Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — UreuniJtvo in uprava: Celovec-klagenfurt, Gasonietcreasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cclovec-Borovlje. — Dopisi naj sc pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Utnlk XII. Celovec, petek, 22. februar 1957 Štev. 8 (773) Posamezni Izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.bA. Vrhovno sodišče je v jezikovnem sporu, ki ga je sprožil avstrijski državljan hrvatske narodnosti Večeslav Gregorič v Uravnavi za izpraznitev stanovanja proti Madžarskemu knezu Estexhazyju pred okrajnim, sodiščem v Železnem — O' tej obravnavi smo v našem listu že poročali ~~ ko je bil obravnavan že v vseh nižjili •nstancah, v načelnem sklepu 3 Ob 575/56 (k. C 216/56 okrajnega sodišča Železno) z dne 5. decembra 1956 razsodilo »da sta kila z neposredno uporabno ustavno določbo člena 7 točka 3 Državne pogodbe Mko člen 8 zveznega ustavnega zakona kakor tudi § 53/1 poslovnika v tej smeri spremenjena, da je sedaj V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in štajerske s slovanskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom slovenski ali hrvat-ski jezik dodatno k nemškemu dopuščen kot uradni jezik in da ima zaradi tega obtoženi (Gregorič) k.ot avstrijski državljan hrvatslce manjšine pravicoi na neposreden kontakt s sodiščem v hrvatskem Uradnem jeziku brez pritegnitve tolmača«. S tem načelnim sklepom Vrhovnega sodišča je nedvoumno določeno1, da je v spravnih in sodnih okrajih Koroške s slo-venskim ali mešanim prebivalstvom, torej Ua dvojezičnem ozemlju Koroške slovenščina dodatno k nemščini uradni jezik, dvojezična ozemlje pa je po našem jasno označeno v uredbi o dvojezičnem šolstvu z dne 3. 10. 1945, v besedilu z dne 31. 10. 1945, ki jo je soglasno sklenila koroška deželna vlada in jo je soglasno potrdil v slovesni izjavi dne 28. 1. 1947 koroški deželni zbor in je po izjavi bivšega ministra za pouk dr. Feliksa Murdesa ustavni ^kon. To dvojezično ozemlje so- tudi koroški šovinisti sami v času svoje absolutne nacistične vlade točno označili z Uasilno izselitvijo1 številnih zavednih slo-venskih družin, ki je zajela vse ozemlje °d Šmohora do visokih Kostanj in občin ^Verno od Velikovca:, torej vse dvoje-^čno ozemlje. To dvojezično ozemlje je končno najbolj objektivno' določeno po Svojem avtohtonem prebivalstvu v Zilji, H°žu in Podjuni, ki govori skozi stoletja Svoje slovensko narečje ne glede na to, Uli so ga števni komisarji pri zadnjem ljudskem štetju po višjih navodilih spremenili v vindišarsko ljudstvo ali ga uvrstili med »drugače govoreče« ali pa ga relo zamolčali in prezrli. Le za to' tudi 'lunes še nesporno' dvojezično' ozemlje 'Mhtevamo koroški Slovenci, upoštevanje usločil člena 7 Državne pogodbe in niti 116 terjamo, kakor Južni Tirolci, upoštevaje narodnostnega stanja leta 1918, Marveč niti ne prištevamo' k dvojezičnem gumiju občin Landskron in Paternion-Vistritz, kakor je to napravil sam avstrij-?ti statistični urad pri zadnjem ljudskem štetju v svoji publikaciji, da, bi na ta na- Slovenščina je uradni jezik čin tega, ker je šlo za, obravnave, katerih in-stančna pot se je po zakonitih določbah končala v Celovcu. Prav zaradi tega pa so te razsodbe v luči gornjega sklepa Vrhovnega sodišča še bolj problematične, ker dovoljujejo dvom v nepristranost sodstva V deželi. Pri tem pa priznamo, da sodnikom v deželi ob strašni gonji nacionalističnega tiska ni lahko. Gotovo ne kroži neupravičeno' govorica po> Celovcu, da je bil premeščen s svojega mesta tiskovni sodnik predvsem zaradi tega, ker se je upal obsoditi neodgovorne obrekovalce posameznih partizanov in partizanske borbe. Ob taki govorici je razumljiv tudi izraženi strah nekega sodnika, da se pač ne upa strinjati z našim tolmačenjem § 3 člena 7, ki je bilo od vsega, početka isto- vetno s sedanjim tolmačenjem Vrhovnega sodišča, ker bi se sicer izpostavil napadom nacionalističnega tiska. Zaradi tega pa nam tudi nihče ne more zameriti, če upravičeno' dvomimo v nepristranost gotovih sodnikov, ki iz strahu ali pa tudi zapeljani od nacionalističnega tiska v jezikovnih vprašanjih svojo »neodvisnost« pri razsodbah zamenjajo z * neodvisnostjo« tako imenovanega neodvisnega tiska, da se s tem tiskom vred znajdejo' v na-sprotstvu s svojo naj višjo sodno instanco1. V luči tega sklepa končno je nedavna skupna vloga koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov na štiri diplomatske predstavnike, v kateri omenjajo1 tudi neupoštevanje določil člena 7 od strani okrajnih sodišč, še bolj utemeljena in upravičena. pomnožil delež nemškega prebivalstva Deželni glavar Wedenig o pravicah manjšin V svojem govoru, ki ga je imel po radiu, je koroški deželni glavar Wedenig zavzel stališče do- nekaterih na Državni pogodbi temelječih vprašanj glede pravic narodnostnih manjšin. V svojih izvajanjih, v katerih je zavrnil tudi neodgovorno1 in zlobno1 propagando V tej zvezi, je deželni glavar med drugim dejal: Vrhovno sodišče je odločilo, da velja hrvaščina oz, slovenščina na jezikovno mešanih ozemljih Avstrije kot uradni jezik in da je sleherni pripadnik manjšine upravičen uporabljati pri občevanju z uradi in sodišči svoj materinski jezik. Podlaga za vprašanja v manjšinski politiki je Državna pogodba, ki ni samo sestavni del notranjeavstrijskega prava marveč tudi mednarodnega prava,. Mi smo Državno1 pogodbo' podpisali in smo s tem vezani na njene določbe. Kar pa mnogi na Koroškem še ne vedo ali pa večkrat nočejo vedeti, je to-, da je manjšinska politika zadeva države. Dežela torej ne more odločati, marveč lahko samo svetuje. Odločitve so stvar zvezne vlade, pa tudi, kakor kaže ta primer, stvar najvišjih sodnijskih oblasti. V deželno- vlado izvoljeni politiki morajo v skladu z zaprisego spoštovati avstrijske zakone. Zato je nesmiselno1 govoriti o pretirani naklonjenosti nasproti manjšinam. V pravni državi mora pravica ostati pravica, tudi tedaj, če gre za pravico manjšine. Neodgovorno ravna vsak, ki točno pozna položaj pa kljub temu poskuša delati zlobno propagando. Deželni glavar je v svojem govoru omenil tudi gospodarski položaj na Koroškem. O sedanji brezposelnosti je dejal, da še ni zavzela nevarnega obsega, da pa s trenutnim ugodnim stanjem ne smemo biti zadovoljni. Za ohranitev zaposlitve in za nemoten razvoj gospodarstva bo treba deliti kredite V zveznem in deželnem merilu. Skupno z drugimi deželami bomo delali za dobrobit republike, vendar pri tem ne bomo prenehali — je poudaril deželni glavar — opozarjati na naš posebni položaj. Vse bomo poskusili, da bi izpolnili že najavljeni program nadoknadenja za jezikovno mešano ozemlje. S tem bi zagotovili delovna mesta, in napravili v gospodarstvu spet korak naprej. Hruščev o zamenjavi Šepilova z Gromikom ^ jugu dežele. * ^ luči tega načelnega sklepa Vrhovne-sodišča pa so* več kot problematične r^Zne razsodbe celovških sodnikov ne sa-Hlede jezika, temveč tudi v stvari sa-V luči tega sklepa se nam zdijo- v r&snici »eklatantno kršenje prava« raz-^dbc; celovških sodnikov, ki so- v dveh pMiherih obsodili avstrijska državljana »Venske narodnosti samo, zaradi tega, se nista pustila posiliti, da bi se od-*7vedala pravici po slovenski ob ravna-■ kakor jima, jo daje člen 7 Državne po-^'Ibe, in. so urednika Slovenskega vestna, tj je v pritožbi tako- razsodbo1 upra-s Ceno označil kot kršitev prava, kar je svojim sklepom sedaj potrdilo tudi rhovno sodišče', zaradi tega celo kazno-To so pač storili lahko- samo zaradi Nepričakovana sprememba, do katere je prišlo konec minulega tedna v Sovjetski zvezi, kjer so dosedanjemu zunanjemu ministru Šepilovu spet dodelili funkcijo sekretarja centralnega komiteja, za novega zunanjega ministra pa je bil imenovan Andrej Gromiko, je povzročila v političnih krogih vsega sveta mnogo* najrazličnejših ugibanj. Razni komentatorji na Zahodu razlagajo- to- spremembo kot znamenje, da bo Sovjetska zveza spet zaostrila svojo zunanjo politiko'. To sklepajo iz tega, ker poznajo Gromika zlasti iz stalinistične dobe, ko je deloval kot sovjetski veleposlanik V Ameriki in Angliji in kot predstavnik Sovjetske zveze na raznih pomembnih mednarodnih konferencah, do-čim se je njegov predhodnik Šepilov pojavil na politični pozomici pravzaprav šele lani ob znamenitem XX. kongresu. Za razliko z raznimi ugibanji in kombinacijami o morebitni spremembi dosedanje sovjetske zunanje politike pa je sovjetski veleposlanik Smirnov izjavil novinarjem na tiskovni konferenci, da pomeni imenovanje Gromika za zunanjega ministra le nadaljevanje in okrepitev politike miroljubne koeksistence. Prvi sekretar sovjetske komunistične stranke Hruščev pa je na sprejemu, ki so ga priredili te dni v Moskvi na čast bolgarski vladni delega- Ciper spet zaposluje OZN Vprašanje sredozemskega otoka Ciper je že predlanskim pomenilo* trd oreh za Glavno skupščino Organizacije- združenih narodov in letos sei mo-ra ta mednarodni forum ponovno- baviti z istim problemom. V času med obema razpravama pa soi se dogodile stvari, ki so vprašanje le- še bolj zaostrile in zamotale. Kljub temu prevladuje v krogih OZN mnenje, da bo treba ponovno najti kompromisno rešitev, ne glede na dejstvo*, da se je tak način reševanja že doslej izkazal kot malo- koristen. Kot osnova služita OZN dve resoluciji, ki sta jih predložili Anglija in Grčija. Anglija očita Grčiji, da podpira osvobodilno gibanje ciprškega ljudstva, zatoi zahteva od OZN učinkovite ukrepe proti takemu vmešavanju Grčije. V grški resoluciji pa je predvsem poudarjena zaideva, naj bi OZN priznala ciprskemu narodu pravico do samoodločbe. Z grške strani je bil pred OZN sprožen precej oster napad na angleško politiko na Cipru. Zunanji minister Averoff je govoril o sistemu kolonialne uprave na Otoku in v tej zvezi zahteval, naj OZN pomaga doseči, da Ciper ne bo več »koncentracijsko taborišče, taborišče mučenja in poniževanja človeka«. Dejal je, da bo ime angleškega guvernerja H ar dinga v zgodovini ciprskega naroda »zapisano s krvjo in solzami«. Poudaril je tudi, da je postal Ciper oporišče za napad na Egipt, zaradi česar OZN ne sme prezreti te usodne strani ciprskega vprašanja, marveč naj ga konstruktivno reši, pri čemer da bi Grčija morebiti privolila v to, da bi postal Ciper za sedaj povsem neodvisna dežela, čeprav da bi bilo le s priključitvijo otoka h Grčiji zadoščeno upravičenim narodnostnim težnjam ciprskega prebivalstva. Ob pričetku ciprske razprave v OZN so stopili delavci v angleških oporiščih na Cipru v stavko, da podobno kakor pred nedavnim Alžirci tudi na ta način opozorijo svetovno javnost na svoje upravičene zahteve. ciji, izrecno1 zanikal, da bi zamenjavi Šepilova z Gromikom sledila sprememba sovjetske zunanje politike. O Gromiku je Hruščev dejal, da bo. nadaljeval miroljubno politiko-, ki jo je začrtal njegov predhodnik Šepilov, pri tem pa je Hruščev še poudaril, da sovjetska zunanja politika ni odvisna od posameznika, marveč jo določa celotna vlada. Jugoslovansko-avstrijski sporazum o delni liberalizaciji blagovnega prometa Konec lanskega oktobra je svet ministrov Organizacije za evropsko' gospodarsko sodelovanje (OEEC) priporočil državam, ki so' včlanjene v tej organizaciji, naj sklenejo z jugoslovansko- vlado dogovore o liberalizaciji blagovnega prometa. Kakor poroča Jugopres, je Jugoslavija dosegla z Avstrijo in Italijo načelen sporazum, da se 10 odstotkov jugoslovanskega izvoza v ti dve državi lahko- svobodno uporabi znotraj celotnega področja držav, ki so članice OEEC. Tozadevni razgovori pa so v teku z vsemi ostalimi državami-članicami te organizacije. Prvo zasedanje novega poljskega Sejma Novi poljski Sejm, izvoljen na nedavnih z velikim zanimanjem pričakovanih volitvah, se je v sredo1 sestal k prvemu zasedanju. Vsa poljska javnost je že vse dni pred začetkom zasedanja pozorno spremljala priprave', saj vidi v tem Sejmu svoje pravo zastopstvo, od katerega dela bo odvisna nadaljnja usoda države. Naloge, ki jih bo Sejm reševal na svojem prvem zasedanju, so odločilnega pomena za usmeritev poljske politike v bodoče. Poleg izvolitve Državnega sveta, ministrskega predsednika in vlade bo Sejm sklepal tudi o nekaterih spremembah ustave in poslovnika parlamenta, kakor tudi o proračunu, o gospodarskem načrtu in o novem petletnem načrtu. Na prvi seji, ki jo je otvoril stari predsednik parlamenta Boteslav Drobner, so najprej izvolili novega predsednika, in sicer predstavnika Združene narodne stranke Czeslawa Wiczeha. V novi Državni svet so bili poleg prvega sekretarja Združene delavske stranke Gomulke izvoljeni še drugi vodilni člani posameznih v parlamentu zastopanih strank. Prav tako je na tej seji podal ostavko predsednik stare vlade Cyra,nkiewicz, kateremu pa je parlament spet soglasno poveril nalogo, da sestavi novo- vlado*. Število brezposelnih spet naraslo Po poročilih socialnega ministrstva je znašalo število javljenih brezposelnih sredi februarja 223.400 oseb, med temi 146.992 (65,8 %>) moških in 76 479 (34,2 %) žensk. To pomeni, da se je število brezposelnih tekom 14 dni zvišalo za 4330 oseb ali 2 odstotka, kajti koncem januarja je bilo pri raznih delovnih uradih javljenih le 219.070 delojemalcev, ki jim je morala država plačevati podporo za brezposelne. Zanimiva je tudi primerjava s stanjem sredi februarja 1956, ki kaže, da je letos v istem času 10.617 oseb več brez zaposlitve odnosno se je brezposelnost povečala za 5 odstotkov. Število brezposelnih V posameznih avstrijskih zveznih deželah je bilo sredi februarja naslednje: na Nižjem Avstrijskem 46.887, na Dunaju 46.771, na Štajerskem 33.337, na Zgornjem Avstrijskem 32.031, na Koroškem 22.584, na Gradiščanskem 18.478, na Tirolskem 14.578, na Sol-nograškem 7417 in na Predarlskem 1388 Proizvodnja papirja se je lani močno dvignila Produkcija papirja v Avstriji se je lani zvišala na 421.300 ton, medtem ko je znašala leta 1955 blizu 400.000 ton. Proizvodnja celuloze se je dvignila za 600 ton na 404.000 ton, proizvodnja lesovine se je dvignila od 148.400 na 170.000 ton. Nekoliko pa je nazadovala proizvodnja lepenke, kar gre predvsem na račun nazadovanja proizvodnje surove strešne lepenke. Proizvajalci so imeli lepenke še veliko v skladiščih, tako da je kljub nespremenjeni prodaji in povpraševanju po tem proizvodu lesne industrije produkcija lepenke nazadovala od 85.100 ton na 84.500 ton, V preteklem letu se je povečal tudi izvoz produktov papirne industrije in dosegel skoraj 250.000 ton, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo za naše gospodarstvo. Leta 1955 je eksport v papirni industriji znašal 232.500 ton. Razen tega pa so lani izvozili tudi 161.400 ton celuloze, 27.400 ton lepenke, eksport lesovine pa je nazadoval za nekaj ton in so- je lani izvozili 7440 ton. GOSPODARSKI DROBIŽ Sovjetski kmetijski stroji za Egipt Egiptovska časopisna agencija za Srednji vzhod poroča, da je Sovjetska zveza podarila Egiptu vse težke kmetijske stroje itn druge naprave, ki so bile na sovjetski industrijski razstavi v Kairu. Vrednost teh strojev in naprav cenijo na 1,435.000 dolarjev. Svetovna trgovina v prvi polovici leta 1956 Po podatkih Statističnega urada OZN, objavljenih v decembrski številki Statističnega mesečnika OZN, je znašal svetovni izvoz v prvi polovici leta 1956 46.258,2 milijona dolarjev v primeri z 41.085,7 milijona dolarjev v prvi polovici leta 1955. Pril tem je izključena trgovina med državami vzhodnega bloka. Najbolj je narastel izvoz iz celinskih držav Vzhodne Evrope, nadalje iz ZDA in Latinske Amerike. Trgovina šterlin-škega bloka se je malo povečala. V primeri) z drugimi državami je zabeležila zlasti Jugoslavija prav znatno povečanje izvoza V prvi polovici lanskega leta. Rekordna proizvodnja jekla Po cenitvah ameriškega instituta za železo in jeklo je svetovna proizvodnja jekla V letu 1956 dosegla rekordnih 311 milijonov ton, to je 16 milijonov ton več, kakor leta 1955. Po državah je vrstni red naslednji: ZDA 115, SZ 54 iin Zahodna Nern&ja 26 milijonov ton jekla. oseb. V primerjavi z mesecem januarjem so zaznamovali največji porast števila brezposelnih na Štajerskem, namreč za 910 oseb, na Zgornjem Avstrijskem za 901, na Nižjem Avstrijskem za 860 oseb itd. Gornjim številkam bi bilo' seveda treba prišteti še vse tiste delojemalce brez zaposlitve, ki niso javljeni pri nobenem de- Iz poročil, ki so jih podali gozdarski strokovnjaki na konferenci v preteklem tednu, je razvidno-, da je bilo na Koroškem lani posekanega 1,770.700 kubičnih metrov lesa. Kakor je rečeno v poročilih, so gozd sekali predvsem zato, da bi ljudje poplačali stare dolgove zaradi izplačil ob prevzemu posestva in za različne investicije. Poleg vprašanja sečnje lesa so- na konferenci obravnavali tudi pogozdovanje v preteklem letu. Skupno- so pogozdili 5031 golih gozdnih površin, za kar so rabili 20,419.820 gozdnih sadik. Skupni stroški za pogozdovanje so lani znašali 17,064.000 šilingov. Okrajne gozdarske oblasti so se pritožile, da povzroča pri pogozdovanju precejšnjo škodo divjačina in to- z drgnjenjem ob mlada drevesca in pojedanjem i-vnern uradu in katerih nikakor ni le malo. Trenutno stanje brezposelnosti torej ni preveč vzpodbuden pojav, zlasti še, če je razmeroma visoko število delojemalcev navezanih na državno podporo za brezposelne v času, ko se država že več let ponaša z izredno- visoko konjunkturo. Kakšno bi bilo- potem njihovo- število šele v času gospodarske krize... mladih poganjkov, kar zmanjšuje pri kmetih veselje do pogozdovanja. Zaradi tega pravijo gozdarski strokovnjaki, da bodo uredili vse potrebno- za zmanjšanje števila divjadi v naših gozdovih. Ker pa je na Koroškem še veliko- število manj rodovitnih planinskih površin, bodo- o-b sodelovanju gozdarskih oblasti s planinskim inšpektoratom ukrenil vse potrebno, da bodo tudi te površine donosnejše, bodisi z intenzivnejšo- obdelavo ali s pogozdovanjem, čemur pripisujejo gozdarski strokovnjaki velik pomen. Za olajšanje transporta lesa iz manj dostopnih gorskih dolin in sotesk so zgradili 307,9 kilometra poti, ki še niso dokončno dogotovljene, 59,4 kilometra poti pa so pregledali in odobrili. Za sečnjo so s tem odprli 20.000 hektarjev gozdne površine. Kairo. — Egiptovsko ministrstvo za finance je sporočilo- odločbo o- ukinitvi zaplembe 62 egiptovskih tvrdk, v katerih sodelujejo tudi osebe francoske in angleške narodnosti. Te tvrdke so bile pod skrbstvom od novembra lani, odkar se je začela angleško-francosko-izraelska agresija. Tel Aviv. — Po nedeljski seji izraelske vlade so objavili poročilo, ki pravi, da je vlada proučila razvoj mednarodnih dogodkov v zadnjih dneh in da bo predstavnik vlade o njem poročal v parlamentu. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da kažejo navodila, ki jih je poslala vlada izraelskemu delegatu v OZN, da se izraelsko stališče glede umika iz Gaze in iz egiptovskega dela Akabskega zaliva ni spremenilo-. Sofija. — Tu se je zaključil kongres Domovinske Fronte, v kateri je posebej poudarjena njena vloga v po-litični vzgoji ljudi in utrjevanju družbenega nadzorstva nad delom državnih in gospodarskih organov ter ljudskih svetov. Bonn. — Sovjetska veleposlaništvo v Bonnu je izročilo zahodno-nemškemu zunanjemu ministrstvu noto-, ki zahteva, naj bonnska vlada repatriira 8380 razseljenih ljudi, ki živijo na ozemlju Zahodne Nemčije in so sovjetski državljani. V noti je rečeno, da je sovjetska vlada poslala Adenauerjevi vladi doslej že dva seznama z imeni teh ljudi. Informacije o teh ljudeh je zbral sovjetski Rdeči križ. London. — Kakor poroča londonski »Times«, se je v Angliji pojavil bencin na črni borzi, kjer ga prodajajo- po dvakratnih cenah. Razni ljudje tudi ponarejajo- kupone za racionirani bencin in jih kradejo, razen tega pa prihaja bencin v roke črnoborzijancem tudi iz garaž, katerih rezerv niso- pregledali, ko so pred dvema mesecema odredili racionalizacijo be-ncina. Johannesburg. — Policija je v glavnem mestu Južnoafriške Unije v zadnjem času aretirala 2000 domačinov, ker so- bojkotirali mestni avtobusni promet iz protesta proti zvišani voznini. Z aretacijami hoče vlada doseči, da se bo ljudstvo zo-pet vozilo z avtobusi in drugimi mestnimi vozili. Atene. — Grška skupščina je Odobrila konvencijo o preventivni zaščiti in boju proti nalezljivim boleznim, ki so jo lani sklenile tri balkanske- države, namreč Grčija, Jugoslavija in Bolgarija. Praga. — Češkoslovaška vlada je sklenila nujno povečati število rudarjev v rudnikih črnega premoga v Ostravi in Kladnu, največjih rudarskih revirjih v deželi. Prav tako- je uredila vse potrebno, da, bi se v rudnikih zmanjšalo izostajanje od dela. Te sklepe je vlada sprejela spričo- nezadostne proizvodnje domačega premoga in zaradi manjše možnosti, da bi premog uvozili- New York. — Delegacija ZDA, Velike Britanije-, Avstralije in Kube so predložile sekretariatu Vamo-stnega sveta osnutek resolucije, po kateri naj bi predsednik Sveta švedski delegat GunnaT Jaring odpotoval v Indijo- in Pakistan, da bi skušal ob posvetovanju z obema vladama najti ureditev kašmirskega vprašanja. Poročilo o- svoji misiji naj bi predložil Varnostnemu svetu do 15. aprila. Pariz. — Franco-ski minister za vojsko Bo-urges Ma,unoury se je ob svojem obisku v Lo-ndanu sestal z britanskim ministrom za vojsko Sandysorn-Oba ministra sta govorila o tem, da se bosta Velika Britanija in Francija lotili priprav za skupno proizvodnjo na daljavo- vodenih izstrelkov. Glavna ovira je zaenkrat še vedno pomanjkanje strokovnjakov in specialistov za to novo vrsto orožja. Zatrjujejo, da ni mogoče v celoti uporabljati ameriških izkušenj na tem področju. Varšava. — Novi poljski proračun z3 narodno obrambo bodo zmanjšali za dve milijardi zlotov. To naj bi pripomoglo k izboljšanju življenjske ravni prebivalstva. Trst ali Videm središče avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Na Tržaškem, Goriškem in v Furlaniji zadnji čas živahno razpravljajo o nameravani združitvi teh treh pokrajin v skupno avtonomno- deželo- s posebnim statutom. Povojna italijanska ustava predvideva namesto centralistične ureditve države združitev pokrajin v avtonomne dežele, ki naj bi jih namesto dosedanjih prefektov upravljali od ljudstva izvoljeni predstavniki. Še posebej pa je v italijanski ustavi zasidrana možnost ustanovitve avtonomnih dežel s posebnim statutom za tiste pokrajine, ki se zaradi svojega posebnega zemljepisnega, gospodarskega ali narodnostnega položaja bistveno razlikujejo od ostalih pokrajin. Po vojni so- bile na tej podlagi ustanovljene že avtonomne dežele Sicilija, Sardinija, Trentinsko — Južno Tirolsko in Dolina Aoste. Sedaj pa je na vrsti še ustanovitev avtonomne dežele Furlanije — Julijske Krajine. Pri tem se pojavljajo- velike težkoče predvsem zaradi tega, ker gre za vprašanje, kako- spraviti v sklad različne interese posebno Trsta kot izrazito pomorskega trgovskega in industrijskega mesta z interesi videmske pokrajine z njenim izrazito poljedelskim značajem. Glavna sporna točka je za sedaj vprašanje, ali naj bi bil središče avtonomne dežele Trst ali Videm. Tržaški gospodarski krogi si ne morejo predstavljati drugega deželnega glavnega mesta kot Trst, do- „Krščansko nalogo so prepustili marksistom” Zagotovilo italijanskega prosvetnega ministra Rossija, da bo zastavil ves svoj vpliv za pravično- ureditev slovenskega šolstva v Italiji, so v slovenski javnosti z zadoščenjem sprejeli. Pred tem so- se, kakor znano, tudi voditelji socialdemokratske stranke v Trstu v razgovorih s predstavniki slovenskih šolnikov strinjali s tem, da vladni o-snutek šolskega zakona., ki ga vse- slovenske organizacije in ustanove na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji zavračajo- kot krivičnega, n,e upošteva temeljnih določil italijanske ustave. V tej zvezi je zanimiva ugotovitev, do katere prihaja v krščansko-socialnem duhu pisani in urejevani tržaški slovenski tednik »Novi list«. Ko z zadoščenjem ugotavlja, da so našli Slovenci v Italiji v borbi proti nepovoljnemu vladnemu šolskemu načrtu razumevanje- pri tržaških socialdemokratih in pri njihovem prosvetnem ministru Rossiju, piše »Novi list«: čim se videmski agrarni krogi zavzemajo za Videm (Udine) kot upravni sedež. Splošno pa poudarjajo potrebo-, da bi morale posamezne pokrajine imeti v okviru avtonomne dežele čim večjo pokrajinsko samoupravo. V tej razpravi je še najmanj govora o- bodoči vlogi Gorice, o- možnostih njenega življenja in gospodarskega razvoja v nameravani združitvi teh treh pokrajin v skupno avtonomno- deželo-. Zamisel avtonomne dežele Furlanije; — Julijske Krajine je imela sprva izrazito politično ozadje. Ko je Italija takoj po vojni še upala, da bo obdržala v svojih mejah večji del bivše Julijske krajine in s tem mnogo slovenskega in hrvatskega prebivalstva, si je ž združitvijo- te pokrajine s Furlanijo hotela zagotoviti italijansko večino- v deželi, kakor je s priključitvijo Trentinske k Južni Tirolski potisnila Južne Tirolce v položaj manjšine. Ko pa je bil pretežni del slovenske Primorske in hrvatske Istre priključen Jugoslaviji, je s tem pravzaprav odpadel prvotni razlog za ustanovitev avtonomne dežele. Za Slovence pod Italijo bi imela ustanovitev avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine — tako- pišejo- goriški in tržaški slovenski listi — predvsem ta pomen, da bi združeni v skupni upravni edinici morda lažje branili svoje narodne interese in svoje pravice, ki bi morale biti na temelju italijanske ustave zajamčene s posebnim statutom. »Spričo tega moramo- istočasno- s pravo žalostjo pribiti dejstvo, da se ni našel niti na Tržaškem niti na Goriškem niti v vsej Italiji en sam katoliški vodilen človek, ki bi čutil potrebo-, da se javno- zavzame za enakopravnost Slovencev v šolstvu. To v bistvu izrazito krščansko nalogo so prepustili — marksistom! Zavoljo izjav, ki so jih tržaški socialni demo-kratje dali o slovenskem šolstvu, jih je II Piccolo-, politični zagovornik Krščanske demokracije, dne 4. februarja celo- napadel.« Ta ugotovitev kaže, da se slično kakor pri nas tudi v Italiji Slovenci v svojih prizadevanjih za enakopravno življenje ne morejo naslanjati na naklonjenost političnega klerikalizma, marveč se lahko nadejajo- razumevanja in pomoči predvsem v vrstah demokratičnih in socialistično usmerjenih sil. Sečnja lesa in pogozdovanje na Koroškem Knjige in časopisi širom sveta Očitno zrcalo civilizacijske stopnje kakšne dežele je brez dvoma količina in Naklada kniilg ter časopisov. Statistične Podatke o številu natisnienih kniig v 57 fržavah sveta je objavila v svojem letnem poročilu ustanova OZN za znanost in tul turo. Ustanova je tisk razdelila na naslednje stroke: umetnost in književnost, socialne znanosti vključno filozofija, so-ciologiia, zgodovina, politika, zemljepisje, Prirodoslovne in druge vede. Lani’ je bilo največ knjig s področja književnost in umetnost izdanih V Sovjetski zvezi. Izšlo je namreč 73.500 različnih Publikacij. Sledila je Japonska z 19.337 knjigami in Anglija z 19.188 publikacijami. V Zahodni Nemčiji so* natisnili 16.240 knjig, v Združenih državah Amerike H.901, v Franciji 10.662, v Italiji 8.514. V Rusiji obravnava skoraj polovica vseh knjig socialna vprašanja. Tudi v Romuniji ih Bolgariji izdajo 34 odstotkov tovrstnih knjig. Na Kitajskem znaša odstotek sociološke literature 53, na Češkoslovaškem 61, na Madžarskem 43, na Poljskem 78 in v Jugoslaviji 38 odstotkov. V Franciji ib Italiji natisnejo procentual-ho največ knjig leposlovne in umetniške Vsebine, prvo mesto pa zajema Grčija, kjer znašajo' leposlovne in umetniške publikacije kar celih 75 odstotkov vseh v tej državi izdanih knjig. Glede periodičnega tiska zajame poroko 140 držav, kjer je številčno na prvem mestu spet Sovjetska zveza z 19.000 časopisi. v skupni nakladi 44 milijonov izvodov. Naklada pa je višja v Združenih državah Amerike, kjer izhaja 1765 časopisov v skupni nakladi 55 milijonov izvodov. Berejo pa po teh ugotovitvah največ Angleži. V skupni nakladi 29 milijonov fevodov izdajajo' 114 dnevnikov. To kaže, da pride na vsakih 1000 prebivalcev 570 časopisnih izvodov. V Sovjetski zvezi pride na 1000 prebivalcev 205 izvodov. V Luksemburgu odpade na vsakih 1000 prebivalcev 482 izvodov dnevnega in druge-9a tiska, na Švedskem 459, na Norveškem Prav tako 459, na Nizozemskem 438, v Bel-Uiji 383, na Danskem 381, v Švici in na ^inskem po 338, v Islandiji 390, na Japonskem 400, v Novi Zelandijil 358, v Zdru- Sovjetski pianist Malin jin bo gostoval v Jugoslaviji Sovjetski pianist Evgen Malinjin, kil so 5a. ob njegovih številnih gostovanjih po raznih evropskih državah ocenili kot ene-da največjih sodobnih pianistov, bo' v me-Seču marcu gostoval v Jugoslaviji. Predvideni so štirje koncerti, in sicer 12 marca v Zagrebu, 15. marca v Ljubljani, 19. mar-Ca v Sarajevu in 26. marca v Beogradu. Ženih državah Amerike 339 itd. V Afriki prednjači Egipt, kjer izhaja 50 časopisov, kljub temu pa odpade na 1000 prebivalcev samo 25 izvodov. Na Kitajskem izhaja 767 dnevnikov, ki skupno' dosežejo le 8 miliionov naklade in pride na 1000 prebivalcev samo 18 izvodov. V Indiji izhaja 578 časopisov s skupno* 2-milijon-sko naklado. Na 1000 prebivalcev pride 8 izvodov. Na svetu pa so še dežele, kjer pride komaj po en izvod časopisa na 1000 ljudi. Tako je na primer v Liberiji in podobno v Francoskem Togu in Holandski Novi Gvineji, v Kamerunu, Etiopiji, Rodeziji! in Ugandi. Je pa na svetu tudi 47 dežel ali državic, kjer sploh ne izhaja noben list; v veliko čudo' je med temi tudi Kneževina Monaco*, kjer se srečava najbogatejša družba sveta. 12-mesečna sezona celovškega gledališča Pred nedavnim smo poročali o' težavnem položaju, V katerem, se je poleg drugih provincialnih gledališč znašlo tudi celovško Mestno gledališče, ko so na Dunaju zagrozili, da bodo ukinili ali vsaj zmanjšali državno' dotacijo1 tovrstnim kultur-him ustanovam v posameznih zveznih deželah. Šele na podlagi odločnih korakov s strani gledališkega osebja in koroške deželne vlade je bila celovškemu gledališču zagotovljena podpora tudi za, bodoče in se je gledališki odbor pred nekaj dnevi bavil v vprašanji v zvezi z gledališko sezono 1957/58. Pod predsedstvom deželnega svetnika Sime so sklenili, da bo trajala sezona tudi tokrat celih 12 mesecev, kar boi bistven prispevek k celotni zaposlitvi umetniškega in tehničnega osebja, hkrati pa bo s tem zagotovljen, gledali ško-umetniški program tudi za mesece, ko je naša dežela privlačna točka, za številne tujce in letoviščarje. Omenjeni sklep pa ima poleg svojih dobrih lastnosti tudi senčno stran: na seji so namreč razpravljali, da bo za višje izdatke, nastale vsled podaljšane gledališke sezone, treba najti tudi primerna kritja, in sicer potom višjih dohodkov in z odgovarjajočim varčevanjem. V koliko bo to vplivalo na višino* vstopnine, poročilo O' seji ne omenja, pač pa o tem že ugibajo v zainteresiranih krogih, kjer tudi poudarjajo, da bi vsako tako zvišanje neugodno' vplivalo na število obiskovalcev in s tem v bistvu na dohodek. Merodajni činitelji bodo pač morali najti rešitev, ki bo zadovoljila obe strani: da bodo na eni strani s kvalitetnim in privlačnim programom zagotovljeni čim višji dohodki, na drugi strani pa z nizko* vstopnino čim širšim plastem ljudstva odprta možnost za obisk gledališča. Letošnje Levstikove nagrade V navzočnosti številnih kulturno-pro-svetnih delavcev in predstavnikov so zadnji teden podelili v Mladinski knjigi v Ljubljani letošnje Levstikove nagrade za najboljša mladinska literarna in poljudnoznanstvena dela ter za najboljše mladinske ilustracije v preteklem letu. Žirija je imela v pretresu številna dela cele vrste pisateljev, pesnikov in ilustratorjev, ki so V preteklem letu pomnožili izbor mladinske književnosti, končno pa se je odločila za naslednje umetnike: Prvo nagrado* v znesku 100.000 dinarjev za najboljšo domačo mladinsko izdajo je podelila pisatelju Mišku Kranjcu za povest »Čarni nasmeh«; drugo* nagrado v znesku 50.000 dinarjev je prejela pisateljilca Ela Peroci za zbirko* pravljic »Tis očkrat lep a «. Prvo nagrado za mladinske ilustracije je prejel akademski slikar France Mihelič za ilustracije v knjigi Mite Miheličeve »Štirje letni časi«; drugo nagrado* je žirija prisodila akademskemu slikarju Maksimu Sedeju za ilustracije v Langusovi knjigi »Potovanje v tisočera mesta«, pohva- lila pa je tudi njegove ilustracije v knjigah Mateja Bora »Ropotalo in ptice« in »Pastirček«. Za poljudno-znanstvena mladinska dela prve nagrade niso podelili, drugo* pa je prejel profesor Janez Matjašič za delo »Iz življenja najmlajših«. Nagrada za najboljši jugoslovanski roman Redakcija beograjskega tednika »NIN« je pred dnevi že v tretje podelila nagrado za najboljši jugoslovanski roman v letu. Letošnjo nagrado je žirija prisodila srbskemu pisatelju in pesniku Oskarju Daviču za njegov roman »Beton iin kresnice«, ki ga bomo v kratkem dobili tudi v slovenskem prevodu. Nagrada »NIN« je najvišje tozadevno priznanje in povezano tudi z denarna nagrado v višini 300.000 dih. Prvo tako nagrado je pred dvemi leti prejel Dobriča Čosič za roman »Korenine« (v slovenskem prevodu ga lahko naročite v »Naši knjigi«!), lani1 pa Mirko Božič za roman »Ne-izjokani«. KULTURNE DROBTINEm Nagrade za umetnike Na predlog posebnega umetnostnega odbora podeli zvezno* ministrstvo za pouk vsako leto gotovo število* tako* imenovanih umetnostnih nagrad republike Avstrije. Za leto 1957 bodo te nagrade prejeli naslednji umetniki: graški pisatelj dr. h. c. Franc Nabl, dunajska skladatelja prof. Hans Erich Apostel in prof. Otto* Siegei ter graški slikar prof. Alfred Wickenburg. Nagrade, ki pomenijo priznanje za celotno dosedanje delo* nagrajencev, bodo izročili v okviru posebne slavnosti. Prvi kongres azijskih književnikov Okrog 200 književnikov iz 14 azijskih dežel se je sestalo* v indijski prestolnici New Delhi na prvem kongresu azijskih književnikov. Ta sestanek azijskih pisateljev je bil prvi te vrste v zgodovini ih so se ga udeležili tudi številni gostje fz posameznih evropskih dežel. Dejansko pomeni ta kongres — kakor je izjavil generalni tajnik kongresa indijski pisatelj dr. Mulk Radž Anand — samo začetek velikopotezne akcilje za zbližanje ustvarjalnih umetnikov V vsej Aziji. Novo Schillerjevo gledališče V zapadnonemškem mestu Mannheim, ki slovi po večstoletni gledališki tradiciji1, so na ruševinah bivšega gledališča postavili novo Schillerjevo* narodno gledališče. Stavba je zgrajena v modernem slogu ih opremljena z najnovejšimi izsledki gledališke tehnike*, razpolaga pa z dvema dvoranama, katerih velika obsega 1200, druga pa 600 sedežev. NoVo* mannheimsko gledališče je eno najlepših novih gledališč v Evropi. Dostojevskijeve »Bele noči” tudi v filmu Filmska družba, ki so jo ustanovili najbolj znani italijanski filmski ustvarjalci z Luchinom Visconti jem na čelu, bo v ateljejih Cinecitta v Rimu snemala film »Bele noči«, za katerega sta po* istoimenskem romanu ruskega pisatelja Dostojevskega napisala scenarij Luchino Visconti in Sušo Cecchi. Visconti bo vodil tudi režijo, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Maria Schell (ki jo poznamo iz avstrijsko-jugoslovanskega filma »Poslednji most« — op. ured ), Marcello* Mastroianni (eden izmed ustanoviteljev navedene filmske družbe) in Jean Marais. WIRT ZWITTER 8 Južna Tirolska — manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) Italija se je tej zahtevi odločno* in uspeš- 1,0 uprla predvsem s sklicevanjem na. svoj "doprinos« k zmagi zaveznikov nad Nem-^ kar je lahko dokazovala s kapitula-tfJo 8. septembra 1943. Na tretji konfe-^erici zunanjih ministrov štirih velesil v ^Rdonu je bila dne 30. aprila 1946 zavr-^ie*na avstrijska zahteva po priključitvi džne Tirolske, obljubljeno pa je bilo ^urebitno »razmišljanje o malih mejnih °rekturah«. Tudi to zahtevo* je Avstrija ^stavila in predlagala priključitev Pu-jf°rske doline in kotline z mestom Brixen, B bi bila dosežena povezava med Sever-0 Tirolsko in Vzhodno Tirolsko*. Šlo je ^ ozemlje 3.080 kvadratnih kilometrov 84.000 prebivalci. Vendar je bila tudi /B zahteva Avstrije na zasedanju zuna-. Bh ministrov Bevina, Bidaulta, Bymesa B Molotova dne 24. junija 1946 dokonč- 0 zavrnjena. Konferenca 21 držav za sklepanje mi-^Vne pogodbe z Italijo, ki je pričela ' iulija 1946 v Parizu, je ponovno do-vola obisk avstrijske delegacije, po-j. Božene z zastopniki iz same Južne Ti1-lske, da bi vnovič bilo* doseženo* raz-jT.Bvljanje o pripadnosti Južne Tirolske. 1 Pa prišlo do tega. Ne glede na to* je stik s posameznimi! delegacijami dovedel do diplomatskih korakov predvsem angleške vlade, ki so dosegli po* daljših predpripravah direktna pogajanja med Italijo in Avstrijo ter končali s podpisom pariškega: sporazuma med zunanjima ministroma Italije in Avstrije dr. Alcidom De Gasparijem in dr. Karlom Gruberjem dne 5. septembra! 1946. Z odločitvijo štirih zunanjih ministrov na zasedanju v Washingtonu 4. decembra 1946 je bil dodan členu 10 italijanske mirovne pogodbe poseben odstavek, ki je sankcioniral ta avstrijsko-italijanskil dogovor ter ga kot poseben dodatek IV. priključil mirovni pogodbi. S svečano ratifikacijo* mirovne pogodbe z dne 10. februarja: 1947, ki jo je sprejel italijanski parlament dne 31. julija 1947, je potrdila dogovor tudi zakonodajna oblast Italije. Isto-tako ga je odobril tudi pristojni odbor avstrijskega zveznega parlamenta dne 3. oktobra 1946, vendar z izrecnim pristavkom, da ta odobritev ne pomeni, da bi se Avstrija odpovedala Južni Tirolski. Pariški dogovor De Gasperi-Gruber z dne 5. septembra 1946 je danes glavna osnova manjšinske zaščite za Južne Tirolce. Okoli njegove razlage po črki in duhu ter o njegovi izvedbi s pomočjo potrebnih izvedbenih zakonov gre vseh deset let do danes debata, prepir in borba Južnih Tirolcev — čeprav neredko prizadeti (in še pogosteje njihovi avstrijski in nemški zaščitniki) kaj radii streljajo tudi preko tega cilja, Besedilo pariškega sporazuma z dne 5. septembra 1946 1. Nemško govorečim prebivalcem province Božen ter sosednih dvojezičnih naselij province Trident se bo zajamčila popolna enakopravnost s prebivalci italijanske govorice v okviru posebnih ukrepov za zavarovanje narodnostnega značaja ter kulturnega in gospodarskega razvoja nemško govorečega dela prebivalstva. V skladu z že podvzetimi ali zakonitimi ukrepi:, ki se pripravljajo, bo dano državljanom nemškega jezika predvsem naslednje: a. ) osnovni in srednješolski pouk v ma- terinskem jeziku; b. ) enaki položaj nemškega in italijanske- ga jezika v javnih uradih in javnih listinah ter pri dvojezičnem označenju krajevnih označb; c. ) pravica, da se zopet obnovijo v zad- njih letih poitalijančena rodbinska imena; d.) enakopravnost glede nastavitve v javne urade, da se doseže sorazmemejše razmerje razdelitve mest med obema narodnostnima skupinama. 2. Prebivalstvu zgoraj omenjenih krajev se bo dalo izvajanje avtonomne regionalne zakonodajne in izvršne oblasti. Okvir za izvajanje teh ukrepov za avtonomijo se bo določil v posvetovanju tudi z domačimi nemško govorečimi predstavniki. 3. Z namenom, da se ustvarijo dobri sosedski odnosi med Avstrijo in Italijo, se obveže italijanska vlada, da bo v posvetovanju z avstrijsko vlado tekom enega leta po podpfeu te pogodbe: a) v duhu naklonjenosti in širokogrud-nosti revidirala vprašanje opcij za državljanstvo, ki izvirajo iz dogovora Hitler-Mussolinil iz leta 1939; b) dosežen dogovor z namenom medsebojnega priznanja veljave gotovih akademskih naslovov in univerzitetnih diplom; c) izdelan dogovor za prosti osebni in tovorni prehodni promet med Severno in Vzhodno Tirolsko po železnici ter v čim širšem obsegu tudi po cesti; d) sklenila posebne dogovore za olajšanje razširjenega obmejnega prometa in krajevne zamenjave določene množine značilnih produktov in blaga med Avstrijo in Italijo. (Nadaljevanje sledi) Poslovilni večer tečajnic na Gori pri Zgornji vesci Šfe teden dni po pestri razstavi šiviljskih izdelkov so tečajnice pri Košarju na Gori pridno izpopolnjevale svoje strokovno znanje. Za končni zaključek pa so priredile prisrčen poslovilni večer in spet se je izkazalo, kako je bilo okoliško prebivalstvo povezano s tem dogajanjem v kraju in mu pripisovalo ter priznavalo koristen pomen. Tudi k poslovilnemu večeru, ki je bil preteklo soboto, se je zbralo mnogo gostov, da so prisostvovali še zadnjemu dejanju tečaja. V skupino tečajnic in drugega občinstva so se pomešali med drugimi domači župan g. Einspieler, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Janko Ogris in predstavnica Zveze slovenskih žena Hilda Ogrisova. Pravzaprav bi bil moral biti večer ganljivega značaja. Tečajnice, ki so se v minulih tednih v skupnem prizadevanju spoznavale in skovale med seboj odkrito tovarištvo', so se razhajale, poslavljale pa so se tudi od svoje učiteljice, tovarišice Ančke Šušu, ki si je v dnevih dela znala osvojiti predanost in naklonjenost vseh. Ta poslovilni večer pa seve ni pomenil konec vsega, temveč zagotovitev trajnih vezi tovarištva in vzpodbudo za požrtvovalno dejavnost v bodočnosti. Po primernem okrepčilu, ki pač spada k takemu večeru, je spregovoril župan g. Einspieler in se predvsem zahvalil voditeljici tečaja za njeno uspešno prizadevnost, ki so jo lahkoi vsi opazovali nled te- Dvorni svetnik dr. G. Moro imenovan za univerzitetnega profesorja Na predlog filozofske fakultete graške univerze je bil direktor koroškega deželnega muzeja, dvomi svetnik dr. Gotbert Molro s strani prosvetnega ministrstva imenovan za honorarnega univerzitetnega, profesorja s pravico predavanj o snovi: Avstrijska zgodovina s posebnim upoštevanjem zgodovine koroške dežele. Dvomi svetnik dr. Gotbert Moro ima na področju zgodovine posebne zasluge pri znanstveni ureditvi koroškega deželnega muzeja. Širšemu občinstvu in še posebej šolski mladini nudi muzej nazoren vpogled v zgodovino' Koroške. Številne razprave izpod njegovega peresa pa so priče, s kakšno vnemo in strokovnim znanjem je raziskava! koroško zgodovino. Publikacija »Carinthia« je pod njegovim vodstvom zaslovela daleč preko1 meja, koroške dežele. K zasluženemu odlikovanju dvomemil svetniku dr. Mo-ro-tu čestitamo! čajem. Za njim je spregovorila tovarišica Hilda Ogrisova in izrazila svoje veselje o tako zadovoljivem in uspešnem poteku tečaja, ki je uspel kljub temu, da so ga z gotove strani skušali preprečiti. Med drugim je bodrila tečajnice k slogi in skupnem delu na vasi ter k predanosti slovenskemu ljudstvu. V skupnem delu in ustvarjanju uspehi V korist blaginje na vasi ne bodo izostali. Končno je povzel besedo podpredsednik SPZ Janko' Ogris in prav tako naglasil pomen medsebojnega razumevanja, ljubezni in sloge ter polagal tečajnicam na srce, da postanejo dobre in zveste gospodinje, matere-vzgojiteljice, ker od teh je naša bodočnost v veliki meri odvisna. Tečajnice so svoji voditeljici poklonile v slovo lepo darilo ter ji zapele pesmico. Nato* je sledila sproščena in prisrčna domača družabnost in je poslovilni večer minil v najlepši harmoniji. Pevski zbor SPD „Zarja” iz Železne Kaple v Či ,rii S Preteklo soboto in nedeljo je moški pevski zbor SPD »Zarja« iz Železne Kaple gostoval v Črni v Mežiški dolini. Zbor je vodil pevovodja Vladimir Prušnik. Zbor obstoja šele dve leti in je pod sposobnim vodstvom mladega Prušnika dosegel lepo kvalitetno' pevsko- višino, kar je razveseljivo predvsem zaradi tega, ker združuje zbor same mlade moči, poklicno kmečke fante in delavce, ki prebivajo v zelo oddaljenih krajih kapelskih grap in hribov ter so zaradi tega vaje zelo otežkočene. Kljub temu pa prihajajo- fantje k vajam z veseljem in z vso požrtvovalnostjo zmagujejo vse težkoče, ker ljubijo domačo pesem in se zavedajo pomena slovenske pevske umetnosti na Koroškem. Z veseljem so se odzvali povabilu DPD »Svoboda« v Črni in se ob koncu minulega tedna podali na gostovanje. O njihovem gostovanju pa naj na kratko govori pismo, ki ga je v imenu Črnjanov napisal Ivan Srebnik. Med drugim piše: »Pevski zbor SPD .Zarja' v Železni Kapli je najprej nastopil v Delavskem prosvetnem domu v Žerjavu, nato pa V Črni. Ob nabito polnih dvoranah nam je pevski zbor predstavil mladi 22-letni pevovodja Vladimir Prušnik. Čeprav obstoja pevski zbor šele dve leti in ga predstavljajo sami mladi ljudje, je s petjem navdušil vse, ki so ga poslušali. Zares vse priznanje mlademu pevovodji in mladim pevcem, ki nadaljujejo staro slovensko tradicijo na Koroškem. Pri nas v Sloveniji, ki imamo- vse pogoje za vaje in nastope, smo tem bolj veseli te dejavnosti na Koroškem, ko- se kljub raznim zaprekam prizadevajo in z vnemo gojijo slovensko pevsko kulturo. V Mežiški dolini se bomo potrudili, da bomo obisk nadarjenim pevcem iz Železne Kaple in tamoš-njemu prebivalstvu vrnili, veselilo nas pa bo, če bomo mogli pevski zbor SPD »Zarja« spet poslušati s prekipevajočimi srci, kot smo ga sedaj.« Ob koncu pa pravi: »Mladim pevcem še to-le: Čim bolj se držite nadarjenega mladega pevovodje Vladimirja Prušnika in vaš pevski zbor bo' nekoč lahko v ponos koroškim Slovencem«. Pevskemu zboru SPD »Zarja« v Železni Kapli k temu uspehu iskreno čestitamo! 'v' i Želje obmejnega prebivalstva Kakor bržkone povsod drugod, taiko smo tudi V obmejnem kraju pri Pliberku z veseljem in zadovoljstvom vzeli na znanje, da so znižane cene za vize za potovanje v Jugoslavijo. Veliko ljudi med obmejnim prebivalstvom tu- in onstran meje pa je zainteresiranih na malem obmejnem prometu. Iz prejšnjih časov že obstojajo- med obmejnim prebivalstvom številne vezi sorodstva in medsebojnega poznanstva. Naravno- je, da se sorodniki in znanci želijo večkrat obiskati, se pozdraviti ter si med seboj izmenjati misli. Kakor znano, obstoja neke vrste mali obmejni promet po gleichenberškem sporazumu. Ugodnost mejnega prehoda Velja predvsem za dvolastnike, drugače pa je omejen za posebne primere, kakor hudo obolenje kakšnega sorodnika ali primer smrti in podobno. To- je seve zelo malo, ker ne gre, da bi bili tete ali strici na tej ali oni strani meje vedno- po potrebi bolni, da bi jih mogli obiskati. Neugodno je tudi, da z obmejno propustnico' ni dovoljeno prekoračiti meje tudi v nedeljah, kar je za mnoge zelo nepripravno, ker je treba odpotovati že v soboto, vrniti pa se je mogoče šele v ponedeljek. Ljudje pa imajo najbolj čas v nedeljah, kar bi povsem zadostovalo za enodnevne obiske. Želeti bi bilo, da bi to omejitev od- Nekoliko statističnega drobiža iz Celovca Direkcija zvezne policije v Celovcu navaja v svojem letnem poročilu, da je znašalo) stanje prebivalstva v glavnem mestu ob koncu leta 1956 68.251 oseb, med temi 3324 inozemcev. V območju zvezne policije v Celovcu deluje 416 uslužbencev in policijskih uradnikov, ter obsega njihovo službeno področje 5657 hektarjev s 751 cestami. V minulem letu je kriminalistika odraslih znatno upadla, kar pripisujejo ustaljenemu in rednemu zaslužku. Mnogo skrbi in dela pa so povzročili policiji mladostniki, ki so zakrivili! kazniva dejanja. Na dnevnem redu so bile predvsem tatvine motornih vozil in koles, kakor tudi tatvine drugih predmetov, da bi prišli do denarja. Mladostni so se v več primerih združevali v pravcate organizirane tolpe. Rekord pri tatvinah koles je dosegel neki šolar, ki je pokradel kar 32 koles, neki drugil pa jih je imel na vesti 30. Veselje za vozačenje je- gotovo močan nagon pri mladostnih, da kradejo vozila. Na drugi strani pa prevladuje težnja, da bi na tatvinski način prišli do denarja ih tako utešili strast po raznih nasladah. Vedno spet pa poudarjajo, da vzbuja pri mladostnih nagnjenje do kriminala branje kvarne plaže, obiskovanje pustolovskih filmov in vpliv slabe tovarišije. Starejši letniki so zakrivili več goljufij in so mnogo lahkomiselnih ljudii oplačkali za lepe vsote. Nadzorstvena komisija za cene je zaradi prekoračenja cen naložila kazni v skupnem znesku 10.959 šilingov. Kriminalni oddelek je imel v minulem letu opravka z enim primerom umora in enim primerom poizkušenega umora. V 86 primerih je morala policija nastopiti zaradi ropov, nravstvenih zločinov, hudih telesnih poškodb in podobnih dejanj. V 27 primerih je šlo za izsiljevanje in nevarne grožnje, 24 oseb se je nasilno zoperstavilo poslujočim policijskim organom. V 297 primerih se je morala policija ukvarjati! s tatvinami, pri teh s 112 tatvinami avtomobilov. V Celovcu izhaja 65 vrst periodičnega tiska, med tem 4 dnevniki, 14 tednikov, 28 mesečnikov, 1 polmesečnik in 18 vrst drugega tiska. Motornih vozil je bilo pri policijski direkciji! ob koncu leta 1956 prijavljenih 8179, med temi 3879 osebnih avtomobilov, 2464 tovornih avtomobilov, 25 mestnih in 14 zasebnih omnibusov, mopedov pa navajajo 1007. ... In iz Beljaka Beljak je imel 31. decembra 1956 32.191 prebivalcev, od tega 794 tujcev. Leta 1956 se je v tem mestu rodilo- 1546, umrlo- pa je 626 oseb. Prvega januarja 1957 je bilo- v Beljaku javljenih 3209 motornih vozil, to je 214 več, kakor leta 1955. Od javljenih motornih vozil je 1191 osebnih avtomobilov, 497 tovornjakov, traktorjev in omnibusov, 1419 motornih koles in 508 mopedov. 77 vozačem motornih vozil so odvzeli dovoljenje za vožnjo, od teh 33 zaradil pijančevanja. Število prometnih nesreč v pre- teklem letu znaša 669, to) je za 65 nesreč manj, kakor leta 1955. K delokrogu policijskega komisariata v Beljaku spada tudi obmeino- kontroliranje na prehodih Podklošter, Vrata — Megvarje, Podrožčica, V preteklem letu so na teh prehodih kontrolirali vsega! skupaj 2,912.539 oseb. Že samo- na mejnem prehodu Vrata — Megvarje so policijski organi kontrolirali 1,710.300 potnih listov. V Podrožčici, kjer se nahaja kontrolna postaja za potnike z železnico, so kontrolirali v preteklem letu 274.382 oseb, ki so potovale v Jugoslavijo ali preko Jugoslavije v druge balkanske dežele. Obmejni promet, tako v Jugoslavijo kakor tudi v Italijo, se je na območju beljaškega policijskega rajona povečal za cela 102 odstotka v primerjavi z letom 1953, v primerjavi z letom 1954 za 62 odstotkov in V primerjavi z letom 1955 za 21 odstotkov. Posebno številen je biil promet z motornimi vozili na mejnem prehodu Vrata — Megvarje, kjer so- v preteklem letu kontrolirali 438.226 avtomobilov, to je za 167 odstotkov več, kakor leta 1953. Beljaška policija je v svojem delokrogu zabeležila tudi 1708 kaznitvih dejani: od tega 151 goljufij in 606 tatvin in druga kazniva dejanja. Pri 1320 kaznivih dejanjih je polilcija storilce odkrila, med njimi je bilo 1236 Avstrijcev in 84 inozemcev. Pri 1135 kaznivih dejanjih, ki se nanašajo na tatvine in sleparije, je bilo- udeleženih 67 otrok do 14 leta starosti, 141 mladoletnikov do 18 let in 1112 moških in žensk nad 18- let. Radine Večerja, ki smo si jo privoščili minulo nedeljo zvečer, ni bila vsakdanjega značaja, temveč skupen poskusni obed, ki so ga nam pripravile tečajnice kuharskega tečaja. Kakor znano, traja pri nas že četrti teden kuharski tečaj, kjer se tečajnice pod vodstvom svoje voditeljice Ančke Koko-tove učijo kuharskega znanja, ki je pravzaprav tudi umetnost. Teh nekaj tednov ni dolgo, toda že so si gojenke osvojile toliko sposobnosti, da so hotele tudi gostom pokazati, kaj že znajo. In zares, povabile so okoličane na poskusno jed. Vreme je bilo skrajno neprijetno in pričakovati bi bilo-, da bo vsak ostal raje doma, kakor pa da bi se podal v gostilno k Mežnarju, kjer je bila prireditev. Toda Radišani so prišli v takem številu, da je bil gostilniški prostor skoroda premajhen. Petinšestdeset gostov so našteli, kar pomeni lepo- in častno število. Ko so pričele tečajnice streči, reči moramo-, da so po vseh pravilih servirale, so postali gostje pozorni in neučakljivi, kako jim bodo teknile predložene dobrote kuharske iznajdljivosti in sposobnosti. Ni naša navada, da bi preveč radi hvalili, toda tukaj moramo izreči vse priznanje in pohvalo ter naše občudovanje, da so se tečajnice v kratkem času že tako usposobile v kuharski stroki. To dejstvo je pripisati marljivosti in prirodni nadarjenosti vsake posamezne tečajnice in sposobnosti voditeljice, ki je znala vzbuditi pri vseh gojenkah zanimanje za to za vsako dekle in ženo prekoristno stroko. Po izdatni in okusni večerji pa je naš Šime j s svojimi pevci in pevkami z lepim prepevanjem domačih pesmi nad vse prijetno poživil večer. Med vsemi je nastala prisrčna in iskrena družabnost, ki je trajala v pozne nočne ure. Ker smo- se že na tem večeru tako dobro imeli, opozarjamo ob tej priložnosti tudi na razstavo) in zaključno prireditev, ki bo predvidoma na pustno nedeljo. Upamo, da bo takrat lepo vreme in. pričakujemo, da se bomo pri tej priložnosti v zelo obilnem številu od blizu in daleč srečali na naših sončnih Radišah. pravili in tako ustregli vsestransko izraženim željam. V tisku beremo, da je na italijansko-jugoslo-vanski meji zelo razgiban in sproščen obmejni promet. Število potnikov, ki se poslužujejo- ugodnosti videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu, je zelo viso-ko in stalno narašča. Tudi na tej avstrijsko-jugoslovanski meji želi prebivalstvo na obeh straneh, da bi določbe o malem obmejnem prometu razširili in olajšali. Velika pomanjkljivost je, da na železniški progi med Pliberkom in Prevaljami še vedno ni urejen osebni potniški promet. Za potnike, ki se pripeljejo) z vlakom v Pliberk in hočejo v Jugoslavijo, nastane težak problem, kako zmagati številne kilometre pešpoti preko- meje, ker ni pravega in rednega prometnega sredstva. S pliberške postaje na mejo- je dobre 4 kilometre, od meje do Prevalj pa okoli 6 kilometrov. Lahko si je predstavljati, da takšno- potovanj e- ni prijetno, posebno- še, če prenaša potnik kakšno prtljago in če so med potniki otroci ali starejši ljudje. Ob neugodnem vremenu pa je zadeva še bolj mučna. Čudno je, zakaj tako dolga ni mogoče tudi na tem sektorju urediti železniškega potniškega prometa. Preko jugoslovanskega ozemlja vozi dnevno dvakrat o-bestransko motorni vlak iz Celovca v Wo-lfsbe-rg. Ali ne bi mogli enemu izmed teh vlakov priklopiti poseben vagon do Dravograda in nazaj, kjer bi se lahko prevažali potniki, ki potujejo v Jugoslavijo in obratno-. Zdi se mi, da bi to ne bilo tako nemogoče in potovanje bi bilo- tudi na tem mejnem prehodu ugodnejše. -&■ flGSaBHGEJ! Petek, 22 februar: Sv. Peter s. Sobota, 23. februar: Peter D. Nedelja, 24. februar: Matija Ponedeljek, 25. februar: Valpurga Torek, 26. februar: Matilda Sreda, 27. februar: Gabriel Četrtek, 28. februar: Roman Ceste bodočnosti Danes vozi! po cestah Amerike 51 milijonov osebnih ter 10.3 miliiona tovornih Avtomobilov. Zato so' začeli že nred nekaj leti graditi t«ko imenovane »eksnresne ce-*te«, ki omgočaio hitreiši. prevoz na daljah Progah, razhremenmieio ostale ceste 1® nenazadnje zmanišuieio število nesreč. Statistike so namreč pokazale, da se na eestah, ki nimaio nobenih križišč, dogaja *a Polovico manj prometnih nesreč, kot na °®talih cestah. V decembru leta 1956 so imeli v Združenih državah Amerike 9420 kilometrov ekspresnih cest. Pomen teh cest ie predvsem v tem, da ne pozna io nobenih križišč. V vsej dolžini takšne ekspresne ce-®te ni niti enega prometnega znamenja, ki bi kakorkoli zaviralo promet. Kadar je aovoliena na taki cesti unoraba vseh vo-*il (torei osebnih in težkih avtomobilov), P°tem govorijo Američani o »freeway«, kadar pa je dovoljena na taki cesti samo ^Poraba osebnih avtomobilov, potem govorijo Američani o »parkeay«. Dve tretjini celotne mreže ekspresnih aest ie prostih vsakršnih pristojbin, medlem ko spada 2660 kilometrov med tako Imenovane »toll highways«, to so- ceste * mitnico. S pristojbinami, ki jih pobirajo Pd uporabnikov teh cest, gradijo nove ekspresne ceste. Verjetno pa bodo v kratkem tudi te ceste oproščene vsakršnih Pristoibin, če bo ameriški kongres sprejel veliki Eisenhowrov načrt za gradnjo Povih cest. Ta načrt namreč predvideva, bo krila 90 odstotkov stroškov za gradijo novih cest ameriška zvezna vlada. Ameriške zvezne ceste, ki bodo po tem Načrtu znatno razširjene in izboljšane, obdajo danes sedmino vseh cest v Ame-^ki. Strokovnjaki pa trdijo, da bo le majcen odstotek teh cest dorasel ogromnemu P°rastu prometa v naslednjih desetih le-Hh. Predsednikov načrt namreč predvideva mreža cest, od katerih je le 11.200 km dvotirnih, 45.000 km štiritirnih, 3700 km Pa celo šesttimih. Razen tega so strokovnjaki mnenja, da je treba za obnovo občinskih cest vložiti nadaljnjih 75 miliiard dolarjev, da bi zmogle promet v letu 1970. Iki večini teh cestnih gradenj bo do 50 °/o Novo zdravilo za alkoholike V Kanadi! so dali v promet nov prepast za pobijanje alkoholizma. To' zdravilo, Pnenovano temposil, izzove stud proti alkoholu, je pa brez slehernih neprijetnih P°sledic. Če pa oseba,, kil je užila to protialkoholno sredstvo, ponovno začne piti, nastanejo v njegovem organizmu neprijetne reakcije. Zdravniki pravijo, da je n°vo zdravilo še učinkovitejše, kot pa n°slej že poznani preparat antabus. ,ljOOOOoo *• riNŽBAR >cP žRva knjiga c^OBODNIM SONCEM POVEST DAVNIH DEDOV Toda vselej so' se ustrašili bliskovitega P°9leda Svarunovega. Ponosno je jezdil v opravi konjika, poleg njega je nosil vo-lak Hilbudijev prapor, divjega merjasca 114 pozlačenem drogu. Ukrotili so divjo frast po svobodnih kretnjah, umolknili 4,1 teptali visoko travo, da bi čimprej dolbli do, ciija jn se osvobodili bremena, akaj vsi so bili prepričani, da je Svarun ,aradi zmage od veselja ponorel, ker jih' a tako obremenil. Dolga senca je ležala ^ 9riča po ravnini, ko je vojska dospela v Podnožje. Brez reda, v divjih skokih, j s® bojevniki zagnali v grmovje 'in po-9H v rumeno listje in suho* travo. Sleme Rietali z glav, oklepe so s truščem bu-ll ob tla. Smeh in krik se je razlegal ’0c\ gričem po* vsej gošči. Bila je neureje-.a in nebrzdana četa svobodnih ljudi, pi-!anih od zmage. Tedaj pridrvi na konju med starce Sva-Namrgodeno čelo, kakor jeznega Pe-®a, oči vse* v ognju. »Na noge! Oblecite lePe, šleme na glavo! Ali ste vojaki? stroškov krila zvezna vlada. Te velike stroške naj bi zvezna vlada krila iz zvišanega davka za gorivo, avtomobilske gume, tovornjake, prikolice in avtobuse. Največja dovoljena, brzina na ekspresnih cestah je 85 do 105 kilometrov na uro in policija skrbno nadzoruje vozila celo z radarskimi napravami, da hitrosti ne prekoračijo. Ta neprestana policijska kontrola je tudi mnogo pripomogla k temu, da je vožnja po ekspresnih cestah mnogo varnejša, kakor po ostalih cestah. Najlepša med ekspresnimi cestami je brez dvoma cesta New York — Buffalo, ki! je s svojimi 680 kilometri tudi najdaljša »mitniška« cesta na svetu. Računajo, da se bo peljalo letos po njej 50 milijonov avtomobilov in da bodo znašali dohodki na mitnini preko 28 milijonov dolarjev. Čez štiri leta bo promet na tej cesti predvidoma narasel na 82 milijonov vozil, leta 1975 pa po mnenju strokovnjakov celo na 110 milijonov. Dohodki se bodo torej zvišali na 46 oziroma na 71 milijonov dolarjev. Stroški gradnje te orjaške ceste, ki so znašali 580 milijonov dolarjev, bodo torej še pred letom 1970 popolnoma povrnjeni. Ameriško pristaniško mesto Boston, ki šteje 791.000 prebivalcev, je rešilo vprašanje stalno naraščajočega prometa na ta način, da je dalo zgraditi avtomobilske ceste na stebrih. Take ceste peljejo čez glavne prometne žile in tako razbremenijo glavne ceste. Promet je hitrejši in varnejši. Električni stol Zaradi praktične izvedbe izmeničnega toka visoke napetosti je prišlo^ konec prejšnjega stoletja do* hudega konkurenčnega boja med Edisonova tvrdko, ki je prevladovala nad tržiščem, istosmemega toka, in podjetjem Georga Westinghousa, ki je v Ameriki kot prvo* uporabljalo izmenični tok. Ko se je na nekem daljnovodu We-stinghousove družbe z izmeničnim tokom smrtno ponesrečil električar, je uprava Edisonovega podjetja izrabila ta nesrečni dogodek za boj proti tekmecu. Podjetje je poslalo nekega svojega inženirja na pot po Ameriki!, kjer je na sejmih, industrijskih razstavah in drugih javnih krajih praktično prikazoval nevarnosti izmeničnega toka z napravo, s katero* je ubijal mačke, pse in druge male živali. Nekemu ameriškemu senatorju je prišlo med tako predstavo na misel, da bi Tolpa zdivjana! Posluh Svarunu, starosti, sicer me vrzite s konja: in prebodite me in srce mi izpulite pa, ga obesite na vejo* za vabo volku in lisici! Bolje bo ocetnemu srcu v črevesu zveri ko v prsih, ki naj vodijo vojske s takimi ljudmi. Na bese, sramota nad. vas!« Iztok je planil med mladce in govoril Svanmovo* povelje. Z dvignjeno* roko* je veleval, njegove besede so padale med Slovene kakor kladivo, pod katerim vse klone. Vrva je potihnila, trume so se dvigale. Zdelo se jim je, da jih davi sama Morana za glasne goltance. Svarun je bil kakor grozeči bog, ki utegne treščiti z ognjem mednje, in Iztok se jim je zdel za čevelj višji in njegova, pleča so bila kakor hrib. »Ko ugasne sonce — poglejte, sence so že neizmerne; — tedaj se dvignemo* in gremo do mosta, pa čez in nad tabor. Preden bo polnoč, boste zahvalili Svetovita, ki mi je vdahnil ukano!« Vojščaki še zdaj niso razumeli, kaj misli. Mnogo upornih misli se je dvigalo, ko so povezovali šleme na glave in pripenjali oklepe. Z' vprašujočimi očmi so buljili v starosto, ki jih je uvrščeval v red prave bizantinske vojske. Sence so se iztegnile, zatrepetale in izginile. Sonce je utonilo. »Naprej!« Iztok je jezdil prvi. Molče je korakala četa za četo*. Spredaj bilo mogoče tako napravo uporabljati za izvrševanje smrtne kazni. Na predlog tega senatorja sta predstavniški dom in senat države New York sprejela zakon o izvrševanju smrtne kazni z aparaturo na izmenični tok. Prav v istem času je neki William Kemmler ubil svojo* ljubico. Kemmlerja so zaradi tega zločina obsodili na smrt. Po izreku smrtne kazni je sam zahteval, naj ga usmrtijo na električnem stolu«. Vendar pa tedaj električni stol še ni bil {Izpopolnjen in so Kemmlerja usmrtili na precej okrutnejši način, kakor ga je sam uporabil pri svojem zločinu. Pri usmrtitvi je, bil električni tok preslab, da bi ga onesvestil. Šele ponovno spuščeni tok je usmrtil zločinca, ki je moral umreti v najstrašnejših bolečinah. Tako1 je bil Kemmler težko oboroženi, v sredini svobodni! Sloveni, zadaj lokostrelci in pračarji. Bil je molk, pod nogami je hrumela stepa. V sivem mraku so zagledali Donavo*, širok, gladek pas preko ravnine*. Na pasu črna proga. Proti! njej je obrnil Iztok konja. »Pripravite kopja, sekire in meče!« Iztok se je* okrenil in sporočil povelje. Šlo je šepetaje od ust do ust. Jermeni so izpustili sekire, ročaji mečev so tičali v krčevito stisnjenih rokah, kopja so* se povesila. V vojščakih se je zbudila strast, ukresal se je ogenj in želja po boju. Za črno progo* se je dvigal četverokot, iiz katerega je puhtel dim. Iztok je zamahnil z mečem proti dimu. Vse oči so obvisele na taboru. Zmračilo se je popolnoma,. Siva megla, ko tančica, je priplula navzdol po Donavi. Sto korakov so bili še) od mosta. Dve temni senci! sta se premikali pred njim. »Straža«, pomisli Iztok,. Sklone se na levo, sklone na desno in šepetaje naroča. Hitreje je nato stopil konj, vojščaki so pritiskali za njim. Dojezdil je tik pred most. Meseca še ni bilo. Straža se je dostojno umaknila na desno in levo in pozdravila .Hilbudija’. Ali že sta počila dva oklepa, mogočni sulici!, zagnani z vso silo, sta predrli čuvajema. prsi. Zgrudila sta se in kriknila. Toda krik je zaglušil hrup na mostu. Grmeli so plohi pod nogami vojske, ki je hitela čez reko. Ali že veste . . . — da so imeli že v starem R?mu avto- matične bifeje, vegetarijanske restavracije, cestno razsvetljavo in javna stranišča, za katere uporabo je bilo treba plačati določen znesek. i, — da so prevozili kurirji po cestah v rimskem imperiju tudi več kot 200 kilometrov na dan. Njihovi vozovi so se pomikali po kolesnicah, širokih 144 centimetrov, kolikor je širina naših normalnih železniških prog. — da je stanovska organizacija glas-beirkov v starem Rimu že pred novim štetiem, to je pred 1957 leti, začela stavkati, ker so glasbenikom ustavili dodatek iz državne blagajne. Stavka je takrat tudi uspela. — da so imeli že v starem Rimu taksije s taks'metri, in sicer je bila pritrjena na os voza posebna priprava, tako da je po določenem številu obratov padel kamenček v posodo pod njo. — da bo novi kabriolet Jaguar »HKSS« najhitrejši avto v kategoriji serijskih športnih avtomobilov. Strokovnjaki domnevajo, da bo novi Jaguar dosegel hitrost 273 km na uro in na ta način potolkel športni avto »Mercedes«, ki zmore »samo« 257 kilometrov. — da bo francoska mornarica v kratkem začela izdelovati batiskaf, s katerim bodo po računih strokovnjakov dosegli globino 10.000 metrov. Ta zapletena strojna naprava v obliki kroglo bo imela v premeru dva metra, njen oklep bo iz kovanega jekla in bo debel 16 centimetrov. To bo zadostovalo*, da bo batiskaf zdržal strahoviti pritisk ene tone na kvadratni centimeter V morski globini 10.000 metrov. — da je v Ameriki okoli 25 milijonov lovcev in ribičev. Vsi ti zapravijo letno okoli 300 milijonov dolarjev za svoj šport. Na vsakega, lovca odpade 79.50 dolarja (1 dolar je 25 šilingov), na vsakega ribiča pa okoli 92 dolarjev. prvi človek, ki je končal na električnem stolu, zgodilo pa se je to* 6. avgusta 1890. Današnji modeli električnega stola, so v vsakem pogledu zadnja beseda znanosti. Smrt nastopi v delcu stotinke sekunde, in sicer zaradi popolne paralize osrednjega živčnega sistema. Ječarji privežejo obsojenca na elekričnil stol. Na glavo, ki jo pred smrtjo obrijejo, mu nataknejo usnjeno čelado, v kateri je kovinska elektroda, skozi katero gre električni tok, medtem ko morajo biti noge bose in so spojene z drugo* elektrodo. Napetost je spremenljiva, giblje pa se med 500 in 2000 volti. Tedaj se veselo oglasijo trombe z okopov. V taboru se dvignejo plamenice, vrata se na stežaj odpro. Takrat je v trenutku razumela vsa vojska Slovenov Svarunovo ukano. Bizantinci so mislili, da se vrača zmagoviti Hil-budij z ujetniki!. Sloveni so se zagnali divje na most, zakričali in zatulili, da je zaječalo ozračje in udarili z groznim, navalom na tabor. Iztok je bil že med vrati. Straža je ostrmela, Vrgla je plamenice ob tla, naj-hrabrejši Sloveni so se zapodili skozi dveri. Udarile so sekire, pokali oklepi, tolkli in klali meči, Nastala je grozna zmešnjava. »Sklavenoj, Sklavenoj!«* je bučalo po taboru. Na sredi pretorija pred Hilbudijevrm šotorom je bila bliskoma, zbrana četa. V taboru se je pojavil Hilbudijev duh. Hipoma so se dvignili meči, telesa so zakrili ščiti in nastala je neprodima stena, ob katero je butalo valovje Slovenov. Svarun se je zmotil, ker je* mislil, da, bodo Bizantinci neoboroženi. Kadar koli je Hil-budij odjezdil na pohode, je morala biti posadka noč in dan pripravljena, da bi mu priskočila na pomoč, če bi bila sila. In zato se je razvnel tako grozen boj, kakor ga še ni doživel nihče izmed vseh vojščakov. * Po grško za Slovani. • — Štev. 8 (773) | 2Ea oddih 1 N ! R A Z V E D RILO 22. februar 1957 DUŠAN MEVLJA Prijetna smrt Ktrih je prosil blagajničarko, naj mu Kamenja novi svetli dvadinarski kovanec za starega. Rad bi se tehtal. Tehtnica je požirala samo stare kovance. Bila je tipična predstavnica nezaupljivosti proti vsemu novemu. Medtem ko se je tehtal In že vnaprej z gotovostjo pričakoval na kazalcu tradicionalno številko 75 kg (naslednji hip se je pokazala), se je v čakalnici javnega kopališča zhralo precejšnje število opranih in prečiščenih ljudi, ki' so zaradi zdravja posedeli še nekaj minut, preden so odšli na sveži zrak. Njegova teža je torej stanovitna. Bil je v tistih letih, ko ga čustva niso več izpodjedala. Ustvaril si je svoj slog življenja in njegovo geslo je bilo: umirjenost v vseh pogledih. Sedel je za mizo poleg debelega gospoda, ki mu je parna kopel zapustila na obrazu debele kapljice. Ena ilzmed strežnic v beli obleki se je pogovarjala z blagajničarko skozi blagajniško linica. Poleg Kirina se je usedel neki visok črnolas mladenič z intelektualnim čelom. Prižgal si je cigareto in puhnil dim Kii-rinu pod nos. Ta je z roko odganjal dim z ozlovoljenim obrazom. Mladenič se je nasmehnil. »Kar smejte se,« je rekel Kiriin, »to je zelo smešno, če nekdo ne prenese dima. Res, ha, ha, zelo smešno!« Mladenič se je zresnil in pričel puhati dim v drugo smer. Kirm je izrabil poVo telesno higieno. Vsi čakamo, da se ohladimo in da nam čas hitreje mine, bi bilo umestno, če bi se pogovarjali o čem pomembnejšem! Mene na primer zanilma, kaj vse doživlja takale strežnica v kopališču. Kako izvršuje svoj poklic, Kakšne so njene težave in tako dalje.« Kirin se je namrdnil: »Aha, vi ste žumalist. Ali morda celo pisatelj? Zanimajo vas usode ljudi. No, tu menda ne boste našli pretresljivih mo- Drugič se je zadeva končala še slabše. »Ali morda veste, so Peruškina vnesli' v seznam nagrajenih?« me je ob drugi priložnosti povprašal upravnik. »Vodja oddelka meni, da ni zaslužil nagrade, vendar sem sam povsem drugačnega mnenja.« »Škoda, Peruškin pa zares ne zasluži, da tako dobro mislite o njem!« Spet nisem zadel v črno. Naposled se je včeraj pripetil popolni nesporazum. V načrtovalnem oddelku imamo uslužbenca Zaznobina. Slab delavec, mimo tega pa šd fičfirič. Jaz sem hotel celo govoriti z našim starim upravnikom, da bi Zaznobinu odpovedali, vendar sem si. na srečo premislil. Takoj po prihodu novega upravnika sem izvedel, da je Zaznobin z njikn v nekakšnem sorodstvu. Ali mu je zet po teti ali pa svak po stari materi. No, in že me je poklical novi: »Ali dobro poznate Zaznobina?« »Kako bi ga ne!« sem odgovoril. »Izvrsten dečko. Mnogo obeta.« Upravnik pa, kakor da me je z ušesom sekire po glavi: »Kaj obeta, tega ne vem, vendar pa ga moramo izročiti sodišču. Vzel je tri tisoč za službena potovanja in zdaj je že dve leti tega, kar ne da obračuna!« Stojim itn molčim.. Sem vodja personalnega oddelka s štirimi leti prakse, vendar še vedno nasedam. Če se bo tako nadaljevalo, se bom moral zares prekvalificirati. Prijatelj, prav tako načitan človek, mi je svetoval, naj berem Dostojevskega. Ni slab pisatelj, je dejal. Ne da bi opustil proizvodnjo, je obvladal poklic psihologa. Tn zdaj z vso vnemo brskam po knjigah tega nekakšnega Dostojevskega. tivov. Kaj naj doživlja takale strežnica, ki za umazanci čisti kabine in kadi? Ali pa pediker, ki obrezuje nohte in kurja očesa?« Mladenič mu je ganljivo poučno razlagal: »Dragi goapod, v vsakem človeku je kaj pomembnega in umetniške obdelave vrednega. Ali pa se motim? Tu in tam se najde tudi kakšna izjema.« (Pri tej besedi je čisto določeno pogledal Kirina.) Ta ni občutil ostil. Mladenič je nadaljeval: »Če bi bil jaz pediker in bi obrezoval Vaše nohte in vaša kurja očesa, bi si vsekakor utvarjal, da opravljam pomembno civilizacijsko nalogo...« »Poslušajte, vi, mladenič, zdi se mi, da brijete norce...« Zagotavljam vas, da se pogovarjam čisto resno,« ga je miril mladenič z intelektualnim čelom, ki je bil V resnici novinar, kot je uganil Kirin. Sledil je nekajminutni molk, ki so ga izpolnjevale ponavljajoče se kretnje rok čakajočih kopalcev, ki so si brisalil razgreta čela. Kirin je razmišljal, kako bi zavezal jezik novinarju. Ko je iztuhtal primemo poanto in je odprl usta, da bi jo izrekel, je presekal molk presunljiv krik strežnice, ki je pritekla s hodnika. »Umrl je! Umrl je! Pomagajte!« Planila je k blagajni, kjer je stala druga strežnica in čez čas so govorile vse vprek — obe strežnici! in blagajničarka. Debeli gospod je stopil k njim, počakal, da je blagajničarka telefonirala mrliškemu ogledniku, in se vrnil vidno pretresen k čakajočemu omizju. Kirin ga je vprašal: »Kaj se je zgodilo?« »Neki moški okrog petdesetih, močan in zdrav, je umrl v kadi. Srčna kap. Bil je stalni gost kopališča. Poslali so po mrliškega oglednika,« Mladenič z intelektualnim čelom je dejal Kirinu: »Pa pravijo', da se v kopališču ne zgodi ničesar.« Debeli gospod se je pričel strahovito potiti: »Vsil pridemo na vrsto1, slej ko> prej. In jaz sem tako strašno debel.« Gospod z zelo bledim obrazom je pripomnil: »Tudi suhe ljudi zadene kap, Vzrok ni v debelosti.« Debeli gospod je hvaležno pogledal gospoda z bledim obrazom in rekel: »Kar zadeva zadnji počitek, smo popolnoma brez močil. Nanj ne moremo vplivati. Tudi s podkupnino' se ne da življenja podaljšati. Tu tudi korupcija ne vžge. In vseeno: smrt je nekaj strašnega. Nekaj neizrekljivega.« Kirinov obraz je izražal veselost: »Srčna kap v kadil? Prijetna smrt. Oditi čist in skopan na oni svet, ali ve morda kdo za kakšno lepšo priložnost?« (Odlomek) I. Verhovcev: Žrtev, psihologije Ko so Sloveni zunaj tabora zaslišali krik in stok in lomljenje oščepov, so se zagnali na okope, lezli drug na drugega in se pehali preko lesenega zidu. Od vseh strani so se drevili v tabor in se valili na sredo v strašno živo kopo, ki je štrlela od sulic, se svetila od mečev — kri je brizgala, trupla so se grmadila na tleh. Spotikali so se in padali borci drug čez drugega v gorko mlako krvi. Mogočna stena bizantinskih vojakov je pokala, se preklala, se zopet strnila in grozno sekala z meči krog in krog. Vedno večji hudournik je treskal vanjo, stena se je začela umikati, nenadoma se nagne, Sloveni pritisnejo, stena pade. Toda v istem hipu se odpro vrata na zapadni strani tabora, skoznje vdre bizantinska konjiča, ki jo je ščitila doslej živa stena. Zarezala se je v tolpo nagih Slovenov, meči so se pogrezali v živote, na levo iin desno so padala trupla, konjiča si je presekala pot in odvihrala proti jugu v nočno temino. Stokanje, vzdihi, hropenje in grgranje se je razlegalo po taboru. Sloveni so drli čez kope ih v divji gonji pehali drug drugega v jarke. Kdor še ni zasegel boja, je hrepenel po krvi, bil po mrtvih truplih in diVjal v besni omotici. Trobili so rogovi, starešine so klicali, gnali ljudi in jih tolkli. Vse je pobesnela, vse zdivjalo in bati se je bilo, da se med seboj pokoljejo. Svarun je velel zažgati plamenice. Tu- di mesec se je počasi splazil na nebo. Na okopih je mrgolelo golih ljudi z dvignjenimi sulicami, z meči nad glavo, s kiji in sekirami v rokah. Sredi tabora pa je ležala strašna žrtev Morane, vzdihujoča in hropeča, polita s krvjo in posuta z zlomljenimi! kopji in s skrhanimi meči. A na dnu žrtev je ležal junak, nada slovenske vojske, pokrit s trupli — Iztok. SEDMO POGLAVJE Minila je polnoč, okoli Hilbudijevega tabora pa je rohnela grozna vika. Krog in krog so goreli ognji, ob njih je bučala vojska kakor na pol blazna. Tabor je bil čisto oropan. S šotorov so potrgali volovske kože in ponjave ter jih razvlekli po ravni. Razgrinjali so jih po tleh in se valjali po njih, se pretepali zanje, jih vlačili drug drugemu izpod telesa in jih trgali na kosce. Oplenili so žitnico ih zalogo suhega mesa. Pulili so se za gnjati, raztresali žito, se preganjali od ognja do ognja in razgrajali vsi! omoteni od slavne zmage. Le modri starešine in stari vojščaki so sedeli resno ob Svarunovem ognju. Videli so, kaj počenjajo mladci, kako razgrajajo pastirji in ljudje, divji kakor volkovi, zavistni in nevoščljivi in pripravljeni na večno zabavljanje in pretep. Nihče se ni dvignil, da bi jih krotil in miril. Poznali so dobro svoj zarod. Kakor mla- di turi so' rasli v gozdu pod svobodnim soncem. Komaj so se skolebali iz naročja materam, že so tirali jagnjeta v goščo in na pašnike ter nočevali pri njih in se bali samo težke roke starešine, katerega so spoštovali njihovi očetje, ker so ga sami izvolili in se prostovoljno podali njegovi oblasti. Starešine niso pogrešali nobenega tovariša. Mladina je naskočila prva, pustili so ji krvavo delo in ostali iz večine zunaj tabora. Toda na njih licih je bilo vendar veliko in ponosno veselje nad zmago. Samo Svarim je bil žalosten, tako žalosten, da se' je sključil v dve gube — ponosni starosta, zmagavec tako drzovitega Hilbudija. Edina opora njegova, Iztok, ki je dokazal v tej vojski, da bo vreden sin slavnega rodu Svarunov, ta sin je ležal kakor mrtev blizu ognja pod platnenim šotorom. Ko je ponehal boj, oče ni miroval, dokler niiso izvlekli izpod grmade sinovega trupla. Po licu so se mu udrle solze, ko so dvignili Iztoka, vsega v krvi. SvaTun se je zgrudil nanj in se razjokal. Nenadoma se je dvignil. »Ni še mrtev! Srce je vztrepetalo!« V očeh mu je zažarelo upanje. Ponesli so mladca iz tabora, razpeli šotor in ga položili vanj. Svarun je poklical vrača, ki je bil mogočen v rodu Slovenov in čaščen pa spoštovan kot velik prerok, ki mu bogovi razodevajo skrivnosti. Vrač je slekel Iztoku oklep, odpel šlem in skrbno umival okrvavljeno telo ter iskal rane. Pritiskal je uho na srce in zadovoljno kimal.. »Zitvi, Svarun, tvoj Iztok živi!« Rane pa ni mogel zaslediti. »Udarjen? Omamljen?« je mrmral vrač. Hilbudijev šlem, ki ga je imel Iztok, je bil presekan in zmlinčen. »Omamljen je! Na glavo je udarjen s silno močjo. Iztok se zbudi, upaj, oče, in obljubi darov bogovom!« Svarun je sklenil žrtvovati najlepšega junca, če se sin prebudi in ozdravi. Vrač je velel očetu, naj gre iz šotora in ga pusti samega pri Iztoku. Svarun je spoštljivo poslušal in se vrni! k starešinam ter čepel v mogočni bolesti nemo med možmi. Trenutki so se mu vlekli in plazili brezkončno. Oziral se je na zvezde, gledal po mescu, pa vse se mu je zdelo prikovano na nebo. Nič se ni ganilo. V strašnem dvomu in čakanju je mislil starec, da premine, ptreden sine jutro. Kadar se je kdo približal ognju, če je zadonel vesel vzklik, se je stresel, privzdignil glavo in se ozrl Upal je, da prihaja vrač z veselim sporočilom. A ni ga bilo. (Nadaljevanje dedi) 22. februar 1957 NAPREDNIH GOSPODARJEV IHEJUIE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Štev. 8 (773) la boljši uspeli feniciovau/a Uspeh kmetovanja in zaslužek kmečke družine sta odvisna od tega, koliko in kakšno kvaliteto blaaa snravimo letno v denar. Naše kmetiisko tržno hlano na so v orvi vrsti novem in nraširie nem ter •aleko, v dmai vrsti šele nrihaiaio krompir, nerutnina in žito. tu in tam še sadie in oliarire. Tnrei !e naša kmediska tržna Proizvodnia taka, da ne snravliamo na trg toliko tena, kar iz zemlie zraste, kakor Pa tega, kar šele živina in nrašifi nreHe-laio v meso in mleko oz. maščobe. Prodajamo blago, ki ga nustimo dvakrat nre-delati. nrvič v zemlii, drugič Da v žetod-ČU živali. Potemtakem nosimo v uspehu Prolzvodnie dvakratni riziko. Na obeh področjih kmetijske proizvodnje pa hziko raste in pada s proizvodnimi stroški. Proizvodnih stroškov pri nrodukciji me-*a in mleka ne moremo znižati, če nismo T staniu. da z naimanjšim delom dosežejo visoke nridelke v rastlinski nroizvod-Pji. V stroškovniku rastlinske proizvodnie hamreč zavzema delo skoraj dve tretjini Proizvodnih stroškov. V celotnem povnrečiu potrebujemo za Proizvodnjo mesa in mleka največ trav in detelj. Skrb za visoki pridelek mora potemtakem veljati predvsem travnikom in v njil-''to zasejanim travnim in deteljnotravnim mešanicam ter deteliam. Trave in detelje v govedoreji ne predstavljajo samo osnovne krme (Grundfutter), temveč SO' istočasno tudi produktivna krma (Leistungs-futter). Pridelek trav in detelj ter sena od njih moramo predvsem iskati na travnikih, na žemlji, ki jo pokriva travnata ruša,. Tu nam ni treba gnojiti, orati, branati in sejati, tu je treba samo gnojiti. Odpadejo izdatki za seme, prihranimo pa si tudi *jalo. Uspeh ali pridelek na beljakovinah bogate trave in sena pa na travnikih ni nič maniši, kakor pa od mešanic trav in detelj, ki jih zasejemo na njivah. Pride-*ek trav in sena na travnikih je najcenejši. Zato moramo predvsem travnike izdatno gnojiti tako1 z hlevskim gnojem kakor z umetnimi gnojili. V prilikah, kjer travnikom še ne gnojeno, se še vedno bavimo z vprašanjem: od kod hlevski gnoj? Ta skrb je manjša, kakor izgleda na Prvi pogled. Če smo njive redno' zalagali s hlevskim gnojem, ne bodo zamerile, če bomo enkrat dalil vsaj en del tudi travnikom. Odvzeti hlevski gnoj bo na njivah v prihodnjih dveh letih nadomestilo vi-ffredno' gnojenje s 500 do 700 kg Thoma-8°ve moke ali superfosfata, 300 do 400 kg kalijeve soli in 100 do 300 kg nitramon-^nia po hektarju površine ter jesensko *eleno gnojenje z zasetvijo oljne repice kot najcenejšega semenja in najbolj pri-Pravne predhodnice za krompir, peso in koruzo. Pridelek na njivah ne bo nič manjši verjetno le večii, kakor je bil doslej, ^ravniki pa se bodo' za hlevski gnoj oddolžili že letos j dali bodo vsaj še enkrat k>liko pridelka, kakor doslej. Pridelek pa “O tudi po kvaliteti, se pravi po odstotku beljakovin, za polovico boljši. Od tega ?®ha bomo dosegli polovico več prirastka r1 mleka, kakor smo ga dosegli doslej. ^ lom pa bo izdatek za gnojila povrnjen G v prihodnji zimi Več sena pomeni več živine in več ^oja. če bomo po letošnjem vigrednem »boienju s hlevskim, gnojem gnojili v pri-b°dnji jeseni ali pomladi isti travnik še ? 700 kg Thomasove moke, 400 kg kali-'^e soli ter vigredi in po prvi! košnji še s 100 do 150 kg nU.ramoncala, po hektarju, bomo zelo hit.ro> — verjetno že v 0r'hodnjem letu — spravili pridelek od *6danjih 20 do 30 q na 60 do> 80 q sena b° hektarju. To pa predstavlja še enkrat visoko vrednost, kakor je bil izdatek 5® ffnojila. To nikakor ni prazna trditev, Gm.več tudi v naših prilikah stokrat po- resnica. uspešno proizvodnjo mesa in mleka obujem o poleg trave ih sena v prvi silažo ali koruzo za siliranje krompir in krmno žito. Kar tiče koruzo za siliranje, je za znižanje rizika pridelka predvsem potrebno, da ji izdatno gnojimo1 s fosfatnimi, kalijevimi in dušičnatimi gnojili. Tri in štiri metre visoka koruza z dvema in tremi storži ne more zrasti, če ni dobila vsaj 500 kg fosfatnih in najmanj 300 kg kalijevih in isto količino1 dušičnatih gnojil, slednjih predvsem v obrokih ob vsakem okopavanju. Pri odmeri prostora za silokoruzo upoštevajmo1, da je priporočljivo dati kravi 30 do 40 kg silaže na dan. Zato je sejmo toliko, da bodo vsaj sedanji silosi polni, če se že ne moremo odločiti za povečanje silosnega prostora. Silokoruza je po delu najcenejša o-kopavina. Položaj na trgu s krompirjem kaže, da se za prodajo splača krompir pridelovati le toliko, kolikor imamo zanj zanesljivih neposrednih odjemalcev. Krompir je marsikje prenehal biti naš direktni tržni proizvod in ima svoj pomen le še kot krmna rastlina. Tega pa ima tudi samo toliko, v kolikor njegovo oskrbo in spravilo z delom lahko' presežemo-. Kjer pa tega ne moremo, bomo za pitanje prašičev sejali raje več ječmena. Pri tem bomo izbrali najbolj rodovitne sorte, ki ob dobri postrežbi dajo 30 in več metrskih stotov pridelka. V pogledu na krompir kot krmno rastlino bi bilo še pametno preudariti, če ne bi na njegov račun do- neke mere sadili sladkorno peso za krmljenje. V tem pogledu se je v Podravljah odlično obnesla sladkorna pesa »Strubes GK«, ki daje več sušine in tudi več škrobnih enot po hektarju, kakor pa krompir, zato pri pitanto brez nadaljnjega nadomesti krompir. V primerjavi z navadno peso pa zaleže pri pitan iu 1 kg Strubes GK za 3 kg navadne pese. Zaradi obilo sušine se Strubes ČK skoraj nič ne krha in tudi ne gniie. Sicer zahteva sladkorna pesa nekoliko več oskrbe kakor krompir, vendar prihranimo parjenje, ker jo krmimo svežo. * Z vigredno setvijo1, gnojenjem in delom imamo v našem proizvodnem načrtu v rokah predvsem možnost, da olajšamo delo in znižamo proizvodne stroške naših krmnih rastlin, reje molznic in pitanja. Tu in tam navsezadnje ni tako važna izbira sort, kakor pa ustrezno gnojenje, predvsem travnatega sveta. Skrajnil čas je, da se odločimo za tak gnojilni načrt, pri katerem bo redno prišla vsaj polovica hlevskega gnoja na travnike. Prav tako skrajni čas je, da se odločimo za izdatno kali-fosfatno gnojenje. Oboje bo naš najboljši dopriinos k temu, da bomo z izkupički za mleko in meso krili svoje proizvodne stroške. In za to končno tudi gre. (bi) Gnojila lahko Ivosimo tudi po snegu Zimski čas lahko zelo uspešno izkoristimo za trošenje gnojil. Ker so gnojila običaino temne barve, pospešimo z njimi topljenje snega. To pa povzroči, da prilč-no gnojila učinkovati že v prav zgodnji pomladi. Vendar je treba dobro vedeti, katera gnojila smemo uporabiti pozimi. Za zimsko- trošenje so primerna samo počasi topna gnojila, ki se v zemlji vežejo in pri katerih ni nevarnosti, da bi jih voda odplavila ali izprala. Med takšna gnojila štejemo od fosfornih gnojil Tomaževo žlindro in razne surove in taljene fosfate, po novejših dognanjih pa tudi kalijeva gnojila, (kalijevo- sol). Od dušičnatih gnojil smemo uporabiti pozimi samo apneni dušik. Pozimi! trosimo gnojila navadno po travnikih in deteljiščih. Moramo1 pa jih Kako kemijo molznice v Švici Švica je znana po svojem velikem napredku v živinoreji in človek bi pričakoval, da, krmiio- tam živino tudi s čistimi beljakovinami in raznimi drugimi močnimi dodatki; vendar temu ni tako. Na marsikaterem posestvu vzdržujejo visoko mlečnost samo s pridelki s travnikov, in sicer poleti s svežo in komaj 5 do 6 tednov staro- travo-. Živini jo- pokla-dajo po volji. Pri tem ni nič hudega, če nekaj te trave ostane v jaslih in jo je treba po krmljenju vreči na gnoj. To ima kravar za odpadek ali za izbirek. Zanimivo je tudi, kako- kravar doseže, da poje krava toliko trave. Krmi jo dvakrat dnevno, in sicer od pol sedmih do pol enajstih in popoldne od petih do sedmih. Krmo dodaja v jasli v presledkih po 15 do 20 minut in samo toliko, kolikor je krava V tem času pojč. Tako zaužije krava dnevno 80 do 100 kg sveže trave. Tudi v zimskem času pokladajo samo pridelke s travnikov, vendar v dveh oblikah. Osnovna krma je seno. Tudi zanj se kosi trava po 5 do 8 tednih rasti. Senu pa dodajajo travno moko, ki jo pridobivajo takole: Uvelo- travo ali: deteljo, ki so jo pustili kak dan na soncu, naložijo in odpeljejo s traktorjem v najbližjo zadružno sušilnico, ki večinoma ni oddaljena več kot 5 km. Zmogljivost teh sušilnic je različna in tudi naprave so- napravljene v različnih tovarnah, le načeloi je v glavnem povsod isto. Krma mora na tekočem traku počasi potovati skozi več ogrevanih prostorov, ki so na zunaj vsi v istem kosu naprave. V njih je tempe- RAZNE OBJAVE 19. marca občni zbor Slovenske kmečke zveze Pokrajinski odbor Je sklenil, da se redni letni občni zbor Slovenske kmečke zveze skliče za torek, 19. marca 1957. Vsi delegati so naprošeni, da si ta dan rezervirajo za udeležbo na občnem zboru. Sorte in cene semenskega žita za vigredno setev Za vigredno setev bodo na razpolago naslednje sorte j arin: jara pšenica: KSmtner Kolben, Kamtner Grannen, Janetzkis Jabo1 — cena 380 šil. za 100 kg; » j ari ječmen: Haisa, Violetta, KSmtner — cena 370 šil. za 100 kg; oves: Flamingstreue, Emo Gelb, Austria Weiss — cena 312 šil. za 100 kg. Na te cene se še pribijejo stroški za vreče in opraševanje: pri pšenici in ječmenu 28 šil., pri ovsu pa 31 šil. na 100 kg. Cene detelje, lucerne in travnih mešanic Kakor ilzgleda, bodo letos vigredi Veljale za kg semena naslednje cene: Črna detelja, angl. seveda potrositi, in sicer vsaj 500 kg Tomaževe žlindre itn 300 kg kalijeve soli na 1 ha travnika. Lahko potrosimo1 tudi večje količine, zlasti na siromašnih parcelah. V tem primera bo povečanje pridelka še bolj izdatno. Na peščenih tleh pa bomo trosili kalijevo sol spomladi. Fosforna gnojila (Tomaževa žlindra in razni fosfati) lahko trosimo tudi v zelo velikih količinah, ker ostanejo v zemlji več let, dokler jih rastline ne izčrpajo. Pravimo, da gnojimo na zalogo. Po snegu lahko trosimo tudi na njivah. Tega dela se lahko lotimo brez skrbi, saj vemo, da se fosfor in tudi kalij iz zemlje ne izpirata. Nekaj previdnosti je treba le na nagnjenem svetu, da ne bi voda odplavila gnojila, še preden bi ta prišla v zemljo1. ih franc. izv. 42 — 46 šil. Črna detelja, avstr. izv. 46 — 50 šil. Lucerna 32 — 36 šil. Nokota 55 — 66 šil. Aleksandrinka 32 — 38 šil. Laška ljuljka 15 — 18 šil. Francoska pahovka 23 — 27 šil. Pasja trava 26 — 31 šil. Mačji rep 24 — 29 šil. Deteljno-travna mešanica, 2-letna 28 — 33 šil. Travna mešanica za men j. travn. 22 — 29 šil. Travna mešanica za stal. travn. 27 — 35 šil. Mešanica za pašnike 29 — 43 šil. Rok za davčne prijave za leto 1956 je treba ratura 80 do 100 stopinj Celzija In praviloma le v srednjem prostoru 140 stopinj Celzija. Na dragi strani naprave pada presušena krma naravnost v mlin. Od tod teče moka po- ceveh v vreče, ki jih kmet, čigar je bila ‘trava, naloži na voz in odpelje domov. Iz 100 kg tako uvele krme dobi 17 do 25 kg močne krme V prahu ali pa stisnjene v male brikete, ki jih živina laže uživa. Davčne prijave oddati: do 31. marca 1957 za davek na dohodnino in prometni davek, do 30. aprila 1957 za ohrtni davek. Kmetje, ki niso vezani na knjigovodstvo, morajo svojo prijavo za davek na dohodnino in prometni davek oddati priL stojnemu finančnemu uradu do 30. apriTa 1957. Krediti za mehanizacijo V kratkem bodo razpisani pogoji ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo- za dosego kreditov za nakup kmetijskih strojev, hladilnic in zmrzovalnic in posameznih napeljav za vodo. Formularji za prošnje so že sedaj na razpolago pri okrajnih kmečkih zbornicah. Pripravimo sivoje za delo Z vsakim dnem smo bliže pomladi i!n s tem tudi prvim pomladanskim opravilom na njivah in travnikih. Dandanes opravljamo večino teh opravil s stroji. Iz leta v leto uporabljamo več strojev za delo na polju. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bo stroj opravil svoje naloge le v primera, če ga bomo pravilno oskrbovali, če bomo z njim opravljali tisto- delo, za katero je namenjen, in če ga bomo obremenjevali s tolikšno močjo ali težo, za kakršno je izdelan. Čas za izvršitev pomladanskih del je zelo kratko odmerjen. Tu' pa nam je stroj dober pomočnik, saj pomaga pravočasno opraviti trošenje gnojil, brananje travnikov, oranje, setev itd. Vprašati pa. se moramo-: Ali stroj lahko vedno- polno izkoristimo? Kajti le v primera popolnega izkoriščanja stroja bomo hitro, dobro in tudi ceneno opravili delo. To pa dosežemo le, ako opravlja stroj svoje delo brezhibno in brez okvar. Zato moramo stroje za delo tudi primemo pripraviti. S pripravo strojev za delo ne smemo odlašati do zadnjega dne, pač pa jih moramo pregledati dovolj zgodaj, da lahko nadomestimo poškodovane dele z novimi. Morda bo treba ta ali oni stroj poslati v popravilo v mehanično delavnico. Vse strojne dele moramo temeljito očistiti, namazati itd. itd. Mnogo je del, ki jih moramo opraviti, preden vprežemo stroj ali ga priključimo k traktorju. Toda za ta opravila moramo imeti dovolj časa, da jih lahko temeljito izvršimo. Čim pa izgine snežna odeja, nimamo več časa za taka in podobna, »dvoriščna« dela. Torej je sedaj zadnji čas, da pripravimo stroje za delo in po potrebi nabavimo rezervne dele. Stran 8 Celovec, petek, 22. februar 1957 štev. 8 (773) Pred ustanovitvijo italijansko-avstrijske komisije za promet s Trstom V Trstu so pred nedavnim zasedali člani zbornice za pospeševanje prometa med Avstrijo in Trstom. Tržaški in avstrijski gospodarski predstavniki, ki so v vodstvu zbornice zastopani V enakem številu, so razpravljali o perečih vprašanjih, ki zavirajo razvoj še tesnejših gospodarskih stikov med Trstom in avstrijskim zaledjem. Sem spada zlasti nedavno povišanje avstrijskih tranzitnih tarif, ki utegne imeti občutne posledice za tranzitni promet po avstrijskih železniških progah do tržaškega pristanišča. S tem bo najhujše prizadet tranzitni promet med Zahodno Nemčijo' in Trstom, za avstrijske železnice pa nastaja izguba z izpadom tranzita med Madžarsko in Trstom, ki gre sedaj večinoma skozi Jugoslavijo. Italijanski železniški direkciji je uspelo doseči na železniški konferenci na Dunaju avstrijski pristanek na znižanje nekaterih tranzitnih tarif samo za zvez r, Češkoslovaško. Tržaški in avstrijski gospodarstveniki so razpravljali tudi o> bližnji ustanovitvi mešane komisije za okrepitev prometa. Ta komisija, za katere ustanovitev so sq sporazumeli v Rimu že konec leta 1955, bo imela sicer samo posvetovalni značaj, a ji pripisujejo velik pomen za tržaško pristanišče. Kakor kaže, se bo prvič sestala ob koncu marca, proučevala pa bo vsa vprašanja, povezana z železniškim in pomorskim prometom pa tudi o notranjem poslovanju javnih skladišč. Avstrijski gospodarstveniki so tudi zainteresirani na okrepitvi rednih pomorskih zvez tržaškega pristanišča in so1 na zasedanju v Trstu ponovili svoje tozadevne zahteve. Izrael zaostruje položaj Kljub številnim odločnim zahtevam Organizacije združenih narodov, naj bi Izrael takoj umaknil svoje čete tudi iz zadnjega dela egiptskega ozemlja, imajo izraelske čete še vedno zasedeno področje Akabskega zaliva ter obmejno področje Gaze. Za umik svojih čet postavlja Izrael pogoje, ki mu jih nihče ni pripravljen izpolniti, s tem pa le še bolj zaostruje položaj na Bližnjem vzhodu, ki je po oboroženem anglo-francosko-izrael-skem napadu na Egipt zelo podoben sodu smodnika, v katerega bližini je vsako kre-tanje z odprtim ognjem smrtno nevarno. Resnost položaja poudarjajo tudi v ameriških krogih, kateri skušajo povečati svoj vpliv med arabskimi deželami. Predsednik Eisenhower ter zunanji minister Dulles sta se v zadnjih dneh močno po- trudila, da bi Izrael prepričala o nujnosti umika njegovih čet. V posebni poslanici je Eisenhower svaril Izrael pred posledicami, če bi se še nadalje zoperstavljal pretežni večini svetovnega javnega mnenja, ki je bilo izraženo v celi vrsti pozivov OZN. Vendar je bilo vse to prizadevanje doslej brez uspeha, kajti Izrael trmasto vztraja pri svojem, čeprav mu s strani OZN grozijo bolj odločni ukrepi, ki jih zahteva večina včlanjenih dežel za primer, da dosedanji pozivi ne bodo rodili uspeha. Tudi Amerika zastopa mnenje, da je bila dosežena skrajna meja potrpežljivosti, . medtem ko je Egipt odgovoril na zadržanje Izraela s tem, da onemogoča dokončno izpraznitev Sueškega prekopa. ELBLHOF — ENODNEVNI PISCANCl so zelo iskani. Zato naprošamo vse svoje cenjene odjemalce in one, ki žele postati, da že sedaj naročijo! Vsako sredo in četrtek enodnevni piščanci: bele amerikanke Leg-hom, Italijanke jerebičje barve, New Hampshire (Goldamerikaner), Barred Rocks, Rhodelander, Whitc Rocks, bele (za pitanje), Sulmtaler, samo iz krvno preiskanih plemenskih pasem. — Cenik brezplačno. Od deželne kmetijske zbornice za Koroško priznana valilnica in zrejališče perutnine ELBLHOF Fr. in J. Zuber, Celovec — Klagenfurt Acer von Welshanhstrp.Be 17. tel. 93-70 ■ Avtomobilska delavnica | Mestna garaža H Bencinska črpalka Franz L I E G L CELOVEC — KLAGENFURT Tel. 51-08 Velika izbira sadnih drevesc v drevesnici ing. Marko Polcer, p. d. Lazar, Št. Vid v Podjuni Veleslalom v šentjanjskih Rutah V nedeljo so bile v šentjanških Rutah smučarske tekme za društveno prvenstvo športnega društva v Št. Janžu. Vreme je bilo neugodno, toda še v nedeljo' je padel nov sneg. Tekem so se udeležili vsi domači tekači in dva gosta. Proga je bila dolga okoli 1,2 km in dobro urejena, Rezultati so bili naslednji: a,) člani: Hanzi Inzko, čas 1,17 min., Hanzi Weiss 1,21, Mihi Bitimi 1,35; b) mladina: Hanzi Gabriel 1.24, Štefan Oberheber 1,36, Pepi Baum-egger 1,39, Tomi Lapuš 1,50, Franc Andrejčič 1,52; c) šolarji: Willi Moschitz 1,34, Pepi Einspieler 1,45, Pepi Schmied 2.24, Štefi Gabriel 2,26; d) gostje: Franc Stingl 1,16 (dnevni prvak), Jožef Kropiv-nig 1,32. Na splošno je prireditev dobro uspela. Zvečer je bila pri Tišlerju dobro obiskana veselica, pri kateri so razdelili tudi nagrade. Kupim rabljen, dobroi ohranjen osebni avto Steyr — Fiat 1400 — Diesel — ali Fiat 1100. Ponudbe na: Uprava Slovenskega vestnika, Celo-vec-Klagenfurt, Gasometergasse 10. Iščem žensko v starosti od 22 do 27 let —• brez otrok — poštenega značaja in vajeno dela, v svrho ženitve. Po poklicu sem drvarski delavec, razumem se pa tudi na kolarstvo' in mizarstvo. Razpolagam z lastnim stanovanjem. Slika zaže-ljena. Oglasiti se je na naslov: Uprava Slovenskega vestnika, Celo-vec-Klagenfurt, Gasometergasse 10. Potujoči kino SPZ predvaja od sobote, 23. februarja do' četrtka, 28. februarja 1957 film: »Dokler si tukaj« (Solange Du da bist) v soboto, 23. februarja, ob 20.00 uri v Kotmari vesi pri Ilnu, v nedeljo, 24. februarja, ob 14.30 uri v Galiciji pri St. Hubertusu, ob 20.00 uri v Goričah pri Plantevu, v torek, 26. februarja, ob 20.00 uri v Globasnici pri Šoštarju, v sredo, 27. februarja, ob 20.00 uri na Brnci pri Mušetu, V četrtek, 28. februarja, ob 20.00 uri Na Bregu (Marija na Zilji) pri Neuwirtu. Mladostnim od 14. leta dostop dovoljen. lIRADIOi IPlROiGRAM RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00 20.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19,05 Dober večer dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa, Sobota, 23. februar: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in dežela. Časovna slika — 16.15 Zabavna glasba — 16.30 Gradiščanska ura — 17.10 Odlični izbor — 17.55 Iz parlamenta — 18.10 Za prijatelje zborovske glasbe — 20.30 Večer z Bruce Low. Nedelja, 24. februar: 6.10 Vesela in zabavna godba — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Dobro razpoloženi dopoldne — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Ritmični coktajl — 19.00 Športna poročila — 19.45 Z zagonom in dobro voljo — 20.15 „Viktorija in njen huzar“, opereta (Paul Abraham). Ponedeljek, 25. februar: 5.45 Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.) — 15.30 Dobro, dobro je vino — 16.00 Brali smo za vas — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Dobra volja je najbolja — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer — 20.45 Kaj mislite: Beg iz dežele ali iz mesta? Torek, 26. februar: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Naše zdravje — 14.00 Poročila, objave. Torkovo kulturno pismo. Pisani drobiž (slov.) — 15.30 Znanstveni sestavki — 18.15 Pogovor s časom — 18.25 Naša radijska družina — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 ,,Erwin in Elmire", spevoigra. Sreda, 27. februar: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Ano pesem hočmo peti (slov.) — 14.30 Barvila v krvi in listih — 16.00 Iz raziskovalnega dela na univerzah — 16.40 Oddaja za žene — 17.15 Lepa pesem — 18.15 Pesmi in godba iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino — 20.16 Plesi iz starega Dunaja. Četrtek, 28. februar: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Iz znanih oper (slov.) — 14.30 Most k poklicu — 16.45 Glasba za razvedrilo — 18.45 Oddaja za kmete — 19.00 Prilcesija dneva — 20.16 „Veselje ob svidenju", dogodivščina na deželi — 21.20 Zveneča alpska dežela. Petek, 1. marec: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski list (slov.) — 15.30 Srečanje popoldne — 16.30 Otroci, mi pojemo — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Mladina in film — 18.25 O petju na Koroškem — 18.45 Slovenska oddaja — 20.20 „Robinzon naj ne umre“, slušna igra. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00. Sobota, 23. februar: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Jutranji orkestralni spored — 9.30 Lepe pesmi — znane melodije — 10.10 Tisoč pisanih zvokov iz domačih in tujih logov — 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli — 12.30 Kmečka univerza — 13.15 Zadovoljni Kranjci igrajo — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 15.40 Nove knjige — 18.30 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 24. februar: 6.00 Slovenske narodne in domače viže — 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro — 9.22 Slovenske narodne in umetne pesmi — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 V dolini Rižanke (reportaža) — 16.30 Glasbeni mozaik — 18.10 Melodije za dobro voljo — 20.00 Javna oddaja Radia Zagreb. Ponedeljek, 25. februar: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.35 Slovenske narodne in domače pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pisan spored zabavnih melodij — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in voščijo — 15.40 Utrinki iz literature — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Poje zbor Slovenske filharmonije — 18.30 Ultrazvok in elektrika — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 S festivala: ..Varšavska jesen 1956“. Torek, 26. februar: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 10.10 Od melodije do melodije — 11.15 Za dom in žene — 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmečka univerza — 13.15 Igra kvintet Jožeta Kamp:ča — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila -r- 17.10 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Športni tednik — 20.10 Narodne iz Bosne in Hercegovine. Sreda, 27. februar: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Vsak eno — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 V veselem tonu — 13.30 Pesmi in plesi bratskih jugoslovanskih narodov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in voščijo — 15.40 Utrinki iz literature — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Benjamin Britten: „Obrat vijaka", opera v 2 dejanjih. Četrtek, 28. februar: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Zborovske skladbe Stevana Mokranjca — 10.10 Pester spored operne in solistične glasbe — 11.00 Pesmi za naše malčke — 12.30 Kmečka univerza — 13.15 Igra trio Dorko Škobrne — 14.35 Naši poslušalci voščijo in čestitajo — 18.00 Vloga znanosti v kemiji — 18.45 Poje ženski zbor iz Laškega — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 1. marec: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Za dom in žene — 12.00 Slovenske narodne za glas in klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Ritmi in melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in voščijo — 15.40 Utrinki iz literature — 17.10 Za športnike — 18.00 Ljudje med seboj — 18.15 Koroške narodne — 20.15 Rapsodija v modrem' (iz življenja in dela skladatelja Georga Gersh-wina). ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem številnim prijateljem, znancem in poslovnim tovarišem V Celovcu in iz drugih krajev Koroške, ki so ob bridki izgubi mojega moža, mladega slovenskega novinarja Franca Fischerja pokazali tako globoko sočutje. Zahvaljujem se vsem onim, ki so pokojniku ob njegovi težki bolezni kakor koli izkazali človekoljubna dejanja. Zahvaljujem se predvsem č. g. Alojziju Nemcu' za globoko občutene poslovilne in tolažilne besede ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujem1 vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem številnim žalnim gostom, med temi njegovim ožjim sodelavcem, osebnim prijateljem in znancem, vsem poslovnim tovarišem ter vsem drugim, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Maša zadušnica bo na trideseti dan pokojnikove smrti, dne 14. marca 1957, ob 6.30 uri v špitalski cerkvi v Lidmannskygasse. Celovec, 16. februarja 1957. Žalujoča Sonja Fischer, roj. Tončič