M£ ■od* Amerikanski Slovenec 7opet obtičali na lich. ^ kar. f ŠTEVILKA 03. :pec jict iric. :jan. Pas-1 oja-leta ) na seč i za dva iev ilni* pla-iko, me-:aj» Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. LETNIK XXY. proti Trstu. 'Jant skoro popolnoma ustavili svoje brezuspešne napade na Krasu. SedmograŠko "očiščeno". ISl napadajo v Volhiniji. Hudi boji na zapadni fronti. ne- Ta* 'm, 12. okt. — V današnjem urad-1 Vojnem poročilu je rečeno med kugim: poskus sovražnikov, napasti naše ^tojanke v dolini reke Arsa, je bil odh°t ,preprežen- Naše čete so 'takoj (l 1 e sveže protinapade na severnih ^■nenih gore Pasubio. Sovražnik je ^ rPel ogromnih izgub in pustil en top u'h rokah. (Edinega, ki se ga je , tipal Rim naznaniti izza novih mag\) "V jtl Smeri izvirov reke Vanoi je pod- ^ praznik v torek zvečer zaporedo- ^.st'ri napade vedno večje silnosti na nove postojanke na gori Busa Naši alpinci in bersaljeri, ki so K*m6vali med seboj na hrabrosti, so 1 ysakikrat po silovitosti sovražni- 0v' navdušeni, so ga napadli z bajo- et°m, prisilili v beg in so ujeli 37 Hoj, Megla pomogla Cadorni. ^ Julijskih planinah so bili topni-Poboji davi ovirani po gosti me-I P°djel s svežimi če- t 1 v'eč napadov na najvažnejše toč-v Postojank, ki smo jih osvojili vče-Vzhodno od Vrtojbice. na Krasu. ;Paden p0 streljanju našega topni-,e bil vsakikrat pognan nazaj in k trPel prav težkih izgub. Popoldne Pehota 2 novimi in krepkimi j pridobitev vcer^jMye- ne plasti okrog Sobra (?), Gorice "a obronkih Gričev 343 hodno od Nove Ville. Na Krasu je bilo dovedenih še 1,771 ujetnikov, med njimi 35 častnikov. "Skupaj smo ujeli izza dne 6. avgusta na fronti Julijskih planin 30,881 mož, med njimi 726 častnikov." (Vštev-ši Goričane, kajpada.) Kako je Cadorna "zmagal". Dunaj, 11. okt., čez London, 12. okt., 2:55 zj. — Uradno poročilo o dogodkih na laškem bojišču: "Bitka na južnem krilu primorske fronte je besnela ves dan in vso noč ter se raztezala čez ozemlje severno od Vipavščice do Sv. Petra. Ob celi tej fronti so šli izredno močni oddelki k napadu. Sovražniku se je na več točkah posrečilo, prodreti v prvo linijo naših strelskih jarkov. Južno od Nove vasi so Italijani pridobili na o-zemlju najprej v smeri Jamine. Po naših protinapadih so bili povsod pognani zopet nazaj. "Boji se nadaljujejo za posest nekaterih okopov, ki so ostali v rokah sovražnikovih, s. Nad 1,400 ujetnikov je bilo dovedenih.'' Uradno iz Dunaja. Dunaj, 12. okt. — Uradno je bilo naznanjeno danes: "Italijani so včeraj nadaljevali svoje napade neprenehoma. Vzhodno od Opatjega sela so zasedli Sovo vas. Na vseh drugih točkah so se najhujši napori sovražnikovi popolnoma izjalovili. Število ujetih Italijanov se je pomnožilo tekom zadnjih dni za 2,700.' Cadornova smola. Berlin, 13. okt. — Italijan-ki napad ob Soči, ki je bil namenjen, olajšati avstrijski pritisk na Rumunskem, se je. popolnoma izjalovil, tako poročajo danes iz Dunaja. Avstrijci so odbili vse italijanske na- pade, ne da bi bili pritegnili le en polk s kake druge fronte v ojačenje. General Cadorna je potrošil tekom 8 dni velike množine streliva, ne da bi s tem olajšal pehotne napade. Laška ofenziva oslabeva. Dunaj, 13. okt., čez London, 14. okt, — Laška ofenziva na Krasu oslabeva in četrtkovi napadi proti avstrijskim linijam so se popolnoma izjalovili, kakor danes naznanja vojni urad. Naznanilo se glasi: "Sovražnikova ofenziva na primor ski fronti je bila slabejša, nego prejšnje dni. Vsi sovražnikovi poskusi, prodreti čez linijo Gradno-Miren-No-vavas, šo se izjalovili pod našim streljanjem. Popoldne je napadel sovražnik naše postojanke severno od Lok-vice. Ta napad se je izjalovil s težkimi izgubami." Cadorna ima zadosti. Dunaj, 15. okt. (Čez London.) — Poročilo vrhovnega vojnega vodstva: "Italijansko bojno torišče: Boji so lahki. V goriškem odseku so nas Lahi napadli davi na brdih vzhodno od Zobra. Sunek se je izjalovil večjidel že v našem ognju. Kjer je prodrl do naših linij, je bil sovražnik v spopadu vržen nazaj. "Vzhodno od Trsta je bil tekom boja v zraku sovražen zrakoplov zbit. "Jugovzhodno hajišče (Albanija): Položaj je neizpremenjen." Rumunska fronta. Berlin, 12. ckt. (Cez London.) Uradno poročilo velikega glavnega stana o bojih na sedmograški fronti: "V Maroški dolini je bil sovražnik že preslab za odpor proti oklepajoče mu napadu. Dalje severno se je tudi začel umikati. Ob celi sedmograški fronti ga zasledujemo. "Druga rumunska armada je bila po gnana nazaj do svojih obmejnih postojank. V gorskih bojih zadnjih dveh dni je bilo dovedenih' 18 častnikov in 639 mož na ujetnikih. En top, pet strojnih pušek, velike množine streliva in pušek smo uplenili. Sovražni na padni poskusi na Obeh straneh prelaza Vulkana so bili odbiti." Poročilo iz BUkurešta. Bukurešt, 12. okt. — Rumunski voj- ni urad'ie danes objavil sledeče poročilo: "Ob ieverni in severozapadni fronti so naše čete med Kelemenom in Bux evorn 5^7. ure zvečer, ob sobotah pa do 9. ure zvečer; v Colliinvoodu pa od ure zj. do 7. ure zv. St. Cloud, Minn. — Neki delavec je vetru in smeri, po solnčnem siju in oblakih večajo ali manjšajo, se v go rovju in nad njim še izredno pomnože Sicer so v mirni dobi posamezni letalci v drznih poletih preleteli švicarske snežnike, toda ti poleti so ostali izje ma in so zahtevali cele tedne in mese ce pripravljanja. Visoka gorovja katerih se odigravajo boji z Italijani z ostrimi skalnimi škrbinami in strmo se dvigajočimi dolinami so za letalca vir velikih nevarnosti. Iz dolin, vsled prepadov večinoma nepravilno potekajo, se križajo alTprehajajo dru ga v drugo, se navadno dvigajo zračti tokovi, ki z vetrovi, ki vejejo nad gor skimi vrhovi, povzročajo vrtince, ka terih sila po-tane lahko usodna za le talo. Znani gorski letalec kapitan Spelterini, ki je v prostem balonu mnogokrat preletel alpe, je vsled takih vetrovnih vrtincev mnogokrat prišel v težaven položaj. Ti zračfii tokovi, pri hajajoči iz so'ncnih ali senčnih dolin našel bankovec za $20; ker g:i ni od- porajajo zračne plasti, vsled katerih dal, so ga zaprii in mu prisodili 60 dni Jame letalo nenavadno padati, ali pa zapora. Chisholm, Minn. — Na zadnji seji delničarjev Miners' State Banke je bil naš rojak Frank Govže, dosedaj po možni blagajnik, imenovan glavnim blagajnikom imenovane banke. Greaney, Minn. — Na svoji farmi je zasledil rojak Marko Bajuk železno rudo. Kakor vse kaže, je jako boga ta. Takoj pod vrhnjo plastjo je 47 od stotkov, nekako 5 čevljev globoko ;>a že 58 odst. železa. Upa, da bo v krat kem oddal svoje zemljišče v najem, da se prične z rudokopnjo. Vzel si je svoj čas homestead, še po starem za konu,-tako da mu vlada ne bo mogla braniti, da prične s kopanjem rude. Argo, 111. — Rojak John Švigelj je bil poročen kakih osem let. Njegova soproga, rodom Hrvatica, je lani začela pohajati večerno šolo v Chicagu, da se nauči angleščine. To ji' je bilo mogoče, ker sta bila brez otrok. Učitelj v večerni šoli je bil Hrvat. Od tistega časa se je začel prepir med zakonskima, in dne 1. oktobra je vloži a žena tožbo za ločitev. Obravnava bi se imela vršiti dne 10. okt Istega dne pa se je napotil John Švigelj v stanovanje svoje soproge, (živela sta ločena že dva meseca,) potegnil je re-olver in oddal dva strela nanjo. Prva krogla jo je zadela v levo ramo, druga pa nekoliko nižje. Po storjenem činu je pognal še sebi kroglo v glavo in si tako razmesaril ves obraz. Zena pa ni smrtno zadeta. Oba se nahajata r tukajšnji bolnišnici. Claridge, Pa. — Rojak Louis Umek, ki je bival tu kaka tri leta, se je podal pred kratkim za delom v Pleasant Valley. Kmalu' potem je prišlo iz Pittsburgha telefonično poročilo, da so Louis Umeka našli utopljenega v reki Allegheny. Bil je član dr. Brato-'' ljub št. 7 S. N. P. J. Davis, W. Va. — Umrl je tu rojak John Jenko, 30 let star, doma od Po stojne, član dr. Cerkniško Jezero št. 248 S. N. P. J. KMET IN MEŠČAN. Kmet: Z dežele vse sili in v mesta vse gre, saj v mestu je boljše življenje: v mestu.oblečen gosposko vsak je, meščan ne ve, kaj je trpljenje. Meščanje gofposko v mestu žive in delajo kratkih ur osem, a kmetič na solncu se celi dan žge in dela ur dvc.krat po osem. Meščan: Pogledaj v tovarno in videl koj boš, kak britka usoda le-tam gospodari. Oj koljko življenja in koliko mož se tukaj za' vedno pokvari! Glej lepa kočija po cesti drvi, peljata jo lepa dva vranca: Rudeči pa križ na njej sc blišči, napis je pod njim "Ambulanca". Ta ranjence vozi skor sleherni dan, bolnica jih skoro jc polna; tam mnogi umira vsled dobljenih ran. a temu je vzrok le tovarna. Kmet: Nazaj se bom vrnil in zemljo oral, brezskrben na svoji sem grudi; in tam bom za vedno do smrti ostal— življenje sc v mestu mi studi. M. Šuklje. ZRAČNA VOJNA V GORAH. (Iz "Slovenca". Vojna med Avstro-Ogrsko in Italijo je naložila letalcem in zrakoplovcem nove naloge. Dočim letalci na zapad-ni in severni fronti nimajo posebnih težav, kar se tiče ozemlja, morajo letalci na jugozapadu zmagovati ogromne terenske ovire. Avstrijci so se v karpatskih bojih že dokaj izvežbali v pogorskem letalstvu, Italijani pa stoje v boju po kraškem in dolomitskem skalovju pred nalogami, ki se zde nepremagljive. Nevarnosti v zraku, ki nedvomno obstajajo že nad ravnnim ozemljem in ki se po | ga potisnejo kvišku. Švicarski letalec Bider, ki je preletel "Devico", je okusil nevarnosti teh nenadnih zračnih iz prememb ter bi bil kmalu sredi vožnje ponesrečil. Pa tudi neglede na kli matične težave, ki postanejo ob rarz leni letnem času, ko mraz enako ne ugodno vpliva kakor na letalca tudi na motor, še znatno večje so terenske razmere v gorovju za zrakoplovca ve likega pomena. V Dolomitih in na Krasu ni najti mnogo točk, ki bi bile primerne za letalsko taborišče. Na taborišču mora biti dovolj ravnega prostora za začetni zalet in pope-ljavo ob vrnitvi. Za dovažanje po trebnih materijalij so neobhodno potrebne ceste. Razen tega mora imeti letalec ozemlje, ki od dviga dovoljuje več kilometrov dolg raven polet. Naj pripravnejša je obsežna dolinska kot lina z neprevisokimi obrobki, preko katerih more svobodno poleteti, ko se je dovolj visoko dvignil. Avstrijski letalci so v toliko na boljšem, da imajo potem, ko prelete visoko gorovje, poizvedovati nad obrežnim ozemljem i polagoma pada, in nad ravnino, kjer stoji italijanska vojska. Italijani pa morajo poizvedovati nad 2000 metrov visoko ležečimi našimi postojankami. V tem je velika nevarnost za sovražnika. Da bi bil varen pred artiljerijo in strojnimi puškami na višinah, bi se moral dvigniti nad 4000 metrov viso ko. Iz take višine pa opazovanje dogodkov v dolinah, kar je za.nje ravno najvažnejše, praktično ni več mogoče. V resnici tudi še ni bilo slišati o kakem delovanju sovražnih letalcev v visokem gorovju. Italijani so se v glavnem omejiii na to, da od morja sem opazujejo in bombardirajo ozemlje pri Trstu. Italijani se poslužujejo tudi svojih vodljivih balonov, ki morejo na precej ozkem prostoru med Benetkami in Trstom vsekakor manevrirati. Proti avstrijskim gorskim postojankam pa Italijani svojih "vodljivih" pač ne bodo poslali, ker bi bila z ozirom na zgradbo teh zrakoplovov katastrofa neizogibna. SLOVENKA IZDALA ITALIJANSKO SKRIVALIŠČE. prostoru in celo blizu italijanskih postojank. Včeraj je zadela italijanska granata mojega prijatelja Franca Jerebič iz Šmarja. Odtrgalo mu je glavo. Bil je vrl fant. Pokopali smo ga v neki gorski kotlini. DRZNO JUNAŠTVO AVSTRIJSKIH PIJONIRJEV. "Kaerntner Tagblatt" objavlja sledeče pismo nekega mladega pijonir-skega narednika: Dne 16. sem bil povišan za četovod-jo kot prvo plačilo za malo nagajivost gospodom "signorom" 11. in 12. junija. Pred postojanko naše pehote pri L... stoji ali pravzaprav je stala mala utrjena stražnica finančne straže, ki so jo bili zasedli in preskrbeli s telefonom alpinci. Sovražni strelski jarek se je končal v njo in njeni levi strani in so se jo tako Italijani neopaženo polastili. Tu se nahajamo južnovz-hodno od C. na višini št... ne daleč od sovražnika. Navedeno hišo naj kakorkoli že odstranim. Prikopal sem se blizu kolikor je to na Krasu mogoče v družbi z nekim poddesetnikom. Od kamna do kamna sva se plazila kakor kače — seveda se je to zgodilo ponoči naprej in sva v daljavo 18 do 20 metrov vrgla signorom alpincem skozi okno razstrelivo. Prijetna hoja se je posrečila 11. popolnoma, v utrjeni stražnici je bilo vse mrtvo. Drugo jutro pa vidim v svojo jezo, dD je družba ponoči skozi štiri lesene stene prebila in prevrtala strelske luknje, skozi katere so neprestano prežali. Nek mož našega razstrelilnega oddelka, ki je neprevidno opazoval hišo, je bil takoj smrtnonevarno zadet v glavo. Zdivjali smo. Zakaj smo pa pra-kticirali v Karpatih? Sklenili smo zato, da zvečer, ko se privali od reke gosta megla, skočimo k utrjeni hišL da nabijemo dovolj razstrelilnih snovi. Vzel sem s .seboj toliko razstrelil, da sem vedel ,hišo poženemo v zrak. Počasi nam je tekel čas do večera: Italijanski strelci so prežali kakor risi; er.a krogla mi ie brenčala čisto mimo čela. Končno smo se mogli plaziti in temi sem sc priplazil do koče. Zdol-bli smo luknjo v spodnji zid, jo nabili, z vžigalico sem zažgal vžigalno vrvico, ki gori osem sekund, nato sem jo od-kuril in tekel sem, kolikor hitro sem mogel, nazaj v strelski jarek. Posrečilo s; mi je, dasi so me alpinci zapazili in treljali za menoj. Ko stiskam roke svojim tovarišem, spredaj zagrmi in stene in vse kar je bilo med njimi, zle-ti v zrak. Nalogo sem v zadovoljstvo svojih predstojnikov izvedel, a živci so le trpeli. Drugo popoldne so me pohvalili in povišali. poziva zaveznike, naj ne pripuste, ® bi njegova dežela utrpela usodo SfJ bije in Belgije. Poštni rop nadaljevan. Berlin (brezžično v Sayville), okt. — Iz Amsterdama poročajo, so britanska oblastva pridržala P^ na krovu holandsko-ameriškili ParIt kov "Nieuw , Amsterdam", "Ferna« in "Rotterdam". John Grahei ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fin® fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki Pr" TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, Florijan Vrbnjak, doma iz župnije Žalec, ki služi sedaj pri gorskih topni-čarjih, piše z italijanskega bojišča: Po devetmesečnem bojevanju na severnem bojišču je bil moj oddelek pred štirimi tedni poslan na južno bojišče proti hinavskemu Lahu. Nastavljeni pa smo tu v severozahodnem delu goriške dežele blizu trdnjavice B... Kakor pri Gorici, tako tudi tukaj sovražnik ne more nikamor naprej, dasiravno porabi silno mnogo streliva. Dne 13. julija (torek) okrog 9. ure predpoldne pride k nam brhko dekle in nas lepo slovensko pozdravi: "Dobro jutro, fantje!" Vprašala je po stotniku. "Samo s stotnikom hočem govorili. Imam mu nekaj povedati." Peljali smo jo k našemu poročniku, ki je rodom Hrvat in prav dobro razume slovenski. Dekle mu jc povedalo, da je slučajno izsledilo pol ure odtod italijansko skrivališče v ljeki votlini. Poročnik je takoj odredil, da gre patrulja osem mož iskat dotično skrivališče. Mladenka nam je bila kažipot. Vodila nas je po stranskih potih in nas je nekako proti poldnevu privedla na skalo, pod katero je bilo domnevano skrivališče. Dekle nam je svetovalo, naj se razdelimo v dve gruči. Ena naj gre z eve, druga z desne strani nad Lahe, ki so po njenem mnenju gotovo v jami. Mladenka je šla z nami. Previdno se plazimo proti skrivališču. Naš trud ni bil zaman. Obe gruči sta likratu prišli do jame in res tam našli 18 Italijanov, ki so udobno spali v skrivališču. Med njimi je bil tudi en častnik. Seveda smo jih prebudili in po svoje "pozdra-ili" ter jih končno razorožili. V jami so imeli telefon, vse polno zemljavidov in drugih važnih reči. To vam je bilo veselje, ko smo prignali ujete Italijane naše taborišče! Poročnik jc vrlo slovensko dekle, ki je imelo glavno uslugo, da smo polcn-tarje presenetili, z laskavimi besedami pred vsem moštvom pohvalil in jo tudi obdaril. Veselega obraza se je vrla planinska hči poslovila od nas. Dotično skrivališče se je nahajalo, kakor je naš poročnik izračunal, na važnem Rusija ima bodočnost. Chicago, III., 14. okt. — "Današnja Rusija je neizbrušen demant, dežela neomejenih možnosti," je izjavil prof. George L. .Scherger, načelnik depart-menta zgodovine in politike v Armour nstitute of Technology, ki je govoril včeraj na tedenskem luneheonu kluba Executives' Club of Chicago" v hot.e-lu Sherman. "V zadnjih štiridesetih letih se je prebivavstvo Rusije podvojilo," je rekel. "Če se bo sedanji razmerek nadaljeval, ne bo mnogo let, da bo Rusija imela šeststo milijonov prebivav-cev. "Meni se vidi, da ni nobene druge dežele bolj ooetajočih možnosti." Rumunija v strahu. London, 13. okt. — "Times" objavlja interview svojega poročevalca z ru-munskim kraljem, v katerem vladar Mi hočemo tvoj dena ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bonio lej postregli z najnižjimi tržni®' 1 nami. Mi imamo v zalogi vsak"1™ nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij m«'1'0] trdi les, lath, cederne stebre, i^i šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplain®5 blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, ogW pri nas in oglej si našo zalogo! bomo zadovoljili in ti prihranili & W. J. LYO^I Naš office in Lumber Yard na DES PLAINES IN CLINTON ! TR0ST & KRE*1 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM<| Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum oi Na drobno se prodajajo P°v na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET' JJ> Zavarovanfl proti požaru, mala iJ»- ffl lika posojila po.j375.) sk ogrski sosedje. Poizkus ogr-ga^8' kra'ja Sigmunda, se neprijetne-S([i.Urškega soseda iznebiti in ga v la-čai' ('e/e" napasti, se j'c nesrečno kon-Pod vojska, v kateri se je "'an Vo<*stvom ce'jskega grofa Her-jCr a vojskovalo tudi mnogo Šta-,)QCev> je bila leta 1396. pri Nikopolju 1ščl°ln°ma l1oražena, le mali del je . s'nrti. Jo je bilo prvo srečanje . JCrcev s smrtnim sovražnikom krmiva Od o* »O '"'asd nal)rt'j biki Osma-H . 0('prta pot v vse avstrijske ob-ki [ne dcžele. In res, kakor beleži ne- Mt 0r"*t, so še tisto leto vdrli Turki odrsko, napadli mesto Ptuj, ga <« ter Pisali. Tudi ptujsko o- ,)ozga s° strašno opustošili. p0(|°s,:bno veliko je trpela štajerska gj, ^lado cesarja Friderika III. Njega . "a druga vprašanja, zato ni t,j(, s"J'sla za obrambo svojih obmej-bii0 'tZcl- Štajersko in Kranjsko je »arsk^no izpostavljeno turškim romali'? pollodon1. Devetkrat so obli s*° ' P0t' nic8°v0 vlado Štajerci I p Ctij osebno južni del, kraji okrog II v«nj» Konj'c. Ptuja, Brežic in Slo-Pr Kradca so imeli veliko trpeti. Od-J^želo so od^/^Pomorili, deloma jih v verigah »tv0 1 v turško sužnost. Edino var-Uttj 80 nudili ljudem ob tistem času hidi 'J. I)r°stori, katere pa so si Turki !'°8Ip.i as°ma osvojili. Strašen je bil požgali, oropali, ljudi °Pu»tošcne kraje po tur -«t0 i bede ,'^odhod,,. •o J« prineslo izredno mno- i ^'•odu • v na*° deželo. Na svojem i Pri V* Kor°ske je vdrla turška če-CU|narktu na Zgornjem Šta- ttč r«ufciibacha in Scheifling v zgornjo mursko dolino in se utaborila pri Judenburgu. En del armade je u-bral pot po murski dolini navzdol proti Brucku, drugi pa čez Zeiring, Črnec, Kammern in Ljubno ter se potem pri Brucku združil z drugim delom. En del je nato opustošil muričko dolino. Nato sta oba dela šla proti Gradcu in pri Radgoni zapustila deželo. Strašni so bili nasledki tega turškega vpada. Turško divjaštvo je po celi deželi slavilo res . prave orgije. Veliko krajev in vasi je bilo požganih, mnogo ljudi umorjenih na najstrašnejši način, drugi pa so bili odpeljani v turško sužnost. Isto leto so priletele v deželo še kobilice in uničile še tisto, kar je pustil Turek. Pod vlado Maksimilijana so prišli Turki samo dvakrat in o-pustošili kraje okrog Planine, Celja, Studenic, Slovenske Bistrice in Ptuja. Največja nevarnost za deželo je pa bila po bitki pri Mohaču (1526), ko je velik del Ogrske padel v roke Turkom. Habsburške dedne mejne dežele so neposredno mejile na turško cesarstvo. In res, za leta 1529. je^prišel sultan Soliman II. na čelu velike vojske pred Dunaj. Med takratnimi branilci Dunaja je bilo tudi mnogo Štajercev. Med obleganjem Dunaja so posamezne čete podvzele roparske pohode, dve sta udarili tudi na Zgornje Štajersko in jo opustošili. Sultan Soliman svojega prvega poraza pred Dunajem ni mogel preboleti in je zato s svojo armado leta 1532. zopet podvzel loparski pohod, da bi Dunaj zavzel. Na tem pohodu pa mu je delala neprilike mala trdnjavica Guens, ki jo je junaško branil Nikolaj Jurišič in tako rešil Dunaj. Zato je morala zopet trpeti Štajerska. Soliman se je s svojo vojsko obrnil proti zahodu, vdrl v Štajersko in šel mimo Gleis-dorfa proti Gradcu. Med potjo so njegove čete strašno deželo pustošile. Oblaki dima podnevi in plameni ponoči so kazali, kod so šli turški divjaki. Trdnjave Gradec se je sultan ognil, v veliki-naglici prekoračil Muro ter šel čez Lipnico proti Mariboru. Tukaj so turški vojaki hitro postavili most čez Dravo in sultan je odrinil čez Ptuj na Hrvaško. Za varnost mej proti vednim turškim vpadom se v 15. in v prvi polovici 16. stoletja ni skoro ničesar storilo. Šele pod nadvojvodo Karlom II. se je veliko storilo v obrambo dežele. Gradec je dobil novo trdnjavko obzidje, okoli Radgone, Ptuja, Maribora, Celja, Fuerstenfelda in Fricdberga se je napravilo novo obzidje. Vse te prostore so opremili z velikimi vojnimi pripravami. Ko je leta 1578. prevzel nadvojvoda Karol poveljstvo nad slovensko in hrvaško mejo, so naložili prebivalcem notranjih avstrijskih dežel ogromna denarna bremena, ker je od cesarja obljubljena denarna pomoč v obrambo dežele izostala. Prebivalci so morali za obrambo dežele sami skrbeti. Vsako leto so se porabile za vedno pripravljeno vojsko ogromne svote, ki so jih prebivalci dežele z velikim trudom spravili skupaj. Vsak, bogat in ubog, je moral prispevati v ta namen. Obrnili so se za pomoč na državo, pošiljali poslance na različne državne zbore, ki so tam slikali bedo dežele, pa vse ni nič pomagalo. Velik je bil strah, ko je leta 1594. padla v turške roke trdnjava Raab. Za morebitne turške napade se je prebivalstvo takrat dobro pripravilo. Še slabši je .bil položaj, ko je leta 1600 padla Kaniža. Turki so nato pogostokrat obiskali kraje okrog Radgone in Murcka. Nadvojvoda Ferdinand II. je poskušal Turkom trdnjavo zopet vzeti, kar se mu pa ni posrečilo. Z velikimi izgubami je moral zopet oditi. Veljko bedo v deželo je zopet prinesel turški vpad leta 1605. Cel vzhodni del od Radgone do Vorana so Tudci opustošili. Leto 1664. je prineslo krščanstvu pri Sv. Gotthardu ob Raabi slavno zmago nad osmanskiini četami. V zahvalo za to zmago je postavilo prebivalstvo v Gradcu na Karmeliškem trgu Marijino soho, katero so pozneje prenesli na Jakominski trg. V tej krvavi bitki se je veliko štajerskih plemenitnikov izkazalo. To je bila prva bitka na odprtem polju, v kateri je zmagal križ nad polumesecem. Od tega časa so turški vpadi v deželo ponehali. Leta 1677. je turška četa opustošila rahsko dolino. Še hujša nesreča je zade'.a vzhodni del Štajerske, ki jo je opustošila izpred Dunaja se vračajoča turška armada velikega vezirja Kare Mustafa. Pri Friedbergu so vdrli bežeči Turki v deželo, šli ob meji proti jugu ter ropali in požigali po krajih okrog Hartberga, Vorave, Fuerstenfelda in Fehringa. Med potjo so vse požgali ter veliko ljudi odpeljali v turško sužnost. Tudi za Gradec je bila velika nevarnost. Prebivalstvo se je oddahnilo, ko so divjaki zapustili deželo. Spodnještajerski so tokrat prizanesli. S turškim gospodarstvom na Ogrskem je šlo hitro nizdol, kakor hitro se jim je ponesrečil poizkus zavzeti Dunaj, ki je bil ključ do severnih dežel. Vpadi na Štajersko so sami od sebe prenehali. Samo še leta 1704. je vdrla četa turških roparjev pri Fuers-tenfeldu na Štajersko in porazila gra-škega poveljrika Rabata, ki se jim je s premalo močjo postavil nasproti. Čez Voravo in Friedberg so odšli Turki zopet na Ogrsko nazaj. Od takrat se Turki na Štajerskem niso več prikazali. —Č.— UJETNIŠKI TABORI V SIBIRIJI. (Iz "Slovenca" 15. jau. 1916.) Pooblaščenec ameriške vlade si je ogledal v Sibiriji tabore vojnih ujetnikov in je o teh posetih poročal ob-no. O Tomskem taboru poroča, da je tam nastanjenih 20,088 ujetnikov. Med 483 stotniki jih biva 75 v zidanem poslopju, ki je rabilo pred vojno v stan ruskim častnikom. V vsaki sobi stanujejo štirje častniki, stanovanja so prostorna in čedna in o ravnanju ž njimi še večina ni pritoževala ničesar. Častniki, ki so v Tomsku nastanjeni po privatnih hišah, uživajo celo različnih prostosti. Lahko se izprehajajo po prostranih senčnih vrteh, jih obdelujejo za zabavo ali igrajo športne igre. Nedostaje jim seveda knjig in ako bi se jim moglo preskrbeti teh, bila bi zanje velika dobrota. V Irkutsku biva 273 častnikov in sicer po ruskih častniških stanovanjih. Poročilo pravi, da stanovanja niso prenapolnjena. Poročevalec je posetil častnike v spremstvu taborskega poveljnika in jih je povabil, naj mu izrazijo pritožbe o ravnanju ali sicer, ako jih imajo. Poveljnik je obljubil, da izpolni skoro vse prošnje, le večje prostosti ni hotel dovoliti, ker so baje malo prej ušli trije turški častniki in se morajo radi tega ukazati ostrejše varnostne naredbe. Splošno se je vedel poveljnik uljudno in ujet polkovnik se je izrazil pohvalno glede upoštevanja pritožb. Tabor v nnokentijevskiji je oddaljen okolo deset vrst od Irkutska, a tja se pride preko skoro nedostopnega močvirja. Tabor nadzira polkovnik Ro-stostov, navidezno dobrosrčen in razumen mož. Nastanjenih je 175 častnikov in 4494 mož. Poleg teh ujetnikov ima polkovnik Rostostov oblast nad 5000 ali 6000 ruskih vojakov. Poveljnik je dal napraviti častnikom družabne prostore s skupno obednico. Poročevalec je govoril z mnogimi častniki in vojaki, a pritožbe ni čul nobene. V Čiti je 26,185 ujetnikov, med njimi 505 častnikov, večina pa ni v Čiti temveč v dveh taborih v Antipihi in Peščanki in sicer zunaj mesta v bližini kolibam ruskih vojakov, ki so odšli sedaj na bojišče. Oba tabora sta nameščena v mladem prostranem je-lovji peščenih tal in ležita dokaj nad mestom v lepi zdravi legi. Kolibo vodijo skrbno ter pazijo, da se v poslopja, opravo in obleko ne zanese mrčes. V zožjo službo je določena ujetnikom velika koliba. Splošno izgledajo tu ujetniki jako zdravi. Stanovanja so prikladna in hrana dobra ter okusna. Častniki stanujejo v prostornih prejšnjih stanovanjih ruskih častnikov. Najslabše so razmere v Nikolsk-Usirijsku, kjer je nastanjenih v dveh taborih 15,000 ujetnikov. Razven deset vojaških zdravnikov so vsi ujetniki moštvo. Prvo in večje taborišče je dokaj nepovoljno. Vsi ujetniki tožijo, da ne dobe poslanih jim zneskov. V devetih zidanih in osmih lesenih kolibah so tla umazana in vidi se na prvi pogled, da do snage jim tn- ni. Tudi ujetniki ne napravijo ugodnega vtisa, ostanki jedi leže po tleh in posteljah. Pritožujejo se radi hrane, katero dob že bolezni škorbuta, ki je razširjena med njimi. Poročevalec se je razgo-varjal delj časa z zdravniki. Gospodje stanujejo v prejšnjih častniških stanovanjih v bližini glavnim kolibam. Pritoževali so se, da straže grdo ravnajo ž njimi, tako častniki kot moštvo, ki sujejo radi s puškinimi kopiti. Tudi jim branijo, da bi se umivali, ali jih silijo, da bi se umivali v umazanih lu- .•lil^itUtuJ. ---1L__________J Photo by American Press Association. jitiii . .'. 1,1 "VO J AKIN JE" SE VEŽBAJO ZA STAVKE. Pri izgredih v zvezi s stavkami ranjene osebe bodo prejemale prvo zdravniško pomoč od "vojakinj" ali članic zveze "Women's League For Self Defense". Na sliki je videti William Russell od 7. polka, New York, ko uči vojakinje rabiti brezžični brzojav na S taten Islandu, New York. žali za barakami. Poročevalec se je pritožil glede tega, posebno pa glede suvanja na pristojnem mestu. Tudi spremljajoči ga stotnik Caspari je pod piral pritožbo. Častnik, ki je spremljal oba po tabo-išču, je obljubil stotniku Caspari, da bode preiskal stvar in mu poročal ustmeno. A ne stotnik ne poročevalec nista ni tedaj ni kasneje dobila nobenega pojasnila. Vse drugače prijazno je manjše taborišče z 2500 ujetniki. Tukaj so kolibe snažne in v lepem redu. V Razdoloju je v dveh taborih 8000 ujetnikov. Prvi ima 150 častnikov in 4000 vojakov, drugi 4000 vojakov. Ujeti častniki stanujejo v dveh nadstropjih povsem zidane vojašnice, odkoder so odstranili moštvu namenjeno opravo. Prej so uživali častniki dokaj prostosti, odkar pa jih je enajst pobegnilo preko kitajske meje, so ostalim dosti prikrajšali prostost. Poročevalca so prosili častniki takoj, naj posreduje pri polkovniku glede omiljenja pri-krajšav in skoro vsem prošnjam je u-godil polkovnik. Moštvo se mu je ?(Jelo tukaj od vseh ujetnikov, kar jih je videl po taborih, v najboljšem položaju. Najbrž radi tega, ker imajo prikladnega posla. O taboru v Krasnojarsku poroča: Minulo pomlad se je razširila med vojnimi ujetniki v Krasnojarsku prav zelo bolezen pegasti legar, ki je divjala do julija vedno huje. Povzročile so jo menda tudi tukaj uši, ki jih imajo vsi iz strelskih jarkov došli ujetniki. A omejili so kugo vendar, da, ukrotili. Dočim je od februarja do julija umrlo na legarju in pegastem legarju v Krasnojarsku nad 1000 ujetnikov, ni sedaj na pegastem legarju nihče bolan, le šest bolnikov je, ki so na sumu, da ima jo trebušni legar. Okolo 5000 ujetnikov iz Krasnojarska so poslali na jug na delo k železnicam in v rudnike, zato je v taboru sedaj le 3000 ujetnikov. Razven teh je nastanjenih v Krasnojarsku 800 častnikov, s katerimi ravnajo lepo. Plačo so ujetim nemškim častnikom znižali pred šestimi tedni od 50 na 28.40 rubljev mesečno, to zato, ker imajo ruski ujeti častniki na Nemškem le toliko plače. Avstrijski častniki pa dobivajo 50 rubljev kot prej. Z vsemi častniki ravnajo splošno prijazno in smejo ostajati zunaj navadno do desetih zvečer. Nanovo grade 70 kolib, vsako za 250 mož. Grade jih po ruskem načinu in jih okopavajo in obmetavajo z zemljo. Tako odete bodo gotovo prikladno zimsko bivališče. Cenj. naročnikom. Vsem onim, ki so zaostali z naročnino, se naznanja tem potom, da bo list vstavljen, če ne pošljejo naročnine še ta teden. Ker je nastala silna draginja na papirju, barvi in vseh tiskarskih potrebščinah, zato bomo list pošiljali le onim, ki ga točno plačajo. Če Vam je potekla naročnina, pošljite $1.00 za pol leta, ali $2.00 za celo leto, ker drugače prihodnji teden lista ne boste dobili. V nadi, da bo vsak poslal za naročnino takoj, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem, Uprav. Amer. Slov. POMAGAJMO REVEŽEM V STARI DOMOVINI-! Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Orkan. Washington, D. C., 12. okt. — Ameriški konzul Payne v St. Thomasu je brzojavil danes, da je v ponedeljek in torek lomastil silen vihar čez Dansko Zapadno Indijo in povzročil gmotne škode kaka 2 milijona dolarjev. Dve tretjini otočanov da je v največji potrebi, brez strehe, živeža in obleke. Obistne neprilike so bolj natanko opisane v našem cir-kularju, ki se imenuje "Severova Zdravilo za. obisti in jetra — Kdaj in kako ga rabiti. Razpošiljamo ga zastonj, pišite ponj na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Opisuje načine za zdraviti razne neprilike v slučaju katerih se je izkazalo Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) izborno po preiskusu. Poskusite to zdravilo pri zdravljenju vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja vode ali puščanja goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog ali bola v hrbtu, katerega povzročajo obistne neprilike, zlatenice in kislega želodca. Cena 50 centov in $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovo Zdravilo za obisti in jetra. Zavrnite nadomestitve. Ako ga ne morete dobiti naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leo£. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovicfc. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericb. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowatida, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: M5t. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere«. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Leka«. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papieh. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da m zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini Uprav. "A. S." Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE_ ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.50 MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Črna žena. Zgodovinska povest. ft ft Priredil Javoran. (Dalje.) Po zadnjih večjih spopadih s Turki je ostalo nekaj avstrijskih čet — kakor smo že videli — v obmejnih krajih, ne sicer ra\no zaradi tega, kakor da bi mogle same uspešno odganjati Turke od mej?, marveč glavna naloga jim je bila, da so prežale in naznanile če se je jel sovražni!* bližati meji Med temi obmejnimi četami in tudi oddelku, ki je ravnokar prišel v Bjeli-no, je bilo precej Kranjcev, na čelu jim Andrej Kraj ski. Možek je prišel že v temi v mesto, a njegove bistre oči so kmalu izsledile nekaj kranjskih rojakov, s katerimi se je nekaj časa pogovarjal; potem so ga pa na njegovo prošnjo peljali Andreju. Dolgo se je mudil možek pri Andreju Krajskem. Med njima se je razvil živahen pogovor. Možek mu je povedal, zakaj je pravzaprav prišel, mu razložil neznosni položaj kmetov-trpi jiov pod Hartmanovim bičem, povedal, da med kmeti vre in se snuje punt in ga prosil, naj pride on, naj prežene kruteža in naj sam vzame v posest graščino, katero mu je Hartman po krivici vzel. Andreju so se kmetje smilili, z druge strani ga je pa gnala tudi želja po maščevanju; zato je ■veseljem ugodil prošnji. Natanko sta določila načrt in približno že tudi rok za izvršitev. Veselje je sijalo z obraza možku, ko je zrl v oči dobremu gospodu, svojemu bodočemu gospodarju. Mimogrede mu je še priporo čil Bregarja, češ, da bo najbrž vstopil v njegovo četo, in se nato poslovil. Drugo jutro je šel Bregar v Bjelino, da bi — če mogoče — našel Štefulj-čka. Povpraševal je sem in tja in sled-jnič izvedel, da se je možek pogovarjal zaupljivo z nekaterimi Kranjci in Štajerci in da je bil potem dalj časa pri Andreju Krajskem; zjutraj pa da je navsezgodaj odšel proti Kranjskemu. • Sedaj je bilo pa Bregarju precej ja=no, kakšne posle je imel opraviti možek na meji. Saj so vendar že pred Jetom, ko je bil Bregar še doma, vzpodbujali k uporu zoper graščaka. Sedaj je torej postala stvar resna. Že prav do Bjeline je prišla vest, da se pomladi spoprimeta kmet in gospoda; in ko je sedaj videl, da je prav radi tega prišel možek tako daleč, je umeval, da hočejo blejski kmetje zbrati veliko inoč in so zato prosili izurjene bojevnike pomoči. VII. Odkar jt možek obiskal Bregarja, je ta pohajal s težko glavo okoli hiše in ni nikakor mogel priti do odločnega sklepa. Ce bi bila v tem času prišla Nigana, bi ga bila še lahko odvrnila od nameravanega naklepa; zakaj vkljub vsemu drugemu je njegovo srce še-vedno bilo za vihravo, nepokojno ciganko. .Minila sta dva tedna.—Ker pa žene še v tretjem tednu ni bilo od nikoder, se je mož razjezil. Vzel je slovo od jokajoče Dombruše in ji marsikaj naročil za ženo, kadar se vrne; nato je odšel proti Bjelini, se trenotno ustavil pri nekaterih hišah in še isto popoldne je bil že zaprisežen vojak pri obmejnih četah. — Na njegovo lastno prošnjo so ga uvrstili v četo v Kostaj-nici. Kostajnica je bilo pravo umazano gnezdo ob Uni, več dni oddaljeno od Bjeline. France se je kmalu privadil svoji novi službi. Podnevi je komaj našel •časa za premišljevanje o svojem nesrečnem življenju. V dolgih nočnih urah pa, kadar je stal na straži, so se podile po njegovi glavi težke in žalostne mi li kakor mrzla megla in večkrat ga je obšla taka otožnost in do-motožje, da je mislil, da bo umrl od samih bolesti in hrepenenja. Tako so minili trije meseci in pratika je že kazala konec februarja 1478. O Nigani Bregar ni nič slišal. Mrzla noč je legla na zemljo. Po nebu so se podili gosti oblaki in le zdaj pa zdaj jih je boječe prodrl kak moten žarek meseca, ki se je skrival za njimi. Skrivno-tno mirno je šum-Ijala Una in hitela svojo pot. France je stal na straži pred mestom. Globoko zamišljen je stopal umerjenih korakov semintja, oči uprte v tla. — Kar naenkrat je zaslišal ne posebno od daleč precej močno, pa žalostno godbo. Krčevito =e je stresel po vsem životu in se sesedel. Spoznal je, da je bila ciganska godba. Ni se ganil z mesta. Gosli so se zopet oglasile in zdaj je zaslišal cel zbor, ki je zapel znano cigansko pesem : "Po svetu jaz okrog blodim ubog cigansk otrok" itd. odgovor mu je sledil jasen krik ženskega glasu. Le še nekaj mrmrajočih glasov je prišlo Francetu na uho in zopet je zavladala nočna tišina. Čez nekaj minut je prišla iz mesta patrola in zopet je bilo čuti nekaj glasnih besed. Francetu ni bilo treba dolgo čakati, obhodna straža — poveljnik z o-smimi možmi — se je že bližala njemu. Na poveljnikovo vprašanje Je France povedal, kar je slišal. Videl ni nič. — Potem je izvedel, da so našli moža, ki je imel sosednjo stražo, o-mamljenega ležati na tleh. Ko so ga prebudili, je izpovedal, da se mu je nenadoma približalo več črnih postav in ko je zaklical, se mu je vrgla neka že na okoli vratu. Ko se je je hotel rešiti, mu je z druge strani priletel udarec na glavo in kaj se je potem zgodilo, ni vedel več. Francetu je bila stvar takoj jasna. Torej je zopet prišla, njegova nesrečna žena. In kakor jo je dobro poznal, je moral pričakovati, da ne bo prej mirovala, da ga bo zopet priklenila k sebi ali pa da bo povzročila kako nesrečo. Poln skrbi je France pričakoval jutra. Drugi dan so natanko preiskali vso okolico, a ciganov niso našli nikjer. Popraševali so več milj na okoli, pa nihče jih ni videl ali slišal. In vendar so straže razločno čule cigansko godbo in petje. Ves dogodek je bil zapletena uganka, katere niso mogli rešiti. Zopet je minul teden, ne da bi se prigodilo kaj podobnega. V prvih nočeh so podvojili stražo; a ker so videli, da ni več potreba večje straže, so jo kmalu zopet zmanjšali. Po onem čudnem dogodljaju je že legala na zemljo deseta noč. Kakor takrat je stal France zopet nocoj na istem mestu na straži, na najskrajnejši postojanki zunai mesta. — Ura je bila polnoč. Vsa narava je počivala in snivala sladke sanje in nad zemljo je vladala skrivnostna tišina, le France je korakal- zamišljeno semintja. Čuj! tam spodaj v bičevju se je nekaj zganilo in zašumelo. Bila je svetla noč in zadnji kraicc mesecev je pošiljal na zemljo še toliko močno svetlobo, da se je precej natanko lahko razločilo daleč na okrog. France se je hitro ozrl tjakaj in opazil, kako se je prerival neki temen zvitek oprezno skozi bičevje. Bliskoma je potegnil meč in zakričal: "Stoj! kdo tu?" Postava bičevju se je potajila in se začela pomikati nazaj. Kmalu je izginila Francetovim očem. Pol ure je zopet vladala tišina, kar je zaslišal od nasprotne strani neki zveneč glas. Bili so mehki, nežni in vabeči glasovi go sli. In zdaj je zadonel med svirajoče goslinc glasove še ženski glas — za Boga! bila je Nigana! spoznal je njen Tiehki in pretresujoče nežni glas. — Pela je: "Odkar mi mati v grobu spi, srce mi vedno bolj medli..." itd. Glasovi ?o prihajali vedno bližje in bližjp, zdaj so obmolknili — mož je pa ves trepetal od samega razburjenja. In zopet se je v noč oglasila pesem, a zdaj so prihajali glasovi ravno od nasprotne strani. Godci so torej že odšli mimo in se bližali mestu. V naslednjem trenutku je začul France klic »osednje straže: "Stoj! kdo tu!" V France je že nameraval dati znamenje sosednjim stražam, a upadel mu je pogum, v prsih ni več čutil tolike moči; deloma se je namreč sramoval, da bi zaradi slabotne ženske sklical kupaj vse straže, deloma ga je skrbe-o, da bi .s. takim činom utegnil Nigano praviti v nesrečo. In z milosrčjem se je zopet vzbudila v njegovem srcu ljubezen do žene in hrepenenje po sreči... Toda ne sme ga videti, ne sme govoriti z njim, zlasti ne tu na straži. — Medtem ko je premišljeval, kaj bi ukrenil, so se mu vedno bolj bližali glasovi in v noč se je razlegala še krepkejše in ^rastnejše ciganska pesem: "Po svetu jaz okrog blodim, ubog ciaransk otrok; v samoti tihi se solzim, saj čuvn me le Bog. Ko sem na vasi se igral, nikdo ni maral me, nikdo mi roke ni podal, le vsak me karal je. Vzemite, prosim vas, med se kako vas rad imam; a rekali so mi smeje: cigan naj bode sam. Zato oko se mi solzi, ker svet sovraži me, le ena duša še živi, ki vendar ljubi me. Zato pa hodim v temni log, kjer ptički žvrgole, tam zabi tuge in nadlog užaljeno srce. Ko pridem k mili mamici, vesel pač bodem Spet; oj kmalu, kmalu tja dospem kjer več ni zla, ne zmot." France je napeto poslušal. Sapa mu j.; zastajala, srce se mu je krčilo. Kaj naj stori? — Prav blizu njega je rastel gost jelšev gozd; naj se li skrije vanj? Iz grma bi lahko opazoval vse okrožje, katero spada pod njegovo stražo, njega bi pa nihče ne opazil. — Rečeno, storjeno. — Samo par skokov in že je bil pri grmu. Hitro je vtaknil glavo v grm, a preden je mogel potegniti še noge v grm, je začutil, kako ga je nenadoma objelo okoli vratu dvoje rok in nad svojo glavo je opazil dvoje žarečih oči. Na uho so mu pa že donele -trastne, z jokom skoro zadušene besede: "O, ljubi Radko, zopet te imam. Slednjič si vendar zopet moj! — Radko, zakaj si mi napravil to?" S silo se ji je izvil France iz objema. Nigana jc skočila iz grma in stopila preden s prekrižanimi rokami. Oblečena je bila skoro enako kakor jeseni, le da je bila sedaj njena obleka še bogatejše okrašena s tkaninami in dragimi kamni; lase je imela pomazi-Ijene z duhtečimi dišavami in vrhu glave se ji je svetil srebrn venec. Hotela ga je še enkrat objeti, a mož jo je surovo pahnil od sebe in ji šepetal: "Nigana, ne pehaj me v nesrečo! Stojim na straži in zato ne smem z nikomur govoriti." "Kaj? z menoj ne smeš govoriti? Z Nigano, svojo ženo, ne smeš govoriti?" mu je kričala žena v obraz tako od blizu, da je čutil na svojih ustnicah njen vroči dih. "Nigana, saj nisem več tvoj, ampak sedaj služim domovini; prisegel sem ji zvestobo in od sedaj je moje življenje boj zoper turške pesjane." "In meni? Nisi li meni poprej prisegel zvestobo pri Očetu in Sinu? Nisem te pustila zlatolasi ženi na Kranjskem, pa te tudi vojski ne bom pustila. Moja pravica je starejša, močnejša!" "Nigana, ti si kriva. Če bi bila izpolnila le deseti del svojih obljub, bi te ne bil nikdar zapustil; a zdaj ne pomaga nič. Cesarska služba je stroga in na njo sem sedaj navezan z dušo in telesom. Prisegel sem svojemu vrhovnemu poveljniku Sigmundu Poll-heim, ki že tri leta poveljuje obmejnim četam. — Sicer pa fu tudi ni tako samotno in zapuščeno kakor v tvoji hiši v Bjelini." "Tako samotno! Tako zapuščeno!" je zdihovala žena. "O, Radko, ne morem pomagati. Pustinj ski duh me zgrabi kakor veter kosmič prediva, pa ne morem več obstati. In tedaj nisem več Nigana, ampak samo postava brez duha, brez duše, brez volje. Žene me proč, ven v tujino, ne vem kam in ne morem se braniti.. . Toda, Radko, poj diva proč od Bjeline, pojdiva na zeleno Štajersko, kjer so lepa mesta in prijazne vasi in kjer prebivajo dobri ljudje; tam me ne bo dohitel pustinjsfki duh, tam bom vedno ostala pri tebi!" "Ne gre. kar tako, ni mogoče, Nigana; cesarju sem prisegel in če se izneverim prisegi, me doleti smrtna kazen." "Saj nisi imel pravice priseči cesarju; s to prisego^ si ravnal zoper svojo dolžnost, Radko, ti si nezvest, verolo-men!" je strastno jadikovala žena; "ali se še spominjaš, kako si mi dal besedo pred belim duhovnikom v Bjelini?" "Nigana," jo je strogo zavrnil mož, "ti si verolomna, ti si mi bila nezvesta. Stokrat si ravnala zoper svoje dolžnosti; zato me je pa duhovnik v Bjelini odvezal od moje besede. Prost sem in svoje življenje sem daroval ccsarju!" "Radko! Radko! Ali je res? Ti si prost? Osvobodil si se?--Niganc ne poznaš več? Nigana ti je tuja, preslaba; več ne maraš zagorele ciganke!... Zopet hočeš proč med divje gore, k zlatolasi ženi!... Toda prisegam ti pri svetlih zvezdah, da ne smeš biti srečen z njo, lega nikakor ne pustim. — Za teboj pojdem, če treba na konec sveta, in če te najdem pri njej, umorim njo in tebe!" "Nigana, brzdaj svojo strast," jc rekel mož žalostno, "saj nimaš vzroka, da bi postala ljubosumna... Zalke v svojem življenju ne bom videl nikdar več. Ne pojdem med gorenjske gore, marveč v krvavo vojsko; tam ine bo sprejela bleda smrt v svoje naročje. Če bom umrl za domovino, bom vsaj vedel, zakaj Sem živel." "O, Radko, ljubi Radko, tudi -.smrt i te ne pustim! Svoje življenje moraš dati meni in ikomur drugemu in tudi smrti ne!... Kri, rožna kri na tvojem ljubem obrazu! — ne, ni mogoče, .^ri tej misli se kar tresem! — Rajša, kakor da bi videla tebe mrtvega, rajša umrjem jaz!... V vojsko ne smeš! Naročila bom svojim rojakom, da te bodo skrivaj odpeljali, tako da tc cesar ne bo nikdar več dobil!" "Nigana, nikar ne ravnaj nepremišljeno. Moja služba je neizprosna; kdor bi položil le roko na me ali če bi pokazal le najmanjše znamenje nasilja, ga moram prebosti, pa če si tudi ti ali tvoji rojaki!" 'Mene prebosti?" je divje kriknila ciganka, "prebodi me, tu stojim pred teboj, mirno in tiho---le zabodi mi meč v srce in potem greš lahko k svoji beli punčari!... Svojo dušo si mi že tako vzel in brez tvoje duše zame ni življenja!" Pri teh besedah jc ciganka odstopila par korakov od njega in obstala mirno kakor drevo. "Grozna si, Nigana," je vzdihoval France; "s svojim početjem onesrečiš sebe in mene! Premisli vendar, na straži ne smem govoriti z nikomur... Zdaj sem te poslušal tako dolgo in če se to izve, bom moral za to pretrpeti težke kazni, ali bom moral iti celo v ječo. Pojdi, Nigana, pojdi proč!" "Zaradi mene ti ni treba trpeti kaz- ni, ljubi, dobri mož! Toda tako te vendar ne smem zapustiti... Zopet te moram videti — zopet te moram imeti!" Od dalje se je začul vojaški klic. "Za božjo voljo te prosim, Nigana pojdi proč!" jo je silil France; patrola prihaja; če te najdejo tukaj, sva oba izgubljena." "Ne bodo me videli, že grem, Radko. A še te moram videti. Povej, Radko, boš-ii jutri ob tej uri zopet tukaj?" "Da, še dve noči bom stal tu na straži; toda vedi, da na straži ne smem govoriti; to je strogo prepovedano." "Samo prišla bom, Radko; saj ti ni treba z menoj govoriti." "Ti pa govoriš z menoj in vendar jaz ne smem na nič druzega paziti kakor na stražo... Ti se ne moreš zdržati, da bi ne govorila, jaz pa ne smem prelomiti svoje dolžnosti. Boljše bo, da zamenjam svojo stražo z drugim mestom... Toda pojdi proč, Nigana, — pojdi — pojdi! Če te najdejo tu, te bodo vjeli in zaprli." "Ne grem, dokler mi ne obljubiš, da prideš jutri zopet. Ne bom govorila s teboj — niti besedice ne, — samo da te bom videla in da bom pri tebi!" "Da, jutri zopet pridem, Nigana, toda sedaj teci, da te ne opazijo!" Strastno mu je stisnila še roko v slovo in nato je skočila kakor veverica v grm in izginila v njem.--- (Dalje prih.) Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati.. .Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina do mača in importirana žganja in vins ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisk 1014 North Chicago St., Joliet, 111» Naznanilol Slavnemu slovenskemu in hrvatske mu občinstvu v Jolietu naznanjam, & sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj« imam največjo zalogo svežega in sit hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gr.ocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in groserijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem rc jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejš' in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasderts Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111 Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik.....,..........John- Pelric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 14. mesecih plačalo $1,759.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. STENSKI PAP1B Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376 %J N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljše «•■ so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnld Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in p reka-jene klobase in najokusnejše mM Vse po najnižji ceni. Pridite torej i* poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba " naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas » našej mesnici in groceriji na yof»* lu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111* ■r^g FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zot* ogenj pojdite k ANTONIJ SCHAGEI North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. JOLI£T.UI« PIVO V STEKLENICAH. J* C or. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS Rojakom priporočamo sledeče blago* Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za................ Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.................. Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za....... Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ............ Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl ) za S. L. C. Monogram, BottJed in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ......................... Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za............................ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ................. Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za..................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ..................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po........................................... Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovefl' skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois* | $12.00 $10.51 .»5.0« ..$7.00 $10.5* $10.0« $9-0« $12.00 .$6.00 $7.0« »6.0« ...7* Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje MJSLOI^E EXPORT a. m t.»..j__n. ju;. ju_ mmmmmms* ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405, S. Bluff St.. Joliet