidovi, stoječi na tej strani mesta, so petkrat tako visoki kakor človek, obdani so s slemeni, imajoči vsakih sto stopinj majhine štirivoglate trdnjave, večidel poškodovane; pa ta del štambulskih zidov je gledč umetnosti in spominov najneznatnejši.
Nato prehodimo Fanar, gredoč po obrežju, nagnetenem s sadnimi trgovci, s prodajavci
način delati sitnosti in v obče glasovati zoper načrt; še celo zoper pričetek specijalne debate se bodo vzdignili. To stranko podpirajo oni udje zbornice, kateri so zaradi lastne osebe nasprotniki zakona. Novi predlog namreč jemlje marsikateremu ubožanemu plemiču, ki ne plačuje dovelj visoke svote davkov, pravico, sedeti v magnatni hiši. Leti se torej bojč za lastno eksistenco, in naravno je, da bodo vladi hudo nasprotovali, česar bi morebiti drugače ne storili, ko bi bili v boljših materijalnih razmerah.
Na drugem stališči stojita zopet episkopat in aristokracija, ki sta sploh za preustrojbo zbornice. Sicer se med temi nahaja mnogo odličnih mož, ki ne odobravajo vseh točk vladnega načrta, a preverjeni so, da je reforma neobhodno potrebna. Vsi ti bodo glasovali za preustrojbo, ali vsaj za to, da se prične spe-cijalna debata, v kateri bodo predlagali marsi-kake spremembe. Vsi so nadalje jedini v tem, da se mora kroni obdržati pravica, voliti dosmrtne ude v magnatno hišo. Na ta način bode dežela osigurjena, da bodo v istini zaslužni možje sedeli v zbornici, ne pa strankarski kolovodje, ki odločujejo dnevno politiko. Posebno stališče zavzema grof Julij Andrassy, ki tudi pripoznava, da je skrajni Čas za reformo gosposke zbornice. On pritrjuje vladnemu principu, da naj vladar imenuje dosmrtne člane, a poleg tega želi, da bi se število tacih udov nekoliko skrčilo in da bi jih ne bilo čez 60; ravno toliko pa naj jih volilci pošljejo v gosposko hišo, in sicer naj bi se volilo po komi-tatih; dežela bi se razdelila v posebne volilne okraje, in ti bi neposredno volili v gosposko zbornico.
To so glavni nazori, ki vidijo stranke v zbornici magnatov. Vsaka upa, da bode ko-nečna zmaga na njeni strani, kar je pa se vč da težko uže naprej preračunati. Gosposka zbornica ima več sto udov, kateri do sedaj še nikdar niso izvrševali svoje pravice in kateri še nikdar niso prišli v hišo. V tako važnem slučaji, ko se gre za njihovo politično živenje
testenin, slaščic, ariza, rozolije in kuhinjami na planem, med tropami lepih grških mornarjev, ki so stali kakor sohe njih starih bogov. Potem obidem preširni zaton balatski, tiho predmestje blahernsko ter stopim iz mesta skozi vrata Egri-kapu (kriva vrata), ne daleč od Zlatega rogu. — To je brž povedano, a hoditi je bilo treba polu drugo uro, zdaj k višku zdaj dolu, okolo močvirnih jezer in velikih luž, skozi neskončne ulice, pod temnimi svodovi, čez velike samotne prostore, brez vodnika razen minaretne rti na Selimovi džamiji. Na gotovem kraju se ti izgublja frankovski obraz in frankovska obleka. Na onem mestu prenehajo evropske kočice, pločnik, napisi na štacunah, imena ulic, nazadnje vsak delavsk ropot. Čim dalje greš, tem grje te gledajo psi. Turški lopovi te opazujejo zmeraj pre-drznejše. Priproste ženske skrivajo obraz zmeraj bolj. Naposled se najdeš v popolnem azijskem barbarstvu. Izprehod dveh ur se ti zdf dva dni dolga pot.
Iz Egri-kapua zavijem na levo. Tu opazim nenadoma širok pas slovečih zidov, ki so branili Štambul s kopnega. Tri leta so pretekla, kar sem jih videl, pa kadarkoli sena nje zmislim,
ali smrt, bodo pač pohodili glavno mesto in se udeležili glasovanja. Za to je težko preračunati konečni izid. Ako zmaga volilna reforma v poslaniški zbornici, potem je še jako dvojljivo, bode li tudi prodrla v gosposki hiši. Mogoče je, da doživi jednako usodo, ka-keršno je imel zakon o mešanih zakonih. Vsaj sedaj računa vsaka stranka, da bode zmagala in vsak dan se spreminjajo upi vladnih pristašev in opozicijonalnih politikov, vsak dan je boj bolj strasten in duhovi bolj vznemirjeni. In to je razumno, saj se gre za jedno glavnih podlag konstitucijonalnega življenja onstran Litve, za preustrojbo zbornice, ki ima odločivno besedo v ustavni državi. Za to občno zanimanje za to stvar, za to uporaba najboljših sil cele dežele!
Knez Bismarck in carina na žito.
Iz Berolina se poroča z dnč 15. t. m. v „P. C.“: Debate o carinah na žito odločile so usodo naselbinske politike, v kolikor je zavisna od državnega zbora. Demokratska levica je pač nekaj časa mislila, da jej opozicija proti naselbinski politiki ne bode škodovala, če bi mogla provzročiti boj proti carinam na žito. Nadejala se je, da more nastopiti ono opozicijo brez škode, ker bode za izgubljeno popularnost našla bogato odškodnino v agitaciji, katera bode nastala pod parolo: „Proč s carinami na žito 1 “ Brezvspešnost z vsemi močmi pričetega gibanja proti carinam na žito je uže pokazala, da jej ne bode pridobila odpuščenja za protinaselbinske grehe. Konečni govori državnega kancelarja pri debati o carinah na žito odprli so opoziciji oči o tem, da bode s svojimi nadejami propala. Če se tudi sama ni spreobrnila, si vender ne more prikrivati, da njene zastarele, prostotrgovske teorije nikakor nimajo one prepričevalne moči in vpliva na narod, kakor pa na praktično življenje in trezno premišljenje realnega sveta se oslanj a, joči dokazi kneza Bismarcka. Govori kancelarja bi znali ravno v tem zmislu biti velike pomembe. On je neusmiljen realist, katerega ne mogo omrežiti nikaki teoretični nauki, marveč se vedno drži realnega sveta praktičnih potreb ter neusmiljeno razdeva teorije, če niso z dejanjskimi razmerami v soglasji. Tako zametava nauk o svobodni trgovini, o katerem se trdi, da je smoter kulture, češ, da se dobijo vsa živila kolikor možno po ceni.
Vedno znižavanje cen mora kmetijstvo in vse druge produktivne obrte uničiti, ker zgubijo milijoni ljudij vsled tega svoj zaslužek in bi nič več ne mogli zaslužiti. Načelu individualizma o svobodni trgovini, kateri goli interes posamičnega — in v to treba kolikor možno ceno pridobitev potrebščin — v prvi vrsti zahteva, stavlja nasproti načelo socija-
vselej se začudim. Ne vem, da bi bila kje drugje na vshodu tako skupaj zbrana velikost človeškega dela, veličajnost moči, slava stoletij, svetost spominov, žalost podrtin, krasota narave. To je pogled, ki te ob enem napolnjuje s čudenjem, spoštovanjem in strahom, prizor, vreden, da bi ga opeval Homer. Na prvi pogled bi se odkril in vskliknil: Slava! Veli-čanstveno! kakor pred neskončno vrsto poškodovanih velikanskih junakov.
2.	Podrtine.
Obseg zidovja in velikanskih turnov sega tako daleč, kakor daleč nese oko. Zdaj se vzdiga, zdaj ponižuje, zdaj se vidijo vrhovi, zdaj dolovi, ter so zidovi tako nizki, kakor bi v zemljo lezli, tam tako visoki, kakor bi hoteli venčati hrib. Obseg ti kaže nepreštevno mnogo in raznih oblik podrtinskih. Sveti se v tisoč resnih barvah, od temnega, skoro črnega apna pa do gorkega solnčno žarnega rumenega. Zidovje pokriva najbujnejše zelenje, z vrhov in slemen viseče v vencih in kitah in šopih, vspenjajoče se do turenskih rti, zedinjajoče se v velikanske piramide, izpuščajoče se doli v slapičih, napolnjujoč vse prelome, pokovine, rove, ter sega celo na cesto.
lizma, interes skupnosti. Vsak produktivni stan se mora varovati, da more živeti, in če se produtivni obrti med sehoj podpirajo in pospešujejo, ne dobivajo hasni samo gospodarji, marveč tudi vsi delavci in ves narod. Z mladostnim ognjem in zgovornostjo zagovarjal je kancelar te svoje na realni podstavi stoječe nazore in ti nazori niso samo v državnem zboru, celo njegovim nasprotnikom imponovale, marveč napravile bodo gotovo tudi med prebivalstvom globok utis. Svobodnjaška opozicija more pač uvideti, da se proti temu more boriti še s topim, neškodljivim orožjem injda se nje položaj vedno slabša. Ob teh odnošajih bodo pač rajši pustili nasprotovanje proti naselbinski politiki.
Iz Rima.
Z naravnost občudovanja vrednim stoiciz-mom pusti se opozicija vsak dan poniževati in pobijati, samo da bi ovirala železniško pogodbo, katera je uže dva meseca na dnevnem redu. Sicer je udobila uže prepričanje, da jej je nemožno vreči predlogo, a skuša vsaj nje rešitev kolikor možno zavleči, in nje govorniki se zlorabno poslužujejo govorniške svobode, kajti pri vsakem članu poprimejo besedo ter po cele ure govorijo, ne da bi razvijali nove nazore. V slednjem času pa opoziciji tudi to postopanje ne zadostuje več. Našla je novo sredstvo, da razpravo zavleče, kajti pri rešitvi vsakega člana zahteva imensko glasovanje. Opozicija pri vsakem glasovanji po polnem propade, ker se nje predlogi zavračajo vselej z veliko večino. Vse to pa opozicijo silno malo briga; nji je na tem ležeče, da ovira delovanje vlade.
Spoznanje, da je ob takih razmerah vsaka vlada nemožna, se vedno bolj razširja, in v merodajnih krogih se razpravlja vprašanje, če bi ne bilo umestno, da se s prizivom na deželo odstrani taka opozicija. Kakor se kaže, se bode to vprašanje kmalu rešilo v pozitivnem zmislu.
Navzlic temu manšvru pa se bode železniška pogodba vender rešila še ta mesec ali vsaj začetkom naslednjega. Potem pride v posvetovanje o agrarnih zakonih. Potem pa bode vlada morala pomisliti, ali bi ne bilo bolje, mestu zasedanje skončati, razpisati glavne volitve. Za slednje se je uže skoro odločila in, tako se bode zbornica razpustila najbrže koncem marcija ali začetkom aprila. Ob zaupanji, katero zdaj vlada uživa v deželi, ni dvojbe, da bode opozicija pri novih volitvah izgubila več mest.
So tri vrste zidov, ki sestavljajo orijaško stopničevje podrtinsko. Notranji zid, ki je naj višji, nosi v kratkih, jednakih presledkih prav mogočne četverovoglate trdnjave, srednji zid je utrjen z majhinimi utrdbami. Zunanji zid je brez trdnjav, je prav nizek, ter branjen le s širokim in globokim obkopom. Ta obkop je bil nekdaj poln morja iz Zlatega rogu, zdaj pa rase po njem trava pa grmovje. Vsi ti zidovi so zdaj v veliko še taki, kakeršni so bili, ko je bil Carigrad vzet. Popravki Muha-meda in Bajazida II. so prav neznatni. Vidijo se še prelomi, ki so jih naredili velikanski Orbanovi topovi; vidijo se sledovi ovnov in metal, razdrtine podkopov, z eno besedo, vidijo se znamenja takih krajev, kjer so naj-besnejše napadali in zdvojnejše branili se. Okrogle trdnjavice so skoro do tal podrte; trdnjavice notranjega zidu še k višku štrlč, toda brez krovišč in voglov, podobne obseka-nim deblom, poknjenim od zgoraj dolu, ali pa izdolbljenim na dnu, kakor kleči od morja izjedene. Gromotni kosovi zidu, ki so se privalili z bastij, ležč na ravni srednjega in zunanjega zidu in na obkopu. Majhine steze se kačijo med kamenjem in zelmi ter se gubč v temni senci visokega grmovja. Vsak kos zidu,
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država
O potovanji cesarjeviča in cesaričine
se je določilo: Odpeljeta se dnč 23. t. m. naravnost v Pulj. Dohod tjh in slovesen sprejem dnč 24. t. m. ob 10. uri dopoludne. Popo-ludne je svečan obed v kazini pomorščakov. Zvečer bodo ladije in pristanišče razsvitljeni. Dnč 25. zjutraj zarano odpeljeta se na ladiji „Miramare“ naravnost v Krf. Tu ostaneta jeden dan, potem pa odideta v pristanišče v Pirej. Tam vzprejme jih grška kraljeva dvojica; na to odpeljejo se v Atene, kjer ostaneta v kraljevi palači 4 dni. Na to obiščeta otok Ciper in Rod, in se odpeljeta dalje v Beirut. Od todi se bodo priredili izleti na Libanou in Damask. Ko se vrneta, obiščeta Kotor, kjer se snideta s knezom črnogorskim. Potovanje bode trajalo 4 tedne.
Včeraj pričelo se je na Dunaji zborovanje in posvetovanje avstrijskih škofov o kon-grui in o katoliškem vseučilišči v Solnogradu. Zastopanih je 32 nadškofij in škofij. Predseduje kardinal knez Schvvarzenberg. Pri shodu se je sklenilo, da se bodo vsa posvetovanja in sklepi obdržali tajni.
„Vaterland“ objavil je volilni oklic češkega volitvenega odbora za nove volitve v razpuščeno brnsko trgovinsko zbornico. V oklicu se izraža nezadovoljnost ob uničenji prejšnje volitve, češ, da je bilo to postopanje neutemeljeno. Na dalje pravi, da se je proti uničenju volitve vložila pritožba pri upravnem sodišči, katero pa še ni razsodilo, vender je vlada, ne ozirajoč se na to pritožbo, razpisala nove volitve: „In tako nam ne preostaje drugega nego podati se zopet na volilno bojišče, kjer smo si uže priborili zmago. “
V desetih hrvatskih volilnih okrajih, kjer so izpraznjena mesta poslancev, vršile se bodo volitve sredi meseca marcija. V Ogulinu kandiduje od narodne stranke kanonik Vučetič ter upa tudi zmagati. V Križi, kjer je Starče-vič spodrinil Miškatoviča, opozicija prav živo agituje. V Varaždinu, v Virovitici, Koprivnici in Petrinji kandidujejo povsodi Starčevičijanci.
Tuje dežele.
Med Nemčijo in južnoafriško Jjudo-vlado (Transvaal) sklenila se je pogodba, katera uravnava trgovinske razmere med tema državama, določa pravice in dolžnosti državljanov; južnoafriška ljudovlada se je tudi obvezala, da bode izročevala zločince Nemčiji ter se držala rekvizicijskih propisov v kazenskih zadevah.
Italijanski listi prinašajo neprestano poročila, kako se njih čete in mornarica oboro-žujejo za prekomorske misije. Po najnovejši
ki stoji med dvema trdnjavama, je čudovita slika z zelenjem obrastenih podrtin, polna velikosti in veličanstva. Vse je gorostasno, divje, trdo, osorno, preteče, pokrito z veličajno in tožno lepoto, ki ti vzbuja strmenje in spoštovanje. Dozdeva se ti, da vidiš neskončno vrsto starih fevdnih gradov, ali pa ostanke onih čudesnih zidin, ki so obdajale bajna kraljestva vshodnje Azije. Carigrad devetnajstega stoletja je izginil; stojiš pred mestom Konstantinov, dihaš zrak preteklih stoletij; vse misli se vrtč okolo dnč velikanskega padca, pa obstaneš ostrmljen in prestrašen.
Vrata, na katera sem bil izšel in katerim Turki pravijo Egri-kapu, so bila prej ona glasovita vrata Kaligaria, na katera je zmagoslavno prihajal Justinijan, a pozneje Aleksij Komnen, da se polasti prestola. Pred njimi se razprostira muslomansko pokopališče. Prve dni obsedanja so bili semkaj postavili oni strahoviti top Orbanov, kateremu je streglo štiri sto topnikov, katerega je komaj premikalo sto volov. Vrata sta branila Božidar Ka-sisto pa Ivan Greant proti levemu krilu turške vojske, ki se je raztegala do Zlatega rogu. Od tod pa do Marmarskega morja ni več predmestij, pa tudi hiš ne; cesta vodi med
brzojavki iz Napolja dobile so vse oklopnice povelje, da morajo biti oborožene pripravljene, oskrbelo se je baje tudi uže šatorov za 45000 m6ž. Nu, tem poročilom ni prav do pičice verjeti; malo pobahajo se radi državljani te male podjetne državice.
Pariški listi bavijo se obširno z zmago generala Briereja ter mu posvečujejo hvalospeve. Na dalje bavijo se z vprašanjem, kako bi se mogla ta zmaga najbolje uporabiti. Večina listov je mnenja, da Kitajci nikakor ne bodo odjenjali, torej Francozom ne preostaje druzega, nego da dajo dinastiji Mandžujev sunek v srce ter da svojo moč obrnejo proti Pekingu. Vladi prijazni listi vspodbujajo kabinet k takemu postopanju. Tako piše na pr. »XIX. Siecle": »Razen Tonkinga ne zahtevamo nič. V naši glavi se ne vzbuja vrtoglavi črtež, da bi si osvojili cesarstvo, da, ni ne da bi zmajali dinastijo Mandžujev. S.Kitajsko hočemo v miru živeti ter imeti kupčijske zveze, katere bi koristile vzhodu in zahodu, če osvojitev Lang-Sona odpr6 oči našim sovražnikom ter se zdaj odločijo, z nami odkritosrčno in resno se pogajati — nam je prav; kajti v Tonkingu prolilo se je uže dosti francoske in druge krvi. če pa Kitajska tudi zdaj neče postati pametna, se ne smemo obotavljati, marveč čim prej tem bolje storiti odločilen korak. Če bodemo sami v Peking šli mir iskat, bode nam prihranjen denar in vojna. Kitajska bode pač razumela, da nas ne bode nič zadrževalo, ko smo uže na poti, da obiščemo drugič kitajsko glavno mesto."
V Grški nastopila je ministerska kriza. Ministerstvo Trikupis je vložilo ostavko, ker se je opoziciji posrečilo pridobiti večino, da se je izrekla kabinetu nezaupnica. To zgodilo se je pri budgetni debati, ker se je pokazalo, da so skupni troškovi narastli od 45 na 85 milijonov.
Londonski telegram v »Voss. Ztg.“ poroča o podrobnostih o padu Kartuma, katere pa se ne ujemajo z dozdanjimi poročili. Telegram se glasi: »Očividec zatrjuje, da razen napada na Gordona in njegove spremljevalce ni bilo nobenega boja. Ženske in otroci se niso pomorili. Kdor izmed domačinov se je hotel udati ter izročiti svoje dragotine, odšel je lahko od tod nepoškodovan. Evropce pa, med njimi več Grkov, kateri so delali v orožarni, so posekali; prizaneslo se je samo grškemu konzulu in nekemu evropskemu zdravniku. Garnizija je deloma ubežala. Mahdi prišel je še le tretji dan po osvojitvi v mesto, čuje se, da je izdajalca Farag-pašo ukazal obesiti. Mahdi je baje Kartum kmalu zopet zapustil, da zbere novih bojevnikov, ker je pri Abukleji najboljši del njegovih čet pal.“
Iz Paname se poroča, da delo pri prekopu prav počasi napreduje. Do zdaj se je komaj izvršila dvajsetina dela; stroji, kateri so
zidovjem in poljem; ničesar ni, da bi te motilo, premišljujočega podrtine. Dolgo sem hodil med dvema pokopališčema; med krščanskim Ha levi pod zidovjem, pa moslemskim na desni, ki je prav široko, ležeče v senci cipres. Solnce je pripekalo. Cesta se je vila pred menoj, bela in samotna, počasi v ravni črti se vspe-njajoča do pod vrha. Na jedni strani se menjajo trdnjave za trdnjavami, da drugi pa grobovi za grobovi. Ne slišim druzega, ko enakomerni topot svojega stopanja, časih tudi šušek velikega kuščarja v bližnjem grmu. Tako sem hodil dolgo, dokler ne najdem lepih četvero-voglatih vrat, preseganih še s prav dobrim bokom, osmerokotnima turnoma ob vsaki strani. To so Jedrenska vrata (pri starih Grkih imenovana Polyandria), ki so se leta 628 pod Heraklijem ustavljala strašnemu napadu Obrov, katera sta proti Muhamedu II. branila brata Pavel pa Antonin Troilo Bokjardi, katera so pozneje služila zmagoslavnim uhodom in izhodom otomanske vojske. Ne pred menoj, ne za menoj ni nikogar; žive duše ni videti. Nenadoma prijezdita memo mene dva turška jezdeca, me zavijeta v oblak prahu, izgineta po Jedrenski cesti, potem pa spet nastopi globoka tihota.
potrebni pri tem delu, da so se iskazali nesposobne, ker so za tamošnja tla preteški, ali pa so za odstranjevanje skal preslabi. V prvi vrsti pa je francosko upraviteljstvo prepočasno, manjka mu tudi potrebne preglednosti.
Razne vesti.
— (Redarstveniki kot svetilniki.) Tri leta uže opravljajo redarstveniki na Dunaji v desotom predmestji posel nočnih čuvarjev pri železniški postaji za blago, in sicer tako, da po dva moža med triurnim straženjem obhodita obširno progo tega kolodvora. Po najnovejšem predlogu postajinega načelnika bodo od zdaj naprej nosili ti čuvarji na prsih živo sveteče svetilnice, da jih bode postajini načelnik videti mogel.
— (Samoumor v blaznici.) Iz Pešte se poroča: Pretekli potok vstrelil so jo v blaznici usmiljenih bratov prejšnji advokat Janez Baranyay. Dosedaj se ni moglo konstatovati, kako da je prišel do nevarnega orožja. Ko so ga v blaznico sprejeli, preiskali so ga po celom životu, pa niso ničesa pri njem dobili. Policija odredila je strogo pre-iskovanjo. Sluti so, da jo nesrečnežu revolver kedo notri prinesel, ali pa da se jo tako malo nanj pazilo, da se je sam zamogel polastiti tega orožja.
— (Zakaj je časih brizgalnica dobra.) Iz Engelhardinga na Bavarskem se sledeči dogodek poroča. Te dni pripeljala se je vesela družba vriskajo na saneh v vas ter so vstavila pri noki gostilni, hote pokrepčati se z jedjo in pijačo. Kmalu začelo se je popevati in plesati, in radosten krik, ki se je razlegal daleč na okolo, pričal je, kako srečni ljudje so se skup dobili. A to veselje ni predolgo trajalo. Pričel so je prepirčok in s časoma JJIfikB, MVV in tn na- Bavarskem ha^ zeln .v navadi. Kozarci, sklonice in stoli padali so vse vprek po glavah in kmalu jo tokla kri v potokih po tleh. A v trenotku, ko so je najhuje mahalo, odprč se nanagloma vrata sobe in začuje se s kropkim glasom dano povelje: BZačnite!“ Komaj 7o bila izgovorjena ta beseda, začela je ondotna požarna bramba iz vseh mehov, kolikor jih je imela, Lrizgati med vročekrvnike ledeno, mrzlo vodo. Pre-Ssfl_j*<_Jakoj prejenjal. Vsak tiščal je v kot, da bi se skril pred vodo ter se osušil. Župan tega kraja namreč poslal jo mesto policije požarno brambo na mesto protepa. Vspeli jo bil gotovo dober in župan ni bil malo ponoson nato. »O jaz poznam svojo ljudi", je rekel zadovoljen; „čo bi bil pet redarstvenikov semkaj poslal, ne bi bili toliko opravili!"
— (Uradni sluga — kaznjenec.) Iz švicarskega mesta Cahva poroča se vesela dogod-bica, kako more priti mestu tatu v zapor uradni sluga, kateri ima nalog zapreti tatu. Sodnik v vasi je zapovedal slugi, naj žene zaradi tatvine obsojeno osebo v Calvv — blizu tri uro hoda. Ob deveti uri dopoludne podala sta so na pot, a ker je imel uradni sluga silno žejo, šla sta med potom dvakrat v gostilno, Tu posedala sta precčj dolgo časa, kajti došla sta na določeno mesto še lo pozno zvečer. Sodnija bila je zaprta, uradnih slug ni bilo nikjer, da bi bili provzeli kaznjenca, in tako je šel uradni sluga zopet s kaznjencem v gostilno, kjer pa ga je premagal zaspanoc. Med tem, ko je spal ta spanje pravičnega, popihal jo jo kaznjenec, in ko je prišla sodnijska patrulja in našla uradnega slugo samega, odkazala jo njemu stanovanjo v sodnijski tomnici, ki jo bila prej tatu odločena.
— (Anarhisti.) Iz Pariza se z dnč 11. t.m. piše: Policija prišla je te dni neki zaroti na sled. Danes zaprla jo socijalista Albrechta iz Nemčije in pozuatega anarhista Morphija. Pri preiskavi, ki se je vršila v hiši prvega, nalotili so na pisma Reinsdorffa, ki jo bil prod nekolikimi dnevi v Hal-lejti obglavljen. Dobili so pri njem daljo tudi celo zbirko Mostove »Freiheit" in več drugih anarhističnih časopisov. Albrecht je baje voditelj noru-ških socijalistov v Parizu. Pri Morphiju, ki jo sin necega Angleža pa neke Francozinje, dobili so pisma ruskih nihilistov in nemških socijalistov. Pričakuje so, da bodo kakih trideset tujih socijalistov zaprli.
— (Lov na leva.) Iz Msilo v Algeriji se francoskim časopisom poroča: V obližji gorovja Msilo obiskoval jo uže delj časa lov ondotna na-
seljence ter si jemal iz srede njihovih čed vsak dan toliko, kolikor si je njegov želodec poželel. Ker se je bilo naseljencem bati, da pridejo na ta način sčasoma ob vso živino, zmenili so se, da se enkrat vzdignejo nad roparja ter se tako enkrat za vselej znebijo njegovega nadlegovanja. Podalo so jih je 23 oboroženih na nevarni lov. Prišedši do gozda, kjor je »kralj puščave" gospodoval, nastavili so se po štiri in pet skupaj na take staje, kjer je bilo pričakovati, da pride mimo. Bilo jim ni treba dolgo čakati. Prišel je mimo neke skale, za kojo je bilo skritih pet lovcev. Ti počakali so, da je prišel prav blizo, potem pa so vsi ob enem vanj vstrollli. Rujove zgrudil so je lev k tlam. Lovci mislčč, da je mrtev, približajo se mu, a v tem trenutku vspnč se lev po konci, poseže s taco po tistem, ki jo bil najbližji, nekem Sanchezu, očetu enajstih otrčk, mu raztrga život ter mu z enim grizljejem zdrobi glavo. Sin nesrečnega skoči na leva ter ga jamo z nožem mesariti, a zver imela je še vedno toliko moči, da mu je odtrgala eno rokč. Tudi še druga dva bila sta težko poškodovana in še le petemu, nokemu Judu, posrečilo so jo prizadeti lovu smrtno rano, s tem namreč, da mu je vstrelil v uhč.
Domače stvari.
— (Logika goriških politikov) je zares čudna, kakor je čudna logika možakov ljubljansko »Narodne Tiskarne", namreč trojice: Železnikar, Hribar, dr. Tavčar. Nek donisnik z Go-riškega, gotovo eden učenjakov ali vsaj privržencev goriško „Soče“, poroča .Slovencu1*, da je občni zbor »Sloge" v Gorici sklenil skrbeti za privatno slovensko ljudsko šolo, da zdaj še ne bo tirjal, da bi mesto goriško vzdrževalo slovensko ljudsko šolo, a čez par let, potem, ko bo ta šola užo uredjena, da se bode pač sililo (čujtel) mesto, da prevzame slovensko šolo v svoje oskrbništvo. Do tega je vso prav, pošteno in pametno. A v istem dopisu misli ta mož, da bi »moral človek skoraj obupati nad pravico, ako resno premišljuje govorjenje in dejanja naše pravično vlade. V Ljubljani na vse pretege skrbi, da bi so kakemu nemškemu šolarčku ne skrivil las. V Gorici, v Celovci in v Mariboru pa hoče, daj naj imajo slovenski šolarji zavezan svoj slovenski jezik." Tako toži »Slovenčev" dopisnik, a zdaj pride cvet modrosti njegovo. »V Gorici — tako piše namreč on črno na belem — vendor sodimo (pravi sodniki, podobni našomu dru. Tavčarju!), sodimo tedaj glede ljubljansko ljudske šole, da ni vsega boja zatrivil deželni predsednik baron Winkler, temuč mi f . Slnvnnčnv" dopisnik') več dolžimo ministra za uk in lingn-častjo".(!l) To je krasno! Deželni predsednik kranjski ie kriv, in. prnhrig.nii ^p;ap;ir_ ti Slovenčev" dolži niega. fln linij na ministra. 7.n uk in bogočastje, zakaj? — zato ker silita ta in uni, da se ustanovi za Nemca v Ljubljani nemškja šola na stroške mesta ljubljanskega. Isti dopisnik pa pravi zajedno, da se bode, potem ko bo šola slovenska uredjena v Gorici, pač sililo tisto mosto, da prevzame to šolo v svojo oskrbništvo. Toda s kako pravico za božjo voljo! hoče ta revež zahtevati od mosta goriškega, da prevzame šolo slovensko, če misli, da jo deželni predsednik baron 'NVinkler z ministrom vrod kriv, ali da dela krivico s tem, čo sili na to, da napravi mesto ljubljansko na zahtevanjo blizo 6000 Nomcev za njih otroke nemško šolo? To jo vam logika! Gorjč nam s takimi modrijani! — Dopisnik nSlovenčev" pa hoče tudi pokazati svoja-velikodušunst s tom namreč, da nam je povedal, da je -bil baron VVinklor vedno zvest sin slovensl^^a narnrla in da ie mnogo Koristil (se^	jiil	m' ^ko-
risti) Slovenceml!. Kako milostljivo! No, naš ue-žolni predsednik gotliVO IIU jjoR'1'bujo hvale iz takih ust, od moža s tako logiko. — „Res je — tako tudi modruje »Slovenčev" dopisnik — da n_ača niubetnivaj) »Soča", vaš .Narod" m^lovan-" (škoda; da je mož pozabil na »Brencoljna" in »Škrata" !) deželnega predsednika ostro sodiio. ali mnogi. mnogiT velika vfičinaJtelimo, da bi užo bilo konec d r o pira? kn kiTgTnU ko!), ki ^zrokuje mnogo Skodc^. a malo dobička?" Pa kdo je vzrok prepira? Kdo ^a jo začel ? Morda naš deželni predsednik ? Če so njegove sodbe in naredbe krivične, zakaj ne iščete
pomoči pri višjih sodiščih, saj jih imamo dovelj v Avstriji, potem bo kmalu konec prepira, vsaj od naše strani; če pa niso krivične, če so postavne, če nimate srca, da bi klicali, kakor ste uže večkrat žugali, na pomoč ministerstvo, upravno in državno sodiščo, čemu toliko žlobudranja, toliko ropotanja ? Ali mislito, da bode naš deželni prodsednik sodil po postavah, ki si jih vi sami delate, ali pa ki jih imate v svojih možganih? — Sicer se nikar ne čudimo, da „SIovenčev“ goriški dopisnik tako sodi o tukajšnjih razmerah, ki jih tako pozna, kakor razmere španjskih vasi; a čuditi so moramo. nda njegove dopise.
/Jš>re.iema " 'sfi
II
BIovenec*r
jeT
zapored nastopil v ravnateljstvo dra-odstopiti 22. dan
mora;
var, kakeršna je, ali pa, če je še vedno no pozna, bi se vender lahko dal, če bi hotel, o nji poučiti.
— (Eavnateljstvo c. kr. ljubljanskega gimnazija) prevzel je takoj s početkom drugoga tečaja, minulo sredo, novoimenovani ravnatelj g. J. Š u m a n.
— („Literarno-zabavni klub") ima jutri zvečer ob 8. uri svoj jour-fixe v hotelu „pri Maliči".
— („ Sokolove" maškarade) dohodki z globo vred znašajo 587 gld. 50 kr.
— (Slovonsko gledališče.) Prihodnja slovenska predstava bode v nedeljo dne 1. mar-cija t. 1., in potem bosta v prihodnjem meseci še dve slovenski predstavi (jedna na nedeljo, druga na delavnik).	Določena	je	bila	predstava
sicer na 22. dan t.	m., a ker	pride	operni	pevec
v Ljubljano ter bode tri dni nemškem gledališči,	prosilo jo
matično društvo, da	je izvolilo
t. m. za nastop gostu.
— (Filharmonično društvo) priredi v nedeljo, dne 22. t. m., ob polu 5. uri popoludne v redutni dvorani koncert z zeld zanimljivim sporedom. Vspored izvajali bodo gg. J. Gorstner, Ernest Pfefferer, Gustav Moravec, Teodor Luka in Josip Zohrer. Vstopnina za osebo 1 gld.
— (Izneverila) sta dva učenca tukajšnjemu pekovskemu mojstru 10 gld., potem pa jo potognila iz Ljubljane.
  (Nesreča na železnici.) Kakor se
nam piše iz ljubljanske okolice, dobil je v noči od 14. na 15. februvarija železnični čuvaj J. Šetina delavca Andreja Barago iz Mednega v rovi ob železnici z zdrobljene nogo ležečega. Baraga jo od začetka trdil, da je lo padel ter si nogo zlomil. A ker so bili sledovi, iz kojih se je dalo sklepati, da je bil od vlaka povožen, udal se je konečno tudi sam, da mu je kolo šlo čez nogo ter mu jo zdrobilo. Pronesli so ga v bolnico. Zakaj je tajil, da je pod vlak prišel, ni znano.
  (Uboj.) Iz Domžal so nam piše: Dne
16. t. m. pilo jo več fantov iz Trzina v neki tukajšnji prodajalnici žganje. Popoludnč podali so se v Stob in so tudi tam še pili. Ob 8. uri zvečer pa so se vzdignili, hotž odpraviti se domov. A ko so kričaje stopali čez vas, napadejo jih domačini z gnojnimi vilami ter jih prično obdela-vati. K. Gregorec bil je pri tem tako hudo ranjen, da je dve uri po pretepu izdihnil dušo. Trije hudodelci so uže pod ključem, drugih pa šo iščejo, ker v temi ni bilo mogoče vsoh zapaziti.
— (Požarna kronika.) Iz Višnje Gore so nam piše: Dne 9. t. m. zvečer ob 8. uri nastal je v bajti Prana Niklerja na Vrhu ogenj, ki je vpepeliil poslopje, kekaj krmo za živino in nekoliko žita. Škoda ceni se na 350 gld. Zavarovan bil je Nikler pri banki „Slaviji“ za 300 gld.
— (Potres.) Iz Šempetra pri Rudolfovem se poroča: Dn<5 18. t. m. zjutraj ob polu 7. uri in 5 minut čutili smo tukaj mal potres.
— (Dinamit ukral) je neznan tat v pre-mogokopu v Globokem, okraj brežiški. Kazen dveh funtov dinamita vzel jo tudi užigalno pripravo.
  (Umrl) je včeraj zvečer v Trstu baron
Karol Eittmeyer v 64. letu svojo dobe.
— (Nesreča.) Iz Trsta se poroča: Mi-noli teden imeli so tukaj garnizujoči vojaki polka št. 97 v Proseku vaje v streljanji. Nesreča pa je hotela, da se je nek prostak po neprevidnosti vstrolil. Pogreba udeležil so je tudi slučajno tam navzočni generalmajor Groller Ljubljane.
— (Iz Gorice) se poroča: Na pustni torek nastal je po končanem plesu v dvorani Makuca ogenj. Ker so prihiteli brzo na pomoč ognje-gasci, posrečilo se je, omejiti ogenj. Dvorana je pogorela.
— (Nenadna smrt.) Iz Celovca se poroča: Dnd 14. t. m. umrl je tukaj koncoptni praktikant pri celovškem finančnem ravnateljstvu gosp. Hilarij S ti c h. Ker je nenadno umrl, se je njegovo truplo sodnijsko preiskalo in našli so na glavi 6 do 7 centimetrov dolgo razpoko na črepinji. Izvršil so je najbržo uboj, in pričela se je užo preiskava; kdo so zločinci se ne v<5 še. Truplo njegovo našli so namreč na stopnicah neke plesne dvorane ležeče; domneva se, da si je Stich, da-si ni bil na ples povabljen, hotel šiloma priboriti vhod, a da so ga pri tem tudi s silo odbili.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.'1
London, 20. februvarija. V g6renji zbor-uici izjavil je Granville, da se nadeje, da se bode kmalu rešilo egiptovsko fiuau6no vprašanje. Politika v Sudauu ostane nespremenjena; Wolseley, kateremu se je pustila prosta roka, je dobil nalog, da uniči Mahdija. V dolenji zbornici je izjavila vlada, da se bodo britske čete umaknile do Gakdula, ali najbrže do Me-ravija. Princ Hassan spremlja Wolseleya kot civilni komisar. Med vladnimi predlogami je tudi predloga glede federacije avstralskih naselbin.
Budimpešta, 19. februvarija. Maurus Jokai vzprejei je povodom svojega šestdesetega rojstveuega dneva čestitke od Petofijevega društva, društva pisateljev in umetnikov, od uredniškega osebja „Nemzetovega“ in od poročevalcev dunajskih listov. Popoludne ob 3. uri vzprejei je J6kai deputacijo vseučilišfinikov.
Londm, 19. februvarija. Vlada bode danes poročala obema zbornicama o egiptovskih razmerah. Northcote bode predlagal nezaupnico zaradi egiptovske politike.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 19. februvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................83 • 70
»	»	>	» srebru..........................84-10
Zlata renta. . .  .....................................107-30
5% avstr, renta.......................................  99-40
Delnice ndrodne banke............................... 866- —
Kreditne delnice...................................... 305-30
London 10 lir sterling..............................124'80
20 frankovec........................................ "'
Cekini c. kr........................................
100 drž. mark...........................................
TJradbai glasnik
z dn6 20. februvarija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okrajni sodniji kamniški za katastralno občino Go dič; poizvedbe dnž 23., 24., 25., 26. in 28. febr., dalje 2., 3., 4. in 5. marca; — pri c. kr. mestni deleg. okrajni sodniji novomeški za katastralno občino Družinska Vas; poizvedbe dne 28. februvarija.
Tujci-
Dn6 18. februvarija.
Pri Maliči: Ficht, trgovec, z Dunaja. — Elsbacher, trgovec, s hčerjo, iz Laškega trga. — Terpotitz, rudarski vodja, iz Trbovelj.
Pri Slonu: Wenzl, trgovec, in Stein, trg. potovalec, z Dunaja. — Neuberg, trg. potov., iz Pečuha. — Globotschnigg, trg. potov., iz Kranja.
Pri Virantu: Vigele, zasebnik, iz Bistrice.
Umrli so:
Dne 19. februvarija. Fran Gostič, sin paznika v kaznilnici, 11 mes., Lončarska steza št. 6., raz-tvorba krvi in davica.
Srečke
z dni 18. februvarija.
Praga: 81	52	69	72	27.
	a rt P	Čas opazovanja	Stanje baro-motra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mokrica v mm
	A CT> rH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731•79 735-13 734-86	-	3-4 -	52 -	2-8	hzv. |megla vzh. sl.! obl. » 1 » i		1-40 dež.
Meteorologično poročilo.
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
m
1
ipilL
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji. Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži.	(11)	5
Blago za obleke
le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
3-10 metrov ( za	gld.	4,96	iz	dobre ovčje	volne;
za j »	>	8,—	»	boljše »	»
jedno obleko 1 »	>	12,40	»	jako fine »	»
Popotne	ogrinjače,	komad po gld.	4,	5,	8
in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, chevlot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
Jan. StikarofsRy
- 1860 -
fa/torišlra, zaloga -v Brnu.
Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. PoSlljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 met-rov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriSkih cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacili slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24—3
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi, flomnožeiii natis:
Poezije S. Gregorčičeve.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevezane 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnioa v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig v, K)einmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.