Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE O St. 7 A 18. FEBRUARJA 1955 • LETO XIV # CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEJ Gmotni interes slehernega delavca za napredek proizvodnosti je prtUpočol za napredek Min uilii teden smo ugotovili, da je najpomembnejša odlika novih predpisov o nagrajevanju v gospodarstvu v tem, da uzakonjujejo in s praktičnimi določili tudi omogočajo uvedbo nagrajevanja delavcev po učinku. Določila o obveznem nagrajevanju delavcev v gospodarstvu Po njihovem delovnem učinku, kjer je to praktično izvedljivo, Pomenijo pomembno izpopolnitev naše gospodarske zakonodaje. V je: izpopolnjuje svoje delovne veščine, način in organizacijo dela ter tako neposredno vpliva na povečanje proizvodnosti dela, kajti od tega napredka ima posamezni delavec ne samo splošne koristi, ki jih diaje družbeni skupnosti povečana proizvodnja, ampak tudi še osebne neposredne gmotne koristi. Ta osebna zainteresiranost slehernega delavca na plodovih svojega dela pa je v pogojih delavskega gospodarjenja po prihodu na Reko se je tovariš Tito najprej prisrčno pozdravil s svojo soprogo Jovanko potem pa z visokimi državnimi funkcionarji. Tovariš Tito se pozdravlja s tovarišem Kardeljem ?°8t>jih delavskega gospodarjenja J osredma subjektivna gibalna sila v Damreč brezpogojno nujno, da proizvodnje, kii se bo postopoma • 11 iri iivz uujojv, via. V VUHiJt;, Mi JZVIV l6 sleherni delavec osebno gmotno nedvomno tako okrepila, da ^interesi ran na učinlku svojega dela. Ta njegov osebni interes ga ?'Ujno žene v to, da neposredno *zkolji§uije svoj delovni učinek, to učinku njihovega dela v naše gospodarsko življen je nesporno pomembne družbene koristi. Prav zaradi družbenega pomena, ki ga objektivno more imeti pri nas nagrajevanje po učinku, je vredno razmisliti o tem, kako ga je v naših sedanjih prilikah možno praktično uveljaviti. Ugotovimo delovne norme! Prvi pogoj za nagrajevanje po učinku so delovne norme. V sleherni gospodarski organizaciji morajo namreč vedeti, kolikšen delovni učinek more doseči, to je koliko proizvode povprečni delavec ne določenem stroju v določenem časovnem razdobju in sicer pod normalnimi proizvajalnimi pogoji (poraba pogonskih sredstev, surovin itd.). V preneka.teri gospodarski organizaciji take izračune že imajo in jiih bodo morali sedaj samo izpopolniti in jih vzeti za osnovo nagrajevanja. V drugih gospodarskih organizacijah pa bodo morali to delo šele opraviti. In ker so norme predpogoj za nagrajevanje po učinku dela, potem je povsem razumljivo, da je v tem razdobja prav normiranje dela najpomembnejše opravilo gospodarskih organizacij. Vendar tega ne smemo pojmovati kampanjsko: normiranje dela je že po svojem značaju trajno opravilo, ki je zelo zahtevno in obsežno. Ugotavljanje delovnega učinka posameznega delavca ali skupine delavcev v gospodarski organizaciji ob danih proizvajalnih pogojih je namreč sestavni del smotrne organizacije proizvodnje, organizacije dela, razporejanje delavcev na delovna mesta in podobno. P ra v zato je z novimi predpisi normiranje dela naloženo direktor ju in tehničnemu vodstvu gospodarske organizacije, ki morata izdelati delovne bojazen je seveda povsem odveč. Ugotavljanje delovnega učinka je v vsakem primeru opravilo teh-nihčnega vodstva podjetja. Oni morajo za vsako delovno operacijo, faizo dela, delovno mesto in tako dalje ugotoviti prvič, kakšne strokovne sposobnosti mora imeti i delavec, ki naj dela na določenem delovnem mestu, drugič, koliko more povprečno izurjeni delavec I na določenem delovnem mestu ' napraviti pod normalnimi proiz-1 vajalnimi pogoji, To so vsekakor izraziti tehnično gospodarski izračuni, ki povsem sodijo v območje tehničnega vodstva podjetja, saj si je brez teh izračunov zelo težko zamišljati smotrno organizacijo dela. Seveda pa so direktorju in tehničnemu vodstvu gospodarske organizacije pri izračunavanju norm postavljeni tudi družbeni okvirji: cenik del po normah mora biti v skladu s tarifno postavko za določeno delovno mesto, operacijo ali fazo dela. To se pra-1 vi, da mora biti norma predpi-1 sama tako, da delavec, ki doseže normo prvič, zasluži plačo v vi- (Nadaljevanje na 4. strani) Tovariš Tito se je vrnil. Dolgo ga ni bilo med nami. Bil je v daljnih deželah, v Indiji in Burmi, kjer ga je ljudstvo navdušeno in prisrčno pozdravljalo in kjer se je razgovarjal z državniki o utrjevanju miru, mednarodne varnosti in enakopravnega medsebojnega sodelovanja. Njegova misija je bila kronana z uspehom, in ves napredni svet jo je pozdravil kot zelo pomemben prispevek k pomiritvi mednarodnih nasprotij. Na sliki vidimo tovariša Tita, ki nam je prinesel pozdrave indijskega in burmanskega ljudstva in nam povedal, da v teh daljnih naprednih deželah premagujejo podobne težave kot mi in da se tako kot mi borijo za mir in za enakopravne odnose med narodi in državami. RAZGOVOR O ŽIVLJENJSKI RAVNI ODVISNO JE 00 STORILNOSTI POMENEK 0 našem delavskem glasilu Dragi bralci! , V zadnji številki naše Delavke enotnosti smo vam povedali efcaj stvari, ki tarejo naše ured-lstvo. Tudi to pot bi vam radi ^zložili, kaj nas teži. Ne zato, ^er bi hoteli po starem srbskem Pogovoru: »brigo moja, predji /a„ drugoga«, da preložimo naše e2ave na vas, temveč ker se utimo dolžne, da poznate stvari Qke, kot so. Kajti Delavska enot-s°st je naše delavsko gl a-In prepričani smo, da ga , * clana sindikata, ki bi mu bilo e?no, kakšno je. r , 0 je bilo sicer že mnogokrat ceno. Pa vendar se nam zdi, da av sindikalni odborniki to kar j. eratži pozabljajo, čeravno je av njim naš list v največjo po£° in pomoč. Pred kratkim sem se razgo-n Dal s tovarišem, ki me je tako kako prepričeval: n *Samo računaj. Delavska enot-st st izide vsak teden na osmih polnih tega, kar zanima re.ernega delavca. Da jo prebe-ka’ Porabiž, recimo, 4 ure. Vse, dnr je napisano, je pretehtano, zv rf4 odvečnih besedi. Če bi hotel hio vse *° na sestankih, bi ral presedeti in poslušati cele eve< pa bi mi zaradi dolgovez-in utrujenosti kaj malo temeljito nadomestila administrativno vplivanje družbenih čimi- teljev na porast proizvodnje m ,ljg& mzpoMlj,ivih proizvajalnih preko nje na izboljšanje življenj- . , r 1 . . , skih možnosti za delovne ljudi. Kajti osebni gmotna interes sile- j je: priti lahko pridemo do smo-hernega delavca na napredku |rnega normiranja dela, proizvodnosti dela je ne samo predpogoj za napredek proizvod-1 Kaj cesto razpravi jamo o življenjski ravnii. Vendar so te razprave večkrat enostranske. Največkrat o tem razpravljamo, ne da bi upoštevali vse čimitelje, ki vplivajo na življenjsko raven. Vsako enostransko gledanje na življenjsko raven, ne upoštevajoč celoto, pa nas lahko pripelje do norme s stališča organske celote j napačnih zaključkov, j proizvodnega procesa, to je, s sta I lisca razpoložljivih proizvajalni! . sredstev im s stališča proizvajalne j zmogljivosti delavcev. Samo po niih sil in za bogatenje družbene skupnosti, ampak je prav s tem v svojem bistvu istočasno osnova vitalnosti socialističnega gospodarjenja. Iz tega jasno izhaja, da prinaša nagrajevanje delavcev po Zakaj tehnično vodstvo? S tem, ko je normiranje dela naloženo direktorju in tehničnemu vodstvu gospodarske organizacije, se ponekje vprašujejo: niso ti s tem okrnjena pooblastila družbenih organov upravljanja? Ta Pr,i nas je res zelo težko izdelati neke podrobne im točnejše analize o gibanju življenjske ravni. Manjka nam namreč statističnih podatkov o gibanju cen posameznih proizvodov in tudi o zaslužkih. Prav tako nimamo o tem točnih podatkov izpred vojne. Spremembe v gospodarstvu, kakor tudi načinu oblikovanja plač in cen n-a tržiščih, otežkočajo trebnih sklepov za izboljšanje standarda. Ce proučujemo gibanje življenjske ravni v določeni družbeni skupnosti, moramo videti tiste osnovne čimitelje, ki odrejajo življenjsko raven. A to sopro-1 iz vod n ja in potrošnja. Družbeni odnosi v določeni družbeni skupnosti vsekakor bistveno vplivajo na te čimitelje. Socialistični odnosi, oblast delovnega ljudstva im delavsko upravljanje preprečujejo pri nas izkoriščanje človeka po človeku im omogočajo nepo- podatke o teh rečeh. To velja predvsem, kadar primerjamo podatke za vso državo. V takih primerih se lahko poslužujemo le odstotkov, ker se posamezne številke ne skladajo vedno z dejanskim stanjem. Točne im stvarne analize o gibanju življenjske ravni, upoštevajoč vse čimitelje, ki nanj vplivajo, lahko izdelajo in bi jih morali izdelati mestni oziroma okrajni organi oblasti, oziroma bodoče komune im skupnosti komun. Ti organi so na tem zainteresirani, srednii vpliv proizvajalcev na p ro- ker brez teh podatkov ne bodo mogli pravilno usmerjati gospodarsko politiko na svojem področju. S temi vprašanji bi se morali zelo resno ukvarjati tudi točno primerjavo im zameglujejo mestni iin sindikalni sveti. Samo sliko gibanja življenjske ravni,, na ta način bodo lahko sprem-Prav iz teh raizlogov moramo z ljali gibanje življenjske ravni in določenim pridržkom uporabljati sodelovali pri sprejemanju po- hosti ?«al0 Je v glavi. In če pomisliš, da rofin^oenikov 18-000, in poleg na-t*lkov še kdo prečita list, po-den ?adomesti list velikanski te-jki množični sestanek.« i™ Prav ima. str . dragi bralci. Tudi s te aa*an* je razvidna pomembnost da 6?a tiska- Vendar se nam zdi, Rn premalo upoštevamo, str bt to upoštevali, bi bolj da se na iist naroči čim ker članov. To tembolj, hip Vs? noše članstvo prispeva k harf-0 bajanju, tako tisti, ki so do.,3 . Naročeni in tisti, ki tega ®J niso storili. ffako pa to, se boste vprašali. 0 je zelo enostavno. Stroški Nadaljevanje na 3. straniJ Takole je v četrtek dopoldne v rotacijski strojnici tiskarne »Ljudske pravice«, kjer tiskajo naš list. Strojnik Lojze Hartman ima veliko opraviti, da je list lično in pravočasno stiskan. iizvodnjo in porazdelitev proizvodnih dobrin. Vendar je prvi in osnovni činitelj, od katerega je odvisna življenjska raven v neki družbeni skupnosti, proizvodnja. Ta je izvor materialnih dobrin, to je sredstev, ki so potrebna za zadovoljitev fizičnih in umskih potreb ljudi. Drugi.važni činitelj, od katerega je odvisna višina življenjske ravni, je način porazdelitve proizvodnih dobrin. Od politike porazdelitve je odtisno, koliko novo-u-stvarjenih proizvodov se nameni kritju življenjskih potreb ljudi (potrošni sklad), koliko se mora uporabiti za razvijanje proizvodnje in gospodarstva v celoti (investicije), koliko sredstev je potrebnih za obrambo države, koliko za druge družbene potrebe. Vsem je znano, da je življenjska raven ljudi v nerazvitih zaostalih deželah nižja kakor v industrijsko razritih im sicer predvsem zaradi nižje storilnosti dela, ker ustvarjajo manj narodnega dohodka na glavo prebivalca. Od leta 1952 naprej je pri nas gibanje narodnega dohodka na prebivalca izgledalo v dinarjih takole: 1952. leta 1955. leta 1954. leta 51.039 dinarjev 65.364 dinarjev 66.305 dinarjev Med tem je narodni dohodek v zdelaj navedenih industrijsko razvitih državah znašal leta 1952 na prebivalca:* ZDA ‘ Francija Zah. Nemčija Švica Kanada Belgija (za 1951. leto) 566.700 din 206.888 din 145.483 din 290.341 din 387.600 din 238.812 din Ti podatki nam pokažejo razliko med nacionalnim dohodkom na prebivalca pri nas in na prebivalca v omenjenih industrijsko razvitih državah. To sicer ne pomeni, da je naša industrija tako * Pregled je sestavljen na osnovi podatkov o narodnem dohodku in številu prebivalcev posameznih držav, in sicer po Statističnem letniku FLRJ za 1953. leto. Podatki so preračunani na osnovi uradnih kurzov za posamezne države. (Nadalievanje na 5. stran.il lili Delavnice avtopodjetja »Slavnik« so moderno opremljene SINDIKALNA PODRUŽNICA AVTOPODJETJA »SLAVNIK« POZIVA NA TEKMOVANJE Na zadnji seji izvršnega odbora sindikalne podružnice avtopodjetja »Slavnik« v Kopru so se posebej pomenili o svojem glasilu »Delavski enotnosti«. Sklenili so, da se bodo odborniki na prihodnjem zasedanju delavskega sveta zavzeli za to, da se vsak član delavskega sveta naroči na »Delavsko enotnost«. Izvršni odbor namreč meni, da ne more biti dober upravljavec, če se sproti ne seznanja z gospodarskimi predpisi, z izkušnjami drugih delovnih kolektivov v upravljanju in z gospodarjenjem sploh, kar vse posreduje »Delavska enotnost«. Istočasno so napovedali tekmovanje naslednjim delovnim kolektivom iz koprskega okraja: »Arrigoni«, »Ampelea«, »Soline«, »Piranska ladjedelnica«, »Salvetti«, »Bor«, »Gradbenik«, rudnik Sečovlje in »Prvi maj«. Tekmovali bodo v tem, kateri kolektiv bo imel večji odstotek članov, naročenih na »Delavsko enotnost«. Pobudo delovnega kolektiva podjetja »Slavnik« iz Kopra nadvse prisrčno pozdravljamo in smo prepričani, da se bodo ti kolektivi odzvali njegovemu poziva. 0 ČEM SO RAZPRAVLJALI NA OBČNEM ZBORU PODRUŽNICE »LITOSTROJA« TRDNEJŠA JE VEZ med organi delavskega upravljanja in delavci DROBNE IZ ORGANIZACIJ Občnega zbora so se udeležili predsednik Izvršnega sveta LRS tovariš Boris Kraigher, predsednik Zveze sindikatov za Slovenijo tovariš Janko Rudolf in sekretar Okrajnega komiteja ZKS za Ljubljano in okolico tovariš Janez Vipotnik Večkrat slišimo, da napravijo Na lanskoletnem občnem zboru naši delavci danes manj kot pred so ugotovili, da se delavsko uprav-vojno in da je v tein razlog za so- ljanje še ni prav uveljavilo. Zato razmerno nizko življenjsko raven so se sindikalni odborniki močno pri nas. Obseg proizvodnje je da- trudili in so o tem razpravljali sko-nes sicer mnogo večji in delavci raj na vsaki seji tovarniškega od- se trudijo, toda storilnost dela le ni taka, kot bi si želeli. Eden izmed vzrokov je prav gotovo v tem, da je naša industrija še mlada in da imamo sorazmerno majhne proizvodne izkušnje. V veliki meri pa to zavisi od organizacije dela v tovarni. O tem so govorili med drugim na občnem zboru sindikalne podružnice Litostroja, ki je bil preteklo nedeljo. Prav gotovo je težko organizirati delo v tovarni z individualno proizvodnjo kot je to Litostroj. V livarni lahko odlijejo tudi najbolj komplicirane kose, ki se jih po drugih tovarnah branijo na vse kriplje. Seveda je takšno delo precej tvegano in se včasih tudi kaj pokvari. Vse to pa povzroča zelo visoko režijo in proizvodnja je, razumljivo, draga. Primanjkuje jim kvalificiranih delavcev, da bi lahko stroje polno izkoristili tudi v drugi izmeni. No, pa če bi jih tudi dobili, nimajo dovolj stanovanj. Za prvo silo bi jih bilo treba zgraditi kakih 500. Kljub vsemu temu so v Litostroju ta leta žc močno napredovali. Izdelki so boljši in tudi dobavnih rokov ne zamujajo več toliko. Prvo naročilo žerjavov za,Indijo so kljub velikim težavam dokončali celo pred rokom. Žerjavi so bili dobre kvalitete in so lito-strojčani želi za svoje delo vse priznanje, Izkazalo se je, da je Litostroj s svojo kvaliteto že sposoben konkurirati tudi tujim tvrdkam. O OBČNIH ZBORIH PODRUŽNIC NA PODROČJU KONJIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA BOLJE IN TEMELJITEJE Občni zbori sindikalnih podružnic nih odborov o gospodarjenju pod- zlasti politične, gospodarske in so-na področju sindikalnega sveta Slo- jetja. O delu družbenih organov cialne naloge. V usnjarskem Remontu venske Konjice so že končani. S tem upravljanja, kot so na primer zbori so grajali nekatere nepravilnosti v smo uresničili sklep plenarnega za- proizvajalcev, skupščine socialnega tarifnem pravilniku in izplačevanju, sedanja sindikalnega sveta, da bodo zavarovanja itd. pa so še posebej go- Člani podružnice na državnem pose-občni zbori končani do 5. februarja, vorili njihovi odborniki. Vse to je stvu so se zlasti zanimali za določilo Pregled poročil odbornikov, ude- , dalo zelo široko sliko dela, istočasno novega zakona o socialnem zavarova-...... ............. ; . -------— — nju in za sedanje naloge sindikatov. rtcgicu puiuv.ll UUUU1U11VUV, UUC' , uuiu z-v- ‘ >_> ununu ono. v ležbe članstva in razprav kaže dokaj pa tudi obilo gradiva, o katerem so zadovoljivo delo večine odborov v člani lahko razpravljali. lanskem letu. V poročilih se odborniki niso omejevali le na ozke organizacijske naloge podružnic ali podjetij, marveč so se skoraj povsod dotaknili še važnejših, domači! nih in gospodarskih dogajanj, pa ustanavljanja komun. V večjih industrijskih podjetjih so poročali še predsedniki delavskih svetov in uprav- Udeležba občnih zborov je potrdila, da se večina članov zaveda velikega pomena in vloge svoje organizacije. V nekaterih podružnicah, kjer lih, politič- zaradi narave dela (Konus, TKO nih in gospodarskih dogajanj, zlasti j Zreče, LIP m še nekatere druge) niso mogli imeti občnega zbora na delav- OBCNI EBOR PODRUŽNICE Železarne v muti Delovni dogovor kolektiva Ko je tovarniška godba na pihala odigrala nekaj koračnic, se je začel v tovarni poljedelskega orodja in livarni Muta občni zbor sindikalne podružnice. Nanj so se delavci že prej dobro pripravili. Na sestankih so se pomenili o delu izvršnega odbora ter delavskih organih upravljanja. Takrat so tudi sestavili kandidatno listo za nov izvršni in nadzorni odbor podružnice. Sam občni zbor je bil v nedeljo 6. februarja. Poročali so predsednik, tajnik in blagajnik sindikalne podružnice, posebej pa še delovni inšpektor Rudolf Staiekar. Na občnem nik, je bila udeležba kljub temu od 65 do 90%. To je še tembolj razveseljivo, ker se prav v teh podjetjih veliko delavcev vozi na delo z vlakom ali avtobusom. Posebej je treba omeniti gozdne delavce iz Konjic, ki imajo svoja delovna mesta raztresena po precejšnjem delu Pohorja in Konjiške gore. Toda na občnem zboru so se zbrali v velikem številu. Podobno je bilo še pri gradbenem podjetju, kmetijski zadrugi v Zrečah in nekaterih drugih podružnicah. Volitve so ponekod (v Konusu) izvedli nekaj dni kasneje, da je lahko vsak član opravil svojo sindikalno dolžnost. Široka in sproščena razprava je na večini občnih zborov v marsičem dopolnila poročila odbornikov, istočasno pa pokazala na nekatere slabe strani dela sindikalnih odbornikov ali organov upravljanja. Tako so na primer na občnem zboru gradbenega podjetja grajali enega izmed članov delavskega sveta, ki na gradbišču, I kjer dela, delavcem ni poročal o tem, Na tem občnem zboru so tudi ugotovili, da so pridobili lani precej novih naročnikov za Delavsko enotnost. Na bora. Na njihovo pobudo so ustanovili o-bratne delavske svete, s čimer je bila usposobljena tesnejša vez med organi delavskega upravljanja in člani kolektiva. Če se bodo ti sveti še močneje uveljavili in še odločneje posegli v gospodarjenje, trud sindikalnih odbornikov ni bil zaman ter bo to eden izmed največjih uspehov sindikalne organizacije Litostroja. Poglavje zase so v Litostroju obratne nezgode, ki jih je bilo kljub večji pazljivosti in skrbi več kot druga leta. Lani je bilo 610 nezgod in so zaradi njih izgubili raven. 63.312 delovnih ur. Najpogostejše so nesreče med mladimi delavci, saj je skoraj tretjina ponesrečencev mlajša od 20 let. Iz tega se da sklepati, da je premajhna delovna izkušenost in niorda tudi nepoučenost vzrok tolikim nezgodam. V podjetju imajo obratno ambulanto z dvema zdravnikoma, ki delata v tovarni skoraj ves dan. Za osebno zaščito, mleko, kavo itd. so zdali lani blizu 14 milijonov dinarjev. Nujno pa bo treba sestaviti še pravilnik za mojstre, da bodo jasnejše njihove dolžnosti pri skrbi za zdravje njim podrejenih delavcev. Precejšen de! razprave je bil SEMINARJI O TARIFNI POLITIKI. - Okrajni sindikalni svet Koper je prejšnji teden priredil več seminarjev o tarifni politiki. Taki seminarji so bili v Kopru, Izoli in Portorožu. Za seminar je vladalo med sindikalnimi odborniki koprskega okraja veliko zanimanje in so se ga udeležili v velikem številu. OSS ČRNOMELJ. Na zadnji seji sindikat n ega sveta so med , drugim razpravljali tudi o statističnem popisu. Izvolili so posebno, tričlansko komisijo ki bo posebej skrbela za popis sindikalnih organizacij v zvezi s pismom Republiškega sveta. SINDIKAT KOVINARJEV SLOVENIJE se j,e na predlog električarjev Spodnje Avstrije dogovoril, da bodo izmenjali več delegacij, Spodnjeavstrijski električarji bodo bržčas obiskati soške, savske in dravske elektrarne. posvečen nagrajevanju delavcev po učinku. Iv besedi sta se oglasila SINDIKAT USNJARJEV SLOVENI- ,T ’ JE bo sodeloval pri potrjevanju tarifnih pravilnikov, kot so to tudi Janko Rudolf in Boris Krai gher. ki sta poudarila, da je od pravilnega nagrajevanja, ki naj vzpodbuja delavce k večji storilnosti, odvisna tudi naša življenjska Mavil Z OBČNEGA ZBORA ŽELEZNIČARJEV, V BOHINJSKI BISTRICI POGLAVITNO: KOMUNA Predzadnji dan januarja smo te, ki veljajo le do Jesenic, ne imeli železničarji Bohinjske Bi- pa tudi do Ljubljane. Na Jesem-strice občni zbor sindikalne po-j ca h dostikrat ne dobiš niti naj-družnice. Obenem smo proslav- potrebnejšega in se bodo morali Ijali desetletnico njene ustano- odborniki zbora proizvajalcev :n v^ve, | bodoča komuna bolj potruditi, da ___________ Poročila so bila sicer bolj bodo jeseniške trgovine bolje za- I pRVE volitve delavskega sveta. skromna kljub temu, da stari od- tožene. Kajpak bi se moral tudi Delovni kolektiv gostinskega podjetja bor lani ni ravno spal, saj si je sindikat za to bolj zanimati in precej prizadeval, da bi izpolnil dobro pretehtati, preden se uve-svoje naloge. Razprava se je su- 1 ljavi taka odredba. sklenili na zadnji seji predsedstva.,za naslednja podjetja; »K07 n us«, Slovenske Konjice, usnjarni v Šoštanju in Vrhniki, tovarne čevljev »Peko«, Tržič, »T»ko«» Domžale in »Sava«, Krainj. 2818 NEORGANIZIRANIH RUDAR-JEV. Na zadnji seji Republiškega odbora sindikata rudarjev so. ko so razpravljali o občnih zborih, ugotovili, da je po statističnih podatkih podružnic neorganiziranih rudarjev 1820, po prodanih članskih znamkicah pa kar 2818. PRIROČNIK POTREBUJEMO! Na eni izmed sej konjiškega sindikalnega sveta so prišli na misel, da bi bilo zelo koristno, če bi nekdo zbral vse važnejše predpise o plač-nem sistemu in tarifnih pravilnikih ter jih izdal v skupni brošuri. Menda tako brošuro že pripravlja uredništvo »Gospodarskega vestnika«. F. S. Kope . dni izvolil svoje prve organe delavskega upravljanja. Sedaj je namreč ta gostinski obrat postal samostojno podjetje. — A. Z. OBČNI ZBOR PODRUŽNICE DELAVNICE ŽELEZNIŠKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ« v MARIBORU JE BIL VELIKO ZBOROVANJE kala v glarvnem okrog komun in nalogah sindikata s tem v zvezi. Na občni zbor smo povabili tudi predsednika Socialistične zveze iz Srednje vasi tovariša Arha, prišel pa je tudi odbornik jeseniškega sindikalnega sveta tovariš ICunšič, ki sta nam povedala marsikaj o bodočem razvoju in delu komun. Po razpravi lahko sklepamo, da se delavci močno zanimajo za te zadeve in da si od njih veliko obetajo. lezmsKin vozu »noriš mane« v ivia- ui uuu iMcijcuv, — »*--—- Seveda so nrišle na dan tudi riboru je bil slavnostnejši kot druga izboljšanje proizvodnje bolj uposte-rieveaa SO prisie na oan tuai Ieta. ^ uvod Je godba na plhala vaU ter racionalizatorje in novatorje take stvari, ki nas železničarje V „Angel Besednjak« zaigrala državno primerneje nagrajevali. Bohinjskem kotu posebno teža. himno, pevski DPD »Svobode« pa je Na pobudo prejšnjega izvršnega C~> -rožiiisiki Tira vrinile no ka- zapel pozdravno pesem. Občnega odbora je delavski svet sklenil usta-Gre za rezili pravimik, po ica zt£ra ^ $e med dr^glml gostl udele_ noViti v podjetju obratno kuhinjo,.s teretm ima upokojenec pravico do glla ge podpredsednik MLO tovariš čimer bo pomagano zlasti samcem m Štirih režijskih kart na leto Šele Rant In tajnik Republiškega odbora tistim, ki se vozijo od daleč. Bolnikov po 15 letih službe in za tržne kar- sindikata železničarjev tovariš Pirnat, je bilo lani pri nas precej, saj je bilo Ce začnem pri članarini, lahko Letošnji začetek občnega zbora sindikalne podružnice Delavnice železniških vozil »Boris Kidrič« v Ma- ža električno gretje bandažev, ki jo je skonstruiral ing. Lukačič. Vendar bi bilo zaželjeno, da bi predloge za rečem, da so naši člani precej redni Sindikalno knjižico jo izgubila in : njce. sta bili najdelavnejši tarifna 3e "aš ,Penter. predX°i?A, „v iHe~ I komisija j" komisija za higiensko L^^o^HnVScl^r^laV- n-igman, Ljubi jun a, Soteska A. 1 tenmeno zaščito. i\ajooijsi sinaiKaim Sindikalna podružnica kurilnice odbor pa je bil lani odbor orodjarne. Colje — Sindikat železniških pire voz- glede mu: »potniški«, »montaža«, »menih delavcev in nameščencev Jugosla- - »-I : . . „,-,.,,1 „ ,v. „ „ ^mrnl-inimn I »7 i j i_____4« ie fašizem!« isluša, vendar podpihujete javnost!« »To čeprav ga nihče ne pos Mendes-France govori. Govori o Franciji, o nalogah bodoče vladet in ob koncu vzklikne: »Živela Francija!« Socialisti ploskajo, poslanci drugih skupin pa zasmehujejo Mendes-Francea in polni sovraštva kriče na moža, ki so ga nekoč imenovali »zadnja nada Fran- C1*CTiha marseljeza sc zasliši s klopi ljudskih republikancev in dvorana se prazni•.. Mendes-France je postal krmar Francije 18. junija preteklega leta. Za njegovo. dvajseto povojno francosko vlado, je glasovalo 419 poslancev, proti pa le 47. Nobenega ministrskega predsednika še ni francoska zbornica tako močno podprla. Toda ta podpora je bila »preveč lepa, da bi bila iskrena in prevelika, da bi bila solidna«. Bila je izraz zagate, v kateri se je tedaj znašla Francija, v njej ie bilo malo iskrenosti in veliko škodoželjnih želja, da bi Mendes-France klonil pred težko stvarnostjo, postal majhen in nikomur škodljiv. Tiste dni so Francijo pretresale težke krize. To so bili dnevi Dien Bien Fuja in porazov francoskih Če.t v Indokini, uporov kolonialnih narodov Severne Afrike, dnevi Evropske obrambne skupnosti in nemškega strahu, stavk in grozečega mrmranja v notranjosti dežele. Mendes-France pa je odločno prijel v roke krmilo države. Najprej je realno precenil položaj Francije v Indokini in sklenil z nasprotno stranko kompromis, ki je pripeljal do premirja in do razdelitve Vietnama. Sedemletna morija v Indokini je bila končana in Mendes je čez noč postal slaven. Potem je odšel v Tunis, obljubil Tu- nizijcem notranjo avtonomijo V okviru Francoske unije in s to modro državniško gesto iznenadil ves svet. Po rešitvi indokitajskega vprašanja je postala Severna Afrika največji problem današnje Francije. Narodi v Tu-nizu, Alžiru, Maroku so zahtevali svobodo in neodvisnost, in na^ francosko nasilje so odgovorili z oboroženim^ uporom. Tunizijski felahi so v nekaj mesecih postali pravcata armada. V Maroku je vsak dan padlo nekaj Francozov in njihovih prijateljev. V Alžiru je kipelo in nacionalne sile so pripravljale vstajo. Mendes je hotel pomiriti te narode. Tunizijce z notranjo avtonomijo, Maro-kance in Alžirce pa z nekaterimi korenitimi reformami. Po obisku v Tunisu so se začela fracosko-tunizijska pogajanja, ki so trajala z nekaterimi krajšimi presledki vse do sedanje vladne krize. Mendes se je ukvarjal z drugimi problemi; ves se je posvetil Evropski obrambni skupnosti, pariškim sporazumom, Saaru, novi Zahodnoevropski uniji, ki. je nastala po razpadu EOS; potoval je v London, v Wnshington, Rim in Nemčijo. Na vsak način je hotel urediti odnose Francije do Evrope in predvsem do Nemčije, Amerike in Anglije. Ukvarjal se je tudi z nekaterimi notranjimi vprašanji, pripravljal načrte za gospodarsko ter socialno reformo dežele, Severno Afriko pa je prepustil svojim sodelavcem, ki so pogajanja zavlačevali. In tako se je zgodilo, da so v severnoafriških pokrajinah ponovno izbruhnili upori, demonstracije in nemiri. V Tunisu, kjer so uporniki, ki so verjeli francoskim obljubam, odložili orožje, so ponovno ustanavljali oborožene skupine, ki so napadale francoske postojanke. V Alžiru je izbruhnila vstaja. Nekaj tisoč domačinov je odšlo v hribe in proti njim se že vec mesecev brezuspešno voj.skuje 70.000 francoskih vojakov. V Maroku so ljudje demonstrirali in ubijali Francoze. Mendes-France pa je sam vzel v roke severnoafriški problem, dvakrat stopil pred parlament in zahteval zaupnico in obakrat je parlament podprl njegove napore za ureditev odnosov med Francijo in afriškimi kolonialnimi narodi. Francosko-tunizijska pogajanja so se bližala uspešnemu koncu in Mendes je tretjič stal pred zbornico. Tedaj pa je večina v parlamentu zagnala vik in krik in dvajseta povojna francoska vlada je padla. Parlamentarna razprava o Severni Afriki pa je bila le zadnje dejanje drame, ki so jo že več mesecev prej igrali za kulisami francoskega parlamenta. Mendes je delal in mislil na Francijo, razne struje profesionalnih politikov v parlamentu, ki so jim škodovali predsednikovi uspehi in načrti, pa so zbirale svoje moči, se združevale in pripravljale na zadnji udarec. Parlamentarno večino, ki je vrgla dvajseto vlado, je družilo le skupno so-rastvo do Mendes vraštvo do Mcndes-Francea in njegove.ga dela. Nekateri so bili nezadovoljni z njegovo rešitvijo indokitajskega vprašanja, drugi so mu očitali, da je razbil EOS, da je pomagal ustanoviti Zahodnoevropsko unijo in omogočil nemško oborožitev; nekateri so se bali njegovih napovedanih gospodarskih in socialnih reform, drugi njegovih reform v Severni Afriki, številni poslanci so mn očitali, da ni uspel zbližati Moskve in Washingtona, in vsemu temu je treba prišteti še osebno sovraštvo in zavist zaradi uspehov. Popularnost Mendes-Francea je med francoskim ljudstvom nenehno rasla. Toda kolikor trdnejše so bile njegove pozicije v francoskem narodu, toliko slabše je^ stal v parlamentu. Tako je pač v deželah klasične meščanske parlamentarne demokracije. Parlamenti so skupine poklicnih politikov s povsem osebnimi koristmi in kapricami, ki potrebujejo narod le ob volitvah. Mendes pa je bolj mislil na ljudstvo, kot na parlament, in poizkušal je vladati ob parlamentu in često tudi proti njemu. Mendes-France v francoskem parlamentu Kolikokrat so mn očitali, da »tepta pr kuhinjo, v kateri bi se ku Pred meseci je bila v Celju , V ustanovljena posebna komisija, ki sebno kuhinjo, v kateri bil se ku je imela nalogo pregledati, kak- halo za zaposlene diru žime, ki bi šne so možnosti za ustanovitev nosile hrano domov. Ker bi za delavskih restavracij. tako kuhinjo ne potrebovali dosti Komisija je ugotovile, da je (osebja, bi bilo mogoče hrano pre-treba odpreti tako restavracijo v j °®j poceniti. Hrana naj bi ne bila 100 Ijuda -in Tovarni emajlirane posode, ki je ■ v nobeni delavski restavraciji zaposlenim le največje podjetje v Celju. Na j dražja kot 5000 dinarjev, osnovi izkušenj te restavracije n a.j j bi odprli restavracije še drugje, j POMEMBEN JUBILEJ V CELJU Komisija je tudi ugotovila, da bo j mogoče z raznimi olajšavami v ' marsičem izboljšati delavsko pre-1 hrano, da bo izdatnejša in ce- I uejša. j V Tovarni emajlirane posode se delavci zelo ogrevajo za delitev toplega obroka brane v času odmora. Vodstvo podjetja je sestavilo približen izračun, ki kaže, da bi tak obrok ne bil predrag. Fižolova juha s kruhom bi stala na primer 20,50, grahova juha 23.50,' kisla juha 23,50 dinarjev itd. Povprečno bi stal obrok 26 dinarjev, če bi se hranilo najmanj """ ’’ '' ' bi bilo pri kuhi troje ljudi. Topli obrok bi delili štirikrat na dan. 110 let celjskega zlatarstva Tudi v sosednjem Gaberju bodo ustanovili tako restavracijo, in sicer v sedanji restavraciji »Svobode«. Tu se bodo hranili delavci tovarne tehtnic, Sad in Lesnoindustrijskega podjetja. Celjski zlatarji praznujejo letos 110-letnico obstoja te obrti v Celju. Pravzaprav to niti ni obrt, niti ni industrija. Še najbolj prav bi uganili, če bi rekli, da je to umetna obrti EKONOMISTOV MANJKA T' Kranju nameravajo na novo ustanoviti srednjo ekonomsko šolo Lami so v Kranju ukinili srednjo ekonomsko šolo. Strokovnjaki 50 namreč menili, d;a bo v letu '954—1956 pri mas kadra s sred-ajo ekonomsko izobrazbo preveč. Vendar se je pokazalo nasprotno. Kadra ni preveč, marveč občutno premalo. Lami je Gospodarski svet Okirajmega ljudskega odbora v Kranju pregledal stanje Po vseh podjetjih in ugotovil, da toia blizu 800 tovarišev, ki so ^službeni kot komercialisti im podobno, le 230 osnovnošolsko izo-hnazibo, 425 nižjo sredn jo šolo, popolno sredn jo šolo le 77 tovariši-, 14 pa jih je dokončalo visoko solo. Zaradi tega sta Svet za hul-mro in prosveto in Svet za gospodarstvo pni okrajnem ljudskem odboru sklenila predlagati Re- V zlatarni dela danes 140 ljudi. Med njimi je 97 kvalificiranih delavcev, pravih mojstrov svoje stroke, in 16 vajencev. To pomeni, da se močno trudijo, da j bi mladim ljudem posredovali j svoje znanje, ljudem, ki naj bi ohranili sloves celjskih zlatarjev i Malokdo namreč ve, da je bila I celjska zlatarna pred prvo svetovno vojno največje podjetje te vrste v Avstriji in da je tudi danes med največjimi v Evropi. Svoje izdelke prodajajo razen v Evropi še v Latinsko Ameriko, ekonomsko šolo, katero naj bii ZDA in Kanado, zadnje čase pa obiskovali predvsem tisti, ki že tudi na Bližnji Vzhod, sedaj delajo kot komercialisti po Celjskim zlatarjem ob tem I IS#®; rt : Veličasten je bil pogled s tribune na radostno množico Rečanov med govorom tovariša Tita LE DVA VAGONA K »ROGACANU« BI RADI KOVINARJI IZ ŠTOR Vsaj to i lahko napravili POMENEK o našem delavskem glasilu Upravni odbor, delavski svet kup opravkov pri razširitvi (Nadaljevanje s 1. str.) podjetjih, pa za to delo nimajo pomembnem jubileju iskreno če- in izvršni odbor sindikalne po- obratov iin dvigu storilnosti dela. za izdajanje lista so namreč znat-pot rebrne šolske izobrazbe. stitamo. družniice Železarne Štore imajo Razen tega je še cela vrsta težjih no večji kot je naročnina. Nas RODITELJSKI SESTANEK NA LJUBLJANSKI VAJENIŠKI ŠOLI KJE SO VZROKI? V prvem šolskem polletju je bilo 1800 neopravičenih izostankov. — Izostajajo predvsem učenci zasebnih obrtnikov Minuli teden je bil na ljub- pa imajo strnjen pouk, ki traja Ijamski Vajeniški šoli roditeljski letno tri mesece. _ ________ _______sestanek. Učitelji vajeniške šole V obrtni šoli je bilo v prvem Puhliškeimu svetu za prosveto im so seznanjali stainse z uspehi nji- šolskem polletju precej iizostan-‘tidtuiro ustanovitev srednje eko- hovih siinov in hčera pri teoretič- kov. Največ so izostajali frizerski Pbmske šole v Kranju. Razen tega nem pouku. Večji del vajencev vajenci in vajenke. Samo v enem ^Otneravajo v prihodnjem šolskem ima deljen pouk, in sicer dvakrat letniku je neopravičeno izostalo tetu ustanoviti dvoletno večerno tedensko; učenci grafične stroke 414 fantov in dekleti Tudi vajen°i družniice Železarne Štore imajo Razen tega je še cela vrsta težjih n0 večji kot je naročnina. Nas in lažjih zadev, katerih ureditev velja en izvod Delavske enotnosti pa dostikrat ni odvisna le od blizu 17 dinarjev, medtem ko zna-doibre volje kolektiva. ša naročnina, kot vam je znano, Da je stanovanjska stiska v je jo dinarjev. Štorah zelo huda, ni treba po- od kod pa krijemo primanj-sebej pripovedovati, saj že vsak kljaj? Večji del krije ta pri-ve, da je danes v tej tovarni za- manjkljaj Republiški svet, v poslenih desetkrat več delavcev manjši meri pa nekateri redki kot i,pred vojno. Stanovanj pa sindikalni sneti, ki so pokazali nismo mogli toliko zgraditi. Zato razumevanje in smatrajo list za se'delavci vozijo od blizu in daleč, njihov. (Na primer Ljubljanski zlasti s severne strani, od Šeni- sindikalni svet je letos dal v ti-ju,rja do Rogatca. Kajpak je velik skovni sklad Delavske enotnosti I naval n® vlak. Ta pa pride naj-1 100.000 din. To pa je letos tudi sl ikairsko-pleskairske stroke so precej izostajali. V prvem šolskem polletju je bilo zato 1800 da ne moreš najti prostora. Zato moč dana iz sredstev, ki jih sin-si pač vsak pomaga, kot ve in dikatu plačujejo vsi člani. Tako zna. Obesi se na stopnice, na odbijače in pravo čudo, da še ni prišlo do hudih nesreč. Seveda pa delavce, ki so pravkar prišli z dela vsi preznojeni, tudi močno prepiha,in je zato tudi toliko prehladov. To se ponavlja iz leta v leto in vedno več je nejevolje čez železniško upravo. Menimo, da bi se dalo temu od pomoči že z ma lo dobre vol je. »Rogačamu« naj bi priključili dva vagona im zadovoljni bi bili. Upamo, da bodo železničarji upoštevali zadinio prošnjo siindi- Končno v domovini! Ladja »Galeb« pluje v reško pristanišče podpreti politike, ki bi zagoto- pom za ozdravljenje, zakaj ti ukrepi bi spoprijel z vladno krizo socialist Pinean. “ Franclji vsaj nekaj napredka. močno povečali vpliv države v gospo- Njegova nadaljnja usoda je negotova. Razen teh treh skupin pa so se v darstvu. Razdelitev sil v francoskem parla- n oazen teh treh skupin pa so se v darstvu. Razdelitev sil v francoskem parla- »vlada ljudske tronte«, Ki m jo pod- “Sprotnem taboru zbrale se nekatere Mendes je nameraval odpraviti suh- mentu je taka, da nobena stranka ni pirale vse napredne struje francoskega IjjVJbv skupine iz strank vladne koa- Venclje in ozdraviti industrijo z moder- sposobna ustvariti čvrste vladne koali- političnega življenja. Na to pot bo uo: nizacijo. To pa bi zahtevalo žrtve. Pri- clje. Vsako preveč desničarsko vlado Francija nekoč morala stopiti. hegolisti, ki so sicer vstopili v vla- r vstopi še vedno sanjali o nekdanji fran- strojnim parkom, reforme pa hi prizadele slanci, vsako preveč levičarsk f0r^'a'eličini in se niso strinjal^ z re- tudi velika zastarela^ podjetja, ki so si servativcij ki imajo ^138 poslal sodliF^dsednikn “vrn ianJ® Pr* .... .......... ......„— ----------------- ----- ... ------- ------- — --------, — Mend' e unije in se niso strinjali z Ijivo, do so sc proti vsem vladnim na- vladali, niti ne more L Pues-FrAnrron nrocnin nnlnžnin v 7a— erfnm rl virfnili nienrlvicni« lent nppH- snmifil ipn ihnv Ha hi nizacijo. To pa bi zahtevali zadeta bi bila mala podjetja strojnim parkom, reforme pa neopravičenih izostankov. Starši večikrat iz Celja že tako zaseden, I edini primer.) Seveda je ta po- so - zvedela, da izostajajo največ - - " • - ....... vajenci in vajenke, ki se uče pri zasebnih obrtnikih. Zanimivo je, da se vajenci izgovarjajo, da morajo ostati v delavnicah. Vodstvo šole meni, da se tudi starši ne brigajo dovolj za učenje svojih otrok. Redkokdaj pridejo v šolo, mnogi pa niti ne podpisujejo spričevali. Ne le šola, tudi starši, mojstri in vodstva podjetij se morajo bolj zavzemati za to, da bodo vsi vajenci redno prihajali k pouku, ki je sestavni del vajeniške dobe. Odslej se bodo starši, mojstri in predstavniki podjetij lahko vsak torek pome- , . _ mili z razredniki in učitelji obrt- kata železarne Štore in tako po-ne šole o vseh vprašanjih in pro- ■ maigali prizadetim delavcem, blemih vajencev v šoli. Jč l V. J. 01 greh Ilirih Rakovčeve . . v , . , nika odračunavajo od njegovih V sredo, 9. februarja, je umrla številne družine je ze zgodaj ob- prejemkov naročnino in jo skup-v Ljubljani v 84. letu starosti čutila skopo odmerjen, proletar- ' no z ostalimi pošljejo naši upra-poznana prvoborka socialističnih čev vsakdanji kruh. Začela je | p0 se je pokazalo kot dobro delavskih žena, Marija Rakov- obiskovati socialistične shode in j tu(^ zato, da ni potrebno vsake-čeva. zborovanja in se pridružila mar- \ mu posebej pošiljati denar, po- Kot žena železničarja in mati ksističnemu delavskemu gibanju. Že leta 1908 je predložila na že-— ^ lezmičarskem zborovanju v Ljub- il jami točbo utemeljen proračun delavske družine in je pozvala nedostopnega avstrijskega ministra železnic, da naj sam poskusi preživljati se s plačo železničar- je torej s tem. Ce pa vemo, koliko prispevajo naši člani za svoj list, je tembolj obsojanja vredno, da se nekateri sicer nanj naročijo, pozabijo pa nanj, kadar ga je. treba plačati. To nas spravlja v kaj težak položaj. Prav je, da veste, da imamo samo v letu 1953 in 1954 zaostale naročnine točno 3,098.983 dinarjev. Poizkusili smo vse. Vsakega dolžnika smo trikrat terjali, nekatere večje dolžnike smo predali celo advokatu in — nič. Prepričani smo, da bi se tem težavam, ob podpori vas, dragi bralci, in vseh odbornikov lahko v precejšnji meri izognili. Ponekod so poizkusili na ta način, da so se naročniki domenili, da kar podjetje odvede naročnino naši upravi, brez ozira, ali dobiva list na dom, ali tja, kjer je zaposlen. S privolitvijo naroč- ki so temeljile na takih kompromisih, niso dolgo živele. Edini izhod bi bila »vlada ljudske fronte«, ki bi jo pod -—1 ------1—z- *----------kegi z zastarelim lahko vrže. jo socialisti s svojimi 105 po- Te dni rešujejo v Parizu važno vprn-iko preveč levičarsko pa kon- sanje: Ali porušiti vse, kar je storil ti lil sc JlJLau Sli «11 j Cii i /. »c— uiui ” vt i ivo zuoiaiuo pimjeija, IX i au oi Oti »uii It.1, ni J lil II JV> -V 1 vi 11 V. V, V . Ul V,— iu« Severni Afriki. Napadali so doslej pridobivala ekstraprofite s kar- dina (ljudski republikanci, radikali, de- delo. lnika vlade zaradi njegovega telnim združevanjem, monopolizmom in mokratska socialna unija odpora) ima Če bodo pri ustanovitvi Zahodno- drugimi mahinacijami. Zato je razum- sicer 183 poslancev, toda sama ne more delo Mcndcs- _t . . 2 __ ... _ 2_ —1 — 2— 4 — 12 — 112..— .1 — „ — — — — ž 2 .... ... 1,1 — .1 — 2 —. —. — .1 .. .1 ..Ji niti .. .. n, mi ,1 o lv iti ,1 ...... 1 w l'C r n 1 A f v 1 I' pa kon- sanje: Ali pon , . ncev. Sre- Mendes-France, ali nadaljevati njegovo sklenili, da bodo porušili ;ali v Se- des-Francea, bodo tvega hodtvS~*rancca Pres°j° položaja v Za- Črtom dvignili »neodvisni«, kot pred- somišljenikov, da „ žit ai Evropi, ki terja nemško oboro- stavniki velekapitala, ter ljudski re- Degolisti (70 poslancev) uživajo, če Francije ------------------------- , . Z® obenem pa strogo kontrolo te publikanci in radikali, kot predstavniki parlamentarizem pretresajo krize, ker so pustili francosko gospodarstvo notranje ore pridobiti dovolj verni Afriki novo Indokino? povečali bi vladala z njimi, nemško-francoski spor, zmanjšali vlogo lancev) uživajo, če Francije v mednarodnem pogledu in pre- °orožitve; srednjih slojev. “kuli, strankarski tovariši Men- Mendes-France je hotel z moderni- nasprotniki parlamentarnega sistema; z mu gnitj .u.atim luc„- mcimca-i lancc jc uuici «, mimcuu- informbiro jevci (98 poslancev) pa nihče Ce pa bodo sklenili, da bodo na-s]5e''l’rancea, so predstavniki franco- zacijo industrije in kmetijstva postaviti noče sodelovati. V tej nenavadno zaple- daljevali delo Mendes-Francea, se bodo .Malomeščanstva. To je notranje francosko gospodarstvo na zdrave teme- teni parlamentarni situaciji lahko se- nujno morali ustaviti pri vprašanju, za- . neenotna stranka, z najbolj lje, znižati cene na domačem tržišču stavijo novo vlndo le s kompromisom kaj so vrgli človeka, ki so £a nekoč levjSanini programom. Včasih podpira in povečati izvoz. Trgovino, s katero se med posameznimi strankami, toda vlade, imenovali »zadnja nada Francije«. razhr’ v^asilt desnico, največkrat pa se ukvarja petina Francozov, je nameraval vFstahC na ^va a*i tri dele. V njenih reorganizirati tako, da bi postala po-z j aV se zbirajo mnogi nezadovoljneži sredovalec med proizvajalcem in j>o-desnice. V rokah francoskih trošnikom. S tem bi mnogo trgovcev kj j,?le^>anov je nešteto delnic podjetij, propadlo in poiskati bi si morali delo 1® .*®riščajo bogastva v Severni Afriki, drugje. Med nameravanimi Mendesovimi dij® alayer, eden izmed voditeljev ra- socialnimi reformami pa so bile naj-r>asnOV’ bil na primer zato tako oster važnejše: povečanje minimalnih mezd in AirPif.otnik vladnih reform v Severni popolna zaposlitev. p*inKl» ker mu izkoriščanje teh dežel Toda Mendes je čakal in teh reform v}Sa težke milijone. ni začel izvajati. Najbrž se je kot pri- pora ad,ikaIi so bili torej zelo slaba pod- staš liberalnih nazorov težko odločil za zn)® , di Mendes-Francea. Mendes je intervencijo države v gospodarstvu in je ka I# a.1 enotnost akcije, njegova stran- razmišljal, kako bi to intervencijo čim je S® le. bila najbolj neenotna, zahteval bolj zmanjšal. To čakanje pa mn je str®r ^kompromisno politiko, njegova veliko škodovalo. Z izvajanjem takih Sa*ska pn ie bila najbolj kompromi- gospodarskih in socialnih reform bi še bolj pritegnil k sebi socialiste, ki bi *eihlvCialist$’ ki 80 se sicer sprli glede morda vstopili v vlado, škodoval Ijud-slej Ke oborožitve, so edini najbolj do- skim republikancem, ki se kažejo TaL°v Ogovarjali Mendes-Francea. kot levičarji, pridobil bi si leve struje liti^n en j?, bil mozaik francoskega po- vseh meščanskih strank. Tako bi ustvaril dva;se?a življenja v času vladavine novo socialno vladno večino, proti ka-K e*vlade Četrte republike. teri informbirojevci ne bi mogli gla- in Je Mendes reševal indokitajsko sovati in ki bi se lahko odločno upirala Veljj, r°psk° vprašanje, si je nakopal reakcionarnim strujam, hiai " nasprotnikov. Ti so podprli kolo- Mendes je to možnost opustil, m ko gospode, ki so se po indokitaj- je čutil, da se mn majejo tla pod no-T>orA-»„ --i--------------------1: -L- ---i s- hotel vezati stranke nase T hia si,poTazu že nekoliko opomogli, obe- gami, je ------ tr«nr#p!nan'n pa je priskočil na pomoč razdeljevanjem ministrskih stolčkov. To je V]„”kl velekapital. Zanimivo je, da je bil konee predzadnjega dejanja nje-janj„ ‘la padla lik pred začetkom izva- gove vladavine. V^Podarskih in socialnih reform. Zadnje dejanje je bilo kratko. Be- » HnasnI« -------1-- ------i—. :« c»e francosko gospodarstvo je sede, ki so se izgubljale med v; 5°dali-° •ležko bolnemu Človeku, ki mu ogorčenja in sovraštva, glasovanje, čePrav ,ef° -življenje z injekcijami, nji pozdrav: »živela Francija!«, m doIari„Jlad“ daje'kapitalu 300 milijonov ljezn> konec. *rancnei Jibvencij letno, vendar so cene In kaj sedaj? Svetov proizvodov za 20*/. višje od Najprej je nameraval sestaviti vlado kriva r ' z državnimi subvencijami za- desničar Pinay. Ni je mogel. Potem je Mo ,nM "J0811' kapitalizem svojo notra- poizkusil srečo sredinec Pflimlin. Tudi "°bo, in nasprotuje vsem nkre- ta je odložil mandat. V ponedeljek se je Parižani demonstrirajo proti ponovni oborožitvi Nemčije mu posebej pošiljati denar, posebno ker mnogi na to pozabijo. Ko pa se nabere naročnina za vse leto, si je res težko odtrgati ves znesek naenkrat. In še nekaj. Danes objavljamo pregled, koliko imamo naročnikov na območjih posameznih . . ■ .. . okrajnih sindikalnih svetov. Če skega delavca. Glavni .govornik primerjate število naročnikov s na shodu Etmm Kristam je tedaj | članov, boste videli kaj izjavrni, da nima k tej točni ute- veliko razliko v posameznih akra-mdjutvi kaj pripomniti, saj so' jih Naj navedem le primer Celja. predloženi podatki najbol jši do-. Celj-e mesto ima daleč več članov kaz za bedno stanje delavcev. i ^0t Celje okolica, pa vendar znat-Istega leta je bila ustanov- ’ no manj naročnikov. Menimo, da je potrebno, da storimo vse, ne da samo vzpostavimo neko sorazmerje, temveč da dvignemo število naročnikov v celoti. Tudi tu je veliko možnosti. Naj samo navedem eno misel. Mnogi nezaposleni so povsem izgubili zvezo s sindikatom. Ali bi ne kazalo vsakemu, pa četudi še ni bil član sindikata, iz sredstev brezposelnih naročiti Ust? Prebiral ga bo in se spoznaval z vsem, kar mora delavec vedeti. Ali ne bi bila na ta način bogato naložena sredstva za pomoč brezposelnim, ki leže večkrat na sindikalnih svetih neizkoriščena ali se izkoriščajo v nepravilne na- lijena tudi socialistična delavska konzumna zadruga v Ljubljani. Pokojnica se je je takoj oklenila, saj je vedela, da je to ena od organizacij, ki ima namen izboljšati težko stanje delovnih ljudi. Zadrugi je ostala zvesta dolga leta im jie bila večkrat tudi njena odbornica. Leta 1924 je bila Rakovčeva mama — kakor so jo med delavstvom imenovali — soustanoviteljica itn več let tudi predsednica Zveze delavskih žena in deklet. Ko je oktobra 1924 začelo izhajati Zvezino glasilo mesečnik »Ženski list«, mu je bila pokojnica urednica več kot 10 let. V listu je Rakovčeva objavila več stvarnih — s števil -' mene. kam.i podprtih predlogov, kako Zn ali ne bi kazalo sindikat-izboljšati življenjske pogoje de- nim organizacijam del svojih lavske žene in delavske družine sredstev nameniti naročnini De-ter je energično zavračala razne lavske enotnosti za tiste člane, n apa de nasprotnikov na delo in j ki še niso spoznali vrednosti svo-a.kcije Zveze, ki }e biilo zlasti jega glasila? Pa tudi organi de-klerikalcem trn v peti j lovskega upravljanja naj bi raz- Da bi po svojih možnostih j mislili o tem, da mnogi njihovi pomagala pri obnovi osvobojene člani niso nanj naročeni in da domovine, kateri je posvetila vse I jim seveda prav zato mnoge stva-življenje. se je — da si stara 78 : ri o naši družbeni stvarnosti niso let — udeleževala prostovoljnega ■ jasne. dela in je bil® nemalo ponosna. | To je nekaj misli, o katerih ko je dobila visoko priznaiije in razmislite tudi vi. Vabimo vas, zlato značko Njen jvogreb je po- da pomagate k širjenju našega Vsi, ki smo jo poznali, bomo po- glasila. Prepričani, da boste po kojniai ohranili časten in hvale- svojih mačeh to storili, vas (opažen spomin. n— riško pozdravljamo. GOSPODARSKE NOVICE Gmotni interes slehernega delavca za napredek proizvodnosti je predpogoj za napredek k (Nadaljevanje s 1. strani) šini tarifne postavke za svoje delovno mesto (ki se sme gibati na ravni lanskoletnih obračunskih plač), im drugič, da doseže tak delovni učinek, ki odgovarja učinku, s katerim je biti v podjetju dosežen lanskoletni obseg proiz-vbdje. Tarifne pravilnike, ki so izhodišče za celotno nagrajevanje pa izdelujejo družbeni organi: delavski svet gospodarske organizacije, okrajni ljudski odbor in sindikait. Družbeni organi upravljanja prarv tako izdelujejo proizvodne programe. S tem, da družbeni organi odrejajo tarifne postavke iu izdelujejo proizvodne p rograme, praktično povsem jasno odrejajo okvirje, v katerih potem tehnično vodstvo gospodarske organizacije izračuna norme za določena delovna mesta, operacije in faize dela. Z določili o normiranju torej niso v ničemer okrnjena pooblastila družbenih organov upravljanja, ampak je tehnično vodstvo samo neposredno zavezano, da tehnično izvede s tarifnim pravilnikom določeno politiko nagrajevanja. Kako zainteresirati tehnično vodstvo za napredek proizvodnje? Poleg tega sedanji predpisi o nagrajevanju v gospodarstvu omogočajo premovamje delavcev za izboljšanje organizacije dela, za prihranke pri materialu itd. To določilo je zlasti pomembno za nagrajevanje vodstvenih delavcev v gospodarski organizaciji, katerih delovnega učinka ni mogoče neposredno meriti, ampak se kaže v splošnem gospodarskem pro-spehu: v ravni povprečne storilnosti na enega zaposlenega, v količini porabljenega materiala na enoto proizvoda itd. Gospodarski uspeh gospodarske organizacije je namreč rezultanta prizadevanj vseh delavcev, tako tistih, ki nc-osredmo proizvajajo kot tistih, :ii proizvodnjo organizirajo, vodijo, usmerjajo itd. Kakor je za delavca na določenem delovnem mestu važno, da je osebno gmotno zainteresiran na tem, da svoje delovne spretnosti čimbolj koristno izrabi pri delu, tako je za delavce na vodilnem delovnem mestu važno, da je gmotno zainteresiram na tem, da čimbolj racionalno, smotrno organizira, pripravi im usmerja proizvodni proces. Tako stimulacijo uvaja novi sistem nagrajevanja prav s premijami. Zakaj premije ne izplačujejo iz plačnega sklada? Ponekjie vprašujejo, če je prav, ko gredo vsa izplačila za p rekoračene norme v okvir plačnega sklada, dia se istočasno sredstva za premovamje izdvajajo iz dobička. Nekateri menijo, da je to razliko vanje napačno, ker da je s tem določilom omogočeno izplačevanje norm v celoti, izplačevanje premij pa je odvisno od dobička. Vendar temu ni čisto tako. Delavcu, ki se mu s pravilnikom o normi predpiše normo, je treba za vse, kolikor je več proizvedel, več plačati. Vrednost dela delavcev, ki organizirajo proizvodnjo, pa se pokaže šele v splošnem uspehu podjetja: v storilnosti, v proizvodnih stroških im podobno. To se pravi v tem, da se podjetju zmanjšajo stroški za plače, za material, za pomožna sredstva na enoto proizvoda. To pa se pokaže šele v dobičku podjetja. Izkazani dobiček podjetja je namreč dokaz, da so norme realne, da so realni normativi, da je organizacija dela dobra. To dokazuje, da organizatorji proizvodnje upravičeno dobe premije, ki jim jih je tudi iz doseženega dobička najprej izplačati. Pri tem ne more biti nobene bojazni, da bi bile premije zaslužene, dobička pa bi ne bilo. Premije so utemeljene le tedaj, če je proizvodnja organizirana tako, da se realne delovne norme im realni proizvodni normativi presegajo, kar ima za logično posledico — dobiček. V primeru, da so norme in normativi nerealno izračunani pa ne gredo po vodi samo premije, ampak podjetje ne realizira niti svojega dohodka im ne more izplačati niti prekoračenih norm v polnem iznosu. Torej je tudi ta bojazen odveč, da bi bile premije zaslužene, sredstev za izplačilo pa bi ne bilo na razpolago. Res je prav nasprotno. Sistem premovanja vodstvenih delavcev je tako zasnovan, da je osebni gmotni interes neločljivo povezan z dejanskim gospodarskim uspehom podjetja. V tem smislu tudi organizacija dela, katere sestavni del je nedvomno normiranje, ne bo več tako bolehala na administrativnih slabostih kot doslej. Vodstvenim delavcem ne bo več osebno vseeno, s koliko delavci ®e"a Ne šablon! mora tega svojega pooblastila 1 _ ... temeljito zavedati. . Če primerjamo organizacijo I Torej je pravilno normiranje i im delovno storilnost, dose- g • _______ _______, „ _________________ storilnost, dose- j (jeja jg predpogoj za uvedbo na-j se doseže določeni delovni učinek, ženo v posameznih gospodarskih j graje vonja po učinku. Od realne-kolikšni so stroški dela za izde- organizacijah, nujno opazimo, da; ga normiranja je tudi odvisno v lavo enote proizvoda in potem, delovne norme v različnih pod- j koliki mori bomo uveljavili: načelo kako so usposoibljeni delavci na jetjiih^ dokaj raizlične. ronekje je j — vsakomur po njegovem delu in posameznih delovnih mestih im normiranje dela še^ v prvih pnvo-1 v koliko bomo omogočili delav-kako so stimulirani za delo. Od- j10* drugje delajo ze po tehničnih , r^iu, ki več prispevajo skupnosti, slej bo namreč nemogoče špeku- normah. Ob tom^nastane vpraša- (j a dobe sorazmerno več tudi za latiivno povečevati število dela v- nje: kako omogočiti delovnim ko- izboljšam je svojih življenjskih cev, ker bi to nujno znižalo po- lektiivom, ki delajo ze po tehnic- pj-hlik. Tega nikar im nikdar ne vprečmi delovni učinek. Nemogoče,11'''1 normah, da bodo tildi ona pozabimo. Roman Albreht bo papirnato poviševanje kvalifi- gmotno zainteresiram i na boljšem kacij. dolayoev, ker bodo za bolj- delu. V tem primeru bi bilo vred-. šo iin intenzivnejšo proizvodnjo 110 proučiti predlog o tem, naj bi organizatorji n ujmo terjali delov- delavce ki delajo po tejinucn.ih ne veščine in ne n a n ima t a no- 1 normah za vsako prekoracei anje, več | ne veščine in ne trdila. Dve nepravilni težnji V Tovariši Miha Marinko, Boris Kraigher in Edvard Kardelj ter Aleksander Rankovič med govorom tov. Tita na Reki JESENIŠKI K0VIMRJ1 IZDELUJEJO NOV TARIFNI PRAVILNIK VSI SODELUJEJO ki terja nedvomno mnogo truda in veščine, kot prekorače-! vamje povprečnih izkustvenih J , norm, progresivno nagrajevali. j diosedamijiih pripravah za iz- ' Dalje, prej ali slej bomo v bo- j detavo norm je opaziti v pasa-; doonosti prišli do povprečnih! Jeseniški železarji si ves čas pravilnih o disciplinski in mate-mezniiih gospodarskih orgamizaci- norm in bodio delovni kolektivi po osvoboditvi z uspehom priza- i riialini odgovornosti delavcev in jah dve težnji, ki bi ne rodili 1 z visoko delovno storilnostjo v j Sevamo dvigati proizvodnost dela. j uslužbencev. Že dalje časa sem dobrih sadov, če bi se jim pre- objektivno boljšem položaju. Tre-1 Borimo se za vzorno delovno di- j pa z veliko odgovornostjo pri- pustili pri normiranju dela. j nutno pa je možno, da okrajni j scipliino itn spoštovanje vseh za- ; pravi jamo osnutek IV. tarifnega n , . ,. • v i ljudski od,botri odobre do 5% po- konitih določil. Iz svoje srede pravilnika. Natančno smo ocenili Fvnckje bi radii normairati kar vgainije sklada obračunskih plač naim je uspelo izkoreniniti škod- delovna mesta iin sposobnost de- na vrat na nos isa aa v go- gOSp<>daTskiim organizacijam, kjer ljivoe, ki bi se hoteli na račun la v cev in uslužbencev. V stari ta- spodatrski organuizaoijii. Kakci so a dejansko delajo po visokih nor- skupnosti in na lahek način oko- rifni pravilnik so se vrinile, naj- mah in da zmanjšajo do 5% isti tiščati. V ta namen smo sprejeli večkrat zaradi napačnega tolma- usmerjeno v to, dia čimprej nor- , , , maramo vsa dela, ki jih je mogoče ® 'at meriti po učinku, je vendar treba I®.1'?’ ravnati pametno in po nekem za- niL povirstju. Brezglava hitrica pri tem delu lahko več škoduje kot koristi, kajti nič ni slabšega kot popravljati zavoženo zadevo. P red-vsem je svetovati naj v gospodarskih organizacijah najprej temeljito prouče delovna mesta, operacije iin faze dela ter dodobra razmislijo o razporeditvi delavcev in njih ocenii po kvalifikacijah. Potem naj začno ugotavljati delovni učinek na tistih delovnih mestih, oziroma delih, ki so bistvenega pomena za gospodarsko organizacijo. Šole potem je mogoče iti v šiir. Pri tem se moramo varovati vsakega površnega in na hitrico skrpanega normiranja. Zmotno je namreč mišljenje, da je mogoče, kar na hitrico smotrno normirati vsa dela v gospodarskih organizacij ali. Druga težnja, ki jo je odsvetovati, je želja po šablonah, izdelanih vzornih pravilnikih o normah, ki se je precej razširila in kii ji skušajo marsikje tudi ustreči tako da izdelujejo neke norme, točkovne sisteme in podobno. Smoter sedanjega sistema normiranja dela je v tem, da ugotovimo dejanske delovne norme, ki jih gospodarske organizacije izračunajo ter dia gremo od teh izračunov na ugotavljanje in uvajanje družbeno povprečnih delovnih norm. Pri tem opravilu je kajpada gospodarskim organizacijam potrebna strokovna pomoč. Toda te pomoči ni razumeti tako, da se na osnovi nekih z vseh vetrov zbranih sistemov merjenja učinka dela in norm skrpa neke gospodarskim orgamizaci- pravila železarne, poslovnike, ki čenj* nekaterih predpisov, stvari, kjer imajo nesorazmerno urejajo odnose med centralnimi ki so čestokrat hromile in zavi- norme. Poleg tega lahko in Prav Je, da veste koliko Je nesrečnikov na »Delavsko * enotnost« v vašem okraju? Število Število naroč. organ, v sind. Celje — mesto . . 727 15.300 Celje — okolica . . 1.940 8.206 Črnomelj .... 54 1.500 Gorica 405 8.946 Kočevje 240 4.615 Krško 580 5.720 Kranj 1.201 18.070 Ljubljana — mesto 2.614 45.834 Ljubljana — okolica 1.811 15.170 Ljutomer .... Maribor — mesto . 451 3.775 2.637 33.780 Maribor — okolica 1.053 6.430 Murska Sobota . . 213 4.400 Novo mesto . . . 386 5.300 Postojna 461 6.350 Ptuj Radovljica .... 667 604 6.480 12.291 Sežana 91 2.915 Slovenj Gradec . . 624 9.260 Šoštanj 467 5.020 Tolmin 285 5.410 Trbovlje 489 10.780 Koper 51 7.184 18.051 240.732 obratnimi delavskimi sveti, rale delovni polet posameznikov. Komisija, ki jo sestavljajo naši najboljši strokovnjaki, si prizadeva, da uresniči načelo, da naj bo vsak nagrajen po svoji sposobnosti in na osnovi opravljenega dela. Vsi smo prepričani, da bo s pravilno ocenitvijo delovnih mest i;n sposobnosti tovarišev, ki na teh delovnih mestih delajo, možno nagrajevanje po učinku dela, kar bo močno dvignilo ustvarjalni polet jeseniških žele-zarjev. Delavci bodo nagrajevani po doseženih ali preseženih normah in akordih. Uslužbenci pa bodo posebej premo vami za prizadevnost, če se bo le-ta odrazila v boljšem gospodarjenju oziroma v dobičku kolektiva. Osnutek IV. tarifnega pravilnika je bil dan v razpravo vsemu kolektivu. O njem smo razpravljali na sestankih obratnih sindikalnih pododborov. Delavci so v razpravah povedali mnogo tehtnih predlogov in dopolnitev. Komisija je mnogo teh upoštevala in prepričani smo, dia bo IV. tarifni pravilnik mnogo boljši od vseh dosedanjih. Na prihodnjem zasedanju DS bo tarifni pravilnik še enkrat dodobra pregledan in potem dan Ljudskemu odboru v potrditev. Z. Zaposlitev italijanskih delavcev v Holandiji V Holandiji primanjkuje delavcev, predvsem v metalurški in gradbeni industriji. Zaradi tega holandska in italijanska vlada proučujeta načrt o zaposlitvi italijanskih delavcev v Holandiji. Zaposlitev italijanskih delavcev v gradbeni industriji za sedaj ni ostvairljiiva, ker je holandski način gradnje različen od italijanskega. M a Javorniku grade sodobne valjarne Do sedaj so zgradili že novo ki so nujo potrebne naši lahki in veliko lopo valjarne 2400, novo predelovalni industriji. Stare valjarne na lopo plinskih generatorjev, veliko trafo razdelilno postajo, novo obratujejo že_ čez moderno urejeno kisikamo, sedaj pa odstranjujejo zastarele in neekonomične obrate. Na ruševinah le-teh grade nove žerjavne proge, nove peči in nove sodobne mehanizirane valjarne, ki obra- Javomiku 50 in več let. Z njimi ni bilo mogoče obogatiti izbora in kakovosti pločevin. Pa tudi njih zmogljivost ni mogla zadostiti velikemu povpraševanju. Delo v teh zastarelih valjarnah je bilo težko, naporno, ne-‘ varno in nerentabilno! Gradnja povprečne šablonske norme. Tak okrajni ljudski odbori podjetjem način pomoči v naših pogojih z visoko storilnostjo odobre določen občuten odstotek pred de- tujejo polavtomatsko, ki so ren- novjh, sodobno urejenih valjarn tabilne in proizvajajo vedno več- na Javorniku se je začela leta je količine kakovostnih pločevin, 1953. zgradili so veliko lopo nad 4.5-tonskim žerjavom. V tej lop1 samo škoduje, ker bo odvrnil gospodarske organizacije od tega, dia bi dejansko izračunale svoje norme iin bi potem komune in drugi organa" lahko dejansko ugo- litvijo med okrajnim ljudskim odborom in podjetjem za premo-, vanje, ter jim poleg tega puste | IZ KOLEKTIVA PODJETJA »AMPELEA« V IZOLI KAKŠNA JE NORMA? drugi organi lanKo ciejansKo ugo- vx'A •$: d<>bička med- tavljeili družbeno povprečne nor- , ,nejsi odstoteK tiotncKa, medme. Poleg tega pa je nešteto pri- lem ko n,e "rffanj!“- lerov pokazalo, da v šablonskih normah niso upoštevani pozitivni O LESNI INDUSTRIJI V ŠKOFJI LOKI predpisi -o nagrajevanju pri nas. Pomisleki pri uvajanju norm Od tu in tam se zoper norme euje nekatere ugovore. Smisel teli ugovorov, s katerimi nekateri nasprotujejo uvedbi norm, bi se deli zreducirati na eno samo temeljno bojazen: čim bomo uvedli norme, bo padla kakovost izdelkov. Seveda pomena tega opozorila ne gre podcenjevati. Razmere na našem tržišču so še vedno take, da gre vsako blago, pa tudi nekoliko slabše kakovosti, v denair. Toda to opozorilo nas ne sme odvrniti od norm, temveč ga moramo pri normiranju neprestano! proučile zmogljivost strojnih na-imeti pred očmi. Gre namreč za! prav in surovinske baze. Ugoto- ' vili so, da lahko žage zrežejo ve- je že lansko leto na praznik republike začela obratovati nova krožna žarilna peč. Polog tega so zgradili novi hali za valjarn0 tanke pločevine, postavili dva železna dimnika po 45 m višine. i zgradili pa bodo še tri enake. Od . , , . Skoraj ga ni danes kolektiva, katerim iz upravnih vodstev nor- nove krožne Ignis žarilne peči za tem ko tega ne odobre orgamza- kjer ne bi razpravljali o normah, me niso preveč pri srcu, ker bo- velike hrame so zgradili 72 m dol- c-ijam s slabo delovno storilnostjo od tega si veliko obetamo. Tisti, do imeli z njimi pač več dela. go valjčno progo. Velika prido- ki več napravi, naj bo za to tudi Tam, kjer so norme ohranili b^ev za nemoteno obratovanje boljše plačan. Kajpak bodo mar- skozi vsa ta leta, teh začetnih krožne Ignis žarilne peči sta tu 1 sikje naleteli na odpor tistih, ki težav ni več in so delavci s po- dva vlagalna stroja domače k°n slabo delajo, saj bo to naenkrat znali, kakšne koristi jim norme strukcije. Pred dnevi so stavili očito. Pokazalo se bo, da napravi prinašajo. . poizkusno ^obratovanje novo pl®' veliko manj kot drugi. Tudi ne- v tovami >)Ampelea« v Izoli 1“° ^ d°'lg° 27 in Šir0< 1 imajo norme že dolgo. Da so lani Vge naprave_ proga ,n peči so konstruirali domači strokovnjaki-Izdelala so jih domača podjetja, montirali na prav tako doma*1 monterji. 2e prva začetna poiZ' in jim prav tako puste manjši del dobička. Torej je praviilno stimuliranje gospodarskih organizacij, v katerih delajo po visokih normah, odvisno od zrele gospodarske politike komune, ki se ZADNJI C AS JE ZE lahko izplačevali normne presežke, so urne postavke v tarifnem pravilniku nekaj znižali in na ta način jim je ostalo še nekaj denarja, s katerim so lahko obratovanja" sT^k^lTh1 nagrajevali boljše delavke po i dokazala, da so bila vsa dela lZ' Združitev lesne industif je v bi zadružno podjetje kranjske učinku. bkoraj devet desetin je| delana v vsesplošno zadovoljstvo-Škofji Loki je precej zapletena Okrajne zadružne zveze. Le-ta “ . . bocejo delati po nor-; Valjavci na Javorniku so lahko zadeva, s katero se ubadajo člani ima namreč tn a, « r,: mi- v tel tovarni Gospodarskega sveta OLO Kranj že od lanskega aprila. Sestavili so posebne komisije, ki naj bi pojmovanje norme. Nekateri menijo, da je dovolj, če se z normo predpiše količino proizvodov, ki j,ih mora delavec napraviti. Toda to je silno primitiven pojem o delovni normi. Delovna norma sama po sebi vključuje kakovost izdelka in proizvajalne normative, to je porabo materiala, pogonskih sredstev itd. Pri prevzemu proizvodov v skladišče je zato treba ne samo ugotoviti količimo, temveč tudi kakovost tako, da se potem pri izplačilu to upošteva. Prvovrstno blago se plača po tarifi, drugovrstno nekoliko manj, škart pa je — škoda za podjetje im ga je treba tako vrednotiti. Seveda si mora podjetje izdelati normative kakovosti Če tako pojmujemo normo, potem je jasno,! les dražili liko več hlodovine, kot jo je pa na razpolago. Se žaga na Trati ne bi bila polno izkoriščena. Zato bi kazalo manjše žage opustiti, zlasti še, ker je pri njih veliko krajnikov in gre precej lesa v nič. Se nekaj je, kar govori za združitev. Povpraševanje po lesu je večje kot ponudba, kar je kajpak vplivalo na cene lesa. Tako so nekatere kmetijske zadruge, ko so uvidele, da se da z lesom dobro zaslužiti, zanemarjale po- ima namreč to prednost, da ji ni . L*®3, t?v?rni i1® n°rrna | ponosni treba plačevati 50 odstotkov °dV1Sna °d kakovosti ribe, ki jo|Pred letj —... na te velike pridobitv®; Pred leti so na Javorniku zvaljal> Si emIE zdelke, kmetijske zadruge pa kojjko mora napraviti in si ob Ijaniih proizvodov. Delo v novih vSiT' f.za^.eza^’ia koncu dela že sama izračuna, ko- valjarnah bo manj nevarno lJ1 " ~ ~ liko je ta dan zaslužila. Seveda1 naporna Do sedaj so zvaljali je treba za tak način več nad- moža le 51.4 tone, po izvedenih zorstiva. Izplača pa se bolj, kot modernizacijah pa bodo da1-06 če bi plačevali od ure, saj je pro- presegli 100 ton na moža. RazyC' izvodnja neprimerno večja. bodo prodajale surovine temu podjetju. Čas je že, da to zadevo dokončno uredimo, saj takšna negotovost podjetjem več škoduje kot koristi. —ne Brezposelni mladinci v Trstu s el j Ivo je tudi, da. bodo vsi deh novih valjam izdelani doma, P11 Člani odbora _______ . mladiimcev so bili te dni na gene- speševanje kmetijske proizvod- ral nem komisariatu, katerega so nje, kar je pravzaprav glavno v seznaniili z resnim vprašanjem delu zadružnih organizacij. Okraj- mladinske brezposelnosti. V pi-ni odborniki menijo, da je treba stmu, ki so ga izročili komisariatu, domačih podjetjih (Rade Konč;lf' Strojne tovarne, Trbovlje, »Za1*’ Zemun, Litostroj, železarna Rav' ne, Železniki, Elka, Izolirka itd-” brezposelnih Priučna doba naj se podaljša, da le nekaj preciznih merilnih bi si mogli učenci pridobiti prav bodo kupili v inozemstvl,j osnovno teoretično in praktično Kovinarji bodo v to moderni2®' znanje. Zahtevali so, naj se takoj cijo investirali iz lastnih sred' začnejo napovedana javna dela štev nad 2 milijardi dinarjev-ter na njih zaposili brezposelna Zato pa bodo z manj znoja 111 pospeševati kmetijstvo, ne da bi so zahtevali ugodnosti, s katerimi, mladina. Obljubiili so jiiim, da bo- manj žuljev valjavci na Javoru1' se bo pospešilo najemanje vajen -1 do nudili vso pomoč in prav bi ku v bodoče proizvajali mn fci jo daje teoret-**' kot rezultat določene socialne , polnilo k plač, delavcev rn usluz- =ka‘ lis,ta tehko izkažc samo po-*n zavarovanja delovnih bencev z družinama. Otroškega | vpie6ek Vendar na tak način izračunavanja daje najboljši pregled gibanja življenjske ravni. Primerjava sedanjih stroškov Politike trud.i i- Tudi (za primer bolezni ali nesreče pri delu, nezaposlenosti in starosti., otroške doklade itd.). Za delovnega človeka je namreč zelo dodatka ne moremo pojmovati le kot socialni prispevek družbe za vzgojo otrok, temveč tudi kot del Va- , , . ... . ,p!"*' zl**? ozirom m njegovo ^,ri,6kinSlke delavske družine z do- lžno kako je preskrbljen ko ne j vasino. Pri st,n,članski družini, ki llodlki Ma 1938 nam pokaže (čp ft*1 N««* d™*«!« skup- | jc pri nas običajna znaša otroški j VMimemo doilode,k v letu 1938 in uost skirba zanj, i i izdatki so zna-! dodatek piri nek vawiillcuranun de-; inr;- ^ , mn\ j_ jrl1x;lT,a S v 1954 >1" 450/6 kužkov : laveih okoli 90 o/, osebnega nomi-1 ^ letu 1953Vla^oje TSe delavcev m uslužbencev. najinega zaslužka. Od povprečnih za 156„/o Toda & upoštevamo Odnos plač m cen na tržišču prejemkov 'zaposlenih delavcev j kva,,ifilkacije_ jc položaj povsem le vsekakor za delavce naj vid- ,o uslužbencev v gospodarstvu v drugačen. Ce na isti način napra- (letu 1953 je otroški dodatek zna- ^ primerjiaw> tedaj je ostal _ , _ . 1.- x-io Li'f rovr n,T3 rlj>lio nror> e C,til »-«-ave so vzeti iz Statistics of National 1 -----1 1 1 v ‘ ^come and Expedition — U. N. Stati-®tical Papers — Series U. No. 3, a za ;afodno obrambo po poročilu Zveznega ,*vršnega sveta za čas od 1950 do 1952. ie*a, stran 29. Leti 1952 in 1953 jemljemo Y za primerjavo z drugimi državami. * letu 1954 so se odnosi v razpodelitvi prodnega spremenili. ..** Podatki o investicijah za druge1 šal 19,6%. To je vsekakor po- Vv^alifinirnin delavec s štiričalnsko jjrzave so vzeti iz Staiis.ics of Na,iona, memben znesek ki občutno po- SS v“eS 19W na prodroS ocuje dohodke delavcev m usluz- j ,.avn;j pollk valifk:i rani pokriva lenmn-v. i , vi ,—n, i 1-p- • memben znesek vi benccv. Pri primerjavi gibanja življenjske ravni moramo upoštevati NAROČILNICA Naročam glasilo sindikatov Slovenije »Delavsko enotnost«, ki ^ jo pošiljajte od__________dalje redno na naslov: Ime in priimek____________________________________ ^j, ulica____________________________________________ p0Šta ____________________ Naročnino bom poravnal po položnici. Datum______________________ i ravni, ! stroške s 177 %, a nekvailiificirani delavec pokriva stroške z 258 %. ___ _ Takšen položaj izhaja iz dej- odnos cen vseh predmetov, ki so štev, da so se dohodki nekvalifi-potrebni človeku za njegovo živ- , ri ranih in polkvaildf i tiranih delav- I cev v naši državi z ozirom n,a predvojni, položaj precej povečali, medtem ko so plače kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev v odnosu na predvojni položaj celo nižje. Na tak odnos predvsem vplivajo otroški dodatki. In prav iz teh razlogov je tudi položaj samca precej težji. To nam pokaže naslednje: Ce vzamemo povprečno pokritje življenjskih potreb delavca v letu 1938 kot sto, tedaj znaša pokritje življenjskih stroškov v 1953. letu za samca 91 •/o. Ce upoštevamo kvalifikacije, je položaj zopet drugačen. Pri kvalificiranih delavcih je položaj precej težji — pokrit je v 1953. letu samo 62 %, medtem ko pri polk vali f i ci,ranem naraste na 99 %, a nekvalificirani delavec krije že 119% potreb nasproti letu 1938. To nas opozarja, da bomo morali v naši bodoči tarifni politiki spremeniti odnos zaslužkov kva- Podpis naročnika lifioiranih in visokokvalificiranih kadrov in vzporedno z razvojem naših proizvodnih sil' tudi zvišati njihove prejemke. Brez tega delavci ne bodo zainteresirani za povečanje delovne storilnosti. Do povečanja življenjske ravni kot celote lahko pridemo samo s povečamo proizvodnjo in povečamo storilnostjo dela. Povečane storilnosti pa ne smemo iskati le v racionalnejšem izkoriščanju delovnega časa, temveč in predvsem v izboljšanju organizacije dela, v varčevanju surovin in pogonskega materiala, v pravilnejšem izkoriščanju osnovnih sredstev im v vsestranskem znižanju proizvodnih stroškov. To je velika naloga, za katero uresničenje si morajo sindikati prizadevati, Samo z rešitvijo tega bomo prispevali k dvigu življenjske ravni vsakega posameznika iin družbene skupnosti kot celote. Poleg tega osnovnega vdira za rast življenjske ravni bomo morali v bodoče usmerjati naše investicije tja, kjer bo njih vpliv na dvig življenjske ravni najhitrejši. To velja zlasti za okrajne im mestne ljudske odbore. Na pravilno politiko gospodarskega investiranja morajo vplivati vsi družbeni čimitelji, da ne bi investirali več kot bi zmogli Prekomerno investiranje bi namreč v vsakem primeru vplivalo na premike v odnosih raizporeditve narodnega dohodka, kar bi občutili v nazadovanju, oziroma zmanjšanju življenjske ravni delavcev in uslužbencev. Norbert Veber, (Po »Radu«) IZ BISTRICE PRI RUŠAH Že drugi tečaj PLZ V Bistrici pri Rušah se je začel v razmeroma kratkem času že drugi tečaj Protiletalske zaščite. Predavajo izkušeni predavatelji iiz Ruš. G. G. Nova tovarna za predelavo mleka 15. januarja letos je začela obratovati nova tovarna za predelavo mleka v Murski Soboti. Opremo je poslal UNICEF. Tovarna bo dnevno predelala 30.000 litrov mleka. RESNO SVARILO Spet smrtna nesreča, ker niso upoštevali varnostnih predpisov pri delu V ljubljanski Kemični tovarni se je 3. februarja pripetila težja nesreča, ki je terjala življenje 19-letnega nekvalificiranega gradbenega delavca Ivana Sporiša. Komisija je ugotovila, da je prišlo do nesreče zaradi neupošte-| vainja varnostnih mer in nepre-j vidnosti pri delu. • i V Kemični tovarni opravlja I gradbena dela podjetje »Graditelj«. Med drugimi deli je zidar : Stane Grčar likal betonska tla v 1 oddelku »belih mešalnikov«. Ker \ je bila v oddelku precejšnja tema, je zaprosil elektromoj s t ra I tovarne za prenosljivo svetilko. 1 Nekaj časa si je svetil sam, ker pa ga je to oviralo, mu je naslednji dan svetil delavec Sporiš. DELO HIGIENSKO-TEHNICNE KOMISIJE V ŽELEZARNI STORE MNOGO MANJ NESREČ Že vsa zadnja leta si železarna Štore vztrajno prizadeva zmanjšati številk) nesreč. V železarni imajo zelo vestnega varnostnega tehnika, ki skupno s centralno higiensko tehnično zaščitno komisijo in podskupinami po obratih vztrajno išče novih možnosti za povečanje varnosti pri delu. Tej komisiji sc je posrečilo, da je zmanjšala število nesreč. V prejšnjih letih so imeli v železarni mesečno povprečno po 40 nesreč. Lami pa se je to število znižalo na 26, v decembru na 14 in v januarju celo na 11, od katerih jih je bilo le 5 dejansko pri delu. Prav poseben uspeh je bil dosežen v obratih mairt imame in valjarne, ki v januarju sploh nista imeli nobene nesreče. Kar veseli smo teh uspehov, saj kažejo, da nenehna prizadevanja na tem področju večajo delovno sposobnost. Delavci drugih podjetij posnemajte jih. V tem oddelku je več strojev z visoko napetostjo, tla pa so zaradi betoniranja mokra. Prenosljiva svetilka je bila slabo izolirana in z napetostjo 220 voltov, kar je proti predpisom. Uporabljati se smejo le svetilke s 24 oziroma 42 voltov napetosti. Kabli svetilke so se pri trodnevni uporabi verjetno obdrgnili in je zaradi tega prišlo do spoja med golo žico in držajem v roki ponesrečenega Sporiša. Ko je prišlo do spoja, je električni tok z napetostjo 220 voltov šinil skozi Sporiša, ki je sedel na kovinski cevi, položeni v zemljo, z nogami pa se je dotikal vlažnih betonskih tal. Močan tok je v sekundi opravil svoje. Grčar je sicer takoj prekinil tok, ali prepozno. Sporiča so prepeljali v bolnišnico, a je kmalu umrl. Kasneje so ugotovili, da je bila svetilka napeljana na dvo-žični kabel, namesto na trožični. V podjetju se zagovarjajo, da niso imeli prenosljivega transformatorja za nizko napetost in so bili prepričani, da je svetilka dobro napeljana. Organom delovne inšpekcije so javili nesrečo šele naslednji dan. Iz tega je moč ugotoviti, da so bili opuščeni varnostni predpisi, vsled česar se bodo morali tisti, ki so to zakrivili, zagovarjati, Naj bo ta nesreča v resen opomin podjetjem in delavcem, da je upoštevanje varnostnih predpisov najvažnejše opravilo pri vsakem delu. Z d. OBZORNIK Vprašanja in odgovori t. B., Maribor: Skrbno smo proučili vse, kar ste priložili svojemu pismu. Ker v prilogah omenjate tudi Republiško inšpekcijo dela, smo sl ogledali tudi njen spis v Vaši zadevi, tako da smo si ustvarili primerno celotno sliko o poteku in rešitvi Vaše zadeve. Ker ste želeli, da pi svoje mnenje sporočili po točkah, kakor jih postavljate v svojem pismu, Vam najprej odgovarjamo na posamezne točke. Zatrjujete, da je odpust iz službe nezakonit in vprašujete, kakšnih sredstev se lahko še po-služite za varstvo zakonitosti. Moramo ugotoviti, da nismo opazili nezakonitosti, temveč nasprotno lahko priznamo, da Je bil disciplinski postopek izveden skrbno z upoštevanjem *seh načel, ki jih za ta postopek predpisuje uredba o disciplinski odgovornosti delavcev in uslužbencev gospodarskih podjetij. Končno niti sami ne zanikate, da ste f4 dni samovoljno izostali z dela. Smatrate samo, da ta ^ostanek po Vašem mnenju ni bil neopravičen, temveč da so bili na Vaši strani tako tehtni razlogi, zaradi katerih ste bili pc svojem prepričanju upravičeni ostati doma. Žal je to Vaše prepričanje docela zmotno in zato odgovarjate za izostanek, ki je neupravičen. Podjetje bi bilo torej dolžno uveljaviti Vašo odgovornost za ta Vaš samovoljni in neupravičeni izostanek. Če ste smatrali, da *?iste sposobni iz zdravstvenih razlogov izvrševati odrejenega dela, potem bi lahko izostali samo, če bi prisojni zdravstveni organi ugotovili nesposobnost za odrejeno delo in Vas sprejeli v bolniški stalež. Nadalje ugotavljamo, da ste izkoristili v^a razpoložljiva pravna sredstva, ^pustili ste samo upravni spor, t. j. odločbe Republiške Jošpekcije dela niste izpodbijali s tožbo na Vrhovno sodišče LR Slovenije. K očitku nezakonitosti naj pripom-^mo še to, da smo ugotovili nekaj, o čemer pa Vi v svo-Jem pismu molčite. Republiška inšpekcija dela je zaradi Proučitve Vaše zadeve poslala v podjetje svojega inšpek-t0rja, ki je na mestu ugotovil dejansko stanje in celo Posredoval v Vašo korist. Seveda pa ni mogel ničesar Ijkrepati, ker je bil odpust izrečen v skladu s predpisi. — grdite, da je odpust maščevalni ukrep, ker ste zantevali Poslali v proučitev, ne moremo tega maščevanja ugolov bahko bi kvečjemu pripomnili, da je iz gradiva, ki ^ Vi predložili, razbrati, da so za Vašo zaposlitev z s£rbno izbirali in izbrali delovno 2aPoslitev po Vaš. usposobljenosti. Iz tega, kar sta nam rotoviti. i ste —v, ________________ mesto. — Čutite se oškodovano pri plači glede na neupoštevanja Vaše kvali-^ kači j e. Če je neupoštevanje kvalifikacije to, da Vas ^ zaposlili v pisarniški ali bolničarski službi, kakor ~Qhtevate, potem je Vaša trditev zmotna. Kljub temu pa £jeda lahko z odškodninsko tožbo zahtevate povrnitev Sk°de, ki ste jo po svojem mnenju baje utrpeli Menimo poleg predpisane starosti še več kot 30 let delovne dobe. Pokojninska osnova XII. pokojninskega razreda j narjev. Toliko bi znašala potem tudi Vaša poki boste imeli 35 let delovne aobe in 55 let starosti. Plača pri določitvi pokojnine ne pride v poštev 1 'r~8 mesečni zaslužek zadnjih treh let ne kojninske osnove pokojninskega glede na strokovno izobrazbo in pokojninskega razreda je 8000 di-tuai Vaša pokojnina, če poštev, ker Vaš povprečni presega za 20% po-razreda, ki Vam pripada delovno dobo. pa, da s tožbo ne bi mogli uspeti. Povračilo nastalih pravdnih stroškov bi seveda spadalo v ta tožbeni zahtevek, ki pa bi bil prav tako dvomljiv. — Trdite, da je obratni zdravnik ovrgel odločbo najvišjega zdravstvenega foruma. Iz razpoložljivega gradiva pa lahko ugotavljamo, da je bilo delovno mesto za Vas predhodno skrbno pregledano po komisiji, v kateri je bil obratni zdravnik in inšpektor dela. Obratovodja sam je tudi potrdil, da mu je bilo naročeno, da ne sme dopustiti Vam nikakršnega dviganja niti najmanjših zabojčkov. Izbrano in odrejeno Vam je torej bilo delo izrazito manipulativnega' značaja, ki je v nekem oziru celo lažje od pisarniškega dela. Če to primerjamo z odločbo višje komisije specialistov v Ljubljani od 16. februarja 1953, potem skoraj ne moremo - - _ . . : i : .1 — U Z 1. . 1 . _ I. n I : _ n 1 n H n — n »• Z1 # 1 1, 4 Z1 Z1 I ZA Z, l . ZA ugotoviti, da bi kdorkoli ravnal v nasprotju s to odločbo. V njej je priporočilo, naj bi se Vas zaposlilo v lažji administrativni, inanipulantski ali ambulantni službi. Ko- lažji _____________________r______ _______ . Komisijsko je bilo za Vas izbrano lahko manipulantsko delo. Vi pa smatrate, da so se vsi zarotili proti Vam in da so Vam iz nekega maščevanja ali zlobe odbrali delo, ki je po Vašem osebnem mnenju ne glede na objektivne ugotovitve za Vas nesprejemljivo. — Ne samo obratni zdravnik, temveč nihče nima pravice nikogar psovati in žaliti. Če se smatrate užaljeno in razžaljeno, potem lahko tudi obratnega zdravnika tožite zaradi razžalitve časti. Seveda pa je nam nemogoče ugotoviti, ali Vas je obratni zdravnik žalil* ali ne. — Trdite, da Vas silijo v penzijo. Spet je to ena Vaših trditev, ki ni dokazana. Če pa ste trajno za delo nesposobni, potem seveda ni drugega izhoda, kakor začeti postopek, da se Vas ponovno invalidsko upokoji. — Na trditve o delu mariborske zdravniške komisije ne nameravamo odgovarjati, ker so zopet nedokazane in glede katerih lahko pripomnimo samo to, da tudi Vi nimate pravice nikogar žaliti z neprimernimi izjavami. V svojem pismu izražate željo z osebnim razgovorom. S tem odgovorom smo sicer že povedali svoje mnenje na podlagi tega kar ste nam sami poslali in kar smo razbrali iz že omenjenega upravnega spisa. Kljub temu pa se seveda lahko oglasite v vaši redakciji v Ljubljani, v Domu sindikatov. POKOJNINA A. Š., Maribor: Po čem se odredi pokojnina, ali po i ... z z _ i _ si 1: . . i.l .I.: : i. p. Va ..a.. V*. .a ..: .. . ■» _ 1. . 1 ) - po inšpekciji dela dosegli tako ureditev Vaše zadeve, da bi ne utrpeli škode. Vi ste pa menda samo ugotavljali »maščevanje«, niste se pa poslužili ---------!L ~ 11 11 omogočajo ugotoviti zakonitost p škodo zaradi nižjih prejemkov. Si sedanji plači ali po šolski izobrazbi, oziroma po kakšni odpovednih razlogov. Če odpoved ni obrazložena z razlogi, kvalifikaciji sploh? — Odgovor: Ob upokojitvi se za- zaradi katerih je dana, ni mogoče reči, da je zakonita, varovancu najprej določi pokojninski razred in s tem K. I., Novo mesto: Obljubili so Vam terenski dodatek, _ . ! _ Z _ _ I — —. PA P. PA . p PA WA PA 1P PA 4 PA . 5 It PA 1 , . PA X II —a p. .a pa 1. pa I —a Z —a pa 13 pa 1 A ZA 17 T* Ti Z» 1 I ZA P> PA TA T™ ZA 17 ZA 'Z Ti ZA L' I 7 ZA L' L' ZA 1OT n AfT.n Z'i ZA II V ZA Va , 1 1 va ve PA f f 4 PA pokojnino, in po >datkih, ki jih omenjate v svojem pismu, ste Vi ______>enec z nižjo strokovno izobrazbo. Ob upokojitvi boste razporejeni v XII. pokojninski razred, če boste imeli uslužbei povračilo za prevozne stroške in nagrado. Dobili pa niste ničesar. — Odgovor: Tudi Vam d& lahko odgovor na to samo tarifni pravilnik podjetja, ki ga morate seveda dobro poznati, če hočete vedeti, ali so Vaši zahtevki utemeljeni, obljube dopustne in izvršljive. Če pravilnik terenskih dodatkov ne predvideva, jih seveda ne morete dobiti. Isto vi omenjate, in ki jin ni mogoče srna1 stroške na delo in z dela, potem bi jih pa jih ne predvideva, potem jih seveaa Š. I., Trbovlje: Zaradi neprekinjeni PREJEMKI H. J., Črnuče: Januarja 1954. leta ste se zaposlili v zadrugi. Vsak mesec so Vam odtrgovali po 20% od piače z obljubo, da Vam bodo te odtrgljaje izplačali ob koncu leta. Sedaj je zadruga v likvidaciji in ne veste, kuj bo z izplačili teh odtrgljajev. — Odgovor: Po uredbi o plačah delavcev in uslužbencev v zadrugah in zadružnih organizacijah se plače določijo s pogodbo. Ko ste se zaposlili v zadrugi, bi morali najprej ugotoviti, ali je morda zadruga plačevanje pri njej zaposlenih delavcev in uslužbencev že uredila s kolektivno pogodbo. Če te pogodbe zadruga še ni imela, bi morali plačevanje urediti pogodbeno. Pri tem pa je važno, da ni dopustno nikakršno odtrgovanje. Če Vam je vodstvo zadruge vsak m^sec pri plači zadržalo po 20%, je bilo to ravnanje nezakonito, celo kaznivo. Tako ravnanje bi morali sami preprečiti; lahko bi zahtevali posredovanje inšpekcije dela. lahko pa bi s tožbo izterjali odtrgljaje po sodišču. Sedaj boste pač morali počakati, da bo likvidacijska komisija dokončno ugotovila razpoložljiva sredstva. Znesek odtrgane plače morate prijaviti likvidacijski komisiji, da bo lahko upoštevala tudi to Vašo terjatev, ko bo poplačevala dolgove. Če hočete, da bo tudi Vaša terjatev všteta in obravnavana kot dolg bivše zadruge proti Vam, morate to terjatev prijaviti. Ce bi likvidacijska komisija odklonila vaš zahtevek, potem ga boste morali sodno uveljaviti. V. J., Kamnica: Zaradi premestitve ste pri plači oškodovani za 1700 din na mesec. Sedaj Vam grozi odpoved, ker ste nekaterim ljudem nezaželeni. — Odgovor: Naše izhodišče je seveda opis, kakršen je podan v Vašem pismu. Če je ta opis točen, potem tudi naš odgovor ustreza stanju, kakršnega opisujete. Najprej je treba pripomniti, da nima nobeno podjetje nobene pravne osnove, aa bi lahko svojega uslužbenca premestilo kamor koli izven podjetja in seveda tudi ne v državno upravo. Premestitev, kakršne se je poslužila HE, je bila nezakonita in Vi bi lahko takrat pravnih sredstev, ki remestitev in preprečiti nižjih prejemkov. Seveda, to je sedaj pre-ozno in ne morete zahtevati cd nikogar povrnitev nastale kode. — Za zakonitost odpovedi je potrebna resničnost odpovednih razlogov. Če odpoved ni obrazložena z razlogi, velja za povračilo prevoznih stroškov. Če pravilnik dopušča povračilo stroškov tudi v takih primerih, kot jih omenjate, in ki jih ni mogoče smatrati za prevozne nč Lr o n n rini n in t /lot n nntoin Ki jill lahko dobili. Čfi ne morete dobiti, eprekinjene proizvodnje je uvedena tako imenovana »leteča skupina«. Delavci v tej skupini so zaposleni ob nedeljah in .mojo med tednom en dela prosti dan. Ali so ti delavci upravičeni do dodatka za nedeljsko delo ali ne? — Odgovor: Niso upravičeni do nobenega dodatka. Napačna je namreč misel, da je samo nedelja določena za dan tedenskega počitka. Uzakonjeno je pravilo, da mora imeti vsak delavec v teku sedmih dni en dela prost dan za tedenski počitek. Od značaja proizvodnje in poteka proizvodnega procesa pa je odvisno, ali bo ta dan nedelja. Lahko je ‘udi drugi dan v tednu in v takem primeru je nedelja delovni dan. Delo na tak dan se plačuje normalno. Pač pa se mora obračunati plača na podlagi 50% povišane tarifne postavke za delo na tisti dan v tednu, ki je za take delavce določen kot dan tedenskega počitka. V vseh predpisih je govora o plačilu za delo na dan tedenskega počitka in ne za »nedeljsko delo«. DOPUST V. F., Senožeče: Po dveh letih bolovanja ste se vrnili na delo. Zaprosili ste za dopust, pa so Vam ga odklonili, češ, da Vam ne pripada, ker ste bili dve leti na bolniškem dopustu. — Odgovor: Zavrnitev Vaše prošnje je s pravnega vidika nepravilna. Po navodilu za izvajanje uredbe o rednem letnem dopustu se čas bolniškega dopusta ne šteje v dopust in ima torej delavec po končanem nolezenskem dopustu pravico do rednega letnega dopusta za leto, v katerem se vrne s takega dopusta in za katerega še ni izkoristil redni dopust. Seveda pa je drugo vprašanje, ali je primerno, terjati po tako dolgem bolezenskem dopustu še redni dopust. Seveda pa vprašanje primernosti na samo pravico ne vpliva. INVALIDNINA R, T., Ljubljana: Kot invalidska upokojenka prejemate invalidsko pokojnino v znesku 45% od pokojninske osnove XVI. pokojninskega razreda. Ali se tudi Vam zvišuje pokojninski razred tako, kot se povišuje plačilni razred državnim uslužbencem? — Odgovor: Pri invalidski in starostni upokojitvi ni nobenega napredovanja v višje pokojninske razrede tako, kot je urejeno napredovanje za uslužbence v državni upravi, prosveti, zdravstvu. Pokojninski razred se določa po strokovni izobrazbi in priznani delovni dobi in enkrat tako pravnomočno določeni pokojninski razred praviloma ostane. RAZNO Tekstilna tovarna, Otiški vrh: Vsako podjetje ima svojo firmo in je določeno, kdo lahko firmo podpisuje. Vi se pa skrivate za tem naslovom, kakor da bi celotni delovni kolektiv postavljal vprašanja. Če bi ta vpraševah bi depis verjetno podpisal predsednik ali tajnik sindikalne podružnice. Ker pa je Vaše pismo anonimno, nanj ne bomo odgovorili, ker mu anonimnost jemlje vso re’snost in tehtnost. f(ix) Vfflorini LXXXIX. v Vzemimo izmed njih za primer najnižji in najlažji primer. Niti ne vojaka Manero. Temveč Bluta, čisto enostavno navadnega psa. Kadar je Sin Božji z Blutom, je ta pes Blut v človeku. On je tudi danes hotel oditi s Sinom Božjim, hotel mu je slediti. Toda Sin Božji je bil na delu ob pol štirih popoldne. Moral mu je reči. »Počakaj do nocojšnjega večera.« Blut pa: »Bau,« mu je rekel. Pa vendar je hotel iti z njim. »Zvečer pridem po tebe,« mu je dejal Sin Božji In tako je, po končanem delu, Sin Božji odšel gor, da bi popeljal Bluta. Spodaj je ne-kal$šna zabava. »Blut,« je poklical Sin Božji »Kapitan Blut!« Blut bi že moral biti pripravljen. Toda Blut ne prihaja. »Kaptan Blut,« ga je poklical znova. »Mar spi?« je rekei Vstopil je. Prižgal luč. Kje je Blut? Gledal je in ni zagledal Kaptana Bluta na postelji, temveč ga je opazil na tleh, streljaj naprej, zaprtega v lastni krog. »Pojdiva!« »Potem sem prišel!« mu je dejal. Toda Blut se ni premaknil iz svojega kroga. »Bau, Bau,« mu je privil. Toda Blut ni odgovarjal. Niti ne Bau. »Mar nočeš več, da bi te odpeljal?« mu je rekei Nagnil se je nadenj in spustil roko, da bi se mu dotaknila vrati Toda Blut je privijal glavo k tlom. Ni želel, da bi se dotaknii »Hu!« mu je rekel. Toda Blut ni dejal Hu! Nasprotno, zacvilil je. Izza nakodrane dlake okoli oči se je dvigal njegov prestrašen in ponižen pogled, toda ne k Sinu Božjem, ki je stal pred njim. Pogled je namreč vrgel izza njega kot se uhlji vržejo nazaj. In s tem pogledom je klical pustošenje, prekletstvo, temačnost, kakršen naj bi bil pasji pekel, v katerem ne bi bilo enega človeka. Sin Božji ga je poskušal odvleči. Zdaj se je še jezil nanj. »Prišel sem,« mu je govoril, »da te odpeljem.« Toda pes je bil obupan in je obupno vzdihoval Iztrgal se mu je iz rok in pobegnil pod posteljo in tam nadaljeval s cviljenjem. »Čudno!« je dejal Sin Božji. »Spremenil je mišljenje.« Kaj pa to pomeni? Pes Blut ve, da ne more več za Sinom Božjim po vsem tistem, kar je storil. Ne more biti več človekov pes, prijatelj človekov. Kaj to pomeni? Je mar v človeku Blutu pes? Mar ni v človeku? Ne pripada mar človekovemu svetu? Želel bi videti tudi ostale: samega Hitlerja v tistih okoliščinah, z nekim njegovim Sinom Božjim, njega, v popolni svesti si, kar dela, pa cvili, teka pod postelj in ječi. Ali katerega koli Hitlerjevega Nemca, Mussolinijevega fašista. Vse tiste, ki so tolikanj tega počenjali po svetu in se smeejali, počenjali to v Španiji, v Rusiji, v Grčiji, v Franciji, na Siciliji, v Sloveniji, na Kitajskem, v Lombardiji. Zdaj pa, kako tekajo pod postelj in cvilijo. Hotel bi videti Pipina, polkovnika Josipa-in-Marijo, kapitana Clemma-ali bi tudi oni stekli pod postelj, da bi cvilili? Bi zdihovali? Vendar ni v tem odgovor, ki ga iščemo. Morda celo cvilijo. Psi so. Morda tekajo pod postelj zdihovat. Mi hočemo spoznati nekaj drugega. Ne, če je ta vzdih v človeku. In kako je v človeku. Temveč, če je v človeku to, kar oni počenjajo, kadar želijo. xa Je mar v človeku? Želeli bi spoznati, če je človeku tisto, kar počenjajo oni, česar pa bi mi nikoli ne storili. In eno, kar govorimo o njih po svem tistem, kakor jih vidimo, a ne po nečem, kar bi sami pretrpeli. Ali lahko sploh kdaj to spoznamo? In tudi na naši strani so ljudje, o katerih govorimo samo po tem, kakršne jih vidimo. Na primer, El Paso. Pripovedujemo o njem, toda ničesar od tistega, kar govorimo o njem, ni trpfelo v nas, da, v nas, pa ne samo tisto, kar smo videli in rekli. Lahko se zabavamo s tistim, kar on počenja. Zabava se celo sam Gracco. »Videl boš, kakšen posebnež je to!« Toda ničesar ne moremo reči o njem, česar bi imeli več v sebi, kakor o Oraziu in Metastaziu, kakor tudi o Foppi, kakor o Scipionu, kot o Barci Tartaru, kakor o vsakem mirnem in preprostem človeku. Nihče od nas ne bi mogel reči d njem karkoli, kar bi lahko dejal o samem sebi. O Enu 2 bi lahko dejal, kakšen je v tem trenutku. Pričel bi pri sebi. Toda če bi govoril o El Pasu, bi ne mogel pričeti pri sebi. Da bi jaz zdaj sedel skupaj z Nemci za mizo? Ničesar na svetu bi zdaj ne moglo povzročiti to, da bi bil jaz v tem trenutku z Nemci. Niti Gracco. Ničesar na svetu ne bi moglo povzročiti, da bi bil Gracco nocoj z Nemci. El Paso pa je nasprotno z njimi. Udeležuje se njihove zabave in trka z njimi. »Kaj je to?« pravi. »Kaj? Kaj je?« pravijo Nemci. »Kaj?« pravi on. »Mar je to kaj?« »Mar ni nič?« pravijo Nemcu »Eh, nič,« reče on. Pravi, da ni vse to nič. Da ni nič rensko, vino nič jastog, ki je bil za večerjo, nič dvorana z lučmi, nič gromski nemški smeh v dvorani, prav nič dekle Linda, najlepše noge v Milanu, ki pleše naga na mizi, obkrožena z nemškimi obrazi. Pravi: »Nič ni. Es nada.« Toda dviga čašo in pije. S kom trka? S kapitanom Clemmom. Z Nemci. »Ali veste,« pravi El Paso, »kaj je nekaj?« »Kaj?« pravijo Nemci. »To, kar so prejšnjo noč storili italijanski patrioti.« »On hoče reči,« reče Clemm, »teroristi.« Nemci se zasmejejo. »Tukaj ni ničesar smešnega,« pravi El Paso. »To je bilo nekaj.« »Nekaj je bilo,« reče Clemm. Priznamo,« pravijo Nemcu : v ; »To lahko dopustimo.« »Zares?« reče El Paso. In'že je na nogah, vsem polni čaše, potem pa zahteva, naj Nemci nazdravijo z njim. Komu? Patriotom. »Ah, to!« pravi neki kapitan. »Naj bo,« reče Clemm. Vstane in pravi: »Obljubil sem mu. Zakaj pa ne? »Zakaj pa ne? To lahko storimo,« reče neki drugi kapitan. »Lahko to storimo,« pravijo Nemci. In storijo. »Cin« zazvene čaše. In Nemci so pili za naše mrtve, za tiste, ki so jih to popoldne ustrelili, za Giulaja, ki so ga požrli psu »To je nekaj,« pravi El Paso. Dekle Linda je končala svoj mali ples na mizi. V tistem trenutku ni glasbe in ne ve, kaj bi počela. Kaj naj stori? Na mizo se je povzpela, ko je bila še oblečena. Pila je. Med enim in drugim plesom je padala okoli vratu zdaj temu, zdaj onemu oficirju, posedala na kolenih zdaj pri tem, zdaj pri onem oficirju in se počasi in po malem slekla, Clemm pa ji je s pasom od-zadaj pritrdil rep mrtve živali. Es nada,« je dejal El Paso. To ni bilo nič, popolnoma nič. Toda ona se je slekla, kot se je slačil Giulaj. Sedaj je popolnoma slečena. Toda ljudje so na nogah s svojimi čašami in svojimi vzkliki. »To je nekaj,« pravi El Paso-Ibaruri. Tudi Linda bi hotela storiti nekaj, hodi po mizi, se rahlo klanja malo na levo, malo na desno in udarja z repom, ki so ji ga pričvrstili odzad, zdaj enega, zdaj drugega oficirja po »A?« ga vprašujejo. »Pijmo,« reče, »za Gudrun in Kaptane Bluta. Za moje pse.« »Zakaj?« ga vprašujejo. »Kaj so storili tvoji psi?« »Tudi oni so nekaj storili,« pravi Clemm. I pripoveduje jim o ubiti psici Greti in o Gudruni in Blutu, ki sta jo maščevala. Vsi dvignejo čaše in pijejo na zdravje psov. »Jaz pijem na zdravje Hitlerja,« pravi nato El Paso. In ko je to rekel, kaj misli, da je storil? Nemci mu ploskajo. On živi z njimi, igra se z njimi in reči moramo, da je človek kot ostali. Ali bi mogel on vreči nekoga od njih našim psom? Ali bi mogel? Morda bi mogel. Tudi mi lahko uporabljamo njihovo orožje. Hočem reči, tudi mi smo lahko kaj nepreprosti. Boriti se proti tistemu, kar so oni in ne biti več ono, kar smo. Ne biti ljudje? Ne biti človek v človeku? To je točka, v kateri grešimo. XCI. Mi si predstavljamo, da je v človeku samo tisto, kar je pretrpel in kar odplačal. Biti lačen. Pravimo, da je to v človeku. Zmrzovati. In izkopati se iz gladu, pustiti za seboj zimo, dihati zrak zemlje in imeti jo, imeti zemljo, drevesa, reke, žito, mesta, premagati volka in svetlo gledati v obraz. Pravimo, da je vse to v človeku. Nositi obupanega Boga v sebi, imeti v sebi neko prikazen in obleko obešenega za vrati. Prav tako imeti tudi srečnega Boga v sebi. Bit1 mati in otrok. Vse to mi vemo in lahko rečemo, da je v nas. Vse, kar pomeni jokati, poznamo, pravimo, da je v nas. Prav tako vse tisto, kar pomeni smejati se: pravimo, da je vse.to v nas. In vse tisto, kar je bes, potem ko smo upognili glavo in jokali. Pravimo, da je velikan v nas. Toda človek lahko prav tako dela, pa ni > njem ničesar, niti kar je pretrpel, niti plačal, niti lakote, niti mraza in mi takrat pravimo, da to ni človek. Vidimo ga. Prav tak je kot volk. Napada in žali In mi pravimo: to ni človek. V vsem ravna hladno, hladno kot volk. Kaj preprečuje, da bi bil vseeno človek? , Mi mislimo samo na ponižane. O ljudje. O človek! ■ Cim se zgodi žalitev, takoj stojimo na strani užaljenega in pravimo, da je človek. Ali je knv. Evo človeka. Ali je solzen? Evo človeka. Tisti pa, ki je žalil, kaj pa je on? Nikdar ne pomislimo, da je tudi on človes-Kaj bi pa drugega mogel biti? Ali je zares volk? . . Danes pravimo: to je fašizem. Se več: naci-fašizem. Toda kaj to pomeni, da je fašizem' Hotel bi videti fašizem izven človeka. Kaj bi bil’ Kaj bi počenjal? Ali bi lahko počenjal to, kar počenja, če bi tega ne bilo v človeku, da lahko to stori? Hotel bi videti Hitlerja in njegove Nemce, če bi ne bilo v človeku tega, da to laho počenja. Hotel bi videti, kako poskušaj to počenjati. Odvzeti jim človeške lastnosti, da lahko to' počenjajo, potem pa jim reči: Naprej, delajte! Kaj bi storili? . Niti piškavega oreha ne, bi rekla moja staro mati. , . . ,i Morda bi Hitler napisal isto, kar je napism in prav tako tudi Rosenberg. Ali pa bi napisala še desetkrat večje neumnosti. Toda hotel bi videti, če bi ljudje ne imel1 te lastnosti, da počenjajo to, kar počenja Clemm, da ujamejo in slečejo človeka ter ga vrzej psom za hrano, hotel bi videti, kaj bi se takr dogajalo na svetu z njihovimi bedastočami? Rovinj je največje mesto v Istri Rovinj je bil v prejšnjem sto- čine, poje 1,36 kg hrane, izgovori letju največje mesto Istre. Imel 4800 besed. Lasje mu porastejo je približno 10.000 prebivalcev, za 0,43 mm, a delovanje njegovih dočim je imela Pula le 900 pre- možganov sili v pogon 7 mili- Jonov celic. Nekaj drobnih... bivalcev. Pula, — to lepo mesto s starim rimskim forumom, koliizejem, ki je pred dvemi tisočletji imelo gledališče za 10.000 gledalcev in amfiteater, kamor je šlo nad Nekdaj naši predniki sploh niso vedeli za kopanje na mocrju 15.000 ljudi, je v stoletjih skoro ^ y rek; R1TnljMi <*> se, kot je popolnoma izumrlo v enaki si- Zina!no kopali v lepo urejenih za-tuaoiji je bilo tudi v začetku I prejšnjega stoletja. gele z izgradnjo pristanišča in gradnjo železniških zvez z zaledjem, se je Pula začela ponovno razvijati. Rovinj pa se sploh ni več večal. prtih kopališčih. Sele v začetku 17. stoletja so se začeli kopati v reki angleški študentje. Če so pb šolske oblasti drugič zasačile pr' kopanju so jih izgnala iz učiteljišča. . Sposobnost za razločevanje barv se pri ljudeh veča do 25 leta starosti. Kasneje pada vse do 6?-leta starosti. * Tisti, ki se boje morske bolezni, jo bodo morda laže prenašali, če bodo vedeli, da obstoj] do sedaj 714 sredstev proti njej in da je nobeno ne more docela odpraviti. Od kod sinjska »Alka« Ko je 1715. leta bosanski paša i Mebmed z armado 80.000 l judi I prispel pred Sin j, da ga osvoji in za njim celo Dalmacijo — in ko I so številčno šibkejši branitelji v tej bitki zmagali — so Sinjčani v spomin na to zmago ustanovili viteško igro »Alko«. Naši zgodovinarji menijo, da je igra »Alka« mnogo starejša, ki pa se je skozi stoletja pozabila in je bil a šele po Sinjski vojni spet obnovljena. Delovanje organizma Noben človek ni len: niti v spanju. Učenjaki so z velikim 1 trudom izračunali, da pretrpi od- Uprava »Delavske enotnosti« Ljubljana Poštni predal 284 In oficirji, razumljivo, poskušajo, da bi storili [ trudom izračunati, da pretrpi odnehaj: Lindo poljubljajo pod repom. Ali je to i rasel človek v 24 urah naslednje kaj? »Nič ni,« pravi El Paso-Ibaruri. »Es nada«. ( napore: Toda že se vzpenja kapitan Clemm na stol. / Njegovo srce odda 103.680 »Trenutek,« pravi. »Zdaj bomo nazdravili ) udarcev, nad 23.000-krat vdihne mojim psom.« ' in izdihne, popije 1,61 litra teko- »Delcvska enotnost« ti redno prihaja na dom -Ali si poravnal naročnino? Stori to takoj! Opozori sotovariša na članke v »DELAVSKI ENOTNOSTI«, ki so ti všed \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\vv\\\^^^ Prvi del njegove nameravane logije, dijaški roman svoje gener ____________________ . _____________ ________ _________ _____ ____________ ____________ . _ cije, ki je najprej začel izhajati 1®J4 tiko. Njegovo prvo dramsko delo je vojaško vežbališče, kjer je razprav- sivne režiserske zamisli. Igra »Volka- 1928 v mariborski »Delavski polit > danes že popolnoma neznana kome- ljal s preprostimi vojaki, kar je med šin«, »Navaden človek« in »Moč teme«, — »Človek mrtvaških lobanj« — dija »Huda teta«. Sedemnajst let mu drugim opisal v že imenovani črtici v sosednjem domačem kraju pri Jur ju vnesel vnovič velik nemir med * .......... - • ... -r-»-j„---------------1---1----i--».la — ---- -n/r-4.4- 5— e« ”«"<;ko javnost. Nato se začno ___-_i______v_________ ____, __ „ . ti njegove novele, kritike, esev ki je bil koroški vojak. Ta je v nem- kot prvi revolucionarni poizkus do- marksistično-socialni članki v Sv ščini napisal socialno delavsko dramo živele izredno nenavaden uspeh in bodi, v Ljubljanskem Zvonu itd- ^ e JOŽE ZORN: Ob 50-letnici Bratka Krefta temu danes pravimo. Prvi njegov najvidnejši odraz tega prizadevanja je bila njegova opredelitev za drama- delavci, vojaki in kmeti. Posebno je trgovca, je prišel Kreft s sošolci — postal »nevaren«, ko je začel zahajati dijaki na pomoč njihovi vaški igral-v mariborsko meljsko kasarno in na skl družini uresničevati svoje pregre- je bilo, ko jo je napisal, jo „L , zrežiral pri vaški igralski družini v V petdesetih letih življenja se vsa- v zgodnji mladosti so mu izbrali kot majhni pohorski vasici Lehen po ... x.---1,.. —i—*« poklic vojaški stan. Toda očitno res predstavi pa sežgal. ni bil namenjen za vojaka in že v neinik Tanko »Žrtve«,"ki je prikazovala napore de- dokazale, kako delovno ljudstvo spre- eni prvih pisanih črtic — »Rdeči fes«, -,.„flJreg9’ ° ’kreftnv ta- lavskega boja proti kapitalistom, jema moderna načela dramaturgije, ki je izšla v dijaških »Utfinkih«, se Glazer, je zgodaj opazil Kreftov ta J-----5., ----~ <- <--------1<~ =~~-»■— kemu človeku pripeti toliko dogodkov, ki oblikujejo njega samega in vplivajo na življenje drugih, da bi bilo to težko, celo v knjigi o vsak- venski okvir je postal za nj<=e>~ ^ ____WV,JL1 ___________ j________ ...______ ________ ___________ misli že kmalu preozek. Hrvatske Dno to tezKu, ceiu v is-njigi u v»an- «.i je itoia v uijaon.ni »uuuimu*, , , _ ' Trudno Kreft jo je prevedel, predelal in re- režije in inscenacije. Posebno »Moč srbske revije in časniki so začeli ® danjem človeku, to zapisati. Za Brat- je temu uprl in kot sedmošolec ostro *««.za aramatiKo in ga^taKoj mo žiral. Ljudski oder jo ie slavnostno teme« je doživela na malonedeljskem javljati njegove članke o umetno® ka Krefta, ki ima toliko vzdevkov — odločil proti režimu bivše jugoslovan- vzpodbudu ra aramaKKo aeio. tn n uprizoril v Narodnem domu 1. maja odru velikanski in nepozaben uspeh, gledališču in kritiki. Zagrebški *f i. »limiški tribun« in »kulturni rabot- ske voiske. osmosoiec se je jvren idimojse K if»tn Tn -$*» r.rvn krpftnua Takn i** Kr<=>ft rinknral ria linrist.vo cialna misao« in »Književni »ljudski tribun« in »kulturni rabot-nik« sta najznačilnejša med njimi — stavil kar s tremi dramami »Nemoč«, n7VL-Dowbno'značilen vnTiv' na Toda to ni bil njegov prvi upor. »Tiberi Gracchus« in »Sonja«. Ze prvi J « ie vse živlienie snrem- Prvi upor je že prikrival v sebi. Nje- njegovi dramski začetki nam poka- .. aclja’ okolico, saj ga je vse življenje sprem ljal nemir. Nemir je rastel v njem, X 1 vi upui JO«. Jjtimivai v ouoi. njv- llJCgUVi Ul cUllbKl /jductiu nam • « . , .. gov nemir in nezadovoljstvo s ta- žejo, kako se je Kreft vedno loteval ljerY“. ^e. mnogokrat ponovila. 1923. leta. To je bila prva Kreftova Tako je Kreft dokazal, da ljudstvo cialna misao« in »Književni prvomajska kulturnopolitična mani- zna sprejemati, ceniti in polno vred- zonti«, beograjska »Nova literatu* v festacija, ki se bo v njegovem živ- notiti prave umetnine. in »Stožer«, torej vse, kar je p11,,4 Pri Ljudskem odru* kjer se je do- uprizoritev, Golouhove »krize« leta končno odločila njegova pot h gle- 1928, ki je bila brez dvoma v pred KrefUt ^ in^njegovitf številni ®v!rit“ toTca^ap^^usSla ‘v Ifotranjf^t V ^ vab z najrazličnejih področij se je nitro6 j^prerastel1 mlado ^ijaško^iv- diiaš^eg^živlfenia^.Tiber^Gracchus« jaieije-aeiavce m poznejše soaeiavce, narna m eaina javna |jruieiaia»« namreč moral vsakdo vedno oprede- lienje3 Kot netošolec mariborske gim- kaže nomen notrebe politiko pribil- da omenim med njimi Maksa Furjana prvomajska kulturna manifestacija v liti: ali za njega ali proti njemu. Ni PSije je K ” kaze pomen potrebe PO11 prih“n in Eda Verdenika. Toda tudi nieeova Uubllanskl Drami. Takrat je prvič Toda kaj pomaga iti prave umetnine. tuiej vse, K.ar je na Znana je ljubljanska prvomajska tisti dobi naprednega — obja i-znritP-v cninnhnvp »TCrizp« leta Kreftove prispevke. Cankarjeva a*1' »Nemoč« 1e obravnavala tematiko dališču in drami, 'je spet našel pri- aprilski Jugoslaviji najbolj revolucio- narji«, »Domači p; . ;šklga0llvi%nt »”rlV™chus« ^^e;delavce Jn P^nejše sodelavce, n-na ^in^ edina _Javna ^proletarska Kreftove prispevke. Cankarjeva dr^ ba izda potoois »Med potniki in H1 % prijatelj« začne 0 liti: ali za njega ali proti njemu, moj namen, da v tem sestavku opišem in ocenim pomen njegovih dram, t,e^ že »Driznan« literat M ’Xni»« T e nSvo in Eda Verdonika." Toda tudi njeiova ljubljanski Drami. Takrat je prvič življenju »Kalvarija za vasjo« ^ «„ pom,............................ ler„ ssrs. szsrs z, 'lss komedij, razprav črtic dramaturških ^e0lfubna jlvnost pa noče spoznati ravnava deto jprvt ruske ravoluc°je najprej ilegalni gojenec Gledališke Janja, dobesedno prikrila, ob zapiskov ali režij, torej vse njegovo njenega novega pomena in je ne bere, iz 1905. leta. Toda samo literarno obli- |°le> *?®&alni igralec, nato pa ilegalni internacionale, oder in gledal' ne podpira, ne kupuje. Zato je v peti kovanje dramskih del ni moglo za- ^ian ^mdskega odra, 5n1i rial noburio za ustanovitev lite- /-inctu-i T^T’o-rtnx7im nrizaHPuanipm gostoval v iNarodnem ob jutru »Tempo gova novela v Ljubljanskem tempo . .« Zaradi »CloV^ S^^o^^l^kof to>t>mfs Iie kupuje, jc V Kovanje oramsKin aei m mogio okolico mnogo J------------, na neI la naf- ^Teffs^if dramski'dela so ga preganjali po mariborskih pod- Kreft umetniški vodja, režiser, igra- rarnegd. lisia »UU1UK1«, Ki so ga naj _ KO je Kren svoja aramsKa OCIO zp_mskih ^ rln Ion rtramatnrv In Inštruktor za mnoei temveč se bom zadržal samo na nekaterih značilnih, delno še neznanih odlomkih njegovega življenja in ustvarjanja. Ze s svojim rojstvom je naredil ce v ki je najprej parterju ter fascinirala celo hišo. leta 1931 brzojavno odpuščen iz domu, nato pa Vmes med temi leti pa je bil Bratko ljanskega gledališč, icinpu . .« /udi < mrtvaških lobanj« je bil obsojen^ ilegalni igralec, nato pa ilegalni internacionale, oder in ti...,-,-- --— «- —«-----1 parterju ter fascini Vmes med temi leti Kreft umetniški vod._, --------- „ --------r-------- ---------- , nrei Dišali z roko nato Da ea li Kreft nisnT'kA" l2"‘tliTa "nanlertna dela soo- zemskih luknjah od Flosarske do lec, dramaturg in Inštruktor za mnoge tov uspeh na medvojnem revij ain-,. sam tiskal na razmnoževalnem stroju. zn8i 'in do?el, jih jf moral posredo- Apotekarske dvorane, dokler ni Ljud- delavske odre na Jesenicah, v Kranju, delu; tam se je na neki način gjj 2^1 U ’ ° ** lofn Hrt nemo črti o i 7c tf Posebno poglavje pa zasluži 7 iictmtI, t, —, mn/liTAinAm T-rtTfi 4 flll’ ' ?e ^leta^d^osm? š^le3— vati in Drikazati1 tud^drugim^Žato skega odra takratna klerikalna oblast Kamniku, Zagorju in vse tja do Ma- vila njegova uspela podjetnost iz : sotrudnik. koloorter in ra- 7n reži- kupila. Kajti repertoar, kakor so bili ribora in Ptuja, posebno pa v krajih mariborskih »Utrinkov«. Pri tem zmešnj /vo." Rodil sTTe^o Naključju ^‘^^"‘M^mTrlbSsk^h & ^"^hor^em^Sšč^ jfže S«WISa je bila Tarasu Ševčenku draga Ukra- literarjni*m uspehom takratnih mladih fec igral ^e med drugim pleskanja, oficialno politiko tedanjega^ časa. Zato ske in kulturnodružbene razglede. Pri tragedija«, ljubljanske okolice na Ježici, v Do-Cankarjev »HIa- brunjah, v Zalogu in na Viču. Vzgojil uspeh izdajanja bil pač preočiten je mnogo režiserskih kadrov in od- »Književnost« slim na sicer mnogo večji pomeh ,e w 4-^-4—4~ napredne reV jina: V njegovi neposredni .soseščini E^Bratka ^Krefta,' Ttoela ^olko^v^DoŠmje^^ga' ŽJo«n‘Tn ^ je Kreft takrat odločil da bo tem si je nakopal nešteto Idejnih na- meaicmo, pa ga je tam ie amcu..- SirKf mSs.1”™, Mur- W M.?; Av«n,K, A,=, J. - ""F."«- ^ VT BSSifrtU“‘SŠ!ič%SgiS£°£Šfe StlffiSSS 515$ — - —■ pa je med njimi s svojim delom na To pa je samo ena stran njego- ** . J . .,_ J...ZU — IU Hiločlr/atra nnnra V.r> •zcrnrifli ie Ko je Kreft po maturi odšel ^ Dunaj z namenom, da bo Stud 1 -medicino, pa ga je tam le dok je bil že človek, kakor temu prav*-^ z zgrajenim svetovnim nazorom ljudi, njegov V Mali Nedelji pri Ljutomeru so usmerjal tudi nemir ga je leposlovje. vmes takrat lje«! Po bridkih izkušnjah in p o dufč j fh 6 najn e m irn e jši° drUŽben‘h Sa "fnjfm t& "da le^a tratne8 meščanske11 Me z^- ške POdZaČžlve,7elnrtUtejm; za Jugoslo- tudi drugo j kuUurn^živ^enja ^prevratnm^ide^v drami (tik pred y ^ ^ y_ ............................. ............. f vane najbolj odločilnem času med Siriti r njem * smisel za kulturno Svoje prijatelje je Kreft že v kulturni dom. Na povabilo Slavka 1924 v tedniku »Socialist« pet njego- pridružil dunajskemu delavskemu^ Nacionalno111™ socialnoPzgodovino!132e putiko, za kulturno aktivne^t, kakor zgodnji mladosti iskal in našel med Senčarja, tamkajšnjega naprednega vih črtic, prva njegova tiskana proza, banju. (Konec prihodnji izšle Seliškarjeve »Trfcd idkih izkušnjah in ustaj^j 18. FEBRUARJA 1955 — ŠT. 7 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« OB PETI OBLETNICI SMRTI PREŽIHOVEGA VORANCA DA BI NJEGOVI SIROTEJI ŽIVELI LEPŠE Poznega jesenskega dne sem izstopila na postaji v navnah na Ko-r°škem. Dež je lahno rosit in ceste s« bile blatne. Polja, globače in hri- ! so se neopazno ovijali v jesensko s‘uino. Namenila sem se na Preži-hovino. Pri srcu mi je bilo prijetno, ^zbujali so se mi lepi, živi spomini. 1 mislih sem bila pri Voranca in z Vorancem_____ Krčma sredi trga. Ob nedeljah sp v krčmo prihajali delavci, tesarit, drvarji... Med njimi je sedel ' orane. Po ničemer se ni ločil od ostalih. Kdor ga ni poznal bi dejal, je eden drvarjev. Takrat sem se večkrat na skri-vpj priplazila za V orancem in pri-s'“iiinila razgovoru. Pivci so se pogovarjali o svojih težavah. Ta je Pripovedoval o hčerah, drugi o si-Sjovih, tretji kako mu je stara pobrisala V orane je našel za vsakega pravi odgovor. Zato so mu vsi zoupali in ga imeli radi. Da, Prežih ie menda vedel za najbolj skrite stvari večine družin po Mežiški do-‘‘fii. In od tod je zajemal snov za svoje novele in romane, snov iz tesničnega, vsakdanjega, veselega in Spečega življenja. Na trgu sem, na trgu kakor pred eb'.., (jd blizu in daleč so prišli kmetje in delavci. Na tovornem avtomobilu, s katerim so se pripeljali delavci iz bližnjih tovarn, je stal '°ranc. Govoril je zbranim pred v°litvami v Zvezno ljudsko skupščino. Po domače je zvenela njego-v° beseda. *Ničesar vam ne mislim obljubiti, pa tudi golažev nikomur ne v°m plačeval, kakor so to delali stari poslanci. Vse kar bo storjene-bo delo vaših rok ...« Se in še je govoril. Vmes so se Poslušalci nasmejali njegovim šega-Vjm besedam in pritrjevali. Na vo-titvah je vse glasovalo zanj. Stopam po blatni cesti in sreču-tjm znance. Na delo gredo, zaviti v dfžne plašče in obuti v gumijaste k°rnje. Mudi se jim na delo v fu-Zlne. Kje neki sem že videla tega V}so:.oraslega, črnolasega mladeni-CQ? Aha, spet je v zvezi, z Voran-c*m. Bilo je na zasedanju okrajne jOpičine. Takrat se je zgodila hu-■0 nerodna zadeva. Mlad črnolasec . menda za svoj govor pobral iz Cr>sopisev najbolj učene in zamota-besede. Najbrže jih še sam ni k,rou razumel. Na skupščini je na °ho in široko klobasal. . Zbrani odborniki so začeli po-tjevati. Tu in tam je kateri celo ?dremal. V orane pa se je prese-.'Jt, kot da bi sedel na žerjavici, jdojci je V;tal in razburjeno pre-‘Ptl govornika. z 'Mislim, da mi ne bo nobeden Qmeril če vam nekaj odkrito po- Uc»i.« Pogledal je vse okrog sebe in \eberni od navzočih je čutil njegov poslancem so se razgrinjale težave in dobre strani vasi, trgov in tovarn ... Tako živo sem bila zaverovana v svoje spomine, da niti nisem zapazila kako daleč za menoj so že fužine. Prišla sem v središče Jamnice in Vorančevih čudovitih samorastniških podob: Voruhov, Fran-cuhov, Petruhov... | Stopala sem v bajte in povpraševala, kje živi Radmanca, glavna osebnost zgodbe »Ljubezen na odo- j ru«. Pokazali so mi pot preko brvi tja v klanec, h Kotnikovi bajti pod vznožjem Uršlje gore. Podvizala, sem korak. V strmini blizu bajte je v zagrajenem vrtiču plela Radmanca globoko sklonjena nad zemljo. Zmotila sem jo. Vzravnala se je. Pred seboj sem jo videla vso tako, kakor jo je znal opisati Voranc. Njene lepe, temnorjave sijoče oči povedo marsikaj. Nikoli ne bodo mogle zamolčati zgodbe njene mladosti. Zdaj bo stara blizu petdeset let. Njen betežni, že okrog osemdeset le star mož, se še komaj premika. Na stara leta mu je Radmanca dobra žena. Osem otrok je rodila. Nobenega ni več doma. Odšli so za delom. Ponosna je nanje, ponosna na to svoje otročevje. Le takrat jo stisne v grlu kadar pripoveduje o žicah. Šele tedaj sem doumela kako je znal Voranc iz te skoraj nepomembne žive stvari izluščiti najčistejše kristale. Preški vrh. Sam, samcat stoji tam njegov dom. Sredi logov in gozdov moti tišino le poigravanje vetrov in žuborenje voda, ki tečejo v dolino. Na Prežah je ostalo prazno. Nič več ne prihaja tja skrivnostni gost, drobnih, mežikajočih sivih oči. Nič več ne gleda Uršljo goro, nič več | se ne zazre v dolino, kjer buči življenje s polnim tekom. Obstala jc njegova misel, ki je pela slavospev tej lepoti in temu, do takrat skoraj, nepoznanemu malemu koroškemu človeku. S spoštovanjem vstopam v Vo-rančevo delovno sobo. V zastekleni omari gledam njegova dela: Doberdob, Požganica, Jamnica, Solzice ... Sredi sobe na mizi so albumi s posvetili delovnih kolektivov svojemu dragemu prijatelju. Ob pogledu na črno pregrajeno posteljo mi vztrepeta srce. Tu leži Vorančeva posmrtna maska in nd-tis njegove desne delovne roke, roke, ki je s srčno toplino božala in delila sosedovim sirotam kruh, roke, ki je spretno vrtela plug kot pero, vse le z enim samim navdihom, da bi njegov sirote žiiiele lepše in boljše življenje... Mo j c a Dornik Afruli, njeni najlubši deklinci, ki je : ^ Režiser je bil zahteven. Ho-padla v gori. j tel je, da bi vsi mladi igralci Vsa družina je bila z gore. Rad- ‘ pokazali vse svoje sposobnosti in manca je bila že od vsega začetka da bi ljudje videli, da je dru-obveščevalka. Pri njih so vedno na- Sina kos tudi težjim gledališkim šli varno zavetje koroški partizani, stvaritvam. Stara dva so odpeljali v taborišče, I Uspeh tega prizadevanja se otroci so partizcmili. Vrnili so se je pokazal preteklo soboto, ko so vsi razen Afrule. Stara dva sedaj j igro igrali na svojem domačem načrtujeta kako bosta s pomočjo1 odru. Uro pred začetkom so se mladih popravila že napol podrto j začeli zbirati Vičani v tesni ča-hnitn Zares Icnlikn žinlieniske sile I kalnici prosvetnega doma. Vsd- kdo je hotel zasesti najboljša me- PRVA LETOŠNJA PREMIERA NA 'ODRU VIŠKE »SVOBODE« POZNO, TODA DOBRO Ko smo zadnjič pisali o dejav- so nastopili: Ivan Rutar, Slavko nosti »Svobode« na Viču v pre- Arnič, Maks Hvale, Loreti Oblak, teklem letu in načrtih za letos,-Viki Prebil, Marija Stine, Marica smo med drugim omenili, da je Mihelčič, Metka Stine, Bine Pre-igralska družina sestavila za le- lesnik in drugi. Razveseljivo je, tošnje leto bogat spored iger.\ da je režiser posvetil veliko po-Kot prvo letošnje delo so uvrstili zornost pravilni izgovarjavi, kar v program Schillerjevo »Kovar- j je pripomoglo, da je delo res stvo in ljubezen« — igro — ki so uspelo. * jo uprizorile že številne družine. Igro so ponovili še v nedeljo, naših delavskih prosvetnih dru- Tudi tokrat je bila dvorana polna; nekaj pred začetkom so bila1 razprodana celo stojišča. Dejstvo,’ da je bila dvorana obakrat polna, pa bo igralski družini le v vzpodbudo za nadaljnje delo. Kmalu bo družina pričela študirati Jur-, čičevega »Domna«. I štev. Skoro dva meseca se je družina pripravljala. Vsi igralci so se resno trudili in večer za večerom vztrajno »pilili,« svoje vlo- bajto. Zares, koliko življenjske sile je v teh na videz tako nepomemb- j ni h, a vendar žilavih ljudi. Radmančine zgodbe Voranc ni dokončal. Prehitro se mu je utrnilo življenje. j Obiskala sem še marsikatero bajto. Ogledala sem si znameniti Pc- > sta. Bojazen nekaterih tovarišev, zlasti pa igralcev, da bo prišlo na igro malo ljudi, ni bila upravičena. Prišli so celo tisti, ki sicer redkokdaj prihajajo h gledališkim predstavam. Z nekaj izjemami so vsi igral- Hinko Smrekar: Lakomnost Hinko Smrekar je v svojih podobah in karikaturah razkrinkal malomeščanstvo, zlaganost in nečlovečnost takratne izkoriščevalske družbe. Obenem pa je s svojimi karikaturami bičal tudi človeške nizkotnosti vseh vrst Pogovor v garderobi svobodašev v Zgodnji Šiški Videl sem srečne ljudi Pred dnevi sem vdrl v sredo intridesetletnico svojega odrskega boljše. In pri vseh, brez izjeme, najžvoahnejših priprav za veseli j udejstvovanja. Tovariš Pavle Ži- sem o začetku razgovora opazil, večer. Iz vlažne spomladanske I rovnik, tajnik dramatske sekcije, teme, tako značilne za letošnjo ' pa je dodal: »Našim veselim Si-nenavadno zimo, sem stopil o pri- Škarjem ni namen samo zabavati, jetno razsvetljeno in toplo igral- I ampak bi predvsem radi z zabav-sko sobo doma Svobode o Z gor- nimi prireditvami — in to kva-nji Šiški. Menda je za vse gle- Metnimi,« je poudaril, »privabili KULTURNI DROBIŽ ohoten, a vendar prodoren po- Mr Med. “Mi, ki smo tu zbrani, smo veči-Pauri in delavci. Po mojem se q usaka reč, pa naj bo še tako za-°lana, po domače, po naše po-. Ne vem zakaj bi govorili °«e učene besede, da jih nobeden Nastopi. Jaz Vam odkrito povem, ® nisem ničesar zastopil. Najbolj ‘r,rnetno je, da se porazgovorimo f° naSe kake težave sc tu, kake Razvozijali jih bomo, kakor bo-n° Pač najbolj znali in vedeli...« y Odborniki so mu začeli ploskati. f^JPne pa je po domače govoril o j dlki in njegov glas je prebudil j. Inkcga zaspanca. Ljudje so pritavali in rekli, da ima čisto prav. udi sami so se oglašali in pred PABERKI O DELU »SVOBOD« k el, ki ga je Voranc opisal v Sol- ci dobro igrali. V glavnih vlogah dau^pe oblačilnice značilna neka čimveč ljudi v dvorano in jih na- razburljiva domačnost, vendar v vadili nanjo, da bi prihajali tudi tej sobici je ta bila tako prijetna k resnim prireditvam. Saj ljudje in prisrčna kot je še nisem obču- že radi hodijo in imamo precej til. Takoj me je prevzela in kar sialne publike, a z veselim oeče-nekako sprejela vase. Pogovarjali rom bomo nedvomno pridobili še Indijska baletna skupina i V naših knjižnicah. . smo se sproščeno in pripovedovali več navdušencev in pristašev za pride v Jugoslavijo 1 j. bilo ob koncu leta 1953 . tt J%£SŽ2it Spomladi bo v Jugoslaviji go- Več kot tri milijone knjig ki se je po daljšem času vrnil, saj se moramo sami vzdrževati in sjovala indijska baletna skupina, j j kaj vse so storili med njegovo od- še podpirati nekatere druge sek- ki bo prikazala nekaj indijskih baletnih nastopov v Beogradu, Zagrebu in drugih večjih mestih. Nato bo skupina gostovala tudi v nekaterih drugih evropskih državah. »Žalujoči ostali« v turških gledališčih Državno gledališče v Ankari je nedavno uprizorilo Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. To je prvo jugoslovansko delo, ki je bilo uprizorjeno v Turčiji. Komedija je doživela lep uspeh in jo bodo igrali tudi o drugih večjih turških gledališčih. Nov roman Dobriče Čosiča Dobriča Cosič je pred kratkim izdal nov roman »Koreni«, ki ga štejejo v Beogradu za eno najboljših književnih del po vojni. Snov romana je vzeta iz patriarhalnega življenja nekdanje male Srbije. »Goran« — časopis ogulinskih srednješolcev V Ogulinu bo kmalu izšla prva številka srednješolskega časopisa »Goran«. V časopisu bodo srednješolci objavljali članke o problemih gimnazije, delu mladinske organizacije, prispevke mladih pesnikov in gradivo, ki je tesno povezano z življenjem in delom srednješolcev. i Naše javne knjižnice vseh vrst sotnostjo. j cije.« so štele koncem leta 1953 vsega < »Veseli Šiškarji bo naslov ve- j o », „r. približno 2 milijona 900.000 knjig. ' cera,« mi je dejal tovariš Herbert, ' g0°0(1]arn0sti kgem se Ptudi \am prepričal, ko mi je tovariš Bra-tovš, njihov odrski mojster, razkazoval oder. Če se ne motim bo tudi on slavil petintridesetletnico dela na odru, saj je bil že vrsto let pri »šentjakobskem«. Oder je zelo prostoren in skrbno urejen, da je lepo na njem igrati. Razlagali so mi, da vse sami narede in opremljajo sceno; tu jim je v veliko pomoč posebno strokovna sposobnost igralca Joška Medveda, a tudi drugi so iznajdljivi in prizadevni — »Tako k srcu nam je prirastel ta naš oder!« ... »Drugo še kar gre, le stole imamo JAVNA POHVALA Glavni odbor Prešernove družbe je na svoji redni letni seji 5. februarja t. I. med drugim razpravljal tudi o delu poverjenikov. Ugotovil je, da so znatne zasluge požrtvovalnih in vztrajnih poverjenikov pripomogle k temu, da je Prešernova družba dosegla v zadnjem času tako pomembne uspehe. Še posebno priznanje pa velja poverjenikom iz vrst prosvetnih delavcev, ki tvorijo težišče poverjeniške mreže Prešernove družbe. Ko se Glavni odbor javno zahvaljuje vsem poverjenikom za njihov trud, pa jih istočasno vabi, da še po-dvoje svoje napore za razširjanje napredne knjige med delovne ljudi. Glavni odbor je prepričan, da bomo samo s skupnimi napori lahko počastili desetletnico narodne osvoboditve s takim številom članov in tako naklado knjižnih zbirk, kakršne Slovenci do danes še nismo imeli. GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBE da se močno zavedajo svojih svo-bodaških nalog in poslanstva. Pod častjo in proti njihovi zavesti bi bilo ponujanje kakršnih koli plehkih »zabavnih« ali lažnoumet-niških in poceni iger. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da so njihovi gledalci že precej kritični in niso zadovoljni s kakršno koli igro. »Pri svojem delu pa večkrat naletimo na velike težave, proti katerim smo takorekoč brez moči«, je povedala tovarišica Bratovševa. »Dvoje nam povzroča največ skrbi: pomanjkanje režiserjev in uprizoritve vrednih, kvalitetnih deli Tovarišev, ki bi radi igrali, je veliko, le režiserjev ni. Vsaj takih, ki bi hoteli delati tako kot delamo mi — samo za prijetno zavest, da pomagajo vzgajati in izobraževati. Težkih tisočakov, ki jih zahtevajo nekateri dramskt igralci in poklicni režiserji, mi ne zmoremo, jih nimamo kje vzeti. In še to vam povem, da taki, ki bi radi zaslužili, kjer se drugi ženejo z idealizmom, ljubeznijo in požrtvovanjem, s svojim, niti malo ne kulturnim odnosom, podirajo težke in z žrtvami dosežene uspehe, ali jih pa vsaj močno zavirajo! To ni pošteno.« Tovarišica Bratovševa je za trenutek utihnila in nadaljevala: »Treba ona in pa tovariš Horvat. »Vsako novo delo igramo najmanj štiri- ,n,mivo predavanje. Ljudska uni-v Zagorju prireja vsakih 14 dni ^Van-Va .predavanja. Na zadnjem pre-j°ril *U ie tovariš Roman Albreht go-novem plačnem sistemu. Na pre-^.e je prišlo nad 150 ljudi. P, uspeh dramske družine »Svobo-1r* Nedavno je dramska družina = e<.. Tabor v Mariboru uprizorila ■ hkn . večji in sodobnejši oder. bi 'D ZftL^ralci te družine igrali tudi večja števne išn rini,, ‘tevnejša dela. »Svoboda«. Nedavno so v Izoli *l'i delavsko prosvetno društvo ptiŠU Na ustanovni občni zbor je 'stan ^20 ljt,di. Sklenili so, da bodo i,,1 več sekcij, organizirali celo-stven 2obraževalni tečaj in uredili dru-Prostore. *vob** v Grahovem bodo ustanovili * Na predlog 400 delavcev les-^iakv ln^Ustrijskega podjetja v Marti-!lsWr.vPripravljajo v Grahovem na !'haj0 vtni zk°r »Svobode«. V Grahovem ^0 ePn Urni en nrnsvetni dom. kjer . urejen prosvetni dom, kjer ^ustanovljeno društvo lahko pri- skupaj (vpisanih in nevpisanih) ki vodi Daje za veseli večer. »To Razen tega imamo še knjižnice, bo popolnoma naš, izviren veseli za katere ni podatkov, ker so to večer. Sami smo sestavili pro-razne priročne, strokovne in dru- gram: kratke skeče, ki jih bo po-ge knjižnice. Če prištejemo še te vezoval napovedovalec s kakšni- Znm, "'potem “pa 7e‘veliko »safvtts srte s ust se je Število knjig v volil, knjiž- lemo - vsak prinese na skninjo | „ S M Ta to uameral niedh še bolj pomnožilo, nimamo kako novo šalo.« Strogo zaupno dramo »Mladost vred šo- pa še točnih podatkov glede šte- pa so mi razkrili, da pripravljajo ' da£mu „ kratkem obiskati Brda presenečenje za gledalce, a to se , Noiranje gorice< tudi z Lmj. nl »otouo J čani smo že dogovorjeni. Sploh manjkat stare,« je s skromnostjo skrbnega je vzgojiti režiserje iz naših, svo-gospodarja dodal tovariš Bratovš, bodaških vrst. Ti bodo najlažje ko smo z razsvetljenega odra gle- dvignili kakovost uprizoritev in dali d mrak in hlad prazne doo- ' izboljšali izbor. Da, izbor je druga rane. j težava. Mi bi radi igrali napred- »O. dvorano imamo pa vedno nf }n, res umetniška dela, ki bi polno!«, je pribila tovariška Bra- gledalcem m ti so predvsem tovševa, eden glavnih stebrov gle- , felaPcl ~ "udlIa: Bh lzn' dališkega življenja v njihovi Svo-' brazevala, idejno krepila m jim bodi. Saj je še največ zrežirala obenem nudila uzitev. Ker so naša J . ... - v , v, » /vr/rel-o e-mrl o Tn a cl-rrimn a mnrnmn vila novih knjig. šal jim prav gotovo ne, Madost pred sodiščem< do s el I sedaj naš največji uspeh, saj bo te dolgo nisem med tako veselimi ljudmi; pa še ' ^“lu Zinaista “ZelZvL Tn duhovitega in vedno nasmejanega sem ho\J Jdcti, kdo ima naj-tovarisa Vipotnika imajo v svoji, - ; f izredno uspelo sredi/ Ta mladi delavec - ki je , izorite^ sem zvedel da t’ona-takoj, ko je pred dobrim letom L Bratovševa, ki je že tiar prišel v Litostroj, našel pot v Svobodo — jih je kar naprej stresal iz rokava. Smejali smo se vsem: nekaj jih je bilo za program — kot pristnemu Pohor-čanu mu že ne bo težko »igrati« pohorskega Pepka — pa tudi gledališki delavec, saj je sodelovala sedem let pri »šentjakobskem« ter pri predDoinem in povojnem »Vodniku«. »Deseto uprizoritev, ki so jo gledali tudi slušatelji višjega režiserskega tečaja, je obiskal tovariš Regent,« je A ™ i"5 °Zefc skromno, a ponosno nadaljevala Bratovševa, »kajti igran smo v počastitev njegove sedemdesetletnice!« krog« jih je bilo precej »Vendar naš veseli večer ne bo smešil samo nekatere splošne . človeške slabosti tega ali onega I spola, temveč si bomo privoščili | tudi Šiško in Šiškarje, njihove napake in zaletelosti. In na račun .tv«. _____ _________ ,________ ______„______ marsikoga in marsičesa kje drugje nam v goste, precej kritični,« je »Avale filma«, da posnamejo na trak Nušičevo »Sumljivo osebo« je po svetu bo tudi padla kakšna,« nadaljeval pogovor tovariš Ziroo-hvale vredna Kljub nekaterim osnovnim pomanjkljivostim (pred,- je hudomušno zagotavljal tovariš nik. Iz njegovih besed je dihala vsem slab zvok) pa »Sumljiva oseba« ni tako slab film in si ga Možina, star Soobodaš že izpred zavest Svobodaša. ki ve da je naje vredno ogledati vojne, ki bo v kratkem slavil pet- šim delovnim ljudem dati le na.i- Prizor iz filma: »Sumljiva oseba«. Zamisel filmskih ustvarjalcev »Pa, ko že govorimo o gostovanju, naj povem še, da smo do igralskih družin, ki prihajajo k odrska sredstva skromna, moramo tudi izbirati tehnično ne preveč zahtevna dela. In tu je naša stiska in ne samo naša, ampak vseh amaterskih odrov v Sloveniji. Mi imamo v načrtu štiri premiere na leto, a težko nam je najti štiri primerna dela, ki bi ne bila že ne vem kolikokrat igrana na naših amaterskih ali poklicnih odrih. Glejte, »Mladost pred sodiščem« igrajo že skoraj povsod. No, ljudje, ki so gledali obe uprizoritvi v Celju in Kranju, so nam zatrdili, da je bila naša popolnoma enakovredna in v mnogočem boljša. Radi pa bi igrali dela, ki obravnavajo našo stvarnost. Lani smo uprizorili ,Semena v kamenju, a delo ni preveč vžgalo, letos imamo v načrtu igro ,lz noči', delo hrvaškega pisatelja Feldena, in dramo o nemyorških šoferjih taksijev in njihovi stavki. A zakaj,« o ognju razglabljanja me je Bratovševa skoraj očitajoče pogledala, »naši pisatelji tako malo napišejo? Kaj ne vedo, da komaj Čakamo, mi, igralci in naša publika, odrskih del o našem življenju, o graditvi socializma? In prevajalci! Tudi oni bi morali misliti na potrebe, želje in težnje naših gledališč, posebno amaterskih. svobodaških,« je poudarila na koncu. IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO OB BOBU ZADNJIH DOGODKOV V SOVJETSKI ZVEZI SPREMEMBE V KREMLJU Nekaj misli o spremembah v sovjetski vladi, o notranjem razvoju v Sovjetski zvezi in nekaj ugibanj o notranji ter zunanji politiki nove vlade pod vodstvom maršala Bulganina Preosnova sovjetske vlade, ki bo poslej delovala pod vodstvom maršala Bulganina, je dogodek, s katerim se ves svetovni tisk zelo veliko ukvarja. Iz ogromne gomile različnih ugibanj pa je težko izluščiti centralnem aparatu osvobodili nekaj deset tisoč strokovnjakov, ki bi se lahko posvetili proizvodnji, veliko uradnikov pa bi lahko zaposlili v tovarnah in kolhozih. Iz Zverjevega članka je tudi razvidno, da bodo ra- Vltiiirva jc tUUl ua uuuu i a- pravo bistvo sprememb v sovjetskih dikalno zmanjševali birokratski apa- vrhovih, zakaj mnogi ljudje, ki ocenjujejo te spremembe, gledajo nanje skozi politično pobarvana očala strank ali gibanj, ki jim pripadajo. Zanimivo je, da nekateri zahodni komentatorji, ne prikrivajo veselja, ki je odraz teženj, da bi se Sovjetska zveza vrnila na stalinsko pot in Zavrla svoj notranji razvoj, v katerem se je v zadnjih dveh letih pojavilo nekaj naprednih in socialističnih teženj. Gre za preprosto dejstvo, da bi socialistični notranji razvoj in miroljubna zunanja politika Sovjetske zveze škodovala načrtom nekaterih političnih in gospodarskih skupin na Zahodu. Zato so te skupine zadnji dve leti tako uporno dokazovale, da se v Sovjetski zvezi ni ničesar spremenilo, zato so ocenjevale sovjetsko politiko popuščanja kot izraz slabosti in zato so tudi tako ostro odgovarjale na sovjetske mirovne ponudbe ter obenem izgrajevale svoj vojaški ob-koljevalni sistem. Ce bi namreč pojenjal strah pred Sovjetsko zvezo, ki ga je vcepila narodom stalinska zunanja politika, strah, ki omogoča reakcionarjem na Zahodu, da drže na vajetih številne narode, bi oslabili vsi zahodni politični in gospodarski načrti nadvlade nad svetom. Spremembe v Moskvi in grozeč govor Molotova, ki ga je sicer Zukov, novi obrambni minister, nekaj dni kasneje nekoliko ublažil, kažejo, da bo sovjetsko vodstvo v bodoče resneje in ostreje reagiralo na nekatera prizadevanja zahodnih velesil (For-moza, pariški sporazumi, razni azijski pakti itd.). To pa bo zaostrilo j mednarodni položaj (nekoliko ga je že) in koristilo zahodnim reakcionar- 1 nim skupinam, ki so s svojo dejavnostjo vplivale na tak razvoj dogodkov. Težko je oceniti tudi vpliv notranjih razmer na spremembe v sovjet- rat v vseh sovjetskih ustanovah, od ministrstev do uprav podjetij. , Sredi januarja je »Pravda« v uvodniku grajala posamezna ministrstva in ustanove, ki »prepočasi zmanjšujejo upravni aparat« ali pa izigravajo ukrepe vlade in le na videz odpuščajo uradnike, ki po formalnem odpustu še naprej sede v pisarnah. Več deset tisoč ljudi, ki so jih iz uradov poslali v proizvodnjo, je našlo zatočišče v novih, nepotrebnih ustanovah. Tisoči in tisoči pa so se zasidrali v nižjih uradih. Sekretar moskovskega partijskega komiteja je v »Pravdi« objavil članek, v katerem opozarja na odpor birokracije in pravi, da se sedaj »ostro postavlja vprašanje boja proti birokratizmu in samovolji«. V vrsti drugih člankov lahko zasledimo zahteve, da »aparat kar najbolj neposredno nadzorjujejo delovni ljudje« in »da delavci sami upravljajo s proizvodnjo«. Čeprav je vsa sovjetska »protibirokratska akcija« še vedno zavita v meglo nerazumevanja bistva birokratizma in nepoznavanja ciljev socialističnega razvoja, vendar kaže, da je v Sovjetski zvezi izbruhnil spor med proizvajalci in upravljale!, med socialističnimi in birokratskimi težnjami. Od tega, koga bodo podprli ljudje, ki so po odstopu Malenkova prevzeli v roke vajeti države, in ali bodo birokratske sile še nadalje izgubljale ali ponovno pridobivale izgubljene pozicije, je odvisna nadalj-na notranja pot Sovjetske zveze, ki bo vplivala tudi na njene odnose s tujino. PROTIAMERIŠKE DEMONSTRACIJE NA JAPONSKEM JAPONCI ZAHTEVAJO noj se Američani vrnejo domov Japonski kmetje iz okolice Maeba-šija so demonstrirali proti ameriškim vojakom, ki so se ho-teli naseliti na njihovem ozemlju. Zahtevali so, naj se Američani vrnejo domov, v Ameriko. Kmete so podprli tudi železničarji. Iz japonskega mesta Jokošuka pa poročajo, da sta dva Japonca napadla tri ameriške mornarje in jih nevarno ranila. KAJ POČNO KOLONIALNE OBLASTI V KENIJI KRVAVA DEŽELA Angleška kolonialna vojska je ubila 7801 svobodoljubnih domačinov in zajela 1193 borcev, od katerih je bilo 844 ranjencev. — Kaj nam povedo ti podatki? Vrhovni komandant angleške kolonialne vojske v vzhodni Afriki je pred nedavnim izjavil, da so njegovi vojaki v Keniji ubili 7811 upornikov in zajeli 844 ranjencev ter 349 drugih pripadnikov uporniškega gibanja. Od oktobra 1952 «pa do začetka letošnjega leta se je predalo le 828 upornikov. KAKO V ITALIJI ODPUŠČAJO DELAVCE VKLENJENA PRAVICA Ravnateljstvo tovarne nogavic »Micchmt« v Gradiški f Italija) je odpustilo precej delavcev, ki so se odločno zavzeli za delavske pravice. Trdila so namreč in zahtevali, da de-lodajalei ne smejo svojevoljno im protizakonito odpuščati delavcev, ki so v proizvodnji nujno potrebni. In zato, ker so povedali, kaj mislijo in ker so branili svoje pravice, so danes na cesta. V Italiji je res precejšnja gospodarska kriza in veliko je brezposelnih, toda tekstilna industrija se doslej še ni znašla v velikih težavah. V tej industrijski veji je zaenkrat še dovolj dela, a delodajalci kljub temu odpuščajo delavce, vendar le zavedne borce za delavsko stvar. In tako se je zgodilo tudi v to- na spremembe v _ ______ skem vodstvu. Jasno je le, da je • varni nogavic »Micchiut«. Ker pa so zmagala tista skupina, ki je trdila, da se mnogi delavci tem namenom uprli, se mora Sovjetska zveza spričo med- jih je ravnateljstvo tovarne v poseb-narodnih razmer prvenstveno oboro- nem pismu obvestilo, naj si poiščejo ževati in zato graditi težko industrijo delo drugje. Nastal je spor, ki se vleče že poldrag mesec in še do danes ni rešen. Delavci in njihove organizacije zahtevajo, naj oblasti po-1 sred ujejo v tem spora, toda doslej italijanske oblasti še niso ničesar storile, da bi odpuščeni delavci po-1 novno dobili delo v tej tovarn L teresom ameriškega delavskega rodu, !i Taft-Hartleyev zakon, o kate] odločneje se bo lahko bojevala proti j inl? L-nim -i.-n »flr.nmoin rro odpravil, je še vedno v veljavi za de- nasprotnikom in se zavzemala lavska načela. AFL je najstarejša in najštevilnejša ameriška delavska zveza. V njeni organizacijski strukturi je še ! rjjavili zakone precej ostankov starih cehovskih na- -javnosti čel. Šele v ziadnjem času je razen strokovno iz vež banih delavcev sprejemala v svoje članstvo tudi navadne industrijske delavce. CIO pa je mlajša organizaeiija in je organirana po industrijskem načelu. Ustanovili so jo 1936 leta in takratna Rooseveltova vlada jo je močno podpirala. Obe organizaciji sta v mezdnih bo- Kolonialna vojska pa je izgubila v tem času 38 Evropejcev in 470 črncev. Ti podatki nam marsikaj povedo. Najprej nam pojasnijo, da je vojska kenijskih domačinov notranje močna, saj je razmerje med številom njenih vojakov, ki so padli in ki so se predali, zelo veliko. To nam dokazuje, da se Angleži vojskujejo proti orga-; nizirani in disciplinirani armadi, ne | pa proti neurejenim uporniškim . tolpam. Razen tega pa nam ti podatki tudi pričajo, da v Keniji krvave za interese angleškega kolonializma predvsem domačini, ki so jih z raz-| ličnimi sredstvi mobilizirali v kolonialno vojsko. ! In govore nam o krvavem nasilji angleških kolonizatorjev v Keniji. 0 grozodejstvih, s katerimi hoče kolonialna vladavina prisiliti svobodoljubno ljudstvo k pokorščini. NEMCI O NEMČIJI »NE OROŽJA. NEMČIJO NAM DAJTE« Socialdemokrati obsojajo politiko vlade in zahtevajo pogajanja 0 združitvi Nemčije Predsednik zahodnonemške social' demokratske stranke Ollenhauer je v nedeljo izjavil, da so zadnji predlogi sovjetske vlade o združitvi Nemčiji zelo podobni stališču zahodnih sil na berlinski konferenci. Ollenhauer se ,1e ponovno zavzel za konferenco štirih« ki bi pretresla nemško vprašanje in ki bi morala biti pred ratifikacijo Pa' riških sporazumov. Ljudsko gibanje proti ponovni oborožitvi Nemčije, ki so ga v Zah« Nemčiji organizirali socialdemokrati« -je zajelo zelo mnogo Nemcev in izne-nadilo vlado, tako da je Adenauer v navalu ogorčenja dejal, da on, nje' gova stranka in vlada ne bodo nikoli popustili pritisku »ulice«. Na to izjavo so nemški delovni ljudje odgn' vorili s številnimi protestnimi zborovanji, na katerih so ponovno obsodili protinemško politiko zahodnonemške vlade. IZ NEPALA OČETJE ZAPIRAJO SINOVE Nepalski ministrski predsednik Kodrala je ukazal, naj zapro njege" vega mlajšega sina, ker je na nekehj zborovanju vzpodbujal ljudi, na) strmoglavijo korumpirano nepalske ______________________ bo mira, če bo obsojala vse imperiali- vlado. Kmalu potem pa so morali1 i odpravil, je še vedno v veljavi in stične in vojnohujskaške težnje, pa zapreti zaradi podobnega »prestopka4 ‘nanj se kapitalisti sklicujejo, ko naj se pojavljajo na katerem koili še Koiralovega starejšega sina sprejemajo različne profcidelavske za-»delu sveta, potem bo ta združitev nekaj drugih mladeničev iz družin ri' kone in uredbe v posameznih drža- napredno dejanje. Če pa se bodo na- šokih nepalskih državnikov. Med ar?' vah. Doslej so že v 17 državah uve- zadn jaška gledišča uveljavila tudi v tiran im i je tudi sin zunanjega mih1' ■■ ---—*— >T„ - protivladna Kenija... Angleški kolonialni vojaki zasledujejo s pomočjo policijskih psov uporne kenijske domačine PRED ZDRUŽITVIJO AMERIŠKIH SINDIKATOV Sporazum v Miami Bcachu Predstavniki Ameriške federacije dela (AFL) in Kongresa industrijskih organizacij (CIO) so se sporazumeli o združitvi obeh organizacij v enotno 16 milijonsko delavsko zvezo. — Kakšna bo ta enotna organizacija, kako bo delovala v Združenih državah in katera načela bo zagovarjala v svojih stikih s tujino? Predstavniki Ameriške federacije dela (AFL) in Kongresa industrijskih organizacij (CIO), dveh največjih ameriških sindikalnih organizacij, ki združujeta 16 milijonov delavcev, so se 8. februarja na sestanku v Miami Beachu sporazumeli o združitvi obeh sindikatov. O tem sporazumu - , „ .... . , , pa bodo razpravljali še na kongresih ?ene države republikanska vlada, se obeh organizacij in če ga, bosta oba ?e ze,l° povečalo število brezposelnih kongresa potrdila, bodo ob koncu jn „ zPa^L hude goskodarske k raze se leta sklicali prvi skupni kongres. (kažejo po vsej deželi. Delodajalci so Ameriškemu sindikalnemu giba- j1.trd?u .STO-’e v nju se torej odpirajo nove peripek-: i^en3u.-™ m .š? dolgo ko so hotel, tive. Velika in enotna delavska zve. I zmanjšat, socialne m podporne sk ade bo lahko veliko več koristil« ;n_ sindikalnih organizacij. Protidelav-oo ian.Ko veiiitKO vec Koristila m-\ ski Taft-Hartleyev zakon « riških sindikatov se lahko te nazadnjaške težnje okrepe, lahko pa jim ta združitev zada močan udarec. Če se bo enotna sindikalna organizacija začela resneje bojevati za ekonomske, socialne in tudi politične pravice ameriškega proletariata, če bo enakopravno sodelovala z drugimi sin-katerem dikati v skupnih naporih za utrditev proti sindikalni de- Mala vojna v formoški ožini. — Čangkajškove enote zapuščajo etok Tacen, ki ga je nekaj dni kasneje zasedla vojska LR Kitajske jih dosegli že precej uspehov. Pred- ! sednii.k AFL je George Meany, predsednik CIO pa Walter Reutlier. Nekoč sta se ta ameriška odbornika resno prepirala, danes pa izjavljata, da je združitev možna in potrebna. V zadnjih letih, k,o upravlja Zdru- (seveda na račun življenjske ravni); ne vemo pa še, kaj bo z notranjimi spremembami, ki so v zadnjih dveh letih precej načele nekoč nedotakljivo oblast birokracije. Pri tem mislim predvsem na tako imenovano akcijo za »izboljšanje dela sovjetskih nstanov«, ki je zajela zelo širok obseg in proti kateri je birokracija ogorčeno nastopila. Ce prebiramo sovjetske časopise in revije (tudi tiste, ki so pod direktnim vplivom CK in Hruščeva, prvega partijskega sekretarja, ki se je v zadnjih dneh močno uveljavil) bomo videli, da so v Sovjetski zvezi do nedavnega krepko stopali na prste državni birokraciji. V eni izmed zadnjih številk »Komunista« je minister Zverjev pisal, da nameravajo 24.500 podjetij izročiti v upravljanje republikam in da pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo še precej podjetij izročili v pristojnost republiškim organom. S tem bi v RASIZEM V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI BELO NASILJE Preseljevanje domačinov iz Johannesburga na deželo. — Domačini groze z oboroženim uporom. — Vlada se je ustrašila V prejšnji številki našega lista smo pisali, da nameravajo v Južnoafriški uniji izseliti iz velikih mest vse domačine. Te dni pa že prihajajo iz te daljne dežele vesti o nasilju, s katerim beli gospodarji selijo črnopolte ljudi iz mest na deželo. Najprej so začeli seliti črnce iz Johannesburga, glavnega mesta Južnoafriške unije. V črnsko predmestje Sophiatown je prišlo kakih 2000 policijskih agentov, ki so domačine izganjali iz hiš in jih z orožjem v rokah Te razmere so precej vplivale na sporazum v Miami Beachu, ki pa je, po mnenju nekaterih, šele prvi i koraik k združitvi. Ameriški sindi-1 kalni odborniki so se namreč že dalj 1 časa pogajali o ustanovitvi enotne organizacije, toda nikakor se niso j mogli sporazumeti, kako si bodo raz-1 fi.lj. stolčke v tej organizaciji in! kakšen organizacijski princip naj bij obveljal v njej. V Miami Beachu pa so sklenili kompromis, ki do-loča, da se bosta obe organizaciji enakoprav- , no združili, prinesli v enotno organizacijo svoje sedanje voditelje (AFL bo imola nekoliko več mest v iizvrš-1 nem odbora, ker je večja) in zadržali! svoje organiizaciiijs-ke oblike. Spora- ' zimi o združitvi je torej predvsem tehnično dejanje, njegov tmi-itični po- , i men pa bo pokazala šele bodočnost. | I V ameriškem sindikalnem gibanju | j je veliko nazadnjaških pojavov. Ko-1 ! rapoija mu ni tuja im niti birakra-, tiizem, sporazumarska stališča so se ! uveljavila v mnogih sindikalnih zve-i zah in dogaja se, da delavski odborniki služijo delavskim sovražnikom. | ! Večkrat so neodločni im popustljivi do ameriških kapitalistov, v stikih s sindikalnimi organizacijami tujih držav pa zelo odločno zahtevajo zase __ . — j. , .x, . ... . . i več pravic, kot jih imajo dragi sim-i V vsej Južnoafriški uniji je te dikati; vmešavajo se v notranje za-1 dni zelo nemirno. Policija je aretirala d e ve teh organizacij in jim predpisu- i tajnika Afriškega narodnega kongre- jejo svojo pot. Načela, ki jih hoče- \ sa, -ki je sklical nekaj protestnih zbo- jo uveljaviti v mednarodnem sindi- , rovanj v predmestjih Johannesburga, kalnem gibanju, so zelo podobna im-Predstavniki domačinov izjavljajo, da peria!lističnim. im zaradi svojega pod-bodo črnci uprli z orožjem, če se piranja nazadnjaških struj v ameri- enotnem sindikatu, potem .. . No, o stra, ki je organiziral protivlad*1* tem bo odločal ameriški proletariat demonstracije. Mladeniče dolže. da sam. Sam bo našel pot, po kateri komunisti, toda fan-tje so le zahtevah' bo prišel do čilija, ki je skupen de- naj Nepal vodi vlada, ki bo pošten^ ilavcem vseh dežel. gEp^- in ljudstvu v prid upravljala državo« prisilili, da so zapustili svoje domove. Nekaj družin se je zateklo v šolo, ki je kljub napadom policajev nočejo zapustiti. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031 uredništvo 32-538» uprava 30-046. Poštni predal 284 Račuu pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305. 1-221 List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din. polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. vlada ne bo odpovedala svojim človeškim načrtom. Iz zadnjih poročil, ki smo jih prejeli, je razvidno, da so južnoafriške oblasti začasno ustavile preseljevanje črnih prebivalcev iz Johannesburga. Zastopnik vlade je v parlamentu dejal, da je 60.000 črncev pripravljenih upreti se z orožjem, če jih bodo oblasti hotele preseliti iz četrti, v katerih sedaj žive. ški zunanj-i politiki veliko prijateljev. so izgubili že 1 Z združitvijo obeh naj večjih ame- BOJI V ALŽIRU | Iz Alžlra poročajo, da so franeo-I ske sile izgubile v spopadih z alžir-jekimi uporniki pri gorovju Douvar’ Ould Daga 5 vojakov in dva častnika. Tale karikatura, ki jo je objavila »Prosveta«, list slovenski izseljencev v ZDA,- prikazuje ameriške sindikate, uklenjene 1 različnimi protidelavskimi zakoni POKLON Erskine Caldwell VZHAJAJOČEMU SONCU Clem je stopil nekaj korakov stran. Usta.vij se je s hrbtom proti Lomni ju im gledat preko polja tja, kjer je biil njegov dom. »Lahko bi šel v tisti gozdič tam preko im počakat, da bi se me naveličati iskati,« je dejal Clem im se obrnil k Lomni ju. »Bolje bi bilo, da bi šel drugam,« je odvrnit Lomnic nemirno. »Poznam Archa Guminairdia, Težko ga je pregovoriti, kader se je za kaj odtočit. Jaz ga še malo ne morem ustaviti. Mogoče bi. bilo bolje, da bi šel ven iz dežele, Clem.« »Ne bi mogel narediti tega in pustiti družimo samo tam na orni strani polja,« je rekel Clem. »Dobit te bo, če ne greš.« »Ce bi mi ti hotel le malo pomaigatii, me ne bi Moral bi iti im se skriti tam čez, v tistem gozdiču za nekaj čaisa. Mislim, da lahko to narediš zame, ko sem ti pomagal najti očeta v svinjaku.« Lonmie je kimat im prisluškoval glasovom iz velike hiše. Kar naprej je prikimavat, medtem ko je Clem čakat, da mu pritrdi. »Če se boš postavit zame,« je rekel Clem, »zadostuje, da grem samo v gozd im počakam, da bodo pozabili Ne boš povedat, kje sem, im lahko rečeš, da sem pobegnil na močvirje. Ne bi me našli brez slednih psov.« »To je res,« je rekel Lonmie, ki je poslušat, kdaj bo Arch prišel iz hiše. Ni maral, da bi ga Arch našel tu zadaj za skednjem im ga obdolžil, da je govoril s Clemom. V hipu, ko je Lonmie odgovoril, se je Clem obrnil im zbežat v temo. Lonmie je šel nekaj korakov za njim, kot da je nenadoma spremenit svoj sklep o pomoči, toda Clem je medtem že izginil v temi Lonmie je nekaj minut počakat in poslušat, kako Clem lomasti skozi podrast v četrt milje oddaljenem gozdiču. Ko ni bito ničesar več slišati, je odšel okrog skednja, da bi srečat Archa. Arch je prišel iz hiše im prinesel svojo dvocevko im svetilko, kii jo je vzel v hiši. Žepe je imel nabrekle od nabojev. »Kje je ta prekleti črnuh, Lomnic,« je vprašal. »Kam je šel?« Lon nie je odprl usta, a ni mogel izdaviti besede. »Ti veš, kam je šel, ali ne?« Lonmie je spet poskusil spregovoriti, a ni dal glasu od sebe. Zdrznit se je, ko se je zavedel, da prikimava Archu. »Mr. Arch, jez —« »Potem je vse v redu,« je odvrnil Arch. »To je vse, kiar moram zdaj vedeti. Dudtey Smith, Tom Hawkiims, Frank in Dave Howard im ostati bodo vsak čas tukaj. Lahko ostaneš kar tu, da nam boš pokazat, kje se skriva.« Lonmie je divje poskušat nekaj povedati. Nato je segel po Archevem rokavu, da hi ga zadržal, toda Arch je že odšel. Arch je tekel okoli hiše na sprednje dvorišče. Kmaliu je po cesti pridrvel avto. Njegove luči so osvetljevale ves prostor, svinjak in vse ostalo. Lonmie je vedel, da je to najbrž Dudley Smith, ker je bila njegova hiša prva v tej smeri, samo pol milje stran. Ko je zavit na vozno pot, je zagledat še nekaj drugih avtomobilov, ki so prihajati po cesti od obeh strani. Lonmie se je tresel. Bat se je, da mu bo Arch rekel, naj pokaže, kam se je Clem skril. Vedel je, da mu bo rekel. Obljubil je Clem-u, da tega ne bo storil. Toda naj je poskušat, kolikor je mogel, ni se mogel prepričati, da bo Arch naredit kaj več kot samo pretepel Clema. Clem ni naredit ničesar takega, da bi ga morati linčati. Ni posilit bele ženske, ni streljat na belega moža. Samo s klobukom na glavi je odgovarjal Archu. Toda Arch je bil dovolj besen, da bi naredit vse mogoče. Tako je bil jezen na Clema, da se ne bi ustavil pred ničemer, miti pred Linčanjem. Cela gruča mož se je zgrnila okrog Lonmija, preden je to opazit. In tu je biil Arch, ki ga je zgrabit za roko im mu kričal v ob raz. »Mr. Arch, jaiz .. .< V slabotnem svitu je Lonmie spoznal vsakega moža. Bili ^ razburjeni. Biti so videti kot lovci na koncu nočnega lisičjega lova" Puške in pištole so držali ob pasu, pripravljene za ubijanje. »Kaj je s tabo, Lonnie,« mu je zavpil Arch na uho. »Zbudi 56 im povej, kam se je Clem Henxy skrit. Pripravljeni smo, da gremo iskat« Lonmie se je spomnil, kako je pogledal kvišku im videl Fram*3 Howarda, ki je porivat rumene, 12-milimetrske naboje v magac* svoje puške. Frank se je skloni! naprej, da bi lahko slišat, k®* Lonmie pripoveduje Archu, kje se Clem skriva. »Saj ne boste ubiti Clema, kajne, Mr. Arch?« je vprašat Lomu* »Ubili?« je ponovit Dudley Smith. »Na kaj misliš, da že vC' čas čakam, če ne na priliko, da dobim Clema v roke? Temu črBc je to grozilo, odkar je prišel sem. Slab črnec je im doletelo ga b°' 1 »Saj ni ravno Clem kriv,« je rekel Lonmie. »Če ne bi oče pr^e sem im padel v svinjak, ne bi Clem imel nič opraviti s tem. l