lzhAj« vsak dan razen »oboi. nedelj te praznikov. saUed daily except Saturdays, " Sundaya and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROpNE PODPORNE JEDNOTE___ Uredniški in upravnlikl prostori: I0&7 South Lswndsl« A v». Off!co of Publication: 1697 South Lswndsle Ava. Telephon«. Rockwall 4004 ^eto-yeah xxxvn Cana li«U je $6.00 tatorad at Mcood cU« matter January ta INI. at th« poatofftc« at Chicaao. minóte, und«r Um Act «X Coajtraaa of Marci» t. im. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 13. JULIJA (JULY 13). 194S Subscription »6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 136 Acceptance for mailing at special rata of postage provided tor in section 1103. Act of Oct 3, 1017, authorised on June 4. 1018. Enote ameriške letalske sile sipljejo bombe na japonska industrijska mesta RUSI ZA SKLENITEV SPORAZUMA Z ZAVEZNIKI Enote Ajnerižke bojne mornarice še vedno v bližini japonske celine. Besednik poveljstva japonskih sil priznal kritično situacijo. Tri japonska industrijska mesta v razvalinah.--Čete avptralske divizije zdrobile japonske obrambne pozicije na obeh koncih zaliva Balik-papana in prodrle več milj daleč v notranjost otoka Bornea.—Kitajske kolone reokupirale Sinchang, bivšo ameriško letalsko bazo, in zabile zagozdo v japonsko bojno črto.—Ameriški letalci uničili čez 17,000 japonskih bojnih letal od začetka vojne GUAM. 12. Jul.—Ameriška le-ialska sila nadaljuje s eipanjem bomb na Japonaka Industrijska središča. Dana« Ja če* 500 ameriških "letečih trdnjav" metalo bombe na štiri Industrijska megla. Poslej Ja bilo še 39 Japonskih mest daltino bombnih napadov v zadnjih štirih mesecih. Enoie amarlika sračna sila «o metale bomba na 450 milj široko ozemlje med Tokijem in otokom Šikoku. Bombardirana «o bila industrijska mesta Uwajlma, Tsuruga, UisonomlJa in Ičlnomi* ja. ki ležijo Juino in severno od glavnega meata Japonske. Zadnja tri mesta so vaina Industrijska središča na Japonski celini. Tarčs manjših napadov «o bila tudi druga industrijska središča. Guam. 12. jul.—Radio Tokio poroča, da se enote ameriške bojne mornarice še kretajo v bližini japonske celine, dočim admiral Chester W. Nimitz v dnevnem buletinu ne omenja detaj-lev operacij. Besednik poveljstva japonskih sil je priznal kritično situacijo in opozoril ljudstvo pred nevafnostjo invazije japonske celine. Bombni napadi na mesta in industrijska središča so morda uvod v invazijo. Tokio pravi, da se je napadov na japonska mesta, ki so trajali dvanajst ur, udeležilo skoro dva tisoč ameriških bojnih letal. Čez 1940 letal se je nahajalo v ozračju nad otokom Honshujem. Ameriška letala so se ponovno dvignila s svojih baz na Okinavvi in napadla japonska mesta. Vojni buletin pravi, da so ameriški letalci napadli japonsko brodov-je v bližini kitajskega obrežja. Bombe so potopile in poškodovale devet ladij in parnikov. Admiral Nimitz je dejal, da se bodo bombni napadi nadaljevali. Prej je naznanil, da so bombe, ki so padale na letališča v bližini Tokija, uničile najmanj 1&4 japonskih bojnih letal.- Tri japonska industrijska mesta so v razvalinah. Ta so Kobe, Shimizu in Chiba. Ameriški letalci so vrgli čez tri tisoč zazidalnih in razstrelilnih bomb na ta mesta zadnji pondeljek. Manile. Flllplhl. 12. jul.—Čete sedme avstralske divizije so zdrobile japonske obrambne po-"ve in drugo orodje. Ko je bila jih conah. Priznalo je strokov- Sun Martinu de los Andesu, kjer Ltraelje Berlina in naaičevanja produkcija na višku, Je v teh to ne unije in dovolilo zborovanja. Lim je Američan kupil avet I prebivalcev. Ivarnah delalo čez l(K),(M)0 delav Sovjetl pazijo na vsako orga- ob jezeru za samostan. (Sloven- SporaBum do|^a dovalanje žl- fv- Tuji delavci ao tvorili ve-nizacijo, ki se naziva za protifa- «ki Ust pravi, da so bill izgna-1,, y Berhn [f zavezniških iino-šistlčno in vsako zborovanje, po-1ŠtiŠkegu samostana. Ured.) I okupucijM^ib con. 2ukov, Clay in Dr. Arthur Zlnzen, katerega svečeno nemški demokraciji. Ka- V Montevideo Je pri družil Week„ ^ -loriU ludl koruke gl#. U sovjetl imenovali za teh nič kor hitro opazijo, da bi organi- Ado" Smrdel prišlo do velike de dovttilinja premoga v Berlin, nega direktorja, Je razkril po-zaciia lahko poaUla orodje na- triffdljf, ko se je otrok Igral z sleherni mski, ameriški, brit- valjstvu britskih čet, da ao Rusi cizmi. ali nemškega militarizma, revolverjem in ponesreči ustrelil Lk, in f|.ancoakl poveljnik bo na- odpeljali čez 3000 strojev iz to-odrede akcijo lastno mater Marijo, roj. Cerne. Ut>,OVMl ht.r|jnBki ttdminlstraclji varn Rheinmetal - Borslg Co 'Krogla jo je zadela v glavo In je lM.Vnijgt dl,| m podlagi alaternarNemčlJa ne bo produclraia nI 307 le- Uposlitev nemških ujetnikov v Manili Dogovor sklenjen v VVashingtonu London, 12. jul.—Poučeni krogi trdijo, da bodo nemški vojni ujetniki uposleni pri rekonstrukciji Manile, glavnega mesta Filipinskega otočja. Japonci so pred umikom porušili skoro vsa glavna poslopja, vodovod, električno centralo in druge naprave Trdi se. da je bil zadevni dogovor sklenjen med ameriškimi in filipinskimi avtoritetami v VVashingtonu. Več- tisoč- nemških vojnih ujetnikov, ki so v Ameriki, bo poslanih v Manilo. Ujetnike bodo na poti strailli ameriški vojaki. Prva skupina nemških vojnih ujetnikov bo odpotovala v Manilo prihodnji teden. Na konferenci med Roosevel-lom, Stalinom In Churchillom v Jalti na Krimu je bila evropskim državam priznana pravica uposlitve nemških delsvcev v krajih, katere so ©pustošile Hitlerjeve legije Velika Britanija In Ameriks sta Izjsvili. ds ne Stavkovni val polagoma pada Okrog 45,000 delavcev še stavka >1 Washington. D. C., 12. jul.— Pet velikih stavk je bilo v zad njih dneh končanih in s tem se je število stavkarjev v vseh ame riških mestih znižalo na 45,000 Okrog tisoč mlekarskih delav cev v Detroitu, članov unije CIO, se je vrnilo na delo po za ključenju stavke, ki je trajala šest dni. Stavka plinskih delavcev in oljnih delavcev v New Brunswicku, N. J., je bila pre-dicana po sklenitvi sporazuma. Cez 1200 delavcev, ki so stavkali v tovarni Dodge Co. v Chi-cagu, se je vrnilo na delo včeraj. Stavka Je zavrla produkcijo motorjev za bombnike tipa B-20. Okrog 8000 delavcev, članov avtne unije CIO, še stavka v Detroitu. Stavka rudarjev v petih premogovnikih v Pennsylvanljl ne nadaljuje, toda upanje Je, da bo kmalu preklicana. Nadaljnjih 16,fj(MJ delavcev Je zavojevanih v stavki proti Firestone Tire Si Rubber Co. v Akro-nu, O. V konflikt med stavksr-ji, ki so člani unije CIO, in kom-panijo je posegel vojni delavski odbor. Možnost je, da bo odrejena zaseg« tovarn, če stavku ne bo kmalu končan *. moža Rusi se zanimajo tudi /a med-|bi|H takoj mrtva. Poleg narodne kartele. Skrbeli bodo, | ¡¿«pušča dva sinčka, da nemški indus^ijci ne bodo vodili manevrov iz predvojne dobe, ko so pomagali nacljem na krmilo. Skoro gotovo je, da bo do zahtevali garancije od Ame rike, da ne bo dajala posojil Nemčiji. Sovjetl kritizirajo zavezniško postopanje napram nemškim vojnim zločincem. Ker so vodil ...... . . , . ni naciji v rokah Američanov državnih univerz ja odpr o vrats in Angležev, bi se morale vršiti h dve drugi bosta obnovili pouk obravnave. Stalin bo na konfe Poljske univerze odpirajo vrata Akademija znanosti obnovila aktivnosti Moskva. 12. jul.—Pet poljskih izmenjave. Ta bo ostal v velja Ičesur," |e rekel Zlnzen "Njena vi, dokler bo mesto pod vojaško produkcijska kapaciteta Jo na okupacijo. Prva seja Šefov po-1 ničli." veljstva se bo vršila ta teden. renči s predsednikom Truma nom in premierjem Churchillom pritiskal za pospešitev procesa proti vojnim zločincem. Status španskega diktatorja Franca pride v pretres. Rusija v bližnji bodočnosti. To Je rsz-krll profesor Stefan Plenkowski, dekan univerze v Varšavi, na sestanku s časnikarji. Poleg univerz so obnovile ak-l tivnosti srednjo šole v Krakovu,| (¡diinsku in drugih mestih. D«- Turčija vztraja pri svojem stališču Dala ne bo koncesij Rusiji London. 12, jul.—Turški zunanji minister llaMan Suka je na sestanku s časnikarji numignil, da Turčija ne Imi revidirala svo« jegu »tališča in se udala pritisku sovjetski- Rusiji, ki zahteva kon- Rusko odvažanje strojev ni omejeno samo nu tOvarne, ki so izdelovale orožje, strelivo in drugi vojni material. Tovarne vseh vrst so prizadete. Celo oni Nemci, ki niso služili nucijitki stranki, izražajo bojazen pred bodočnostjo. Skrbi Jih, kako bo Nemčija živela, če se bo politika plačevunia reparacij v bhigu Izvajala do skrajnosti. No-ben Nemec noče priznati, da Je Rusija upravičena do odškodnine za ogromno škodo, katero so Hitlerjeve legije povzročile v Rusiji v prvih letih vojne. r ranču prioo v |«rwiu "»»r . . . .. , . . sovjetske Ifusiju, Ki /sinova non- jo /.«vzel« »Lllife, d. Evropa m '». K»lci» vríí unlv.-r/.« v tub - ' I ¡L. no mnro more biti v.rn., dokler bo Fr.n- «u, Je t.p irn ,.*M r«voj. v/g - ( ........ „„,„/„,,, AmeHM M II10U . t.Aitt Ii» tiu l>m Odnrfu it» nihil"' m ' ..I co igrul vlogo v njeni politiki. Produkfija potnj- ških avtomobilov i Odprava sistema odmerjanja napovedana Je na Poljskem. Odprta je bil« v oktobru preteklega leta. De purtmenti medicine, prlrodrilh danelsko ožino, katero kontroli-. , ra Turčija, v Sredozemsko mor- J\QSlCeVatl SV(tlQ Unija C!0 zmagala pri volitvah VVashmgton, D. C., 12. Jul.— Unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, Je zmagala pri volitvah med delavci, ki ao uposleni prt Atchlson, To-peka & Santa Fe Rsllway. Dobila Je večino glasov In s tem postala predstavnica vseh delsvcev pri kolektivnih pogsjsnjih. Pobijanje jetike v Franciji Pariz, 12 jul —Ministrstvo za ljudsko zdrsvje Je nsznanilo kampanjo pobijsnjs jeiike > Franciji. Veliko število frsneo marata nemških delavcev, odo- »klh vojnih ujetnikov in delav briii pa sta upoalitcv teh v dru- cev^ ki so se vrnili domov iz nem L L i Ai ključili prvo avgustu. Akademija umetnosti in znanosti v Krakovu Je tudi obnovila aktivnosti. Objavljala bo re zu I ta te znanstvenih študij v publikacijah. Univerze ho ovirane zaradi po manjkanja profesorjev," Jo re Wuhlngton. D. C.. 12. jul.-|kel ''»"'""»"'''^ •''■ '"''f " v konent .rl, jekla /.« pr«dukelJo potnllklh »^ UhtflMh V f"U — avtomobilov m- prii.kuje, d. I>» okupacije »rad atr.d.nja In produkcija do Januarja prihod- '»" -"J« Nflhova meata ao «a nje«,, leta d,J„l, toiko! k, J «f» ml»)*, profe^jl. k, se tro omočila odpravo al.tema od U')o v nap-^rllh » »novo «ta^ v. To rno/noat je ..... ............... '»urjcnlb mail je znanosti In poljodelatva bud» »-|J' Sllku )e kl>1)fol„u| « brIUklm zunanjim ministrom Kdenom pred si'stunkom s časiiikurjl. On leto aktivnosti v Važna izjava polje-delakega tajnika rnerjanjs. vi-dal Henry P. NHnon, načelnik avtne divizije iitilKirs za vojno produkcijo. Nelson se je sfhtal s člani |»o-Kvetovalncga fidl)ora avtne indu stri je, katerega tvorijo predaed niki in eksektitivni uradniki de setih kompanlj Slednji so upe-llrsll na Nelsons, r.sj UloiJ sank clonlra gradnjo novih tovarn, ki naj bi producirale štiri milijone avPmiobilov letno. Nelson Je dsl zagotovilo, da bo akcija p«idvzeta v tem poletju, Odbor za vojno produkcijo bo olajšal kontrolo nad materialom, ki se potrebuje za izdelovsnje svtomobilov Pričakuje se. da bodo avtne tovarne producirale najmanj 250,000 avtomobilov d» velika," | Profesor Plenkowski je prišel v Moskvo t delegacijo poljskih znanstvenikov, ki so se udelr» žili prottlsv ustanovitve sovjetske akademije znam»sti. Člani delegacije so |>rofesorJf Htsnl-slav Kutrzeba, Tadej Splawin-skl, Henry Rastje, Tadej Kotar-binski, Valerij Goetel, Stanislav Kowalski, Ludvik Hlrszfeld In Boleslav Hrynlewskl. Mehiški zunanji miništer reeigniral m hotel razkriti predmetu ru/go vorov, toda mnenje prevladuje, I New York, 12, Julija,-Clinton du bo w uunusuli ns ruske zuhte- I» Anderson Je v svojem prvem ve. Suku Je dejal, da vprašanje govoru, odkar je prevzel pozicijo koncesij Rusiji nI v ospredju poljedelskega tajnika, dejal, da Izjava zunanjega ministra do-1 Amerika ne more nasičevatl vse-kazuje, da bodo Turki prav tako gu »vetu, ker ix» imela ¡ajtežkoče trmoglavi zduj kot so bili v teku celo s prehranjevanja»« svojega vojne v Kviopi« k i mi stalno tia-iprebivulstvu glu^li svojo nevtralnost | And« i «»n j« (¡otovo je ,(t< l>o VjiiaAanji ožine predmet dlskuzlj nu konfe renei med predM-dnikom Truma nom, maršalom Stalinom m pre inierjem ('hurciilllom v PotMlu mu pri Berlinu. Suku se je od-ločno l/i ek«*l proti revizij» |»o-giMllH-, sklenjene v MontreauRU, ki doloma turško kontrolo Durda-nelske ožine Možnost je, da Ima oporo pri Veliki Britaniji Zna no namreč Je, da se slednja l>oJi »u/tegmtve sovjetskega vpliva. Pale$tina naj poetane zidov »h a driava I/mdon, I? Jul Dr. Israel Goldstein, pretisednik žid«iVsk« I organiaaeija v l/mdonu, je na- Mexlco City, 12 Jul Zunanji /rianil. da Ik» aja llral na prem! minister K/e«juiel Padi lis Je potrdil poročilo, da Je resignirsl { On je bil član kabineta predsednika Camocha štiri leta Padilla gih državah. ških taborišč-, je Jetičnih. konca tegs leta. okrog 450,000 pa Je okrcal kritike las jih pozval, v prvih treh mesecih prihodnje- naj pridejo odprto na dan z ob-gs leta doOttvaml. j, i j m Churehllis, maršala Stalina in predsednika Trumaos, naj na konferenci v Potsdsrnu odločijo, da Palestina postane židovske drŽava Palest ins osj bi «pre-jela In dala zavetje Židom, ki ao ostali brez domovine, tud.....i' Inik vilske udministracije. V svojem govoru je |»oudai jal dejstvo, da Je /ivilski problem eden izmed iiujvu/nejših Ameriks bo sicer pomagala, da se problem lu-ši, kolikor Imi mogls, Uala p<»-trebna je koo|H*ructja vseh držav. • Amerika," Je dejal, Mne more iiasK-evatl vsega »veta To moramo povedati, da »e l/ognemo sitnostim Tudi v »lučaju, da bi l>o»lala (cz morje sleherni funt živil, ki Jih pridela, ne bi mogla nasičevatl vsega »veta " Veleporota obtotila uradnike unije Patcison, N J., 12 julija — Okrajna veleporota je obtožila uradnike krajevno avtne unije poitev*rbe. Med 'obtoženci sta pteds«*dnik Albert Capone in tajnik (¡eor ge Tremper. Unija* ima okrog 20,000 članov, ki so uposleni v tovarnah Wright Aeronautical Corp, PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo in lastnina slovenske narodne podporne jednote Klorat» National Benefil Society Organ of and published bj IVarotnine u Zdruftena drieve (laven Chicega) 1« Kanado MN aa lata. 13.00 ae pel leia. ll.SO ta ¿etrl Ufa; «a Chicago in okolico Cook Co.. VM «a celo leio. »3.7S ta pol laiai ae Inoaematvo SO 00 Subscription retea: tor iha United Sfatea (except Chicago) and Canada SS.00 par yea*. Chicago and Cook County tf-W P" f*. foreign countries M OO par yeer. < oglatov po dogororu-—RokepUi doplaor in neneroienlh clankov ta no vreiajo. Rokopial literarne vaeblne (irtice. poveetL drama, poami ltd.) aa vrnejo poWlJetelJu la r aluiaju, to )• priloiU poitnino. Advertising rata« on agreement—Manuacrfpts of communications and unsolicited artklaa will not bo returned. Othar manuscripts, •uch aa stories. play, poama. etc.. will ba returned to aemler only «ban accompanied by self eddresaed and atampad enralope Nat lor na raa; kar Ima atik a llatomi PROSVETA 2657-59 So. Lawndala Ave« Chicago 23. Illinoia »(ember of THE federated PRESS . , Glasovi iz iu naselbin Datum v oklepaju na primer (July 31, 1945), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pršvPČMMDO, da sa vam list ne ustavi__________ K sestanku velike trojice—II Včeraj smo zapisali na tem mestu, da je vsa anglo-ameriška politika usmerjena za tem, da ustavi prodiranje ruskega vpliva v Evropi in da na neki točki napravi mejo med rusko in anglo-a meriš ko sfero vpliva. Bivši državni tajnik Stettinius je v svojem govoru, ki ga je imel po radiu par tednov pred svojo resigna-ci jo in v katerem je skušal ublažiti napetosti med tremi velesilami, sicer naglasil, da stoji Amerika nekako v sredini kot posredovalka med Anglijo in Rusijo. Do neke meje je to resnica, kajti Anglija ima veliko večje politične in gospodarske interese v Evropi kot Amerika; in ima jih deloma vsled tega, ker se nahaja na robu evropske celine, od katere jo loči le Rokavski preliv. Na drugi strani ima pa velike imperialistične interese ria Bližnjem vzhodu in Sredozemlju—v Egiptu in vsem arabskem svetu. Preko Sredozemskega morja teče tudi njena pot v Indijo, katero bo za vsako ceno skuhala obdržati pod svojo krono. Toda če se zgodi, da jo ruski vpliv izrine iz Evrope, bo angleški vpliv zelo padel tudi v vSeh navedenih krajih. ★ * * Amenka do te vojne ni iskala kakih političnih sfer v Evropi, še manj pa v Mali Aziji ali Afriki. Zadovoljevala se je s striktna trgovinskimi odnošaji, ki so bili važni tako za Evropo kot za Ame-nko. Enako važni bodo ti ekonomski odnošaji tudi v bodoče; fak-tično bo Evropa po tej vojni Ameriko še bolj potrebovala kot kdaj prej /a svojo gospodarsko obnovo, Amerika pa tudi Evropo za svoj trg. Glavni problem za obe bo, kako urediti kleringška sredstva, to je, s čim bo razbita in uničena Evropa plačevala uvoz iz te dežele. Vsled tega je ustanovitev obeh mednarodnih bank kot jih predvideva bretonwoodski načrt zelo nujne važnosti za Evropo in Ameriko. Toda v Ameriki so danes na delu močne politične sile, ki jo potiskajo v smer, da se postavi tesno ob strani Anglije in išče v Evropi in tudi v Sredozemlju svojo politično in gospodarsko sfero. To je, da uostanc nekakšen "partner," pa naj bo že "junior" ali "senior," z Anglijo proti—Rusiji. Sile, ki potiskajo deželo v to smer, so deloma zgolj politično-kulturne in deloma gospodarsko-imperialistične. Prve hočejo uetvariti anglo-ameriško sfero v Evropi proti Sovjetski Rusiji za ohtano meščanske politične demokracije in tako zvanega "krščanstva," druge pa tičejo predvsem orivatnega posvetnega bogastva, vojaških baz in podobno, kar slu/l dolarskemu imperializmu. Ta ee je že usidral v Mali Aziji, kjer imajo ameriški interesi bogate oljne koncesije v Perziji (skupno z angleškimi), fte večje pa v Saudi Aiabiji. * * * Zasledovanje take politike kot jo propagirajo te sile, to je pri* druženje Amerike Angliji v prizadevanju, da se zajezi ruski vpliv v Evropi, ne more koristiti ne Eviopi, ne Ameriki, ne svetovnemu miru. Za blokiranje ruskega vpliva v Evropi je danes že prepozno. Taka politika mote porajati le veliko trenje med Rusijo na eni in Anglijo ter Ameriko na diugi strani. Za zajezitev sovjetskega vpliva je bil zadnji čas takrat, ko je Hitler napadel Rusijo in ko so se njegove do zob oborožene horde naglo valile naprej po sovjetski zemlji. In ta vpliv bi bilo mogoče zajeziti le s tem, če bi bil Roosevelt prišel na dan z načrtom za kakšno pošteno in demokratično evropsko federacijo, oziroma za dve ali tri pokrajinske federacije; ki bi bile na vrhu povezane v nekakšni evropski ligi ali konfederaciji. Takrat bi bil tudi Stalin iad pristal na tak načrt- -v zameno za ameriško pomoč. Danes je za to že prepozno. Ju:.no porazu Nemčije vsa Evropa /našla v velikem kaosu, «/. katerega bi jo lahko rešila le velika ideja o skupni federaciji s programom demokratičnega so cializma. Piav ta ideja v malem obsegu je na primer rešila Jugoslavijo pod gonilno silo Osvobodilne fronte. Ampak ker Amerika in Anglija nista Evropi nudili drugega kot—darlanizem v raznih vanacijah in brezpogojno kapitulacijo Nemčije, JeJie pred skrahi-tanjem slednje v vseh osvobojenih dr/avah nastal pravi politični vakuum. Ta vakuum ali praznoto Je v vzhodni Evropi in na Balkanu začela pridno mašiti Rusija. Stalinu »e je prvič v zgodovini ponudila sijajna prilika, da realizira stare ruske imperialne sanje, da piodre skozi Balkan do Jadrana in Sredozemlja, na ttvero-zapadu I a zonet dobi vhod do Bnlti&ket a in Severnega morja Proti im|*rlalistične ideale velike ruske revolucije je enostavno potisnil tu» stian K»>t u-al'Nl M faktlčn«* /delal meAanicb ♦kspanzivnih t »žen j carske KWie mi bolJšev'4klh socialno-polltičnih idej, ki mu danes služijo kot gonilna in obenem privlačna sila pri Urjenju tuikega vpliva. * * * Da-li Je ta tunkn ekspanzij« dobra nil slaba za bodočnost Evrope in svetovnega miru. te v naročiu bogov. Dejstvo Je, da Amerika in Angliia nimata nobenega korutruktivnoga programa za rehabilitacijo in redinjenje Kvtotx* Nasprotni sta vsaki večji socialni i evoluciji, katera edina more ustvariti novo življenje na razbitem I ontinentu To je Jasno oovedal Chuichll v zadnji volilni kam|*njl, ko je dejal: Ako zmaga delavska stranka v Angliji, bo to vatj Evropi t ignal, "ne samo za zmerno socialuticno revolucijo, marveč za itbiuh barbarskega komunizmu . . " In Churchill, vsi angleški torijl in v mi ameriška reakcija nI samo proti "barbarskemu komunizmu,'* marveč tudi proti vsakemu socializmu, pa naj bo le tako "decent" all zmeren Temu smo lahko priča vatk dan. Na drugi strani se v osvobojenih deželah, v katerih Je ruski vpliv močan faktor, dvigajo nove politične aile, ki polagajo temelje novemu gospodarskemu in socialnemu Življenju. (Se nadaljuje ) IZ SONČNE CALIFORNIJE Sacramento, CaL—Vesele in žalostne dogodke ne pozabimo. Čim bolj se bližamo času dogodka, živejši nam stoji spomin pred očrpi. Nikoli ne bomo pozabili 13. julija 1940, ko se je naš oče in soprog za vedno ločil od nas v Grass Valleyju, Cal. Po večletni bolezni je našel mir, katerega ne poznamo na tem svetu. V času bolezni je večkrat izrazil skrb, ker nas ne bo zapustil bolj preskrbljene. Rekla sem mu, naj bo miren in ne skrbi; da moramo biti srečni, ker so otroci dobri in zdravi, zdravje pa je največji zaklad sveta. Upam, da otroci tega ne j>ozabijo; če je zdravje, sledi tudi drugo. Kmalu nato je izbruhnila vojna in z njo žalostni časi za vse zemljane, posebno pa za one, ki ko se morali ločiti od svojih sinov in ljubljencev. Moj mlajši sin je bil vpoklican k vojakom že 12. januarja 1942. Nekaj časa se je nahajal na McChord Kieldu, Wash., od tam je bil prestavljen na Minter Field, Cal., nato pa v Jefferson Barracks. Mo. Potem se je povrnil v Cali-fornijo, od tu pa so ga poslali na Filipinske otoke, kjer se je nahajal 22 mesecev. V službi je nato resno zbolel in dne 5. marca so ga z aeroplanom pripeljali v vojaško, bolnišnico Dibble, Menlo Park, Cal. Kakor sem že pred časom poročala, on je bil oddelien pri sanitetnem oddelku. Žalostna vest o njegovi bolezni me je zelo potrla. Močno prestrašeni smo ga šli takoj obiskat. Bil je zelo slab in skoraj nas ni spoznal. Bil je žalo&ten pogled nanj in se nam je zelo smilil. Venadr pa mu nismo pokazali naše žalosti, ampak smo mu dajali poguma. Ko smo ga drugič obiskali, je bil že toliko pri moči, da je z nami sedel in se pogovarjal; naročal mi je, naj mu prinesem potice, katero ni že dolgo časa pokusil. Sam je bil tolažbe potreben, a tolažil je nas, naj ne bomo v skrbeh, da bo kmalu o-zdravel—veseli naj bomo, da se zopet vidimo, kajti mislil je, da se ne bomo nikdar več. "Poprej sem pomagal v bolezni drugim, sedaj pa ne morem niti samemu sebi," je žalostno pristavil Sanitejci imajo naporno delo in čestokrat nimajo prilike, da bi se naspali, kajti morajo vršiti svoje delo mnogo ur brez spa nja. On je še vedno pripravljen iti nazaj, toda ne k sani tejcem. V bolnišnici se je nahajal štiri mesece, kjer smo ga pogosto-ma obiskovali, na dan 4. julija pa je bil častno odpuščen iz vojaške službe. Sedaj je zopet prost in vesel, vendar pa je še vedno pod zdravniško oskrbo. Starejši sin je bil tudi premeščen z Mare Islanda, Cal., v San D i ego, Cal. Tu je bil dve leti in devet mesecev, in sicer v mornariškem komisariatu. Žal mi je, da je bil premeščen, kajti zelo ga bom pogrešala. Obiskal me je vsako soboto, ko se je vozil domov k svoji ženi v Placerville, Cal. Vojna ustvarja samo žalost in gorje. Vsem materam, ki so prizadet«« v tej vojni in so izgubile svoje drage, izražam globoke simpatije in'želim, da bi bila kmalu končana ta grozna človeška morija. Zelo rada čitam Prosveto, ki nam prinaša podučljivo čtivo in zanimive dopise. Pred kratkim se je zopet oglasil naš stari naseljenec mr. Vertin. Le naj ie kaj piše, na tiste žaljive opazke pa se naj ne ozira. Njegov žjv-ijenjepis ne bomo pozabili. Zanimivo Čtivo je tudi "Vodniki in preroki," ki sedaj izhaja v dnevniku. Čitala sem mnogo slovenskih knjig izpod peresa dotičnih pisateljev. Zlasti so lepi in zanimivi Jurčičevi romani in povesti. Tudi o Cankarjevem življenju sem čitala. Bil je tudi vojak in menda je bil še po odpustitvi iz vojaške službe ponosen na vojaški stan, kajti uniformo je nosil še nekaj dni po odpustitvi in samemu sebi dejal, da je "fejst soldat." V Avstriji je bila postava, ki je določala, da mora vojak po odpustitvi takoj sleči vojaško suknjo, dočim jo ameriški vojaki lahko nosijo še nekaj tednov v civiki, najbrže pa se je vsak z veseljem rad takoj iznebi. Ne smem pozabiti poročati, da me je obiskala moja prijateljica Agnes Gabrian iz Red Lodgeja, Mont. Razumljivo, da je bilo veliko presenečenje in veselje, ko sva se zopet videli pa 32 letih. Ločili sva se v Subletu, Wyo., 1. 1912. Ona je bila naša .soseda in botra starejšemu sinu. Agnes je prišla obiskat sina, ki se je nahajal v Stocktonu, Cal., in tako jo je s svojo družino pripeljal k nam. Po odhodu matere je bil sin kmalu vpoklican v armado; sedaj se nahaja v državi Texas. Agnes Gabrian ima še dva druga sinova v službi Strica Sama. Upam, da se bodo vsi trije srečni in zdravi povrnili domov. Njej je zelo ugajalo v Californiji. Tukaj je bila že krasna in topja pomlad, ko pa se je povrnila v Monta-no, je pa našla mraz in sneg. Škoda, da ni ostala bolj dolgo med nami. Doma je namreč pustila moža samega, na može pa je treba dandanes paziti, kajti jih povsod primanjkuje. Agnes, tvoj obisk mi bo ostal vedno v prijetnem spominu. Kadar se ti zopet nudi prilika, nas o-bišči, ker boš vedno dobrodošla! Obiskal nas je tudi Louis Kuusek iz Oaklanda. Ne živi daleč od nas, navzlic temu pa se nismo videli 29 let. On je bil mnogo let bolan za srčno napako. Sam se je izrazil, da je bil živ mrlič. Ko pa se je nahajal v kritičnem položaju, ga je zadel pa še hujši udarec, kajti umrla mu je žena, ki je bila prav tako žrtva srčne hibe. Po dolgem trpljenju se sedaj zopet prosto giblje. Njegovi prijatelji smo veseli, da je po dolgi bolezni zopet prilično ozdravil. Želimo, da bi se mu zdravje popolnoma vrnilo. Tu smo imeli nekaj časa veliko vročino, tako da je živo srebro v termometru zlezlo na 106 stopinj, potem pa se je zopet malo ohladilo, tako da lahko prestajamo. Louise Petach. toda ne vem, kje se nahajajo. To pišem, ker želim priti v stik z njimi. Moj naslov v stari domovini je: Josip Maršič, Sv. Anton, Čerej it. 23, občina Dekane, provinca Pola. Vojni ujetnik sem že tri leta in sem edini primorski Slovenec med Italijani v tem taborišču. Ako bi čitali moji sorodniki te vrstice, naj pišejo na sledeči naslov: Rudolf Maršič, 126th Ita-lian Q. M. Service Co., Camp Myles, Mass. Rudoll Maršič. IŠČE SORODNIKE Camp Myl«a, Maas.- Namenil sem se napisati nekaj vrstic v vaš list, katerega prejemam redno. Zelo rad čitam Prosveto. V Ameriki imam sorodnike, i Ze «drobitev etivko voinlkov v Chicagu )• vlada poalat* tlaoče ttrejkolomcev v uniformi Strica Sama. . . POROČILO ZASTOPNIKA . Herminie, Ps-—Ko pišem te vrstice, še ni bil priobčen moj zadnji dopis; dozdeva se mi, da sem v njem pozabil omeniti nekatere stvari, med njimi, da sem bil v McKeesportu ali Versail-lesu, Pa. Tega sem se domislil, ko sem opozoril rojakinjo Ran-cinger, Korberja in Vodopivče-ve na proslavo 35-letnice društva št. T38 SNPJ v Strabanu. Pogovori so mi šli že iz glave, zato lahko samo ugotovim, da so Korberjevi sinovi še vedno preko morja in zdravi, eden pa je civilist in ima odgovorno pozicijo. Rojak Korber je ponovil Prosveto, .mrs. Rancinger pa mi je postregla in kupila Majski glas, ke še vedno rada čita. Tudi no-kaj drugih je storilo svojo dolžnost. Pozabil sem tudi omeniti, da so ponovili Proletarca A. Bertl, Fradel in Maurovich in zaeno prispevali vsak po dolar v podporo listu. • To poročam zato, da bi se še drugi spomnili na ta delavski list, ki že 40 let orje ledino med slovenskim delavstvom in vozi po srednji poti, katera je najboljša pot. Svet je precej za vozil v .napačno smer, vendar pa nam ni treba radi tega sedaj pretakati :»olze, temveč rajši zavihajmo rokave in pojdimo na združeno delo in dajmo podporo Atlantskemu čarterju, da bodo v resnici vsi narodi dosegli svobodo. Na dan praznika Neodvisnosti nisem utegnil iti domov, da bi z družino prisedel k mizi v po-čast sinu, ki se je vrnil s Pacifika po 20 mesecih. Domov sem se vrnil šele večer pred njegovim odhodom v državo Carolino. Tam ga bodo preiskali in ugotovili njegovo želodčno bolezen. Ako ne bi bil bolan, ga ne bi poslali v Združene države, kajti on je mehanik, te pa zelo potrebujejo v armadi. Nekaj dni pred priredbo v Strabenu, sem obiskal rojake v okolici Ambridgeja. Prvo noč sem bil gost pri mojem dobrem prijatelju Antončiču. Antonči-čeva hčerka je dobro vzgojena in je poročena z Mikom Za-krajškom. Mlada zakonca imata 5 let staro hčerko. Vsa družina je zelo aktivna pri SNPJ; škoda, da ni vsaj ena tretjina takih družin med Slovenci. Mrs. Antončič je ponovila Prosveto in Proletarca, njena hčerka Frances pa je naročila knjigo o velikemu znastveniku Nikoli Tesli. Obiskal sem tudi rojake na Sheffield rd. Prosveto sta ponovila rojak Staklaša in rojakinja Smrekar. Ona ima tudi dva sinova pri vojakih, o katerih mi je pravila zanimive stvari. Oba se dobro odlikujeta. Obiskal sem tudi Rupnikove. Eden njih sinov je bil ubit na bojišču v Nemčiji, drugi pa je bil sedaj vpoklican k vojakom. Pri Der-gelenovih in Simončičevih so vsi zdravi. Obiskal sem tudi Zampiča (?). Povedali so mi o sinu, ki je častnik v ameriški armadi in bil že večkrat odlikovan. V Monacu sem obiskal rojakinji Jurečič in Ursich. Prva je priletna vdova, stara 73 let; njen mož je preminil enake starosti pred tremi leti. Ženska je prišla v Ameriko pred 47 leti. vendar pa še vedno rada čita slovensko, posebno Prosveto. katero je zopet ponovila, ¿ivi pri svoji hčeri in zetu; kupila je tudi Majski glas. Mrs. Ursich pa je ponovila oba lista, Proa-veto in Proletarca. ter kupila Majski glas.- Z njo se je prijetno pogovarjati, kajti premisli m pretehta vsako besedo, pre-dno Jo izgovori. Ustavil se»m se tudi pri mojem dobrem prijatelju Franku Ovci. To pot sem ga našel v družbi dobre žene. Razumljivo, da sem bil presenečen. Njo poznam še °d prej; njen dom je tri milje od Morgantouna. W. Va. Ovci je umrla žena pred nekaj leti, mož njegove sedanje družice pa pred letom dni. Zadela ga je Radi slabih delovnih razmer so se vozniki avtobusov v New ( Yorku poalušili metode "počasnosti." s čemur so pospešili reševa-njo svojih pritožb. Neki vosnik rasdaja paaailrjem letake, v ka ierih J« pojasnjen vsrok "počasnosti." srčna k^p, ko mu j? bilo 62 let. To je bil brat Zajka. Mary je živela z njim v sreči in zadovoljstvu in so se jima rodili v zakonu trije sinovi, kateri so sedaj v službi Strica Sama pri mornarici. Eden je poročnik. Seveda ji je hudo, ker so ji vzeli vse tri sinove. Ker pa je sedaj dobila v osebi rojaka Ovce dobrega in skrbnega .moža, bo laže prenašala svoje težave. 2elim, da se vsi trije sinovi kmalu srečni in zdravi povrnejo domov. Seveda je France ponovil Proletarca. Pri Ovci sem srečal zakonsko dvojico Girzel iz W. Aliquippe. Rezka je naročila knjigo Nikole Tesle, poleg tega pa sta me tudi zapeljala v Aliquippo, ampak nisem utegnil iti na agitacijo, pač pa sem se prejšnji dan ustavil pri Hribarjevih. Oče je i-mel počitnice, katere pridejo zelo prav starim ljudem, samo škoda, da ne bodo stari ljudje dolgo deležni socialne zaščite, kajti naši dnevi so šteti. Da so bile uzakonjene te potrebne reforme, je zasluga delavcev pridnih rok, prav tako slovitim znastvenikom kot je Nikola Tesla. Naj nikoli ne pozabimo tega velikega znanstvenika! V Ambridgeju je ponovila Proletarca rojakinja Gasperič. Seve, tudi njen mož je bil doma. Tudi ta žena je dobra druš-tvenica. Prosveto pa so ponovili moj stari prijatelj Tone Rosenberger, vdova Mary Peltz in Ang. Rosenberger. V Meadow Landsu sem obis kal naročnico Šantel, katera še vedno žaluje za svojo edino hčerjo, ki je umrla, kakor je bilo poročano. Ona ni padla od sovražnikove krogle, temveč jo je pobil do smrt neki avtomobil ist, ki je za vozil s ceste na verando, kjer je bila pokojnica. Krojač Marsh in Fr. Ferlich sta tudi ponovila Prosveto, Mike Zamida,' Tone Tomažin in An drej Martinčič pa Proletarca. Tudi Martinčičova družina žaluje za sinom, ki je padel v boju z Japonci na otoku Ivvu. Posebno hudo je materi. Razumljivo, da matere zelo trpe, ki so izgubile svoje sinove v vojni in sedaj nimajo niti prilike, da bi okrasile njih grobove, kajti njih trupla počivajo na otokih smrti, ki so oddaljeni tisoče in tisoče milj. Upajmo, da bo prišlo na te otoke novo življenje, nova civilizacija in da bodo lahko sorodniki padlih vojakov sami pozneje obiskali njih grobove. Pred nami je doba zračne plovbe in v nekaj dneh bo človek lahko videl ves svet. Obiskal sem tudi nekaj drugih slovenskih družin in prodal Majski glas, med njimi tudi M. Bajcu, ki je dal drobiž od dolarja listu v podporo. Tudi Mary Graden sem prodal nekaj brošur. Eno noč sem prenočeval pri L. Britzu, kateri je sedaj majhen farmar. Njegovo ženo veseli to delo in se peča s kokošarstvom. Ampak Lojzetu to ne gre v glavo in pravi, zakaj bi se trudil še po zemlji, ko se že zadosti muči pod zemljo. Pri Britzovih živi tudi ro-1 jak Žakelj, star samec, ki dela skupaj z Lojzem v premogovniku. On pa rad prime za moti-ko in pomaga malo okopavati domače pridelke. Britzov sin Eugene pa piše, da je še vedno zdrav. On je menda v Manili Britz je ponovil Proletarca in Prosveto. m (Konec pjjijfpJnjie) Anton Zornik. videli koruzo moleti iz vode. Tiste njive, ki pa niso bile pod vodo, so bile pa precej mokre jn farmarji niso mogli okopa-vati koruzo s stroji. V bolj visokem svetu je kazalo lepo letino. Sodeč po tem, kar sem videl, bodo imeli farmarji v koruznem pasu milijo-ne dolarjev škode. Z busom smo končno dospeli do prvega cilja, v mesto Lead, South Dakota. Iztopil sem iz avtobusa, kajti dolga vožnja me je dokaj pretresla. Napotil sem se v pisarno zlatega rudnika družbe Homestake in vprašal za delo v zlatem rudniku. Kav-natelj me je vprašal, če sem že kdaj poprej kopal zlato zrnje v njihovem rudniku. Povedal sem mu, da ne, nakar me je vprašal, koliko sem star. To je slabo znamenje, sem si mislil sam pri sebi in res mi je dejal, da ne sprejemajo delavcev, ki so prekoračili 45. leto. "Veš," pravi, "tu imamo sistem, da ne uposlimo delavcev, ki so že s polnili 45 let, ako niso pri nas poprej delali." Pogovarjajoč se o tem in o-nem, mi je tudi omenil, da plačajo samo $6.50 na dan. Takoj sem mu odgovoril, da ne bi hotel delati v njihovem rudniku, ker bom rajši šel v Butte, kjer bom zaslužil od $8 to $16 na dan na tako zvanem kontraktnem delu. Nato sem se poslovil in krenil v mestece Lead. Lead je dokaj prijazno naselje in ima približno sedem tisa; prebivalcev. Seveda, sedaj šteje precej manj, kajti mno^o sinov je pri vojakih in prav tako so šli mnogi za delom v druga mesta, kjer imajo boljši zaslužek. Leži med hribi, ki so poraščeni z borovci in smerekami. Po preteku 15 ur, je dospel drug bus, katerega sem zasedel in se odpeljal dalje v temno noč. Prodno sem se odpeljal, sem opazil svoje vrste raketirstvo, katero mi ni bilo še znano. Dandanes ljudje potujejo iz kraja v kraj, ker pa se utrudijo od dolge vožnje, iztopijo v kakšnem mestu, kjer prespe, drugi dan pa nadljujejo z vožnjo. Čestokrat pa se zgodi, da drugi dan ne morejo dobiti prostora na busu, kajti hotelir hoče ljudi obdržati v svojem hotelu nekaj dni, da pri njemu puste čim več denarja, zato najame posebne ljudi, ki zavzamejo sedeže na busu, nekaj milj od postaje pa zopet iztopijo. Na ta način si maši svoje požrešne žepe z dolarji. Saj pravim, ljudje drve n denarje'm vsepovsod, vsakdo skuša živeti na račun drugih. In kaj imajo od prigoljufamh dolarjev? Umreti morajo kot mi, s seboj pa ne more nihče nič vzeti. Življenje je res čudno. Človek se trudi v |*>t" svojega obraza, goljufa brati kovčka, nazadnje pa cepne ifl vsega je konec. Zak)jučuje»m te vrstice. Ko se bom zopet malo ustalil, se bom pa zopet oglasil. Naj še povem, da me romanje po svetu ve»seli. Kaj bi bil do* vek vedno v istem kraju Amerika je velika, zato je dobro» d* gremo pogledat v razne kraje. Frank Kroll. NA POTOVANJU Butte. Mont. Ko sem potoval »k ozi državo lowo, sem videl polja, ki so bila pod vodo. Neki sopotnik je dejal, da je zadnje tedne neprenehoma deževalo, vsled tega tako velika povoden j. Na vsakih par sto metrov smo psTEK. 13. JULIJA Nič novega pod soncem... mentne hiše"? Tam so bile, ob I starorimskem Broadwayu, v de- 'i,,, ; n tudi v bibliji čitamo to idejo. Tega dela se je lotil Wilfred J. Funk ki skuša v svoji knjigi "So You Think It's New" (v založbi Funk'in Wagnalls, N. Y.) dokazati, da je res tako. Zbral je ogromen materijal in čitatelj je včasih skrajno presenečen ob podatkih 1Z preteklosti, o katerih bi mis- 1,1 da so zajeti prav iz naših dni Seveda si mora človek, kadar čita to zbirko, nabaviti nekoliko tistega humorja, s katerim pisatelj razklada svojo snov in ne sme v vsakem slučaju zahtevati popolnih enakosti zadovoljiti se mora s podobnostmi, ki pa so pogostoma za čudo velike. Odkar drdrajo avtomobili po -j^ih cestah in skrbe brezob-zlrni vozniki za vsakovrstne ne/He in tiso*e smrtnih ne~ i^reč. je steklo, ki se rabi v avtih . ziilo važno vprašanje. Po mnogih poizkusih so izdelali steklo, ki se ne razbije; poči pač, tako da ima včasih šipa na tisoče razpok, ampak ne razpade in ni črepinjic, da bi porezale žile in se zateknile v oči. To se smatra za velik napredek in marsikakšna huda nesreča se je s tem preprečila ali pa vsaj ublažila. Toda pred tisoč devet sto leti so znali v Egiptu izdelovati steklo, ki se sploh ni razbilo; tudi počilo ni. To vedo, ker so našli tako steklo. Ampak nihče ne ve, kako so ga naredili; metoda je bila skrivnost izumitelja in z njim je umrla. Moderna hišna gospodinja se zadovoljno smehlja, ko prinese poleti lepe ledene kocke iz e-lektrične ledenice na mizo. Pred nekoliko tisoč leti niso imeli v Indiji, kjer še sedaj Angleži stokajo zaradi hude vročine, takih naprav kot jih sedaj oglašajo električne in plinske družbe, u-meten led pa so vendar znali delati z uspehom v plitvih lončenih posodah s pomočjo izhla je tudi avtomatske orgle, ki jih je gonil stisnjen zrak. Na Grškem so imeli premične slike. Podobe, sledeče ena drugi, so bile naslikane na stebrih in kadar je človek jahal mimo, je dobil vtis premikanja. Pozneje je neki izumitelj izpopolnil to. Naslikal je podobe, ki so si sledile na špirali, ta pa se je s pomočjo vrvi vrtela na enem samem stebru. Trgovina je že v starih časih stopala preko meja in postajala "svetovna," kolikor je pač svet bil znan v onih časih. Rimski cesar Tiberij je davno, preden je bil rojen William Jennings Bryan, okusil sok iz grozdja in zelo mu je ugajal. Nato so začeli uvažati to prohibicijsko pijačo iz Teb. V Egiptu so izdelovali najboljši papir in da bi došegli boljše cene, so storili to, kar se sedaj v Ameriki zakonito dela: uničili so velik del papirusove-ga trsta in omejili produkcijo. Tam so tudi najprej začeli izdelovati gotovo obleko. Egipčanski potovalni agenti so potovali po vseh znanih krajih. Trgovine v nesrečnem Pom-peju so prodajale preproge in volnena pokrivala iz Male Azije; tam je bilo dobiti tudi im-portirane pernice in blazine. Iz Rima so pa izvažali v sedanjo Francijo in Belgijo, gnjati, klobase, sir, zadelano meso in druge delikatese. Iz oddaljenih krajev Italije so kmetje gonili gosi v Rim, smokve, kumare in fine gobe so priBajale iz Afri-pevanja in radijacije. Znani ce- ke, dišave iz Indije, svila iz Ki- sar Nero je pa bil menda prvi, ki si je dal hladiti vino na po- tajske. Za tiste, ki jim je bila svila predraga, so pa na otoku doben način, kakor se sedaj hla- Kosu izdelovali nadomestilo, ki di šampanjec. V Rim so mu morali napeljati snega, s tem napolniti kovinasto posodo, vino se je pa v tem snegu prav lepo je bilo zelo podobno sedanjemu rajonu." Našim velikim trgovcem se bo morda čudno zdelo, če slišijo, jhladilo. Isti cesar Nero, ki je da s svojimi metodami le opona-il silno zavzet za gladijatorske šajo svoje predhodnike iz časov gre, se je kazal v cirkusu z mo- cesarja Avgusta v prvem sto- loklom v očesu, davno preden je prvi angleški lord tako po- tavil. Prav v sedanjih časih se mno-o govori in piše o davkih in letju. Ta vladar je imel precej trgovskega duha in naši kapitalisti bi ga morali ljubiti. Vzpodbujal je svobodno tekmovanje in ni kupčije obremenjaval z ajbolj se pritožujejo ljudje, o visokimi davki. Delavnice—da-aterih bi bilo misliti, da jim Ines bi jih imenovali tovarne— e par tisočakov več ali manj so bile doma, podružnice so bile ravu malenkost. V Egiptu so pa po raznih krajih okrog Sre-ašli ploščo, na kateri je zazna- dozemskega morja, lovano poročilo o možu, ki je Prav tako kakor naše velike otel opehariti vlado pri dohod- mešane trgovine, so tudi oni i- inskem davku. Mnogo se govori tudi o nevar-osti inflacije, ki je po splošnem nnenju dosegla najvišji vrhu-ie v Nemčiji po svetovni voj meli potujoče nakupovalce, ki so hodili v Egipt po steklo, v Jeruzalem po smokve, v Sirijo po suhe češplje, v Jeriho po datlje, v Askalon pa po čebulo. i, ko so tiskali denar v taki; In leta 43. so imeli v Efezu konvencijo, na katero so prišli "rimski državljani, poslujoči v Mali tel bankovcev, ampak so jih'Aziji," z navdušujočimi govor-WM| ni ki m vsemi pritiklinami. "Zanimivo bi bilo," pravi pisatelj, "prepeljati se skozi stari Rim, kakršen j$ bil pred osemnajst sto leti in obiskati nekega gospoda Bakha. Plemeniti mož živi na Eskvilinskem griču. Odlične družine so se preselile tja, da se izognejo mestnemu hrupu in prahu. Med potjo opazimo razne znane prikazni. Ali mislite, da smo ml iznašli "apart- ■ I ap,ali. Tudi to ni bilo neznano starem veku. Leta 333 pred ristom je bila v Egiptu kriza i za hišo, ki je bila vredna 500 olarjev, je bila najeta hipote-v vrednosti enega milijona »rjev. Bušel pšenice je ve-2500 dolarjev našega denar-' V malem Jeruzalemu pa je «» prav tedaj deset tisoč ne-Ipa lenih. Vse, kar je v zvezi s parno o, se smatra za novo. Toda '«•d dva tisoč leti so znali ra-h paro za kopelji in za cen-alno kurjavo. Hero iz Alek-ndrije pa je izumil »troj, ki ! Je gnala para 1500 let, pre-1,1 je James Watt opazoval v alerini§kuhinji pokrov na lon-' ki ga je dvigala sopara in ''"I idejo za parni stroj. otoku Thera blizu Krete •meli pet sto let pred Kris-,M| rnramornt umivalke i teko-v pipami, •<• odpirale in zapirale pre-J k.ikor naše in z zsmsški na .«stih verižicah. I" grabiti človeka ni ameriška *ajdba, dasi je videti, kakor je tehnika v tej deželi iz-1 do vrhunca in dela gospo-»iju Hooverju večne pre-Julij Cezar je bil u-ko je bil pet In dvsj-'"t Mar in odkupnina Je iz-sala stirideaet tisoč dolarjev v denarju. h Električna ao pač firn na , doba. toda Nero il je v tvoji palači napraviti 150 )«-v vifcok »levalor." Imel Šča. Res,-da so bile prav čedne požarne pasti—dosti poli* tičnih škandalov je bilo zaradi tega—ampak v vse to se lahko "pofiksa," v starem Rimu prav tako, kakor v modernem New Yorku, Chicagu ali San Frančišku, če pozna človek "prave može doli v mestu . . ." "Vredno je pogledati poslov-nice ob tej trgovski ulici. Prav preko ceste je urad, kjer se sklepajo poroke. In kaj bi bilo bolj primerno, kot da je poleg njega egipčanka detektivska agentura. ki obskrbuje dokaze, potrebne za razporoko? Tudi lekarne so tukaj, kjer se dobe šarlatanska zdravila za kašelj in nahod, vsa opremljena z lepimi, kupljenimi in plačanimi izpričevali. Na policah so posodice z vsakovrstnimi lepotili, fine britve, umetni zobje—vse razen fotografskih kamer in sodovk. "Naš izlet se konča v prikup-ljivi soseščini, kjer so srečni bogataši našli mir hribov in pot nas je pripeljala prav do Bak-hove rezidence. To je ponosna zidana stavba s štukaturami in s streho iz rdeče pološčene opeke. V svojih živih barvah so te hiše prav take, kakršne bodo čez dva tisoč let zidali v Palm Beachu in na Rivijeri. "Gospod Bakhus je že vstal. Bleščeče jutranje italijansko sonce osvetljuje spalnico v prvem nadstropju, urejeno enostavno in okusno. Okna so steklena in zagrnjena z bogatimi zavesami. Ali je presenetljivo, da je soba topla? Zakaj? S paro eksperimentirajo v Rimu. Toda gospod Bakhus je na svoj način starorokopiten in ima rajši o-gret zrak. Nekje v kleti je centralna peč, kjer se zrak greje in prihaja po ceveh in skozi odprtine v stenah v sobe. "V svoji pisarni pregleda gospod Bakhus domača in tuja naročila, prečita pošto, potem pa narekuje svojemu stenografu. ki piše s peresom iz trsta in s črnilom, narejenim iz gumija in saj. "Dasi bi lahko južinal v mestni gostilni, hodi rajši domu in navadno vzame nekoliko prijateljev s seboj. Med potjo pre-čitajo novice. Te so napisane na Forumu na belih tablah. Posebno vplivnim ljudem jih pošiljajo tudi na dom. "Naše moderne navade, metode, vsa ta bleščeča civilizacija, debeli napisi na prvih straneh— ali se ne zdi vse to nekam poble-delo?" Da. Vse to je zelo zanimivo in potrjuje, da je človeška nature bistveno enaka in polna nagonov. Kljub temu se včasih zgodi kaj novega.—E. K. Luziiki Srbi zahtevajo ne od vi »no st London. — ONA — V Londonu je bil odlikovan narodni odbor, katerega cilj je, da ustanovi neodvisno državo Srbov v Nemčiji. Predsednik odbora je Josip Worli. Josip Worli je baje naslovil ameriškemu državnemu tajniku, angleškemu zunanjemu ministru Edenu in maršalu Mont-gomeryju obširna pisma, v katerih objasnjuje cilj svojega narodnega odbora lužižkih Srbov. um m i* m ■ ; i cp vnntf purvm i * f ï^t "î ' ^Fm i» fr'J jw kiml ^{hklhüffi i' Krajevna unUa št. 1 United Office «c Proteesionsl Workera (CIO) Je ta svoje člane odprla lastno knjižnico. Otvoritve sta se udeležila tudi pisatelja (levo) Rlchard Lauterbach ln Albert Kahn. na dssnl pa sta knjižničar Aaron Schneidsr ln mednarodni predsednik Lswls Merrill. Obisk pri možu} ki dela bogove , Našo Notranjsko je sneg na široko in globoko prekril in napravil iz nje čudovito zimsko deželo. Zelo lepo bi se bilo recimo peljati iz Rakeka v Cerknico na lahkih saneh s trojko in kraguljčki, po zasneženi, malce zamrzli cesti sredi pobeljenih kraških planjav, ki jih tako slikovito prepletajo temnozelepe krpe smrekovih gozdov—le-tam je ustvarila zi-' ma svoje naj pestrejše, najčarob-nejše podobe. Prijazna Cerknica, krpj jezera se zdi kar nekam zapuščena in izumrla po ulicah in cestah— seveda, tržani tiče doma pri zakurjenih pečeh v težavah in radostih božičnih praznikov. Končno vendarle srečaš domačina in ga pobaraš, kje da stanuje cerkniški rezbar—samouk, ki daleč naokrog, noter do Ljubljane slovi po svojih lesenih kipcih in jaslicah. "A, torej mislite nemara tistega,* ki bogove dela in se piše za Bajca? Kar za mano stopite. Ni daleč njegova hiša!" O, prav gotovo ga poznajo vsi in so najbrž tudi malce ponosni nanj. Kaj pa mislite, to vendar ni kar tako, da živi v njihovi sredi takorekoč, človek, ki iz lesa ustvarja čudovite kipce boga, rezlja svetnike v vsej njihovi veličini in ume napraviti jaslice, da so kukor žive. V resnici, daleč, daleč na vse štiri strani domovine mu ga ni enakega. Pritlična hišica, dom samouka Lojzeta Bajca. Zraven hišice še majhna, lesena zgradba s širokimi okni. To je njegova delavnica. Tod teše, rezlja, du-je s spretnimi rokami kosu lesa lik in podobo. Majhen, suhljat mož nedolo- cer pa nismo domačini. U Črnega vrha nad Poljansko dolino izhaja naša familija, v Cerknici smo zdaj okrog petdeset let. Moj oče je umrl 77 let star in je vse življenje rezbaril, njegov o-če spet jih je dočakal 93, in je tudi rezbaril in tako nazaj. Zmerom je ostal v rodu kdo, ki je podedoval to strast in veselje do rezljanja. Navadno samo eden. Moj oče je imel deset otrok, in jaz sem tisti, ki hodim po njegovih stopinjah. Že »hI malih nog sem šaril po lesu in spremljal očeta, ko je hodil o-krog po cerkvah; kipe popravljat. Rekli so mu "piltauer" in je bil velik mojster v svojem delu. Če je svetniku odletela gluva,—on je napravil novo, dosti lepšo. Tudi sam je delal svetniške kipe, potlej lesene al-tarje, znamenja, jaslice, takšne velike, za farne cerkve. Po več mesecev sva tako hodila iz kraju v kraj in dobro se nama je godilo. Pomagal sem očetu, mu pripravljal les, držal dleto in se učil—s sedmimi leti sem že sam oblikoval pastirčke in voliče za jaslice. To se mi je imenitno zdelo takrat, rezljati vojščake, tri kru-lje, pastirje, konje in kumele za božični čas. Zlasti že, ko sem «s j* črne pentlje in črnega klobuka in katerega obraz ne razodeva ustvarjajoče sile podeželskega umetnika samouka. Razodevajo pa jo vešče, okusno izrezljuna razpela, pol reliefi Kristusove glave na črno poliranem lesu, ki vise jjo stenah domače sobe. "Vidite, od teh-le rezbarij živimo. Se kar nekako rinemo naprej, naročila kar dežujejo. Zlasti za razpela je mnogo povpraševanja, lesenih jaslic pa ne bom dosti prodal letos. Jih izpodrivajo v tovarni narejena, iz gline. Pošiljam v Ljubljano, na vse strani. Konkurenca me prav nič ne ogroža, ne spominjam se, da bi pri nas še kdo drugi izdeloval takšne utvari. Ja. pri nas Je rezbarstvo že v rodu. Menim, da sega najmanj tri sto let nazaj v rodovino. Hi- Skupina 17 Japoncev. Id so ae po snom let« skrivanja v džungli na Guamu kontne podali Američanom. Na sliki JUi Je vldotl. ko grodo v koncoolractjsko uborttto kol vojni ujotnlkt. v pisana oblačila. Oče so bili zadovoljni z menoj in so mi zmerom rekli: fant, delaj to kar znaš in ne sili drugam. Zu kmeta nisi, zemlje nlmaž, kar pri kipih ostani. Pa sem ostal in sem pri poslu od sedmega leta pa do dunes, ko jih imam 50 na grbi. Ju, pu sem bil vmes še nukuj let v Ameriki. Tudi tum sem razljsl, pu mi ni neslo. Potlej sem delul v rudnikih in nu stuvbuh, se piuvi, naučil sem se živeti. Ampuk je bilo tudi v Ameriki tuko, če si imel srečo si obogutel, če si se pu s smolo bolje ruzumcl te je pu stiskulu revščinu /u vrut, kakor doma. Vrnil sem se nazaj ln tu bom ostal, nikoli več me ne bo videlu tu "zlutu" Amerika. Z devetdesetimi kronami sem prišel v Cerknico, pa sem si pol-usi kupil hišo, se oženil in nas tele rezbari je za silo preživljajo. Veste, osem otrok imum, je že tuko, pri nas smo zmerom bolj obrujtuli visoke številke pri otrocih. Zu kipce se ljudje zdaj močno zanimajo, pošiljam križane bogove na vse strani. Zudnjič sem dobil n uročilo celo iz Kiun-coskegu. K, vraga, pisano je bilo francosko, pa nismo /null | brati in smo vrgli stran. Težko zmagujem toliko naročil, n« kuj mi pomagajo domači, sam delam |>o ves dun, Vtsslh tudi cele noči. DHum tudi /a cerkve, ki* I m* -svetnike in oltarj«», če it tuko nunesii. V prostem času ki »nun golobe, golobi so ml močno pil srcu. Huj pravim, pri nui| hiši m* dosti lesenih bog-cev, douti otiok In dosti golobov. Tamle v jerbus poglejte, cela vrsta kipcev me še čaka ta teden zu Ljubljano." Ren, več kot ducat i/rerljanlh kipov krlžanega Kristusa leži v jerbasu, kjer bi pr«v za prav morale l<*žatl potic* In kar Je še božičnih dobrot. I^po Irre-/muu tele»« do potankosti brez rok, le te bo moral še pritrditi. Obra/i niso vsi enaki, videti je, da kljub velikemu številu da mojstrr slehernemu kipcu svoj v pečat. Ne, iz njegove umetne obrti se nikoli ne bo razvila fa-briku. Njegove roke bodo u-stvarjale, kakor roke njegovih prednikov. Kaj pa z otroci. * njegovimi nasledniki? Se kdo zanima in ima veselje do rez-barstva? žalostno in hudo bi bilo, če bi stoletna svetla trudi-cija rodu kdaj .izumrla. "Če se kdo /anima? Ne eden, kar dva. Malemu je zdaj šest let, pa bi zmerom onegoval krog mene, sam že poukušu rezi jut i in se večkrut pošteno vraže z nožem. Ne brunim mu, nuj ima svoje veselje in svoj poklic. Starejši Emil, ta je pu že zelo spreten, čakajte, pokažem vam njegove jaslice, ki jih Je sam izdelal lunL" Prave, pravcate jaslice, kur ne moreš verjeti, da so delo petnajstletnega fanta. Pastirčki s palicami in debele žice, turški kralj s fesom, kumele, otovorjene s kovčegi, še opusane so s pravimi, tenkimi jermenčki. Vse lepo, verno spretno izdelano, pobarvano. "Pa se ne bojite, du vas bo• sin prekosil nekoč?" "Hm, tako si mislim, du me ne bo. Da bi vajenec bolje vedel od mojstru? Mogoče se tudi tako zgodi. Samo to me skrbi, da fant zudnji čus zanemarja rezburije. Zduj mu fotografiju roji po glavi in pravi, du bo fotograf. Naj bo, če ga veseli, me bo pa mali nasledil, ne bomo izumrli, hvala bogu." "V delavnico sem tvojo zrl," Hajčeva hišu je pretesna zu rex-bursko delo in si je mojster t|k zraven postavil Iz desk majhno, skromno delavnico. Prijetno ti zadiši na pragu, po svežem lesu, po smoli. Po stenah vise žage v lepem redu, dletu in dletlči, nu policah skobelniki, rezburski noži vseh vrst, svedri In mrtvu-šku lobunju iz lesu. "Te pu nisern Juz nupravil, Hranim jo za spomin od deda, Delam sumo U lipovega lesu, tu ju najmehkejži. Poglejte, kos lesa v celem o^tašem v velikosti in žirini kipca, potlej Čisto preprosto izvržim, izdolbeni, izrezljam vse potankosti. Okončine izdelam posebej in jih s klejem pritrdim. Kakšen teden se molu kipec sušiti. Drugegu orodju ne potrebujem, s čimer je delal moj oče, delam jaz. Počasi gre vsa reč od rok, pa človek vsaj pošteno naredi in ima dopudn* njenje nad svojem delom." K delavnici so prislonili muj« hen prizidek. Kuj pu Je tu notri? sitnariš v svoji neutešljivl radovednosti. "Notri razviju moj sin fe»to-grafije. Vsak po svoje, kakor se mu zdi, pravim jaz.M Poleg rezbarske in kiparske delavnice—fotogrufsku temnica, Oče reslja lesen« bogove, sin ruzvlju fotografhke posnetke, Du bi le postul sin v mojstrstvu vreden svojega očeta!—L. K. Veut iz Bolgariji Zofija. — ONA — Časopisna vest, da Je general Damijen Vel» čev, minister za vojno, na čelu delegacije visokih bolgarskih častnikov odpotoval v Moskvo, je vzbudilu mnogo redovednosti v tukajšnjih krogih. Med člurii dclegucije so se nahajali general K i um Lekurski, pomočnik vojnega ministru, ge-neral Htojčev, ki Je bil poveljnik bolgarske armada, ki m« je borila skupaj t Kosi na Mudžur-skern in v Jugosluvljl, in nekuj drugih visokih častnikov. Uglhuiije, ki je nustulo v Zofiji glede tegu potovanju ravno v sedanjem tr'enotku, je usmer- jeno pred vsem v tri pravce. Nekateri menijo, da je potovanje posvečeno neki posebni nagradi. morda odlikovanju teh častnikov po maršalu Stalinu— toda stvar je ta, du je večinu od njih prejelu odlikovunju že na fronti. Druga možnost bi bilu tu, du gre zu pogajanja glede uporabe onih dveh bolgarskih divizij, ki sta ostali na Madžarskem kot okupacijske čete. Tudi tu velja ugovor, da radi tega ne bi bilo treba poslati tako ubrane delegacije. Mnogo verjetnejše je videti, du jc potovanje posvečeno več uli manj posvetovanjem glede splošne vloge, katero naj Bolgarska igra nu Uulkunu v povojnem čusu. Vrnitev bolgurske armade postavlja tudi vprašanje demobiHtacije—kot določeno v pogmlbi premirja—tudi o tem se bo najbrže rii/.prnvljajo v Zofiji, Ruii v Berlinu Berlin,- ONA—Kuj počno Rusi v Nemčiji, da bi prevzgojni Nemce? Dvoje stvari Je preti vsem, ki se posebno vsiljivo ku-žejo opazovalcu iz tujine- propaganda lepakov in zvišanje odmerkov zu živila. Lepaki Ho tiskani v brezhibni nemščini in pripovedujejo Nemcem, da generalissimo Stulln ne numeruvu uničiti nemškega narodu, da Nemčija Še vedno obstoj» ter du je narodnostno sovraštvo nepoznana stvar v ruski armadi. Učinek te propugunde nu prebivalstvo poražene Nemčije je najbrže precejšen, posebno, ker ni videti mnogo ruskih vojukov, tuko du morajo imeti BertinČani vtis, du prehaja mesto nuzaj v njihove roke.. Mnogo je pa seveda tudi tukih Nemcev, ki se svoje lastne policije bolj boje kot ruskih vojakov, Husku oblast prepušču Nemcem mnogo svobodi! v izvajanju administrativne oblasti. Dr. Hruis Warner, veliki župan Berlina, Je povedal važemu poročevalcu, du mora poduti le vsuk leden ruskemu guvernerju natunčno poročilo ter dobi ob tej priliki (HKlrob-nu nuvodllu, kaj naj izvede v teku prihodnjih 7 dni. . Kusi so v svoji coni dozduj dovolili .1 politične stranke, in sicer komunistično, sociul-demo-krutično In krščansko demokratično unijo, ki pmistavlja center in zmerno desnico. V tem ruskem postopanju je najbrže nujvečja razlika v primeri s postopunjem zahodnih zaveznikov. Todu pripomniti je treba, du vlada*med prebivalstvom le juko mulo zartimunja za politiko, kajti povprečni llerlin-čun je skrujno nezuupen napram vsem |M)litičnim strunkum. Dočim Je le mulo komunistov v administrativnih krogih v ruski okupucijskl coni, je rudio v rokah nemškega komunistu Muh-lerju, ki Je prebil vso vojno v Husiji. V različnih kulturnih or^anizacijuh se zbirajo vsi pro-tifušističiii pisatelji, umetniki In znunstveniki, ki bodo skušali prevzogojiti nemški narod ter mu dopovedutl struhote in podlosti zadnjega nemškegu režima, MOŠKI CISTILCI DOUJC NOČNO KTALNQ DRLO IKlMItO DKUIVNO HTANJK Dobra plslu- pridite iu dsneat Oflaait« mi Edgewater Beach Hotel (employment Offu-o A:i6T Hliei klun Itosd UM UUMMM-V .vjuuti KUHARSKA KNJIGAt Recipes of All Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00 P Knjiga jc trdo vexun« in ima H2I strani 4 flscsptl so nsplssnl v sn^leškem leslsur po n« k od ps so tudi t Jsilku naroda, ki mu )e ksks lad poaobno v navadL Ts knjiga Je neksj |msebnega rs one, ki se /unimajn zs kohunje in p* hoeejo v njem ¿irnljolj i/veJbatl In Izpopolniti. ---L-N s roti te pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, tli WmI Ulk SImwI N.W York II. N. Y. I ■ ■ .. ........ AUTOMOBILE POTREBUJEMO Plačamo najviijo ceno za valo karo, brez izjeme v kakem stanju je. Kličite SAGINAW 4884 Pridemo osebno k vam. (Nadaljevanje) "Dobro je, da vemo! Pazite nanjo!" "Naša moč!" "Naia moč!" je odgovarjalo dvanajstero temnih glasov ... Peter je slonel na oknu in gledal v brezzvezd-nato noč, v katero so se porazgubljali težki koraki. Prav ob isti uri sta sedela pod platano v tihem šepetu Seme in Kleiman. Seme se je vrnil iz mesta in vratarja pozval iz sobe v park. "Ali ste ie kaj naredili zoper zdravnika? Sedaj je lahko, ker je ravnatelj užaljen zaradi Petra." "Gospod nadzornik, danes je že en slučaj. Delavca Marka žena je obolela. Napisal sem listek in čakal, kdaj je šel zdravnik na izprehod. Potem sem iel do stanovanja in vprašal po njem. Ker ga seveda nI bilo, sem nesel listek v pisarno in povedal, da ga ni doma!" 4To je bilo dobro! Se par takih listov, ki se odpošljejo baronu Pinkelesu. Poznam ga, takoj mu odpove službo!" "Ce pa danes zopet pridejo ponj?" "Skrbite, da ga pokličete tedaj, ko ga zopet ne bo doma! Pred ljudmi se jezite, da je to strašen človek, ki hodi le krog bolnikov, ki dobro plačujejo, za delavce se pa ne zmeni. Treba je dobiti prič, ki bodo potrdile tožbo." "To je že lepo in ugodno. Toda pri delavcih ne bomo dosti opravili. Zadnje dni občuje zelo veliko z njimi. Bolnikom daje podporo ln k vsaki ženski, če le zakašlja, gre že na dom pogledat. Kaj ko bi moja žena zbolela na videz prav tedaj, ko bi se odpeljal k daljnemu bolniku? Tedaj ga lahko petkrat kličem ln nazadnje naročim drugega zdravnika—to se pravi— samo po zdravila grem. Tako imamo dve tehtni priči: ženo ln zdravnika!" "Klešman, ti imaš možgane, vredne za muzej! Tako naredite! Troške plačam jaz ln—še kaj povrhu!" Klešman je zamlaskal z jezikom ln počasi pljunil na tla. "E, gospod nadzornik, morda Imate doma kaj malega zoper žejo.—Tako me nekaj črvlčl ..." "Pojdite z menoj! Konjak vas ozdravi!" Seme je vstal ln se obrnil proti vhodu. Tiho je stopal, glave pa nepremično Imel obrnjeno v razsvetljeno okno pri konrolorjevlh. Dvigal se je na prste, ko je hodil, kakor da bi rad zra-sel do okna, kjer bi potrkal in vzdihnil: Lucl, Lud! Klešman se je gugal za njim ln dobro lovil njegove besede. Ko se Je Seme zadnjič ozrl na okno in potegnil vase sapo, kakor bi vzdihnil, mu je Klešman za hrbtom pokazal jezik. XXV. O polnoči Je rezko zatrepetal zvonček nad zdravnikovo posteljo. V hipu je bil dr. Sluga pri vratih. S «večo v roki Je stal pred durmi kontrolor. Njegov obraz je bil skoro skremžen na Jok, oči Je Imel rosne. "Lepo vas prosim, gospod doktor, pomagajte. Gertl je slino slabo!" •Takoj sem pri vas!" Zdravnik se je naglo oblekel ln šel h kontro-lorjevlm. Niti za trenutek nI rnUM, da je to tista družina, ki ga prezira, da je Gerti tisti otrok, ki Je povzročil razpor. Klicala ga je dolžnost ln ljubezen do bolnika ln to mu je bilo tako vzvišeno, da bi z isto skrbjo obvezaval tolovaja, ki ga je pred kratkim napadel, kakor najboljšega prijatelja Ko je vstopil, mu Je prišel nasproti zopet kontrolor. Lucl Je stala ob postelji bolne hčerke. Zdravnik Je takoj pričel s diagnozo pri deklici, Razni mali oglasi I Razni mali oglasi ki je kipela v hudi vročici, nemirno prijemala za odejo in z zbeganim pogledom zrla krog sebe. Šepetaje je povpraševal dr. Sluga po vzrokih. Ali pravega ni zvedel. Oba sta trdila, da je sicer popoldne tožila za glavobolom, pa da je zvečer zaspala—a se naenkrat prebudila tako silno bolna. Zdravnik je po raznih simptomih spoznal, da je Gerti opasno bolna. Zamislil se je nekaj časa, potem je napisal recept in velel, naj gre kdo takoj v mesto. Sam je pa šel v domačo lekarno iskat za prvo pomoč potrebnih zdravil. _ Kontrolor je hitel k vratarju, da ga pošlje V mesto. Ali soba je bila prazna. Kakor besen hiti nazaj po svršnik, da bi šel sam v mesto. Tedaj pa sreča Klešmana, ki je dokaj težak prišel iz Semenovega stanovanja. Kontrolor ga je zgrabil za ramo ln ga grozovito potresel. Klešman se je naenkrat streznil zaradi strahu, za grabil listek ln koraČil proti vratom. Kontrolor je šel do vrat za njim, odklenil in ga skoro pahnil skozi duri. "Bežite—tecite, za nazaj vzemite izvoščka!" Klešman je odsopihal, da se mu je kmalu po-cedil pot po zariplem obrazu. Dr. Sluga se je hitro vrnil. Sam je dal Gerti zdravila, nato Je zopet sam pripravil mrzlih obkladkov. Lucl ga je gledala ob strani postelje. Videla je, kako rahlo ln spretno obvezuje deklico, kako ji prikladno vzravnava vzglavje. Videla je, kako se je večkrat obrnilo oko Gerte hvaležno na zdravnika. Bolestni izraz ji je po-Jagoma ginil iz očL— Zdravnik le zasledoval pojave bolezni. Čez-dalje bolj je bil prepričan, da je bila diagnoza prava in da naročena zdravila kmalu odstranijo vsako nevarnost. Ko se je vrnil Klešman, je zopet Vinko sam dal zdravila. Čez dobro uro je maksimalni termometer pokazal ugodno zniževanje vročine. Ukazal je popoln mir. Svetiljko so zastrli, Gerti je mirno dihala in zaklopila oči. Luci, kontrolor in zdravnik so sedeli tiho pri mizi nekoliko od posteljice. Luci je šepetaje rekla zdravniku, naj gre počivat. Vinko je pa čutil, da Je to le vljudnost in da ga njene črne oči, katere so nekoliko še vlažne v poltem! žarele kakor dva velika črna diamant«, iskreno prosijo, naj še ostane. Rekel je gospe, da je to njegovo največje veselje, če more biti bolniku na službo. Pogledal je zopet k bolnici in nato svetoval, da se umaknejo v sosedno sobo. Sedli so v obednico. Luci je prinesla peciva in buteljko, kontrolor je ponudil najfinejših cigaret. Govorili so Šepetaje in brez napetosti, kakor bi ne bilo nikdar najmanjšega nasprot-stva med njimi. Lucl se ni mogla zdržati in je vsak časek Šla brezsllšno v sosedno sobo. Zdravnik je Gerti obnavljal obkladke in ji dajal zdravila. Ko se Je že danilo, se Je Vinko poslovil, češ da pride krog osme ure zopet pogledat. Ko Je poljubil kontrolorki roko, giu Je Luci z mehkimi prsti stisnila desnico. Zdravnik je čutil v tem pritisku vso iskrenost hvaležnosti, ki biva v materinem «rcu. Ves gnev, ki ga je zbudila preje ista ljubezen do otrok, se je pretopil v gorkoto prijateljstva, in doslej koketnl ponos lepe Italijanke Je bil skromen in hvaležno vdan, da Je bil dr. Sluga očaran. Nikdar še ni pomislil, da je kontrolorka tako krasna ženska, ln tudi zares nikoli ni bila lepša kakor danes, ko JI Je utripalo srce v strahu za otroka. Pri vratih Je naročil kontrolorju, da mu Je ljubo, če polije po njihovega družinskega zdravnika, da se posvetujeta. (Dalje prihodnjič.) Prve vknjižbe na posojila za pre-novljenje in refinanciranje, dobite po zmerni obrestni meri pri: KORUMA SA VING » LOA* ASSOCIATION 2S32 W. Cennak RA . Chicago. III. Rockwell 0538 Hotelske sobarice Izkušene ali ne izkušene 6 dni v tednu. Unijska plača Bolnišnica plačana Plačane počitnice Priglasite se—Housekeeper ju SHERIDAN BEACH HOTEL 7301 Sheridan Road Sheldrake 7600 Razni mali oglasi Razni mali oglasi NA HENDERSON ST. lesena hiša, ltt stan. 36 tt če v. lota. Lastnik 5000 School St. "BUSHELMEN" za moike vrste obleko. Stalno delo. Dobra plača. Hill Clothes, 33 S. Dearbom St. POMOŽNA KUHARICJT in pomočnice za vloike, donašani, jed* pripravo dezertov, poiSj posode m splošno delo. UdosIcJ^ urad na 3. nadstr. MARSHALL FIELD AND CO _State in Washingtlj težkih stvari, ne- go to bile te, ki sta jih izvlekla onadva, bi bila zelo rada ponovila svoj napad. Toda premisli la sta se, ker ju je on gotovo še prej izpregledal in spravi take reči na varno. Poslovila sta se torej od ljudi ki so doslej tako lepo skrbeli zanju, predno so oni sami po-skakali z živali, drugi dan pa sta prodala ukradeni srajci za dvajset realov na rokomavhar skem trgu, ki se vrši pred arse nalskimi vrati. (Dalje prihodnjič) Hotelske služkinje in iistilke 8TAI.NO DELO DOBRE DEIX3VNE OKOLIŠČINI ruir all *'p»rt time.- kakor ieltt« $0100 na meter Oglasite se EDGE WATER BEACH HOTEL v upoalovalnem uradu 5357 Sheridan Road Hotelske služkinje in cistilke STALNO DELO PRIJAZNO DELOVNO STANJE Stalno ali delno, kakor vam ¿aa dopušča. Vpraftajte: Edgewater Beach Hote Employment Off Ire 5M7 SHERIDAN RD. ^ MI POTREBUJEMO IZKUŠENE LIKARJE $43 ZA 48 URNO TEDENSKO DELO STALNO DELO SKOZI VSE LETO Izvrstna prilika za povojno bodočnost PEACOCK CLEANERS 7060 NORTH CLARK STREET TEŽAKI! Splošni tovarniški delava NAKLADACl ŽELEZNIH VOZOV IZKUŠNJA NI POTREBNA. DOBRA PLAČA SKUPNO ZAVAROVANJE PLAČA DRUŽBA Dva tedna plačane počitnice, po 6 mesecih službe NATIONAL ALUMINATE CORP r fl ■ ' 6216 W. 66th Place ODPUŠČENI VOJAKI—dobe delo 5 dni v tednu. Dobra plača. Oglasite se pri Brun» 6t Collins, 1455 S. Michigan Ave. MEHANIKI Mehaniiki pomočniki Umivalci in čistilci DOBRA PLAČA POVOJNA PRILIKA DNEVNO IN NOČNO DELO ODPRTO SEDAJ OGLASITE SE TAKOJ PRI SANTA FE TRAIL TRANS. CO. 441 East Ohio St. STENOGRAFISTKE (IikuMM imajo predno«!) • DOBRA ZAČETNA PLACA • PLAČANE POCITNICE • STALNA POVOJNA SLUŽBA Priglasite se takoj na: 309 W. Jackson Blvd. - Soba 501 uBeauty Operators' IZVRSTEN PROSTOR PET DNI V TEDNU DOBRA PLAČA PRILIKA ZA NAPREDEK Izvrstno de&vno stanje Stalna služba / ROOM 1520 105 S. La Salle Street STENOGRAFISTKE PRIJAZNO DELOVNO STANJE POVOJNA BODOČNOST PRIVLAČNA PLAČA OD ZAČETKA STALNA SLUŽBA Telefonirajte Mr. JACOBS Y A R D S 5940 Na pol izkušeni DELAVCI NAVADNI DELAVCI Izkušenost ni potrebna Stalno delo—Dobra plača Priglasite se takoj pri NORTHWESTERN TERRA COTTA CORP. 1750 Wrightwood Ave. Vprašajte za Mr. Purcell, superintendenta LIKARJI *Pressers" $1.25 na uro Caa ln pol aa mdurno delo 5Vt dni ▼ tednu MAJESTIC DYE HOUSE, INC. MM W. ARMITAGE AVE. ŽENSKO za RIBANJE in čitfenje pisalnih uradov Dobra plača, atalno delo 3517 W. Harriton St. HIŠNICE—JANITRESSES—za 8 urno delo "SCRUB WOMEN"—za 6 urno delo Dobra plača, atalno delo.—"Delo v najlepšem uradnem poslopju" FIELD BUfLDING, 135 So. La Salle Street (Vprašajte za nočnega formana) DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" ŽENSKE ZA ČI&ČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od St30 popoldne do 12. ure arečer. Vojno nujna induatrlja. Rabimo tudi - pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE prit ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street "P Al NT ERS"—Pleskar ji Unljska plača - Veliko nadurnega dela MURRAY BROS. 1414 So. Michigan Ave. ŽENSKE ZA DELO V PRALNICI * Zgibati in zavijati Unijska plača, čas in pol za nad 40 ur in še "bonus" Dobro delovno stanje.—Garfield Park "L" in poulična kara do vrat 3517 W. HARRISON ST. THE DIAMOND MATCH CO. NAJEMA DELAVCE SEDAJ WAREHOUSE MEN STALNO DELO IN PO VOJNI JAMČENO OGLASITE SE NA 3254 North Kilbourn SHIPPERS GRINDERS MATERIAL STOCK HANDLERS MEN" Dobra plača in bonus - Zavarovalnina prost« NO CUT BACKS DNEVNO IN NOČNO DELO—VPRAŠAJTE PRI L M. WEYMER CO. 3321 SO. PULASKI ROAD V CONGRESS HOTELU dobe delo takoj ŽENSKE SOBARICE. PREGLEDOVALKE. POMOČNICE PRI PERIL* in ČISTILKE Delo dobe tudi moikl; ČISTILCI OKEN ln HIŠNIKI V| rašajte Mrs. Cowan na 500 South Michigan Ave. "SHEAR MEN" Iikufent rezati plehovino in lahkr plat« JACOB PRESS SONS 3320 S. Normal POTREBUJEMO TAKOJ Metal Fabrlcatora. Punch Preea Operator». Drill Preea Operator» and Grlndert STALNO DELO IN NAJVIŠJA PLAČA THE RUDA CO:, 2117So.TroySt. Potrebujemo 2ENE in DEKLETA aa "Labeling" in druga LAHKA TOVARNIŠKA DELA Delo je v Liquor Manufacturing tovarni Stalno delo in plačano poc Prijazno delovno stanje -> ZAVAROVALNINA PROSTO MANY BLANC CO., 3414 West 48th Place itn*»