Občni zbor katol. polit. društva v Konjicah. Ker je dandanes prepotrebno, buditi poleg verskega prepričanja in narodne zavesti tudi dinastična čutila, sklical je odbor katol. pol. druStva v Konjicah svoj občni zbor na predvečer godu naše presvetle cesarice Elizabete. V ta namen je dal društveno sobo lepo okinčati in v njej obesiti na odličnem mestu podobi Njih veličanstev cesarja in cesarice. Kakor vselej, se je tudi v nedeljo, 18. t. m. zbralo lepo število udov iz Konjie in okolice. Prvomestnik, vč. g. nadžupnik Voh, je otvoril zborovanje ob 3. uri popoldne s pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« ter povzel besedo, da je čč. zborovalce opomnil na god presvetle cesarice in na dolžnosti, ki nas do Njlh vežejo. V kratkih potezah je narisal življenje naše deželne matere ter navzoče povabil, da odpoSljejo do Njih prepokorno častitko z izrazom neminljive udanosti in zvestobe do presvetle hiše Habsbifrške. Zborovalci so temu predlogu pritrdili z velikim navdušenjem in odbornik F. Napotnik je takoj odnesel slovenski telegram na brzojavni urad. Na to predstavi g. prvomestnik zboru državnega poslanca gosp. prof. Robiča, ki je prišel z Dunaja, da poroča o svojem in svojega zadržanega tovariša, gosp. Mih. Vošnjaka, delovanju v državnem zboru. Poročilo bilo je podobno onemu na volilnem shodu v Slovenski Bistrici. Ker je »Slov. Gosp.« o tem že v številkah 42. do 44. na drobno poročal, bodi satno omenjeno, da je bilo to poročilo tudi v Konjicah sprejeto z vsestransko pohvalo. Gospodoraa poslancema izreklo se je splošno priznanje in zaupanje. Z ozirom na poročilo, katero je bil podal gosp. poslanee Robič namesto g. posl. M. Vošnjaka o Celjski gimnaziji, oglasil se je društveni knjižničar, g. odvetnik dr. Ivan Rudolf, za besedo. V jako prepriče valnem govoru je priporočal sledečo resolucijo, ki se je po kratkem razgovoru vsprejela soglasno : Resolucija. »Glede na to, da je leta 1800. tačasni sodnik v Celju dr. N. Lipič dobil od vlade dovoljenje po c o 1 i Celjski kresiji zbirati denarjev, da bi se v Celju ustanovila gimnazija; glede na to, da je do leta 1808. od v s e h prebivalcev Celjske kresije nabral 30.000 gld., s katerimi se je utemeljila Geljska gimnazija; gledč na to, da je bila Geljska gtmnazija od prve svoje dobe do nrših dnij vedno obiskana od treh četrtink Sloveneev in le od ene- četrtinke Nemcev večinoma samo iz Celjske kresije, ne rnore katol. polit. druStvo v Konjicab te gimnazije sinatrati kot »nemško posest«, a,mpak kot skupni zavod za višje izobraževanje mladeničev vse nekdanje Celjske kresije. Pri lem stanju pa mora ono tudi odločno zahte- vali, da se nova slovenska gimnazija, oziroma obljubIjene slovenske paralelke za okraje Celje, Šoštanj, Gornjigrad, Vransko, Laško, Brežice, Kozje, Šmarije in Konjice ustanovijo v sredi teh devet okrajev. Gledč na to, da je mesto Celje še vedno središče vseh okrajev nekdanje Celjske kresije; glede na to, da je tam sredotočje raznih železnih in drugih cest; glede na to, da je Celje sedež okrožnega sodišča in največjih oblastev na Spodnjem Štajarskem; gledč na to, da bi v vsakem drugem kraju celjskega okrožja manjkalo najpotrebnejših stanovanj za gimnazijalne učitelje in učence, kakor tudi primerne podpore revnejšim gojencem, prosi in roti kat. polit. društvo v Konjicah vse slovenske poslance, da ne odjenjajo od utemeljene terjatve, da se ustanovi slovenska gimnazija s sedežem v Celju. Za neverjetni slučaj, da bi tudi te betvice ne dosegli, pričaknje od njih, da lzstopijo iz koalicije.« (Konec prih.)