JUTRA Maribor, sreda 11. februarja 1931 Ureciništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 upravi ali po Poštnina plačana v goto v In? MartooMtl Leto V. (XII.), štev. izhaja razun nedelje in praznikov vsak Račun pri pošln.m č.k. ztv. v Ljubljani it. 11.409 Valja masačno, prejetian ugiasi po mriiu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4 Rešitev velikega vprašanja Ugotovili smo že mnogokrat, da je usoda Evrope v veliki meri odvisna od razvoja, dogodkov v drugih delih sveta. Pregosto je pri nas prebivalstvo, da bi moglo živeti brez kolonij in tesnih poli-tično-gospodarskih zvez z izvenevrop-skimi pokrajinami. Anglija, Francija, Italija, Portugalska, Belgija in Holandija bi takoj propadle, čim bi izgubile vse svoje kolonije. Njihov propad bi pa povzročil katastrofo in obubožanje tudi vseh ostalih držav zapadne in srednje Evrope, če ne sploh vseh. Največja opora Anglije med vsemi dominijoni in kolonijami in s tem posredno tudi Evrope sploh pa je prav tista Indija, ki se je zadnjih par let pričela nevarno upirati in odtegovati zvezam z Evropo. To gibanje je vodil na eni strani še dokaj zmerni in trezni Mahatma Gandhi, na drugi pa šovinistični nacijonalisti, ki niso hoteli niti slišati o kakršnemkoli kompromisu. Na- posled so pa rebelirali celo tudi sami indijski knezi ali radže in maharadže. Izgledalo je tedaj, da se bo preko 300 milijonska Indija popolnoma odvrnila od Anglije in s tem od vse Evrope. Anglija ie bila v hudih stiskah. Najprej je mirno dopuščala javne upore, ko pa so postajali že krvavi, je pobijala nasilje z nasiljem. V ječo so morali Gandhi in skoraj vsi voditelji vseindskega kongresa (parlamenta), ž njimi pa je delilo enako usodo še preko 50.000 ljudi. Trenutno je bila s tem največja nevarnost odstranjena in zadušeni so bili tudi krvavi upori z orožjem, ki so terjali mnogo obojestranskih žrtev. Problem pa ni bil rešen. Treba je bilo torej ukreniti nekaj trajnejšega, učinkovitejšega. In tako je prišlo do zgodovinske konference pri «okrogIi mizi« v Londonu, katere so se udeležili na eni strani zastopniki Anglije in sploh velikobritanskega svetovnega Imperija, na drugi strani pa indijski knezi in drugi odposlanci. Zasedanje konference je bilo dolgotrajno in na njej se je z obeh strani govorilo tako odkritosrčn?, kakor v sedanjih časih med diplomati ni navada. Kdaj pa kdaj je prišlo tudi do ostrih kontro-verz in izgledalo je, da se bo vse razbilo. Kljub temu je pa bil naposled le dosežen sporazum, katerega je vse angleško in svetovno časopisje označilo za »največji zgodovinski dogodek povojnih let«. Po tem sporazumu se Indija priključi kot popolnoma enakopraven del velikemu britanskemu imperiju. Cesarstvo, ki šteje po štetju iz 1921. leta 325,598.500 prebivalcev, bo kakor sedaj razdeljeno na 578 provinc (15 skupnih, 118 velikih kneževin in 445 kneževin), katere bodo Imele svoje državne zbore, vse skupaj pa bodo sestavljale osrednji zvezni parlament z zvezno vseindijsko vlado. Ti parlamenti bodo zakonodajne korporaci-ie, podrejene svojim vladam im angleškim zastopnikom, odnosno radžam in Saharadžam, vse skupaj pa bo nadzira-osrednja narodna skupščina, odgovor- i na koncertu VIHARNE OVACIJE MARIBORSKE GLASBENE MLADINE KRALJU. — KRALJ NAVDUŠENO PLOSKA MLADIM PEVCEM. — TRIUMF NARAŠČAJA GLASBENE MATICE. Beograd, 11. februarja. Ob velikem zanimanju občinstva je glasbeni naraščaj mariborske Glasbene Matice nastopil že v pondeljek zvečer, ko ie ožji zbor zapel nekaj narodnih pesmi v radio. Včeraj popoldne je bila v Maneži matineja za šolsko omladino ob znatni udeležbi, ob 20. uri pa v beograjski operi veliki koncert, ki ga je posetil tudi kralj sam. Ko je mariborska glasbena omladina zvedela, da je kraljev po-set koncerta zagotovljen, se je v njej dvignila samozavest in trdna volja, da pokaže vse svoje znanje in sposobnosti. Lože so zasedli člani kraljevske vlade, generaliteta, admiraliteta In številni drugi visoki dostojanstveniki. Galerije so bile nabito polne gojencev vojne akademije, srednješolske in ostale omladine. Tudi parter je bil izvrstno zaseden. , Ko se je kmalu po 20. uri pojavil Ni. Vel. kralj Aleksander, je naraščaj mariborske Glasbene Matice, pevski in orkestralni, ki se je že postlral na odru, priredil skupno z ostalim občinstvom vladarju burne ovacije, ki dolgo niso hotele ponehati. Enak prizor se je ponovil, ko se je kralj po odmoru zopet vrnil v ložo. Izvajanje Dvorakovega »Mrtvaškega ženina«, te za mladino nenavadno težke kantate, ki je trajala nad poltretjo uro, je občinstvo poslušalo v pobožni tišini in z velikim zanimanjem. Priredilo je pevcem, orkestru ter solistom gdč. Me-zetovi, patru Kolbu in g. Gostiču že ob koncu prvega dela, zlasti pa ob zaključ- ku silno navdušene ovacije. Kralj sam je z vidnim izrazom zadovoljstva, stopivši tik pred ograjo lože pred odrom, dolgo časa navdušeno ploskal in nato ob ponovnih burnih manifestacijah omladine in občinstva zapustil gledališče. Ker je beograjsko občinstvo tudi še po koncertu nadaljevalo z ovacijami pevcem, ie ožji zbor zapel še nekaj lepih narodnih pesmi, čemur je sledilo zopet navdušeno ploskanje. Vsi današnji beograjski listi soglašajo v tem, da je naraščaj mariborske Glasbene Matice dosegel pri vseh svojih nastopih velik uspeh. Danes popoldne bo druga matineja za šolsko omladino, zvečer pa se mariborska glasbena mladina vrne v Maribor, kamor prispe v četrtek ob 14.45. BEOGRAD, 11. februarja. Današnje časopisje se izraža zelo pohvalno o kon certu glasbenega naraščaja mariborske Glasbene Matice ter naglaša, da je popolnoma zadovoljila beograjsko občinstvo. Imponirala sta zlasti čistost in preciznost vokalnih in instrumentalnih delov. Na velikem uspehu imajo največ zaslug predvsem ravnatelj Hladek-Bohinj-ski in solisti Anica Meze, Josip Gostič in p. Kamilo Kolb. Listi naglašajo, da je delo občinstvu tako ugajalo, da odobravanje kar ni hotelo ponehati in so morali pevci, večinoma srednješolci, dodati še več točk. Kralj se je udeležil koncerta v spremstvu ministrskega predsednika generala Živkoviča in več ministrov. General UJeyganč - francoski generalissimus PARIZ, 11. februarja. 2e nekaj časa napovedovani odstop maršala Petaina, vrhovnega poveljnika francoske armade, je sedaj izvršen. Za Petainovega naslednika je imenovan dosedanji načelnik glavnega generalnega štaba, general Weygand, pod čegar vodstvom so Poljaki 1. 1920 tik pred Varšavo odločilno porazili boljševiške armade in tako Evropo rešili boljševiške poplave. Maršal Petain sicer ne stopi v pokoj, temveč je dobil posebno misijo, da izvede že dolgo časa pripravljeno reorganizacijo francoskih zračnih sil ter ustvari manjkajočo koordinacijo med posameznimi ministrstvi. Novi francoski generalissimus je bil med vojno šef Fochovega generalnega štaba, pozneje pa poveljnik francoskih okupacijskih čet v Porenju. Za šefa generalnega štaba je bil imenovan generalni armijski inšpektor, divizijski general Camelin. Uolilna agitacija na Gpanskem ^ MADRID, 11. februarja. Volilni boj je že pričel, vendar je zelo slab. Pravzaprav so objavili svoj program dosedaj samo liberalci, ki vsebujejo sledeče tri glavne točke: 1. Odgovornost vlade; 2. amnestijo političnih krivcev; 3. sklicanje ustavotvorne skupščine. Senzacijo je vzbudila izjava zunanjega ministra v vladi Primo de Rivere, da njegovi pristaši ne morejo sodelovati pri volitvah, na osrednji vladi in indijskemu podkralju kot namestniku angleškega kralja, oziroma indijskega cesarja. Ker Indija ni niti jezikovno-narodnost-no niti rasno in versko enotna, temveč jo tvorijo pravi Indijci, Bengalci, Telu-gi, Maradi, Panšabi, Tamili itd., rasno alijci, dravidi, kolarijci in tlbetanci, versko pa hindujci, muslimani, pogami, kristjani itd., bo z novo ustavo vsem zasl-gurana popolna enakopravnost v jezikovnem, kulturnem in verskem oziru. Tako bodo dani vsi pogoji za nov razvoj Indije. Razvilo se bo gospodarstvo vseh panog, napredovala bo prosveta, rastla nova višja kultura itd. In s to najidealnejšo rešitvijo se je s*daj solidari- ziralo vse indijsko ljudstvo izven skrajnih nacijonalnih šovinistov. Uklonil se je, vsaj v splošnem, tudi Mahatma Gandhi, ki je bil takoj izpuščen iz ječe in ž njim vsi voditelji. Tako se je naposled rešilo to veliko vprašanje, ki je leta in leta vznemirjalo ne le Indijo in Anglijo, ampak tudi vso Evropo in ves svet. Ogromno, skoraj kakor Evropa veliko indijsko cesarstvo je prenehalo biti kolonija, zato pa se je Še bolj tesno naslonilo na Evropo. Angleški d-žavniki so pa zopet pokazali vso svojo bistrino, uvidevnost in sposobnost. Pred nami se je odigral važ(u> akt svetovne zgodovine, ki bi jih vodila sedanja vlada. Razen republikancev in socijalistov torej tudi stranka pokojnega Primo de Rivere ne bo sodelovala pri volitvah. V političnih krogih računajo, da se bo udeležilo volitev največ 40 odstotkov volilcev. Včeraj je bil objavljen odlok vlade, s katerim je pomiloščen voditelj Kataloncev, bivši poslanec Macia, ki živi sedaj v Bruslju. Razne uesti ^BUDIMPEŠTA, 11. februarja. Sodišče je obsodilo Mihaelo Rabendorfer iz Saške, ki je pregovorila svojega ljubimca Kalmarja, da je njenega slaboumnega in pohabljenega moža ustrelil* v smrt na vislicah, morilca Kalmarja pa v dosmrtno ječo. Rabendorferjeva je mati petih nedorastlih otrok. TIRANA, 11. februarja. Včeraj so zaznamovali v južni Albaniji zopet pet sla-bejših in en močnejši potresni sunek. Škode potres ni napravil. Prebivalstvo je v strahu zapustilo svoja bivališča, kei se boji, da se bodo potresni sunki še ponavljali. Konzulat ČSR v Ljubljani poziva tem potom vse one čsl. državljane roj. letnikov 1909, 1910 in 1911, živeče v območju Dravske banovine, da se, v kolikor tega še niso storili, pri njem pismeno ali ustmeno zglase v svr-ho vpisa v naborno evidenco. Obenem s prijavo naj vsak nabornik predloži svoj potni list ali kak dokument, ki dokazuje njegovo češkoslovaško državljanstvo. O točnem datumu naborov bodb naborniki pravočasno obveščeni potom posebnih pozivnic in tiska. Naborniki roj. letnika 1911, ki so rojeni izven ozemlja Češkoslovaške republike, naj si preskrbe overovljene prepise rojstnih listov in jih pošljejo obenem s prijavo čsl. konzulatu. Pobeg od doma. Straub Ivan, stanujoč v Sokolski ulici 8, je danes prijavil policiji, da je njegov lSletni brat Ervin že dne 8. t. m. izginil od doma neznanokam. Ker je bi! pobegli Ervin zadnje čase zelo zamišljen, je verjetno, da si je storil kaj zlega. Pobegli je srednjemočne postave okroglega obraza, kostanjevih las, nosi dolgo sivo suknjo, črni jopič, modre hlače in visoke čevlje na zadrgo. Policija je za Ervinom Straubom uvedla poizvedo- vanje. Šaljivo štafetno tekmo priredi dne 15. t. m. Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše. Start in cilj pr: Mariborski koči. Štafeta sestoji iz 5 članov, ki jih določi žreb. Pravico tekmovanja imajo vsi smučarji, smučarke, ne glede na to, ali so verificirani, samo da znajo stati na dilcah! Prve tri skupine dobijo krasna »praktična« darila, ki bodo razstavljena pri Mariborski koči-Smučarji na plani Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joselo^ ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot nulo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah satl-karjih 'in hemeroidalno bolnih. »Fran* Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. atm » nV—H vr^phMiv T..7r* V M a r i b o r tt, dne 11. TT. 1931. Moderni vladar Arabija AVTOMOBILSKE CESTE RADIOP OST A JE — AVIJATIKA — MODERNI-ZACIJA UPRAVE. Philbu, znani angleški orijentalski raziskovalec in osebni prijatelj kralja Vaha-bitov, Ibn Sauda, je nedavno izdal za evropske čitalce »oficijelno« zgodovino Arabije, psiano s stališča Ibn Sauda ood naslovom »Arabija«. Zgodovina obsega čas od prihoda Ibn Sauda v Džeddu in končnega osvobojenja Hedžasa pa do danes, torej pet poslednjih let. Od onega dne, ko je stara Arabija umrla za vedno in se je pojavila na pozorišču svetovnega življenja nova država z vsemi zahtevami moderne in napredne države. V teh petih letih, odkar je zavladal Ibn Saud, je zaznamovati v Arabiji ogromen napredek, dočim je poprej ostajala Arabija skozi veke na istem mestu, izven vpliva modernega napredka, ki se je razvijal v Evropi. Posebno viden je napredek na področju prometne tehnike. Kakor daleč moremo pogledati v zgodovino Arabije, vidimo, da je bila kamela edino prometno sredstvo še do najnovejšega časa. S prihodom Ibn San i se je izvršil v tem pogledu močan preokret. Po arabski puščavi križarijo danes auto-mobili vzdolž in poprek. Razen tega je uvedel Ibn Saud aeroplane, v važnejših mestih pa je ustanovil radio-postaje. Meščani Meke so osnovali tudi društvo za napredek zračnega prometa. Ideal novega kralja je, osvoboditi se popolnoma evropskega vpliva, toda z sopo-rabljanjem vseh pridobitev sodobne evropske civilizacije. Njegova avijacija naj bi bila nacionalna in je zato ustanovil v Džeddu, obmorski luki Meke, avijatično šolo. V to šolo je že spreletih trideset učencev, ki se morajo izobraziti za državno službo. Službeni Ibn Saudov organ v Meki s ponosom trdi, da je avijatika pravzaprav arabskega izvora in da so jo prevzeli Evropejci od Arabcev ter jo samo tehnično izpopolnili. Ibn Saudova vlada je sklenila z Mar-coniievo družbo pogodbo, po kateri bo urejenih v 15 najvažnejših mestih na arabskem polotoku med Rdečim morjem in Perzijskim zalivom 15 radio-postaj. Na ta način bo cela dežela medsebojno zvezana, s tem pa bodo izvršeni pogoji za ureditev moderne administracije, ki je bila v Arabiji dosedaj nemogoča radi slabega prometa. Razven tega razpolaga kralj s štirimi, na automobilih montiranimi radio-postajami, ki ga stalno spremljajo na njegovih potovanjih in mu na ta način omogočajo stalno zvezo z vsemi deli svoje prostrane države. Kralj Ibn Saud pa tudi potuje mnogo in zelo hitro. Od Džedde do Meke je že vpeljana autornobilska cesta, gradi pa se še takšna cesta, od Meke do Taifa. Po puščavi pa se itak lahko vozi brez cest. Auto mobilska cesta od Rdečega morja do Belgiskega zaliva je bila v delu že leta 1929. Ta cesta je zgrajena že v dolžini 586 milj. Ibn Saud poskuša pripraviti vernike, ki potujejo v Meko iz Iraka, do tega, da ne bi potovali preko Sirije ali Adena, nego, da bi se posluževali auto-mobilske ceste preko arabskega polotoka. Ibn Saud polaga veliko važnost tudi na podvig svojih luk v Perzijskem zalivu, da omogoči tako tudi po morju stalni kontakt s kulturnimi državami. Naravno se mora tudi on, kakor vsi veliki reformatorji, boriti s konservatizmom svojih podložnikov, ki gledajo v svojem verskem fanatizmu sovražno na vse pridobitve sodobne kulture. Vendar je u-spelo Ibn Saudu, da je poleg vseh zaprek izvršil vse svoje načrte, naslanjajoč se vešče na evropske države. Vsekakor pa je napočila za Ara bik) nova , doba. koje razvoj je še nemogoče presoditi. Mariborski in fiDoriborBko gledališče REPERTOAR: Sreda, 11. februarja. Zaprto. Četrtek, 12. februarja ob 20. uri »Ciganska ljubezen«, ab. C. Kuponi. Petek, 13. februarja. Zaprto. Sobota, 14. februarja ob 20. uri »Gospa ministrovka«. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 15. februarja ob 15. uri »Ciganska ljubezen«. Kuponi. — Ob 20. uri »Odgodena noč«. Kuponi. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 16. februarja ob 20. uri »Odgodena noč«. Gostovanje maribor. gledališča Iz gledališča. V četrtek, 12. t. m. se bo ponovila priljubljena Leharjeva romantična opereta v treh dejanjih »Ciganska ljubezen«, ki je pri premijeri in pri reprizi izredno ugajala ter sta njena me-lodijozna muzika in pestro dejanje takoj osvojila mnogoštevilne poslušalce. Ab. C. Poslednja vprizoritev Nušičeve sijajne veseloigre »Gospa ministrovka«, ki spada med najzabavnejše in obenem naj-privlačnejše točke letošnje sezone, bo v soboto, 14. t. m. pri znižanih cenah. Kdor se še ni pozabaval pri tej predstavi, naj ne zamudi te poslednje priložnosti. ta. Dne 19. t. m. g. dr. Mrgole od 17. do 18. ure v razstavni dvorani o spolnih boleznih, samo za odrasle moške. Dne 20. t. m. se bo vršilo predavanje o pravilni negi dojenčkov od 20. do 21. ure v razstavni dvorani. Dne 21. t. m. g. dr. Vrečko od 15. ure o zdravem in nezdravem domu, in od 16. do 17. ure g. Orožen o domačih zeliščih za zdravstvo. Dne 22. t. m. bo predaval g. Puhar obl pol 11. dopoldne o alkoholizmu v gledališki dvorani, od pol 12. do 12. pa g. Orožen o domačih zeliščih za zdravstvo. Večino predavanj bodo pojasnjevali filmi oziroma skioptične slike. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 12. in od 2. do 6. ure. Za obisk razstave in predavanj se ne bo pobirala nikaka vstopnina. Vabimo meščane in okoličane, da v čim večjem številu obiščejo razstavo in predavanja. mladina med mladino! Beograd, 9. febr. Skozi belo zimsko noč, tiho in mono tono, je šlo iz Zidanega mosta in Zagreba naprej po hrvatskem Posavju, preko nepreglednih slavonskih in sremskih planjav, in kljub polurni zamudi v Zagrebu smo točno ob pol 9. zjutraj zavili v ostrem loku preko savskega mostu v postajo naše prestolice. Pričakovala in navdušeno nas je pozdravljala ob prihodu vlaka beograjska srednješolska mladina. V njenem imenu nam je predsednik beograjskega srednješolskega udruženja izrekel dobrodošlico, povdarjajoč, da sprejema beograjska omladina z vso toplino svojih src slovenske sestre in brate. Zahvalo sta izrekla beograjski mladini imenom našega mladinskega zbora akademik Novak, imenom Matice pa njen predsednik dr. Tominšek, na kojega pobudo je mladina navdušeno vzklikala kralju, prestolonasledniku Petru in Jugoslaviji. Sledilo je prisrčno pobratimljenje mariborske in beograjske omladine, ob izhodu pa so že čakali številni fotografi z aparati in snemali skupinske slike. Določeni funkcionarji so nato odpeljali posamezne skupine mariborskih omladincev v določena stanovališča, kjer so se nekateri takoj odpočili od naporne celonočne vožnje, drugi pa so se kmalu odpravili na oglede po Beogradu. Večina je spravljena pod streho deloma v Djačkem domu blizu Vojne akademije, deloma v Trgovski akademiji, za prehrano je pa preskrbljeno v Domu studenata. Danes popoldne je bila v maneži generalna vaja za »Mrtvaškega ženina«, zvečer je pa ožii pevski zbor pel v radio slovenske narodne pesmi. KINO a flrofslci :===== Od danes dalje: dva sveta Marija Paudler. 100% nemški govoreči zvočni velefilm. Union: Danes zadnji dan »Dva srca v % taktu. Od 13. dalje ZBOGOM LJUBA V Jan Kiepura. Brigita Heim. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 1S>. 21. uri: ob nedellah in Drazniklh ob 15.. 17.. 19 in 21. uri Predprodaia dnevno: od 10. do 12 are na blagalnl. XXVI Sab Hlgljenaba razstaua u Ptuju Zdravstveni dom v Mariboru priredi s sodelovanjem Zveze kulturnih društev v Ptuju enotedensko higijensko razstavo. Otvoritev razstave bo dne 15. t. m. ob pol 11. dopoldne v razstavnem prostoru v meščanski šoli. Pri tej priliki bo predaval g. dr. Vrtovec o vprašanju, kako obvarovati otroke infekcijskih bolezni. Dne 16. t. m. bo predaval g. dr. Vrečko od 16. do 17. ure v gledališki dvorani o temi »Kako ostanem zdrav«, šolski mladini in v razstavni dvorani od 20. dp 21. ure za odrasle o isti temi. Dne 17. t. m. g. dr. Štuhec o tuberkulozi za Šolsko mladino od 15. do 16. ure v gledališki dvorani in od 20. do 21. ure v razstavni dvorani za odrasle. Dne 18. t. m. g. prim. dr. Benčan od 20. do 21. ure v razstavni dvorani o ženskih boleznih, samo za žene in odrazi« dekle- Na rednem občnem zboru mariborskega šah. kluba, ki se je vršil 8. t. m., je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. E. Kramer, podpredsednik g. F. Derwu-schek, blagajnik g. prof. Favai, tajnik g. Vasja Pirc, arhivar g. H. Zei, knjižničar g. E. Lobkov, tajnikov namestnik g. dr. Kreutziger, redatelj g. Konič. Brzoturnir. Drevi, točno ob 8. se bo vršil v kavarni »Central« velik brzoturnir. Thema-turnlr. Mariborski šah. klub razpisuje za vse svoje člane thema-tur-nir, ki se bo pričel v sredo, dne 18. t. m. Prijave se sprejemajo v kavarni »Central« ob sredah zvečer in v nedeljo dopoldne. Novosti v »Ljudski knjižnici. Pretekli teden je prejela »Ljudska knjižnica« zopet celo vrsto izredno zanimivih novih knjig iz svetovne književnosti. Poleg prvovrstnih romanov, ki jih je vpisala »Ljudska knjižnica« samo meseca januarja preko 100, je nabavila tudi raznih aktualnih del, takozvane me-moarne, svetovno politične literature, na katere se posebno opozarja inteligenca. Novi člani se spre!emajo vsako uradno uro v »Ljudski knjižnici«, pritličje Narodnega doma. Iz zdravstvene službe. Za viSfega zdravstvenega svetnika (h 5) je imenovan dosedanji zdravstveni svetnik g. dr. Ivan Zorjan v Mariboru. Smrtna kosa. V Sv. Miklavžu na Dravskem polju je preminula včeraj v 42, letu starosti gospa Josipina Kac. roj. Verdonik, soproga gostilničarja. Zemeljske ostanke pokojnice polože v četrtek, 12. t. m. ob 10. dopoldne, po blagoslovitvi v hiši žalosti, na pokopališču pri Sv. Miklavžu k večnemu počitku. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! Ljudska univerza v Mariboru (Apolo kino). V petek, dne 13. februarja, se bo vr šil v znamenju pusta prvi humoristični večer, na katerem bo pel najveselejše slovenske kuplete naš znani domači pevec g. Bučar iz Ljubljane. Da označimo njega pomembnost na polju vesele pesmi, opozarjamo, da je bil povabljen g. Bučar opetovano od dunajskih in berlin skih tvrdk, da zapoje naše priljubljene pesmi za izdelavo gramofonskih plošč. Naj omenimo samo par njegovih znamenitih kupletov: »Prvi april«, »Vinska«, »Zastonjkarska«, »Hudič« itd. Mnogim je tudi znan iz ljubljanskega radija. Kjer nastopi Bučar, tam se trese dvorana smeha in grohota! Nastopi v šaljivi maski. Predprodaja vstopnic se je že pričela na običajnih mestih in se zelo priporoča predhodna nabava vstopnic. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, dne 12. t. m. ob 19. bo predaval g. dr. Ljudevit Pivko »O četnikih in dobrovoljcih v svetovni vojni«. Namesto k poroki — v grob... Od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah nam poročajo o žalostni usodi kmečke neveste, ki je eno uro po zadnem oklicu prošlo nedeljo umrla na naglih posledicah bripe. 281etna Amalija Frasova je služila 5 let pri posestniku Francu Vogrinu, zadnja tri leta pa pri pokojnem županu Matiji Peklarju. Od Peklarjev se je nameravala poročiti s Francem Žmavcem, viničarjem pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, a jo je prehitela smrt. Davi so nevesto Amalio namesto pred oltar prepeljali na šentjako' sko pokopališče, kjer je bila položena v v^dobro '.aroči« matere zcm'je APOLO KINO V soboto 14. in nedeljo 15. februarja V ORLOVIH KREMPLJIH Dva dela v eni predstavi. Snežne razmere v okoliških občinah. V okolišu Sv. Jurja in Gornje Sv. Kungote je zapadel nad meter visok sneg, ki je do danes onemogočil redni avtobusni in poštni promet. Lastniki avtobusov so si morali sami omisliti snežne pluge, da so za silo očistili cestno zvezo v Maribor. — Podobna ovira je zadela tudi cesto Sv. Jakob—Maribor, kjer še danes ni vpostavljen avtobusni promet. Le sani z muko prihajajo v Maribor. Z aretacijo rešena — smrti! Sinoči je našel stražnik na nekem snežnem kupu v Tattenbachovi ulici spečo žensko, katero je zamanj skušal prebuditi. Bila je totalno pijana, a na desnem očesu je imela vsled padca po pločniku močne podplutbe. Stražnik je žensko z velikim trudom spravil na noge in jo odpeljal h »Grafu«, kjer je bila inden-tificirana kot stara policijska znanka Marjeta Kranjc iz ptujske okolice. Obično se pojavlja ob sredah in sobotah v Mariboru, kjer po hišah prodaja čebulo, a izkupiček dosledno — zapije. Aretiranko so odpremili v domačo občino. Predpustna veselica bo v soboto pri Ilgu v Studencih. Petje, ples, jazzband, maske. Vse od blizu in daleč vabi pevski zbor »Drave«. Pevski odsek nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo 15. februarja v gostilni gosp. Antona Lešnika »Mesto Ptuj«, Tržaška cesta, Tezno, maškarado z godbo, plesom, petjem in razno drugo zabavo. Začetek ob 16. uri. P. n. občinstvo vabi k obilni udeležbi odbor. Pustni torek velika REDUTA I.S.S.K. MARIBOR „V CARSTVU MASK" Morski razbojniki so se zopet pojavili v Južnem morju. Kakor javlja zadnja radio vest, so usmerili proti Mariboru, kamor prispejo na glavni ladji »Pirat« na pustni torek, dne 17. t. m. Ta dan prireja namreč ISSK Maribor veliko redu-to »V carstvu mask« v Unionu, česar zabave in plesaželjni pirati nočejo zamuditi. Otroško rajanje. Ali pridete? Ali pride? Kdo? Sonny-boy! Kedaj? 16. februarja od 4. popoldne. Kam? V Union, kjer imajo malčki veliko rajanje. Mnogo, mnogo zahteva mali gospod. Pomislite otroci, s Zeppelinom se želi pripeljati. Dosti dinarčkov to stane, pa za naše male ljubljence vse! In še nekdo pride, otroci! Uganite! Jecki C o ga n! Ste presenečeni a a a? Ampak šele pustni pondeljek 16. februarja. — Oh otroci žalostna vest! Telegram — svetovni boks-mojster, črnec Bunk-Sunk, ki je sigurno obljubil priti 16. februarja na otroško rajanje, je strašno . obolel. Nevarna ->peraci a. Kremplje na roki so mu porezali, joj, če ga ne bo? Upajmo najboljše, Ali je slovenska Štajerska res nemška kulturna zemlja? Nemška literatura, ki poizkuša dokazati upravičenost nemških teženj do slovenskega dela bivše Štajerske, povdar-ja vedno in vedno, da je Slovenska Štajerska kulturna nemška zemlja in da je ves razvoj te dežele sad nemškega dela in nemškega duha. Če hočemo ugotoviti točnost ali pa nevzdržnost nemškega stališča, moramo najpreje ugotoviti, da ni kultura, pa naj bo materijelna ali duševna, nekaj vsebinsko enotnega. Znanstveno dognano in danes neoporečno je dejstvo, da se strnjujejo v kulturi posledice različnih vplivov; in to raznih svetovnih gonilnih sil, katere bomo imenovali zgodovinske; nato vplivi ozemlja, v katerem leži posamezna pokrajina, to so zem je-pisni; in končno duševni izrazi ljudstva, ki v tej pokrajini živi, torej narodopisni vplivi. Vsako kulturo označujejo torej zgodovinski, zeml;episni in narodopisni vplivi, ki so po svoje izoblikovali sestavine, ki gotovo kulturo ravno tvorijo. Zgodovinske sile, ki so sodelovale na tvorb; kulture v našem ozemlju, so bile v srednjem veku izrazito univemi,-stične; glavna predstaviteljica zgodovinskih tvornih sil kulture je bila rimska cerkev s svojim mednarodnim značajem, torišče in izvor teh sil pa predvsem Francija. Nemčija sama je b;la zemlja, ki je samostojno pri teh kulturnih tvorbah le malo sodelovala, temveč jih je le prevzemala od zapada. In obenem z Nemci in sporedno z njimi je prevzemala od zapada tudi Spodnje Štajerska univerzalistično srednjeveško kulturo po posredovanju cerkve. Vzemimo primer: kartuzijanski samostan v Žičah so ustanovili Francozi; izvor našega slikarstva n. pr. v celjski »grofiji« je Italija, pravtako pa tudi stavbarstva, n. pr. baroka na maribvrskem gradu. In v novem veku se z zmago protireformacije italski kulturni vplivi še ojačijo. Glavni pospeševalci domače umetnosti na Spodnjem Štajerskem so domači Celjski grofi. In da se je pri cerkvenih opravilih rabila na Štajerskem, pa tudi na Koroškem glagolica še v XVIII. stoletju, je znano in važno kot dokaz neznatnih nemških vplivov. Po tridesetletni vojni je naše ozemlje res prišlo pod nemški Vpliv; važno pa je v zvezi s tem £opet dejstvo, da je naše ozemlje ravno v tej dobi živelo kulturno najbolj žalostne čase. Nemštvo ni mo-e[o nuditi politično podložnim narodom kulturnih gibalnih sil, ker jih samo ni imelo, in ko je nemštvo samo ide no oplodila francoska revolucija, takrat niso Nemci vedeli, kaj z novimi demokratskimi idejami. Vsled tega so Nemci vplivali na nas predvsem v reakcionarnem duhu, medtem ko so nas probuja-Ji vplivi Čehov. Z drugo besedo; Do konca srednjega veka so naši kraji pod zgodovinskimi vplivi cerkve, katerih nositeljici sta Francija in Italija. Naši kraji prevzemajo kulturo iz teh vrelcev sporedno z Nemci, in ne šele preko njih. V novem veku je habsburški etatizem res spravil naše kraje pod kulturni vpliv nemštva, nakar so Slovenci pod nemškimi vplivi tudi kulturno zaostali. V dobi demokracije in narodnega preporoda pa se je izvršil kulturnj razmah spodnještajerskih Slovencev proti volji Nemcev; posredovanja evropskih vodilnih idej k nam pa niso vršili več Nemci, ampak Čehi. Zemljepisni vplivi na razvoj kulture Spodnie Štajerske so res nava:ali našo pokrajino k nemštvu. Ali prav v isti meri tudi na v/hod in na jug. Kmetska hiša našega Prleka na'ikuje kmetski hiši Medjimurca, kmetska hiša Bizeljca kmetski hiši Zagorca. Do dobe ve1ike kor.ercijelne ceste in železnic so bili stiki Spodnje Štajerske s slovensko Koroško in Hrvatsko daleko močnejši kot s Severno Štajersko. In ravno smer Drave je povzroči'a, da so se na spodnještajerskih t'eh križali vplivi A'p in Srednjega Podonavja. Z alpskimi vplivi so se družili tudi nemški vplivi; ti pa so prevladovali samo do t a, do kamor se kažejo v izvršeni germanizaciji slovenskega življa na Srednjem Štajer-skem, torej do severnih vznožij Koban-skega in do Mure. Da pa kiiub votovimi zemljepisnim predpogojem ni zemlje pisna lega Spodnje Štajerske omogočila močnejših nemških vplivov, je vzrok v tem, ker je bil Slovenec, ki je črpa' prav tako kot Nemec iz evropskih kul turnih virov, z Nemcem na isti kulturni stopnji. Nemškega kmeta, katerega je priselil v naše kraje fevdalni gospod, je slovenski kmet asimiliral s svojo kulturno enakovrednostjo in s premočjo srednjepodonavskih osobin, ki so nemškemu kmetu iz Alp manjkale. Kulturno šibkost nemštva na celem Štajerskem pa kaže dejstvo, da je kljub gotovim zemljepisnim ugodnostim ostalo tud nemško prebivalstvo do druge polovice XIX. sto'etja po svojem čutu štajersko in ne nemško. Nemški kulturni vpliv na štajerske Nemce je bil tako slab, da so se oni narodno-nemško zavedli šele takrat, ko so se narodnostno, pod češkimi in ilirskimi vplivi, probudili tudi Slovenci. Če govori že samo to dovol; ;asno proti kulturno nemški Spodnji Štajerski, pa je naravnost testimonium paupertatis za nemško kulturo na Spodnjem Šta:erskem drugo dejstvo, da je bi'o v teh kraiih nemštvo glede duševne kulture vedno jalovo. O kaki znanosti ali umetnosti nemštva na Spodnjem Štajerskem ni ne duha ne sluha. Če primerjamo kakovost in količino slovenskega in nemškega spodnještajerskega znanstvenega in umetniškega dela, moramo povdariti, da pri n'em nemštvo ni igralo popolnoma nobene vloge. In to kljub temu, da je bila Spodnja Štajerska zemljepisno in politično zvezana z nemškimi alpskimi zemljami. Še bolj kot to, pa kažejo etnografske značilnosti štajerskega Slovenca na n;e-govo duševno samoniklost. Če poslušamo danes petje kmetskih fantov v Slovenskih goricah ali pa k'e okoli Glei-chenberga, ali pa naših obmejnih Ko-bancev in Štajercev okoli Wi!dona, potem pač ne more nikdo, kdor to čuje, trditi, da se duševne lastnosti slovenskega in duševnega Štajerca zlivajo v eno. Ali pa če pride človek v baročno, z okraski nakopičeno, prleško kmetsko hišo in v mrtvo in monotono notranjost kmetske hiše okoli Fiirstenfelda, bo vsak prizna’, da je s'ovenski kmet svojo du-šenost in kmetstvo še obdržal, medtem ko je duševnost nemškega Štajerca že pomeščanjena. In prav v tem obstoji glavna raz'ika med s’ovenskim in nemškim Štaercem. Razlika, ki zopet kaže, kako malo je nemška duševnost mogla pridobiti našega kmeta, pa tudi meščana. Kajti duševno je kmetska miselnost v našem meščanu — obratno kot pri Nemcih — tako močna, da moremo govoriti v tem oziru danes o prodiranju kmetske mise'nosti v naša mesta. Kulturni vpliv nemštva na Spodnje Štajersko je sega’ tako da'eč, do kamor je segal vpliv avstrijskega režima, in nekdai fevdalizma. Socialna reakcionarnost Avstrije, ki ’e vestno čuvala nad potomci nekdanjih fevdalcev, in nemški upravni sistemi so vzdrževali spodnještajersko nemštvo; kulturni nem ški vplivi na Spodnje Štajersko pa so bili vplivi avstrijskih uradov in reakci-jonarnih fevdalcev. Brez teh pripomočkov 'bi spodnještajersko nemštvo radi svoje ku'turne pasivnosti že davno utonilo v morju živega in mladostnega slovenstva. Sklep: Zgodovinski vplivi na kulturni razvoj Spodne Štajerske so izhajali v srednjem veku iz univerzalne rimske cerkve. Ker ni bilo nemštvo nikdar v evropski kulturi vodilno, je s'ovenstvo v novem veku, ko je priš'o pod kulturni ( vpliv nemštva, zaostalo. Nemci niso J mogli izvajati nad Slovenci kulturne vplive, tako, da so Slovenci, kljub zemljepisnim ugodnostim za Nemce, ohranili svojo lastno duševnost. In s tem tudi sposobnost, da se v dobi demokracije pod vplivom Čehov, ki posreduiCo sedaj evropske ku'turne vidike k S'oven-cem, narodnostno osamcsvojio. V znanosti in umetnosti je naše nemštvo popolnoma pasivno, vs'ed česar ni moglo vplivati na S'ovence, ampak večinoma obratno- ruški župnik Jamnik je n. pr. začetnik spodnieštaierskega gledališča. Nemški ku'turni vplivi so bili tako slabi, da niso mogli nemško govorečih J Štajercev preroditi v Nemce, nič preje, dok'er se niso svoje narodnosti zavedli Slovenci. V političnem življenju je naše nemštvo redno zavzemalo stališče do slovenskih političnih teženj in bilo brez lastne inici:atve. Nemški kulturni vplivi na naše kraje so bili identični z vplivi fevdalnih gospodov, po-zneie pa z vplivi avstrijske birokracije. Ker je štajerski Slovenec sam črpal iz virov zgodovinskih kulturnih sil, ker so zemljesni vplivi Sredn ega Podonavja vedno prikrojevali nemške alpske vplive slovenski duševnosti, se je raz- vijalo štajersko slovenstvo samostojno, poleg štajerskega nemštva. Vplivi avstrijskih upravnih režimov so edini pustili posledice na mišljenju slovenstva; ti vplivi se kažejo v štajerskem regionalizmu, v takozvanem štajercijanstvu. Kulturni pomen štajercijanstva pa se je izražal v demoralizaciji našega ljudstva. In ako nemška literatura postavlja nemške kulturne vplive na Spodnje Štajersko na štajerci:anstvo, moramo biti tega samo veseli; s tem ostane slovenska izoblika Spodnje Štajerske popoln3 in čista. Fabius. m;5terij maqnetzma Znani francoski fizik in populatizator fizikalnih znanosti, Charles Nordmann, je objavil v »Matinu« zanimiv članek »Tajinstvene sile atomov«. Prinašamo nekoliko značilnih odstavkov. Živimo v svetu, obkroženem s samimi tajnostmi, ko pobližje spoznamo nekatere teh tajen, se naš smešni nemir malo poleže in razprši. Vsekakor je eden izmed najinteresantnejših pojavov magnetizem. Magnetizem je trdoglava sila, ki obrača iglo magnetično stalno proti severu, namreč magnetnemu, ki pa ni geografski sever; to je še vedno silno zagonetno in se čudijo temu tudi največji učenjaki. Dokaz, da je naša zemlja ogromen magnet. Magnetska polja se izračunavajo in izražajo v enotah »gaussi«, imenovanih po istoimenskem nemškem fiziku 19. stoletja, specija'istu za magnetizem. Te enote so magnetne ceste. Najaktuelnejša skrb današn'ih fizikov ,e, doseči čim jačji učinek magnetizma s tem, da se najde čim boljši način izkoriščanja in pojačanja tajinstvene moči »magnetskega poba«. Elektromagnetizem je danes v splošni rabi in so radi tega njegovi učinki in moči znane. Sedaj pa delajo znanstveniki na Angleškem mnogo na tem, da bi našli v tem področju nekaj novega, senzacionalnega. Posebno mnogo si prizadeva, da bi napravil magnetična po ja mnogo močnejša, kakor je sila elektromagneta, lord E. Rutheford. Ruski učenjak Katica, ki je sedaj na vseučilišču v Cambridgeu, je napravil nekaj izvanredno usjrelih poizkusov, s katerimi je dokazal, da je mogoče doseči na tem področju zelo dobre rezultate. Posrečilo se mu je, da je s pomočjo cevi, v katero je nape'jal trenutno močno silo, dosegel izvanredno jako silo magne tizma. Ampčre je namreč odkril, da se pojavlja v notranjosti cevi magnetsko pobe, če napebamo v njo strujo; to magnetsko pol e je tem močnejše, čim moč-ne ža je struja. V cerkvah znamenitega ruskega učenjaka se najbrže otvori struja, ki nastaja po generatorih speebalnih oblik in katerih intenziteta se približuje na 100.000 amperjev. Cevčica lahko prenese to stra hovito strujo, ne da bi se raztopila ali izpremenila v paro. Pri tem razvita br-zina je ogromna. Na ta način konstruirane cevke, oskr-bi o od magnetskih po'j okrog 40)000 »gaussov«. Lord Rutheford ;e opazil, da se v tem kratkem času, na tem potu najde tudi milijon »gaussov«. Če je to v resnici izvedljivo, potem bodo magnetska polja sposobna, porušiti cele stavbe v majhne atome. apnrt 16 letni mor lec suojeqa brata PARIZ, 10. februarja. V Marseillu se je odigrala krvava tragedija. Neki šestnajstletni mladenič, ki je bil ljubosumen na svojega brata, ga je ustrelil v spanju. Morilec je skušal izvršiti nato samomor, vendar pa mu je odpovedalo orožje. Ko so prihiteli prestrašeni starši, je izjavil morilec, da gre za nesrečo, nakar je zbežal, češ da gre po zdravnika. Več ur je nato blodil po ulicah in se končno sam javil policiji. Tamkaj je povedal, da je samo zato ustrelil svojega brata, ker je bil mi-ljenček staršev, ki je lahko delal kar 1 je hotel, dočim je moral on vedno o-pravljati težko delo. Baron Giesl — Hitlerjevec. Iz Berlina javljajo, da je nemški general in zadnji avstro-ogrski poslanik v Beogradu, ki je star 71 let, vstopi! kot član v Hitlerje^* narodnp-socijalistično stranko^ Smuška tekma na 50 km preložena. Radi predstoječih mednarodnih tekem v Bohinju je smuška tekma Mariborskega smučarskega kluba na 50 km, ki bi se imela vršiti dne 15. t. m,, preložena na poznejši termin. Smuško tekmo na 22 km priredi v nedeljo, dne 15. t. m. Smučarski klub Celje s startom na Romanci pr’ Svetini in ciljem v Štorah. Iz Jug. zimskošportnega saveza. Sodniški iz~iti za sodnike v skokih se jjrelože vsled odpotovanja člana izpitne komisije na poznejši čas. Državno prvenstvo v umetnem drsamo se radi nepovoljnih vremenskih prilik odgodi za negotov čas. Novi predlogi za odigranje nogometnega državnega prvenstva. JNS je na svoji zadnji seji razpravljal o vprašanju odigranja izločilnih tekem za državno prvenstvo. Večina klubov se je izrekla proti novemu razporedu in bo JNS bržčas sprejel predlog inž. Simonoviča, t. j. da se tekme odigrajo po sistemu ’ig. JNS bo zato sklical izredno glavno skupščino, kateri se bodo reših' vprašanja državnega prvenstva. Šport po svetu. Slavni Zamora, najboljši goalman sveta, si :e pred 3 meseci pri tekmi zlomil roko. Te dni pa je že zopet nastopil na zelenem polju in uspešno čuval svoje svetišče. Vročekrvna španska publika mu je priredila dolgotrajne, burne ovacije. Prvenstvo Francije v smučanju slalom si je za letos priboril znani avstrijski tekmova'ec Harald Paumgartner. Premagal je 130 konkurentov na izredna težki progi v krasnem času 1.09.6. V Stockholmu se je pred 10.000 gledalci vršilo prvenstvo Evrope v hitrem drsanju. Zmagal je svetovni prvak Finec Thunnberg, dosegel je na 1500 m čas 2.20.7, na 10.000 m pa 17.53.—, drugo mesto ie zasede! Šved Blomovist, tretie pa Holandec, Van de Scheer. Delavska zimsko-sportna olimpijada je bi'a v nedeho, dne 8. t. m. zaključena v Miirzzuschlagu v Avstriji. Udeležile so se je reprezentance Finske, Nemčije. Češkoslovaške, Ogrske, Švice in Avstrije. Večino prvih mest so odnesli Finci, ki so zmagali tudi v skupni klasifikaciji. Na drugo mesto so se placirali Nemci, na tretje pa Avstrijci. Udeležba s stra,-ni občinstva kot tudi tekmovalcev je bila rekordna, iz vseh krajev so voziti posebni vlaki delavce-sportnike. Soknlstftto Seja župne uprave SKJ se bo vršila jutri, 12. t. m. ob običajni (19.) uri v župni pisarni. Na dnevnem redu je razgovor o župnem občnem zboru, ki bo 22. t. m. Prosim za čim številnejšo ude'ežbo. — Zdravo! Starosta. Draga ljubezen. Ona: Ti me več ne ljubiš. Kadar me vidiš plakati, me niti ne vprašaš več kaj mi je. On: Odpusti, draga, ali opazil sem, da me tako vprašanje vedno stane zelr mnogo denarja. Pridni otroci. Mati Janezku in Marici: — Zakaj pa sedita tako tiho? = Atek je zaspal, odgovorita otroka — Kako sta pridna, da sedita tiho! = Mamika, midva čakava, kaj bo, ko M. Zmoen V senci iezuita Zgodovinski roman. 64 To ime ji je prišlo na ustnios samo od sebe, ne da bi ga bila hotela izgovoriti. Blazna ženska pa jo je stisnila še krepkejše za roke— Žileta je zaječala s šibkim glasom in se zgrudila na kolena; nato se je zrušila na tla, onesveščena od groze še bolj nego od bolečine. Margentina je gledala deklico, ki je ležala ob njenih nogah nepremično kakor mrtvo truplo. Stala je ravno in brezgibno. Zdelo se je, da sanjari. Toda njen napeti obraz, tesnobni izraz njenih oči in trepetanje vsega njenega telesa je pričalo, da ta videz ne govori resnice. Margentina ni sanjarila. Izkušala se je spomniti. Žarek razuma se je zasvetil v njeni temni zavesti. Cemu bo mučila to lepo, milobno bitje! Tega otroka, ki ji noče ničesar žalega? Ali ji ne morejo vrniti njenega otroka, ne da bi morale plačati to radost solze druge matere? Otroka, ki leži pred njo, na golih tleh, išče nemara njegova mati ravno tako, kakor je iskala ona sama Žileto. Svojo Žileto. Šest let ji je bilo, venomer šest let. Obupno je napela duha. Njena pamet, ki je bila padla v črno brezdno, se je hotela izkopati na vrh in se je borila v bolečinah s temnimi silami, pehajočimi jo nazaj na dno prepada. Če je ne bi izgubila in se ne bi bil čas ustavil nekega dne v znamenju večnosti njenega, žalovanja — koliko bi bila stara? Gotovo bi bila že velika. Velika deklica bi bila, in fantje bi ji sledili z zaljubljenimi pogledi. »Bilo bi ji...« Margentina je poizkusila šteti. Odvadila se je bila tega in nervozno se je ozrla na telo, ki je ležalo pred njo še vedno v prejšnji bolestni legi. »Sedemnajst let!« je zamrmrala. Besen plamen se je vnel v njenih očeh. Samo zato, da bi njo bolelo, je bila ta peklenska pu- nica podobna Žileti in krščena na isto ime. Samo njej v bolečine je bil njen glas podoben, glasu deteta, ki je včasih spavalo za njenim vratom, sklanjaje plavolaso glavico, kakor zaupna ptička. Toda ta zloba bo kaznovana. Še žal ji bo, da je prišla izzivat Margentino. Margentina se bo osvetila. Sicer pa je ukazala tako tudi dobra dama. Da, strašno se bo osvetila Margentina. Ne bo je umorila. Smrt je prehitra kazen. Iskala bo, dokler ne najde muke, ki bo strašna, kruta in brezkončna. Jekleni odsevi so zaigrali v blazničnih očeh. Ure so potekale. Skozi okno je pogledala meglena zarja. Zdajci pa se je vzravnala Margentina, podobna divjemu kipu; obraz ji je bil otrpnil v kruti grimasi sovraštva. Našla je bila, česar je iskala. Našla je bila svoje maščevanje. Bila je prepričana, da bo dobra dama vsa srečna in zadovoljna ter ji gotovo privede Žileto. Čudna ideja ji je morala prešiniti možgane, sodeč po tihem smehu, ki jo je pretresel nenadoma. »Naglo, naglo!« je zamrmrala. Kolesar]! pozor! Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specljalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles In motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba 1 Iščemo dobro ohranjene rabljene stole. Ponudbe pod »Stoli« na upravo lista. 391 Pozor! Najcenejše vino! Liter Din 8.—, izborno staro vino in sladki Prošek, liter Din 20.—, Cafova ulica 7, kino Union. Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Oddam v najem pekarno, obstoječo preko dvajset let, na prometnem kraju, pripravno tudi za drugo trgovino, sestoječo iz velike delavnice in peči, katera se kuri z ogljem, prodajalnice z izložbo, stanovanjem in pritiklinami, veliko dvorišče in gospodarsko poslopje in vrtom. Vseli se lahko takoj. Na željo tudi posestvo prodam. Pojasnila daje Samuel Abeles, Varaždin. 399 Dne 15. februarja ob 11. uri bo v pisarni blagajnika 45. pešadijskega puka licitacija za prodajo pomij in kosti v kasarnah Kralja Aleksandra in Vojvode Mišiča (Tržaška cesta) za leto 1931. Potrebna kavcija okrog Din 200. 387 Iščem spretno stenotipistinjo s prakso. Ponudbe pod »odvetniška pisarna Maribor« na upravo lista. 368 Absolventinja meščanske šole in Kovačevega tečaja išče službo v pisarni kot začetnica. Ponudbe pod »Začetnica« na upravo lista. 398 V gostilni In kavarni »Split«, Vetrinjska ulica 2, se toči pristno dalmatinsko vino po reklamni ceni Din 10 do 12 liter. Vsak čas se dobijo tudi mrzla in topla jedila in vsak dan sveže morske ribe. Dobi se tudi vedno turška kava in čaj. Se priporoča gostilničar Jovanovič. 395 3 SLIKE ORIGINALI KOŽELJ predstavljajoče Logarjevo dolino, Grintavca in Triglav na prodaj. Ponudbe nasloviti pod šifro „Slike" na upravo lista. Večjo množino prodamo Uprava „Jutra" in „Večernika“ Maribor, Aleksandrova cesta 13 Zahtevajte povsod „Vežernik“! Žrebanje drž. razr. loterije. Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Premijo 200.000 Din srečka štev. 92.089 Din 80.000«—: Nr. 72.339. Din 60.000.—: Nr. 18.361. Din 40.000.—: Nr. 40.765. Din 30.000.—: Nr. 77.942. Din 20.000.—: Nr .13.195. Din 10.000,—: Nr. 20.513, 71.888. Din 7.000.—: Nr. 84.140, 22.167, 83.225. Din 3.000.—: Nr. 36.466, 41.344, 54.669, 62.777, 98.417. Din 900.—: Nr. 6071, 8036, 12.964, 13.787. 13.955, 17.521, 19506, 22.663, 23.454, 25.072, 25.742, 32.063, 33.137, 39.397, 39.806, 40.638, 41.620, 43.819, 47.731, 54.744, 56.738, 59.300, 89.385, 64.676, 70.892, 76.260, 77.328, 78.020, 82.973, 83.314, 87539, 90.317. 3an$na poslovalnica Bezjak, Maribor, GOSPOSkS 25 Maske kupijo poceni Tar ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.