List ljudstvu v pouk in zabavo. ■■ M*"11"1" MlilWSUililM>l«»i UMI " IMBB—MWM—Ml 111H1HJ l ilWlln ■ 4 l-KMfi^ 1*2*4* «.1 Ič&tet to »elja t pofinino vred in * Mariboru a pošiljanjem na dom u celo leto 4 K, pol leta 2 K in a četrt lata 1 K. Naročnina i* Naoe&jc 6 K, «a dtw*e fevena««fe&ke deSate S & ftior fcciii »tm ?o ujeta, plaža aa leto samo 3 K. — Naročnini te poMja ui UprivnUtro „OOTenakara Ooapodaija* v Maribora. — Uat *e dopolfija d« odpovedi. — Udje .Ksteii&egp Itefesm p itoStvi" slflhivsls list nrei poiebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 «In. — Uredofltroi Komika cesta Kot. S. — BatepM at M «ntajo. — UpronStvut tjafiirfa eaeta Hev. S, Baroč&iao, (aaente ta ratSamact|c. Sa ftti»«* te plačuje cd enastepne petStvnte xa enkrat 18 »ta., ali kar Je Mo, 1 kvadratni ct«Kiiiftar prostora ataše IS Sfi »eOiaita ogUss piisi«ras poeasL V *££e&a erassEga* stana besed* S «ta. Parts ta nhvale «taka paUtsitasi M «ta* ^m ta Maa M «ta. — funti m p«jsa4> te tah oprite. — Nanašata rftta«arfra •• pAta zborovanjih, kjer jih je bodr i in učil, jih organiziral v društvai, po katerih bi i ' zastopali težnje svojega stanu, jim ustanavljal zadruge, da jih je otel o-deruštva in pospešil njih gospodarski razvoj, ter jim v vsaki župniji ustanovil izobraževalno društvo, da bi dobili v njih izobrazbo. Ako se danes splošno trdi, da stoji slovenski kmet obenem s češkim kmetom med kmeti na višku organizacije in izobrazbe v Avstriji, ni to v premalem zasluga dr, Krekova. In isto skrb je imel tudi za slovensko delavstvo. Slovenci sicer nimamo veliko industrije, zti, to tudi ne premnogo delavstva, vendar dr. Krek tudi ni šel mimo teh maloštevilnih trpinov, temveč jim posvetil svojo skrb ter jih organiziral. Vsem Slovencem je znano dr. Krekovo ime tudi po „Zgodbah sv. pisma", katerih riadaljevanje mu je Družba sv. Mohorja poverila, ko je dr. Lampe za-tisnil za vedno svoje oči. Dr. Krek je bogoslovni profesor v Ljubljani, zastopnik kamniškega ter moravš-kega okraja v državnem In deželnem zboru ter predsednik Zadružne Zveze in Slovenske Krščansko-So-cijalne Zveze. Obmejnim Slovencem je dr. Krek posebno ljub ne samo, ker je rad zahajal med nje na posvetovanja, zborovanja in socijalne tečaje, a.mpak ker je kazal vedno veliko razumevanje za naše narodne boje in težavne obmejne razmere. Njegova zasluga je, da so obmejni Slovenci dobili zaupanje do organizacij v središču Slovenije in da se je vsled tega razvil ožji stik z osebami na Kranjskem, ki stojijo v ospredju političnega, gospodarskega, slovstvenega in znanstvenega gibanja. In ta ožji stik ni bil niti nam niti Kranjcem šikaldljiv. _ Ob SOletnici dr. Krekovega rojstva izreka slovenski kmet in delavec zahvalo dr. Kreku za vso njegovo ljubezen, skrb in delo ter prosi Boga, da bi mu dal milost, nadaljevati svoje katoliški cerkvi, slovenski domovini in ljubi Avstriji koristno delovanje do skrajnih mej človeške|ga življenja! Bog ž njim! « - :! SkLisälä ¡Slovence hvalijo. Leta 1912 so hoteli dognati, kako vrednost in ceno ima človeški materija!, ki ga dajo posamezne narodnosti armadi. Na podlagi teh uradnih podatkov je prinesel potem vojaški strokovni list „Vjedette" statističen članek o uspehu te raziskave, ki je izpadla za nas Slovence nad vse sijajno. Uradno se je takrat ugotovilo in razglasilo dejstvo, da so naši slovenski vojaki v zdravstvenem oziru najdragocenejši človeški materija!, kar ga premore avstro-ogrska armada: „Med Slovenci je na dan povprečno najmanj bolnikov, odpade najmanj službenih dni in na vsakega posameznega moža pride najmanj bolniških dni, ako se razdeli Število vseh bolniških dni, ki zadenejo moštvo, na posameznika." (Die Slovenen haben den geringsten/ durchschnittlichen täglichen Krankenstand, den kleinsten Verlust an Diensttagen und die geringste Zahl der auf jeden Mann des Gesamtkrankenstandes entfallenden Krankentage.") — vih lavorik. Naši slovenski fantje in možje so so borili proti dednemu sovražniku kakor levi. Vojskovodje, častniki, posebno pa slovenski narod je ponosen na junaške čine vrlih naših rojakov. Naše armadno vodstvo je v znak izrednega junaštva pri 87. pešpol-ku odlikovalo izjemoma veliko število mož in mlade-ničev. V naslednjem prinašamo imena nagih odliko-vancev: Srebrno svetinjo I. vrste so dobili: Praporščaki Friedr. Heller, Hugo Evers, Josip Grilc, Lecin Heller, Stanislav Belau; kadet Gg. Ulrich: štabni narednik Ivan Rozman; narednik Ivan Mikša; četovodje Anton Cobal, Ig. Kuno, M. Lang, Anton Petelinšek, Roman Ur.nhut, josip Zgank, Iv. Urlep; enoletni prostovoljec-desetnik titularni četovo-dja Feliks Trstenjak; desetnik titularni četovodja G. Sekirnik; desetniki Anton John, Anton Kokol, Vino, Marn. Franc Matko, Ivan Pozan, Helidor Trnik, Iv. Vidovič, Franc Zieret, Anton Zeleznik, enoletni prostovoljec poddesetnik Ivan Moraveo; prostovoljec V. Jopp; pešci Ivan Kožar, Ivan Cvetko, J. Glažar, J. Gabrij'an, Franc Lesnikar, Josip Pukl, Jar. Turnov-sky in poddesetnik Franc Petek. Srebrno svetinjo II. vrste so dobili: Praporščaka Leopold Ernst in Franc Matau-šek; naredniki Josip Lab0har, 'Maks Zaveršnik, in Ivan Gabron: četovodja titularni narednik Ivan Co-meršek; četovodje Franc Leben, Jakob Jazbec, Fran Potočnik, Henrik Preložnik, Albin Brumen, Josip Ko-žnik, Ivan Ritanšek; enoletni prostovoljec titularni četovodja Henrik Kodella; enoletni prostovoljec titularni četovodja Peter Romano: desetnika titularna četovodja Anton Gubenšek in Ivan Cene; enoletni prostovoljec desetnik Josip Vrabec; desetniki: Josip Kokot, Franc Borovnik, Franc Knar, L. Schwarz, I. Zodarn, Ferdo Goričan, 'Metod Babič, Anton Medve-Sek, Anton Krajnc, Matija Topolovec, Ivan Košec, Leopold Kump, Anton Knez, J. Uršič, Florijan Fa-lant, Aleksander Derčar, Pavel Planine, Andr. Sti-berc, Ivan Saitegl, Henrik Lupše; poddesetnik titularni desetnik Boštjan Celinšek; poddesetniki Franc Cuperl, Anton Cepin, Josip Peršak, Viktor Božiček, Alojzij Božiček, Roman Trtinek, Peter Topolovec, Iv. Gmeiner, Franc Bračič, Ivan Kosi, Ivan Kovačič, Maks Bračun, Alojzij Mueller, Dominik Cizelj; pešec titularni poddesetnik Josip Krajnc; pešci Friderik Majcen, Alojz Petelq, Mihael Kinzl, Anton Hri-beršek, Anton Krevel, Alojz Aubrecht, Anton Cucer, Ivan Les, Franc Kolmanič, Mihael Tajniker, Frano Sotovšek, Anton Baranya, Ivan HoŠek, Anton Rak, Ivan Satler, Anton Golob, Mihael Požarnik, Alojzij Podmenik, Franc Popijal, Josip Punis, Ferdo Cestnik, Franc Ivančič, Roman Jaschi, Peopold Glinšek, Ivan Plodil; sanitetni kadet Alojz Frischmann; desetnika Alojz Nerguč in Ivan Lojen; poddesetnika I. Potočnik, Josip Penič in pešec Franc Petek, Za novo leto. Blagoslovljeno novo leto želimo vsem, ki bodo Sitali te vrstice, Kaj nam novo leto prinese, ne vemo, toda vsi želimo, da nam prinese za našo domovino časten in ugoden mir. Potem ne bo novo leto samo blagoslovljeno, ampak tudi veselo in srečno. Naši domovi ne bodo več osamljeni, na naših poljih bodo rezali brazde krepki možje, travnike kosili brhki mladeniči, trto bo oskrboval zopet skrben gospodar in po naših gozdovih bo odmevalo ukanje iz zdravih moških grl. Z mirom se bo vrnilo tudi življenje v naše hiše in gospodarstva. Toda dokler sovražniki ne odložijo svojega mo-rilnega orožja, moramo v s trajati v tem boju. Tarnanje nič ne pomaga, ampak samo hladen razum in odločna volja, da premagamo vse težave. Ne pripustimo, da bi klonili pod težkim križem, ki nam ga je Bog naložil na rame, ampak v težavnih časih se izkažimo kot ljudje velikega duševnega obzorja in vse premagujoče odporne sile. Ne tlačimo drug drugega k zemlji, ne jemljimo si poguma, ampak drug drugega se podpirajmo. Kdor bi hotel pasti, ga dvi-gnimo in držimo! Slovensko časopisje ima v teh velikih, a težavnih časih izvršiti med svojim narodom veliko nalogo. Kazati mora ljudstvu velike dogodke, ki se vr-gijo sedaj pred našimi očmi na krvavih poljanah in v diplomatskih dvoranah, tolažiti ga mora. v žalosti in trpljenju, ki sta si naredili dandanes mnogoštevilne steze k našim hišam, vlivati mora pogum za bodoče cilje, ki jih mora imeti v domačem gospodarstvu in javnem življenju, razmotrivati mora naloge Avstrije, ki bo jih imela po vojski, in skrbno mora paziti, da ne bo niti zdaj niti po vojski naša pravična slovenska stvar kake škode trpela. Obenem pa mora biti slovensko časopisje trdna vez med onimi, ki so morali v strelske jarke, in onimi, ki so ostali doma v skrbeh in preobilnem delu. „^Slovenski Gospodar" si laska, da je to nalogo dosedaj dobro izvrševal. Dokaz za to mu je zaupanje, ki si ga je posebno v vojskinem času pridobil in sicer med slovenskim vojaštvom in slovenskim ljudstvom doma. Danes šteje nad 23.000 naročnikov. U-redništvo in upravništvo se bo trudilo, da bode tudi po novem letu storilo svojo dolžnost. Za to se naj stari naročniki zopet in novi nanovo oglasijo. „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Dr. Janez Elvang, Krek. Velik kmečki in delavski prijatelj. Slovenski kmet in delavec je vs ikemu rad hvaležen, kdorkoli mu je prijazen, Svoje srce pa da človeku, o katerem ve, da dela in se trudi zanj. Za to bo povsod, kjerkoli prebivajo zavedni slovenski kmetje in delavci, zavladalo veselje in hvaležnost, da je Bog dal velikemu njihovemu prijatelju, dr. Janezu Ev. Kreku, doživeti na božični dan 501etnico njegovega rojstva. Prva knjiga, katero je dr. Krek spisal, je bila „Črno bukve kmečkega stanu." V njej je zarisal program za svoje življenje: pomagati bednemu slovenskemu ljudstvu do napredka. Z velikimi talenti, ki mu jih je Bog podaril, in z obsežnim znanjem se je poprijel dela, da izvrši svoj program. Le vkup, le vkup ubog!a gmajna, je klical Slovencem, ter jih zbiral na Odlikovanci slovenskošta-jerskega pešpolka št. 87. V tretji in četrti italijanski ofenzivi si je naš slovenskoštajerski pešpolk štev. 87 priboril nevenlji- Bronasto svetinjo so dobili: Praporščaki Franc Lischka, josip Cvetko, I|V. Kapalka, Ad. Kohout; štabni narednik Viktor Notar; Ivan Lemeš; narednik Peter Schwarz; četovodja tit. narednik Robert Sovič; polkovni trotten t ač J. Kunst; četovodje Franc EmeršiČ, Ivan Kojcan, Vincenc Vogel, Ig. Smole, Albin Petovar, desetniki tit. četovodje Peter Rozdne, Ivan Otorupec in Mat. Worina; četovodja Valentin Juc; desetniki G. Smigoc, F. Vrečko, Jakob Koželj, G. Rastovšek, Mat. Lahuta, Mart. Cai 1 Anton Ogrizek, Josip Koželj, Franc Doki. Fr. Orešek, Mat. Plečko, Mihael Romih, Ed. Srdinko, M. Simon Sinko, Franc Studenka, Josip Strehar, poddesetnik tit. desetnik Franc Rois, poddesetniki Tvan Bizjak, Kari Deželak, Jakob Eckschlager, F. Gobeo, Rudolf Hert č, Jakob Kochmann, Franc Mostar, Jos. Perko, Anton Pukl, Anton Skoro, Anton Strniša, Li Stran 2. SLOVENSKI 60SP0DÂH. 30, decembra 1015. Klemene, Anton Kralj, Jakob Grassi, Alojz Juršič, Ernest Brodnik, Ivan Augustin, Anton Vasle, B0štj. Vaukmann, Ferdinand Timošek, Ivan Plahuta, Ivan Klemenčič, enoletni prostovoljec 111, poddesetnik Iv. Moser, pešci Mih. Abram, Ivan Arbeiter, Iv. Bohm, Štefan Babič, Ivan Belina, Anton Božičnik, F. Centrih, Blaž Carinšek, Peter Danelan, 'Matevž Demšar, Alojz Furlan, Franc Fritz, Alojz Filipič, Ivan Pe-gus, Alojz Golčer, Josip HomŠek, Pavel Hojnik, Anton Horvatin, Franc Horvat, Leopold Iršič, Franc IršiČ, Tomaž Jančer, Ivan Jamšek, Franc Jančič, Martin Javornik, Ivan Kresnik, Robert Kolenz, Ant. Kralj, Franc Krajnc, Kari Legvart, Anton .Majcen, Jernej Medved, Josip Metličar, And. Močnik, Anton Ortl, Silvester Podbregar, Rudolf Polak, Franc Potočnik, Ivan Pšeničnik, Josip Poznič, Leopold Plahu ta, Abraham Russeg, Anton RepiČ, Jurij Skvorc, V. Slatner, Jakob Saferič, Josip Stopar, Alojz Spoettl, Martin Uranjek, Mat. Viskovič, And. Volaj, j. Trobeč, Josip Macuh, Franc Bračič, Ignacij Dvornik, Vincenc Hutter, Franc Began, Albert Žitek, Štefan Slachtič, Franc Kodrun, Anton Ratajc, Franc Pre-tenhofer, Ivan GoIyja, Ivan Lesjak, Anton Popovič, Ivan Kinop, Valentin Kopše, Josip Korošec, Matjaš Bogta, Jakob Bračič, Kari Brečko, Anton Lakovič, Vincenc Gaberšek, Josip Gans, Vincenc Sojko, And. Kociper, Anton Greslovič, Ivan Voncko, Franc Mu-sda, Josip Erivec, Anton Kramberger, Teod. Seneč-nik, Martin Mirnik, Štefan Ropar, Josip Dillich, K. Drevenšek, Anton Golob, Anton Uratanar, R. Majer, Ivan Marinelli, Ivan Hierz, Franc Perkovič, Anton Jaušovnik, Ivan Jurgec, Ivan Hribernik, Franc Soba, Štefan Pernelc, Franc Lipovt, Franc Vezenik, F. Franc Fosriarič, Franc Imperl, Angelo 'MoreliČ, Iv. Levovnik, Josip Kaljza, Jakob Pire, Josip Bač, Jakob Lah, Častniški sluga Franc Kulmer, Franc Pa-minc, Anton Kovačič; sanitetni kadet Kari Tomsa; pešec Aleksander Chowaniec, Pohvalno priznanje.so dobili. Desetnik Majcs Stigar, poddesetnik Franc Koj-nik, pešča Martin Jevnišek in Jurij Pesanic; kadet Stanislav Premelc, Četovodja tit. narednik M. Kram-beršek, četovodja Oskar Appel, desetniki Jak. Eckl, Rudolf Dečman, Ig. Ursancl; poddesetnik tit. desetnik Josip Majcen; poddesetniki Franc Vidovič, Fran Klobasa, Franc Robnik, Franc Farkaš, Alojz Rivec, Ivan Babič, Franc Geničar, Franc Vozlič, Fr. Bar-bej, Franc Cevirn, Vinc. Wallner, pešci josip Svigl, Franc Rednak, Jernej Kokotec, Franc Ostruh, Fran Sovec, Martin Srebočan, Anton Girandon, Fr. Cetl, Bogomir Klančnilc, Ivan Kocat, Mat. Kokovic, Fran Budja, Franc Sagmeister, Ivan Plajnšek, Jos, Ver-bošek, Ignac Klethofer, Franc Radoslovnik, Anton Brečko, Ivan Peseč, Anton Pust, Ivan Trpin, Ivan Grubelnik, Anton Krofi, Ivan Blaževič, desetnik Fr. Volej, pešci Alojz Busser, Mat. Petrič, Franc Založnik, Anton Zgalin, Vincenc Kralj, Henrik Gmičer, Jakob Klemen, Valentin Kuher, Jakob Damiš, Fran Ivanuša, Ludovik Furlani, Jurij Lorber, Ivan Bor-don, Josip Grbec, Ivan Ačinko, Filip Pirš. | duha. Toda v spomin na težki čas ste ponesli s se-| boj srebrno častno svetinjo Rudečega križa z vojnim okraskom. Junakinje, Veliko se je že pripovedovalo o krasnem duhu, ki preveva polke naših alpskih dežel, o veselju do boja, s katerim odhajajo na bojišče, o junaškem pogumu, s katerim se bijejo, o nezmagljivi kljubovalno-sti, s katero znajo umreti. Se nezapeta pa je pesem 0 o n i h h č e r a h A 1 p, ki vredne svojih očetov, mož, bratov v vojski razvijajo svoje tiho junaštvo ne le doma v bolnišnicah in lacaretih, marveč tudi zu- 1 j na bojišču, na obvezovališčih in v bolnišnicah; ki slede Četam na maršu v zimskem viharju in poletni vročini ter v bojnem hrupu bde naid njihovim življenjem, kakor dobri duhovi domačije. Tako sta bili v Celovcu dve sestri Rudečega križa, Ana P i n t e r in Ivana B r a n d n e r, ki sta se takoj j o izbruhu vojne prostovoljno javili v službo 7 ¡ leme ito stvar in začeli svoje blagonosno delova-i e. Toda kmalu ji ni več trpelo doma. Hoteli sta le vuj! a b .¡išče, kjer se je boril celovški polk — sedmi pešpolk; tam je njuno pravo mesto, tam sta mo-bit, eč nego strežnici, tam sta mogli pomagati, oh žiti, navduševati in tako poseči v boj sam. Začetkom decembra 1914 sta odrinili z nadomestnim od-de- om selmili ven k oolku, ki sta mu potem sledili , vseh marših in v vseh bojih brez vsakega ozira , ju no osebo, na življenje in zdravje, vedno neu-r >r i. Kakor vsak drug vojak sta trpeli vročino in i z in vse napore bojev v Karpatih, na maršu ve-o zgled vztrajnosti in neutrudljivosti, na obvezova-i, v boju za marsikakega smrtno-ranjenega re-; 'ni angel. V gorah je nastopila zima z vsemi svojimi greli • ■ i a strahotami, onidve ste vršili svojo dolžnost' v/i ajali. Počasi je prišla pomlad in za poraženimi i -s-imi masami je šlo ven na planjavo, obe hrabri sestri še vedno spredaj, še vedno nezlomljenega italijansko bojišče. Od Binkošti do Božiča že traja vojska z Lahi, toda Lah še ni dalje prišel kakOr od Binkošti do Bo žiča. Odkar so morali Lahi z zadnjo ofenzivo začetkoma decembra nehati, ni več posebnih bojev na tem bojišču. Toda popolnega miru seveda tudi ni. Artile-rija ne miruje in tuintam se spustijo tudi slabejše in-fanterijske čete proti nam. Grof Kadorna mora imeti nekaj gradiva za uradna poročila, kajti vsak dan vendar ne more več poročati o megli, mrazu ali o snegu. Od naših slovenskih vojakov smo dobili tokrat veliko dopisov, katere z veseljem priobčujemo. Pozdravljamo naše vrle slovenske sinove na bojnih poljanah! j:\epristransiia sodba o italijanskih neuspehih, Kodanjski list „Evtrabladet" piše: Italijanski niapadi ob Soči niso imeli dosedaj nobenega uspeha. Italijani so v toliko na boljšem, ker ne vihra vojska v njihovi deželi. Prekoračili so takoj slabo utrjeno mejo, ker se je nahajala avstrijska glavna obrambna črta ob Soči, toda Italijani so si v sedmih mescih te vojne razbijali svoje glave, dosegli pa niso nobenega uspeha. Na binkoštno nedeljo je Salandra napovedal vojsko. Sedaj so že minuli božični prazniki m Salandra še niti Gorice ni mogel dobiti. Žrtvoval je že na stotisoče vojakov, stroški znašajo že dosedaj več milijard, prišel pa ni dalje, nego od Binkošti do Božiča. Naša armada na soški fronti Italijanski list „Corriere della Sera" piše, da ima Avstrija proti Italiji postavljenih najmanj 25 divizij, sestavljenih po treh četrtinah, iz prvovrstnih čet. Vsaka divizija šteje 32 do 40 bataljonov, tako da mora biti vsega moštva okoli 800.000 mož, ki stoji sedaj proti Italiji od Stilfserskega sedla ob Švici do Jadranskega morja. Armada se deli v tri skupine: Soška armada generala Boroeviča ima eno četrtino avstrijske armade: oba zbora iz Gradca in iz ¡Temešvara in vsled vojne s Srbijo posebno za boje v gorovju izvežbana 15. in IG. armadna zbora, všte-vši posebne čete, pa brez rezerv (15 divizij), od katerih je nad polovico razdeljenih po Krasu. Med levim (soškim) in desnim (južnotirolskim) krilom stoječa armada R o h r o v a sestoji iz štirih v okolišu Bovca in Predela se na.hajajočih divizij prvovrstnih, gorskih čet. Južno-Tirolsko brani okoli 130 bataljonov, dobra j polovica izbornih linijskih čet. V nekaterih listih navedeno število po največ 350.000 avstro-ogrskih vojakov potemtakem ne odgovarja resnici. Tojechv i M Z dovoljenjem našega vrhovnega poveljstva se na laškiem bojišču mudi poseben poročevalec švicarskega lista „Journal de Geneve." Svojemu listu je poslal celo vrsto člankov, polnih neomejene hvale našim Četam. Avstrijci imajo vse postojanke, za katere se vrši boj že od začetka vojne, trdno in nezmanjšano v svojih rokah. Vse drugačne govorice so neresnične. Vkljub najhujšim naporom, da bi prišli naprej, Italijani niso ničesar dosegli. Toda pri tem ne odločuje posebnost ozemlja avstrijskih brambnih postojank, ampak požrtvovalnost, odpornost in trdna odločnost avstrijske armade. Priznati se mora, da avstrijske čete, pa naj si bodo Nemci, Ogri, Cehi, Ru-muni. Slovenci ali Hrvati, delajo take čudeže s svojim junaštvom in veličastnim zaupanjem. General Boroevič je zatrjeval poročevalcu, kako neomagljivo je njegovo zaupanje v avstrijske čete, ki so dosegle, da se vojni položaj od 24. maja ni iz-premenil. Vsi sovražnikovi sunki so se razbili brez uspeha. Italijani so hrabri nasprotniki, ki se ne u-strašijo nobenih žrtev in trpe grozne izgube, toda ko bo zgodovinar pisal o teh bojih, bo kar zastala beseda pri občudovanju teh veličastnih dejanj avstrijske armade. Na Krnu vlada hud mraz, toplomer kaže večkrat 22 stopinj pod ničlo. Naši imajo svoje postojanko zavarovane z vrečami peska, ki so močno zmrznjene. Vsak nov sneg pokrije mrtva trupla, ki kar v obilici leže nepokopana. na gorovju. Bel sneženi mrliški prt je razprostrt nad stotinami in stotinami ne-pokopanih mrličev, V strelskih jarkih imajo vojaki ležišča postlana s senom in slamo. Strelski jarki so ponekod oddaljeni od sovražnih komaj 40 do 50 metrov. Lahi tožijo, da jih zebe in da jim vsak večer zmrzne več vojakov. „Narod slovenski, k nesmrtni slavi tvoji se naše sile boré," v Četovodja Roman Bende nam piše dne 16. dee, s soške fronte: Danes je bilo pri našem bataljonu slovesno odlikovanje. Dobili smo razmeroma zelo veliko odlikovanj, odkar se bijemo za prava naša. Človek bi mislil, da po tako dolgem času ni več krvi, ne življenja v nas, a v nas je še krepka volja in moč — brez moči je pa zavratni mačjak proti nam. četudi se z-druži s peklenskimi močmi i Vi doma dobivate dan na dan poročila o težkih bojih, ki divjajo ob naši fronti, ne more si pa nikdo predstavljati, koliko in kaj pretrpimo, ker okolnosti zabranjujejo natančna poročila. Sledimo pač v slavo slovenskega imena kratkemu, a velepomembnemu geslu našega generala pL Boroeviča: „Vzdržati!" Mi tu na braniku zemlje naših očetov predobro vemo, da sočustvujete z nami in da občudujete našo vstrajnost. Isto nam je sporočil naš brigadir general Globočnik, kar dviga v naših srcih pogum in ponos, kerne za osebno slavo.(ki je ničeva), ampak v slavo slovenskega imena se bore naše sile! Mnogo ste čuli o slavno odbitem laškem navalu ob tretji bitki ob Soči — odlikovanja za to je žel slavni 87. pešpolk in deloma naš polk. Izmed mnogih pohvalnih priznanj in svetinj — bronastih in srebrnih II. reda — so dobili velike» srebrne svetinje za hrabrost I. reda narednik H. Vollmaier iz Selnice ob Dravi (že odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. reda) desetnik Purgaj (drugič odlikovan), Konrad Muršec iz Slov. goric, tit. desetnik Blažič J., e~ noletni prostovoljec-četovodja Prah in moja malenkost (že odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo H. reda, bronasto svetinjo in pohvalnim priznanjem z-bornega poveljstva). Dodatno k mojemu poročilu moram poročati, da sem pomotoma izpustil padlega učitelja Mirka Kovačič. ki je po smrti odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem, prejel danes srebrno hrabrostno svetinjo I. reda. Prerano je odšel od nas mlad junak na polju nesebične krščanske ljubezni, ni mu bilo dano, dočakati slovesne dekoracije. Kakor o nas, velja tudi o njem geslo začetkom mojega skromnega poročila: „jNarod slovenski k nesmrtni slavi, Tvoji se naše sile bore!" Saj ste Slovenci Josip Založnik nam piše dne 19. decembra a italijanskega bojišča: Imel sem prijatelja, tako dobrega in blagega, da ga je na prvi pogled moral vzljubiti vsak človek. Prvič, ko sem ga videl, se mi je dopadel njegov s-melu ajoči se obraz. Vprašal sem ga, kje je doma, a on je vprašal mene, pa sva si bila prijatelja, dokler naju ni ločila kruta smrt. Bil je vedno vesel. Sredi toče sovražnih granat me je smehljajoč vprašal: „Ai tulijo, kaj ne?" „Tulijo, tulijo, pa še bodo bolj tulili, Verjami", tako mu rečem, „Lahi nekaj nameravajo," On se nasmehne in reče: „Nameravajo ali ne nameravajo. Slovenci smo skala in preko te skale ne pri-pležeo. Verjami!" Komaj je izgovoril zadnje besede, že zakliče naš stotnik: „Halo, polovica stotnije na desno! Bojna črta je oslabi ena. Lah se pripravlja k napadu." Brzo zgrabim puško, z drugo roko stisnem vrečo s patronami in že sem korakal za drugimi po strelskem jarku navzgor. Prijatelj pa je ostal na starem mestu. Revež pač ni mislil, da bo ležal zvečer mrzel, krvav, na kameniti zemlji. Upognjeni smo korakali drug za drugim. Nad nami in za nami so tulile granate svojo smrtno pesem. Na mestu smo. Poiščemo si zasilna kritja, večinoma razbita po granatah. Hrabri stotnik hodi p® strelskem jarku. Ne boji se ne granat in ne šrapne-lov. „Fantje, hrabro so držite! Lah bo napadal. Ali prodreti ne sme! Saj ste Slovenci!" S temi besedami nam je vlil toliko poguma v srca, da smo komaj čakali izdajalskega Laha. Granate in šrapneli so bučah in tulili po zraku, tako na gosto, kakor komarji v vročem poletju. Eksplodirali so na desno in levo, žalibog tudi v naša kritja. Kamenje je frčalo na vse strani, majhni in večji kosi železa, še vroči, brenče kakor sršeni, Če jih razdražiš. Klicanja ranjencev, vzdihovanja umirajočih niti ne slišiš v tem strašnem pišu in gromu. Ali kaj je tam? Ali se ne plazijo sovragi tam za cestnim zidom? Da, že so se razvili v rojno črto proti nam. Že so se oglasili tudi naši psički (lahka artilerija). Naše granate so grozno pustošile v laških vrstah. Večina jih je padla, drugi so zbežali. A Laha je mnogo. Druga rojna črti je bila gostejša od prve; nato še tretja, in vse se navalijo na nas. Da-si padajo od naših granat, od naših pušk, vendar se preriejo nekatere gruče do naše žične ograje. „Bajonet na puško! Pripravite se na protinapad!" „Halo! Otvorito ročne granate! Ena, dve, tri! Vrzite!" In strašno so učinkovale ročne granate. Tretjina Lahov obleži, drugi zbeže v divjem begu. Hura, zmaga je naša, sovražnik je uničen, odbit! Stotnik nas je pohvalil. Topovi so utihnili, naši in sovražni. Mrači se. Korakamo na svoja stara mesta, kar nas je še zdravih. Izgub imamo precej, a sovražnik jih ima gotovo desetkrat toliko. Od daleč zagledam svoje kritje. (Ob, groza! Strehe nikjer, in vreče na vsaki strani. Kje je moj prijatelj? V nekaj korakih sem tam. Moj Bog, spotaknem se na vreči in padem ravno na svojega tovariša, krvavega, mrtvega. O groza! Ležal je na hrbtu, roki je držal ena vrh druge na veliki rani, ki mu jo je naredil velik kos železa na prsih. V obrazu pa je bil lep, seveda bled, a oči je imel zaprte, drsi mu jih ni nihče za-tisnil. Pridejo sanitetni vojaki. Jaz sem ga zadnjič pogledal, nato poljubil na čelo in v trenutku sem si želel smrti. Jokal pa nisem, dasi bi se rad. V grlu me je davilo, da sem koma] dihal. Kil je moj najboljši tovariš ali granata izdajalskega Laha ga je ubila, ki se mu je še hotelo po življenju, Maščevanje, Tebi, izdajalski morilec! Drugo jutro so pokopali tega mojega tovariša na vojaškem pokopališču. Majhen lesen križ je usajen na njegov grob. Krog groba kamenje, prst nekoliko zrahljana. Ti pa, dragi in nepozabni mi tovariš, spavaj sladko v kameniti kraški zemlji! — Josip Založnik. Domobranski polk kranjskih Janezov. Drameljčan Blaž Jesenek nam piše: Prijetno je brati v raznih slovenskih časopisih o hrabrosti slovenskih polkov. Po pravici se pa sme tudi imenovati med najhrabrejše polke kranjski domobranski pešpolk štev. 27. Ta polk je sestavljen iz večine samih kranjskih Janezov. Spočetka vojske je v Galiciji in v Karpatih nepremakljiv stal nasproti lOkrat, pa tudi 20kratni sovražni premoči, a sovražnik ni nikdar predrl njegovih vrst./Imel je ta polk hrabrih Janezov vedno nalogo stati v bojni črti, koder so bili najljutejši krvavi boji. Veselo je bilo opazovati to neustrašene Janeze, kadar se je zakričalo: Naprej! Podili so preplašene Ruse, da je bilo joj. Kadar pa je imel polk odmor, ni se pokazala na mošjtvu nika-ka utrujenost. Vzlio večkrat napornim maršem in še drugim neprilikam so se hitro ti veseli Janezi spravili v gruče in zapeli mile slovenske pesmi, da se je razlegalo daleč naokrog. Veliko število odlikovanj je tudi pri tem polku in marsikateremu hrabremu Janezu se blešči hrabrostna svetinja na njegovih junaških prsih. Mesca avgusta je pa bil tudi ta polk poklican nad kletega polentarja, tudi tukaj ima ta polk nepopisno težko nalogo, boriti se mora v visokih gorah v strmem skalovju, v že precej debelem snegu, in občutni zimi. Noč in dan ga polentarji obmetavajo z debelim in drobnim železjem, rušijo se pečine, podira se skalovje, ali tem hrabrim Janezom ne upade pogum. Kadar je kaj Odmora, se zasliši zopet njih milo slovensko petje, s katerim se dela polentarju še večjo jezo. Po pravici je ta polk ponos kranjske dežele in vsega slovenskega naroda. Sveti večer na južnem bojišču. Piše Vekoslav Mašilo. V s; ominu ostane nam prostovoljnim strelcem prvi Božič, ki smo ga praznovali na bojnem r°Iiu-Daleč od rodne domače grude smo se zbrali okrog božičnega drevesca, V domovini so se veselo oglašali zvonovi, a tu med nami je pa vladal tihi, svečani mir; še topovi, ki so prej dan za dnem gromeli ter neprenehoma peli grozno pesem smrti, so obmolknili. Brez donenja zvonov, brez božičnice smo j reži-veli božični večer 1915. Pred lepo ozialjšanim bož č-nim drevesom smo se zbrali ter zapeli par božičnih pesmi. Nato nam je stotnik Tomašek razložil pomen tega večera na fronti ter nam vsem skupaj voščil v kraisnem nagovoru vesele božične prafcnikfe. Na to smo še zapeli cesarsko himno ter z navdušenimi ži-vijo-klici na našega i resvitlega sivolasega vladarja končali ta večer. Pričelo se je z razdelitvijo božičnih daril, ki so nam jih darovali naši dragi v domovini. Za to se jim tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno strelci iz Vranskeca smo dolžni prav obilo zahvale preč. g. župniku, g. Schvventnerju in gdč. Ljudmili LauriČ, ki se je posebno trudila z nabiranjem božičnih darov za nas. Nadalje se zahvaljuje moštvo prvega vo'a veleč. g. poročniku Karolu Ledinek in njegovi blagi soprogi za veledušen dar. Nadalje gdč. M. Trogerjevi in sploh vsem iz Mozirja, ki so nam z božičnimi darovi napravili obilo veselja. Minila in ugasnila je krasota božičnega večera, a hvaležnost, ki jo gojimo do Vas, dragi nam darovalci, ne ugasne nikdar v najših srcih. Želimo pa Vam veselo in srečno novo leto 1016. — Vranski in mozirski prostovoljni strelci: Vekoslav Mašilo, M. Papež, Kari Sisel, Franc Skraber, Josip Troger, če-tovodja., Franc Veleja, Oosip Krumpačnik in drugi. 10 proti 50 Janez Polh, doma od Sv. Duha v Ločah, piše z italijanskega bojišča svojim starišem: Tukaj imamo že tako mrzlo zimo, da na Štajerskem ni v najhujši zimi tako mrzlo. Vedno morar mo biti na prostem. A upam, da nam bo že Bog pomagal, kakor nam je do sedaj. Bliža se Novo leto. A navadno je ob vsakem prazniku najslabše, ker takrat Italijani najrajši napadajo. Pa naj le napadajo, saj nikamor ne pridejo s svojim „prodiranjem." Klestimo jih pač mi, jim nič ne Ostanemo dolžni. Ako preveč po polenti diši, jo p'a še mi malo posolimo s Šrapneli in granatami, pa se takoj tega duha iznebi-mo. Strahu nam ne delajo nobenega; čisto nič se jih ne bojimo. Bil sem ria ponočni patrulji ter smo prišli skupaj s polentarji. Bilo jih je čez 50, nas pa le 10. Imeli smo hud boj, pa smo jih nekaj ubili, 10 u-jeli, drugi pa so junaško zbežali. Tako so hrabri! Mi pa ne odnehamo do zadnje kaplje krvi, do zadnjega moža, saj branimo našo ljubo slovensko in av-st rsko domovino. Imamo slabe čase, včaših pa tudi dobre. Dostikrat se spravimo mi Slovenci skupaj, ter si zapojemo kako našo narodno pesem. Veselo Novo leto! L Ski t a- *> >t t o h<» hodil po »i i h Z italijanskega bojišča se nam piše: Nahajamo se v rezervi ter se prav dobro počutimo. Čakamo pa že zopet nestrpno časa, ko se zaže-nemo z golim nožem in bajonetom na hinavskega Iš-karijota ter se majščujemo za naše brate in prijatelje. Nad grdinom, ki hoče teptati naše slovensko o-zemlje, uničiti nam vero in materni jezik, se bodemo slovenski vojaki še pošteno maščevali. Toda dokler stojimo slovenski fantje in možje na straži ob Soči, ne bo kuhal Lah polente, popravljal dežnikov, ne vezal piskrov in brusil nožev in ne rezal šip v naši prekrasni domovini, Prej mora teči Soča v breg, kakor bo lakomni anarhist tlačil naša tla. Ko bodo liribci zeleneli, pa se vrnemo zopet k našim dragim, rta, milo nam domovje, svesti zmage in časti, za kar se že zdaj, priporočamo materam in ženam v gorečo molitev za srečno vrnitev, slovensko-štajerskim mladenkam pa za šopke. Na srečno svidenje v novem letu! — Ivo Vihar, računski podčastnik iz Frama, J. Ferenc, četovodja iz Ljutomera, desetniki Cokan iz Žalca, Gruber iz Orehove vasi pri Ptuju, Kmetec iz Haloz, pešec Stepihar iz Celja, Ko-lar iz Polskave, Stump iz Poljčan, FinguŠt iz Rač, FreŠer iz Frama in več drugih. Brata je spoznal po „juckanju" Rudolf Zeletinger od Sv. Jurija v Slov. goric, nam piše: Dne 22. oktobra, zjutraj ob 8. uri, sem bil ranjen in isti dan popoldan pa brat Anton na hribu pri Tržiču. Hvala Bogu, da naju niso Lahi zelo poškodovali. Jokajoč sva se z bratom poslovila, drug od drugega. Težko sem zapustil svoje dobre prijatelje, ld smo se hrabro borili pred sovražnikom. Dogodki, katere smo uživali v bojni črti, so bili grozni, ne dajo se popisati,, Smem reči: Več žalostnih dni sva imela z bratom, kakor veselih. Najhujše pa je to, ako mora iti revni vojak v tujem kraju v temni noči na stražo. Seveda se mora mirno plazit, kakor maček na miš, na sovražnika, da ne prileze Lah v naše okope. Nisem imel upanja, da bi še kedaj mogel obiskati svojo ljubo domovino in farno cerkev Sv. Jurija. Ali vendar, ljubi Jezus, Marija in sv. Jožef so nas obvarovali in pripeljali nazaj v slovenski kraj. Oh, veselje in mir v našem slovenskem kraju se ne da popisati. Tukaj ni slišati bombardiranja teh groznih topov, tudi pred kamenjem je Človek zavarovan. Moj tretji brat Matija še živi. Pisal mi je iz neko graške bolnišnice. Od nj,ega nisem dalje časa dobil nobenega poročila, Bil je v Galiciji pet mescev in sedaj pa na italijanskem bojišču štiri mesce. Ko smo bili vsi trije v Galiciji, sem ga slišal neko noč zaju-ckati, ko sem bil na straži. Poznal sem dobro njegov glas. Ko sem bil ranjen in smo marširali na kolodvor, sem opazil bataljon moštva, ki je marširalo že proti bojni črti. Opazil sem zopet svojega najmlajšega brata Miroslava. Seveda on me ni poznal. Bil sem črn, kakor kovač. Imel sem glavo obvezano, in sem bil ves kosmat. Poklical sem ga po imenu. Skočil je k meni in zakričal: Rudolf! Poljubila še sva drug drugega, poslovila se s solznimi očmi. Marši-r°l som naprej proti kolodvoru. Cez 14 dni dobim porodilo, da je tudi ta brat ranjen; ima šest ran. On o v Zagrebu v bolnišnici. Se prej, ko je prišel Miroslav v bojno črto, je sreČil zopet mojega brata ranjenega, s katerim sva bila osem mescev v bojni črti. Tudi tega ni poznal. Ali ni to nekaj strašnega, d'-» brkt brata ne pozna? Anton pa je poklical. Miroslav je skočil k njemu. Brata sta se poljubila in s solznimi očmi pozdravljala. Upanje imamo, da bomo vsi kmalu ozdraveli in se zopet vrnili nazaj v bojno črto, da se zo;"!et poskusimo z Lahi. Ko smo prišli ranjenci v ljubljansko bolnišnico. so nas zelo lepo sprejeli, slovenske gospe so nam pokladale lepa darila. Bil sem v uršulinskem samostanu v bolnišnici, kjer sem se prvokrat v osm'h mo-soih sladko naspal. $tiri dni sem spal brez prenehanja. Srčna hvala naj bo strežnikom, kako lepo nam so : tregli; nikdar jim ne moremo mi revni vojaki tega vrniti. Naj jim Bog povrne! Od tam sem se odpeljal na Dunaj v bolnišnico. Tudi tam so nam stregli kia,kor malim otrokom. Usmiljene sestre so nas imenovale za svoje otročiče, tudi njim se stotero zaliva^ lim. In sedaj pa sem iz bolnišnice prestavljen v Maribor, Bil sem tako srečen, da sem obiskal svojo ljubo domovino. Veseli me, da sem našel svoje domače vse pri najboljšem zdravju. Samo to me boli, da se nekatere babure še iz tega norčujejo, če mi revni vojaki kaj pišemo v „Slovenskega Gospodarja." 'Moja mamica so dobili od presvitlega cesarja, kakor ste že pisali v „'Slovenskem Gosrodarju", lepo nagrado za sedem sinov-vojakov. Vseh sedem bratov-vpjakov. pozdravlja vse 5i-tatelje „Slovenskega Gospodarja": France, Vincenc, Matijh, Rudolf, Anton, Avgust in Miroslav Zeletinger. Italijanski poraz v južnih Tirolah. Na višinah na izhofdni strani reke Adiže v južnih Tirolah so se vršili zadnje dni živahni boji. — Dno 26, decembra je v boju južno od mesta Rovereto izgubil sovražnik 200 mrtvih in ranjenih. Rusko bojišče. Rusi so se v Besarabiji že delj časa pripravljali na nova vojna podvzetja. Računalo se je na to, da bo ruska armada udarila iz Besarabije čez Ru-munijo nad Bolgare. A ko so Rusi uvideli, da Srbije ne morejo več rešiti, so začeli pošiljati svoje čete proti naši fronti ob bukovinsko-besarabski meji. Na Sveto noč so .začeli Rusi močno napadati naše tarno-šnje postojanke. Pred infanterijskim napadanjem je ruska artilerija cel dan, dne 24. decembra, naše postojanke na celi fronti ob bukovinsko-besarabski meji srdito obstreljevala. Boj je trajal celo noč. Naskok je sledil naskoku, bojna sreča, se je nagibala sedaj na to, sedaj n'a ono stran. Proti jutru so bili sovražni napadi zmagovito odbiti. Naše postojanke so vse ostale trdno- v naših rokah. Dne 27. decembra so se srditi ruski napadi zopet obnovili. Posebno srditi so bili boji severno od bukovinskega mestieca Toporuc. Boj je bil izredno hud. Rusi so napadali v 15 do 16 vrstah, katere so sledile tesno druga drugi. Ko so naše strojne puške, topovi in krogle navadnih pušk pokosile prve vrste, so preko mrtvih Rusov bile gnane nove čete v boj. Naši so popoldne dne 27. decembra odbili kar pet ogromnih sovražnih napadov. Ruski poveljnik je hotel za vsako ceno predreti našo fronto. A vse je bilo zaman; naši so krepko obdržali svoje postojanke. Ruske izgube so ogromne. Ali se bo sedaj ruska ofenziva nadaljevala na celi ruski fronti, še ni jasno. Mogoče, da je ruska o-fenziva ob Besarabiji začetek sotvražne ofenzive na vseh bojiščih. Izključeno pa tudi ni, da hoče rusko armadno vodstvo podariti ruskemu narodu za Božič nekaj uspehov. Suši napadajo. Janez Kodrič iz Križeče vasi v Studenicah piše starišem z ruskega bojišča: NocOj sem sanjal, da sem bil doma in zdaj v jutro sem dobil karto od vas, za katero se vam prav lepo zahvalim. Naznanim vam, da je zdaj štiri dni tukaj tako, da še nikdar ni bilo, odkar svet stoji. — Granate in šrapneli padajo tako na gosto in tako hudo, da mora začeti zemlja goreti. Kadi se in smrad je, da je groza in Rusi padajo kakor slama, pa tudi na naši strani je nekaj izgub. Včeraj je bil v prsa ranjen moj najboljši tovariš, s katerim sva bila zmi-raj skupaj, sva skupaj prenašala vse težave, pa sedaj me je zapustil, ker je moral v bolnišnico. Mi se nahajamo na majhnem hribu 50 m visokem, z nami je tudi nek hrvaški pešpolk. Naš hrib so predvčerajšnjim Rusi štirikrat naskočili, pa v najlepšem vremenu, da smo jih od daleč videli, kako letijo in štur-majo na nas. Seveda jih je prišlo vse črno, petkrat več kot naših, pa vsakokrat so se morali z velikimi izgubami nazaj obrniti. To vam je divjanje, kadar se začne naskok. Naši kričijo „Hura" in Rusi „Haj-la" in potem se začne klanje z bajoneti. To je krik in stoklanje in javkanje, da je groza. Ranjenci in mrtvi ležijo po tleh v krvi. Kdor kaj takega ne vidi na lastne oči, si ne more predstavljati to grozo. V-čeraj so Rusi napadli na desno od nas pešpolk ?tev .., pa tudi tam so bili odbiti in danes pa napadajo na levo od nas na pešpolk Štev. ... Bog nam pomagaj in ljuba mati božja Marija, da bi lahko odbili ta velik' ruski načrt. Tudi vas domače prosim, da nam Rtran i *» t o v n X' s « » «os'.o v? H; 30. decembra 1915. pomagate z molitvijo. Jaz se zmiraj spominjam na Boga in Marijo, ker tukaj sedim v strelskem jarku m vam pišem. Nad menoj pa žvižgajo granate in šrap-neli i 11 krogle iz pušk, da bi človek kar oglušil. ,ia naš hrib že ima toliko jam od granat, da ni za popisati. Jaz sem še zdaj zmiraj zdrav, hvala Bogu. A gotovo pomagajo vaše molitve, da sem še pri zdravju. Tudi zanaprej se izročim Marijinemu varstvu. — Precej mrzlo je že tukaj v Galiciji. Pa zdaj še že gre. Mi se nahajamo v bližini lepega mesta Bušaš. Pisali ste že, da je pri vas dobra letina. Tukaj-le v Galiciji je bilo prav lepo po poljih; samo vinogradov tukai ne poznajo. Kar sem v Galiciji, še nisem videl vinske trte. — Prav lepo vas pozdravim vaš sin — Janez. Kaj delam® pijoniril na bojišču? Z ruMCsa bojišča se nam piše: Večkrat bi bil že rad kaj pisal za „.Gospodarja", a žalibog, da tudi pionir pri najboljši volji dostikrat nima časa za pisanje. Vsak piše le naglo kako kartico domačim v pozdrav. Nisem še pozabil na drago domovino in rojake, ampak kljub vsem vojnim neprijetnostim mislim vsak dan nanjo in na svoje drage. Tem lažie še pa zato, ker dobivam vedno naše liste, kakor „Slovenski Gospodaren „Stražo", ki prinašata razne novice iz domačih krajev in tudi iz drugih bojišč od naših nekdanjih tovarišev, slovenskih vojakov, ki se povsod hrabro bore. Tukaj se moram najsrčnejše zahvaliti v imenu tovarišev velečastifeemu gospodu profesorju dr. Antonu "Jerovšek, ravnatelju Cinlove tiskarne, da mi tako redno pošilja časnike brezplačno. To veliko požrtvovalnost mu naj Bog stotero povrne! Komaj čakamo dneva, ko pride vojna pošta, da dobimo naše prijatelje, siovenske liste, ki jih ne vržemo vstran, dokler niso prečitani do zadnjega stavka Prvič hočem malo na kratko popisati, kaj so dela pionirjev v vojski. Naša prva in najbolj odgovorna naloga je, delati vojne mostove. Ko se sovražnik umakne čez kako večjo vodo nazaj, morajo pionirji prvi za pešci iti naprej. Pešci si naredijo s pomočjo svojih pionirjev za silo kakšno brv, toliko da lahko spravijo nekaj svojih čet čez-. Hitro potem dojde pio-nir-stotnija, ko še dostikrat sovražnik strelja nazaj iz raznih kalibrov, in v par urah je \pjni most gotov. Nato pride še več pešcev čez narejen most. ter poljska in potem tudi težka artilerija» Med tem časom morajo pionirji držati posebno pripravo, in sicer na vsakem pclju eden s kijem in -vrvjo ter v plavajoči podlagi po eden ali dva pa pripravljena s kavlji. Vsi ti imajo dolžnost paziti če pri nočni vožnji čez most kaj pokne, ali če voda prince kaj takšnega kar bi most poškodovalo ali neuporabnega storilo. I n dolgem mostu, kakor smo tudi enega čez 180 m dolgega delali, mora biti čezenj tudi telefon, da se na vsaki strani mosta nahajajoče straže pogovore, na kateri strani je vhod na most prost. Druga, precej težka naša naloga ie, taČas, dokler se vojni most uporablja, narediti drugi most, imenovan nagli most, ki se nag.o zabijejo pilotne in se sestavi iz okroglega lesa ali kaj jo pač bolj pri rokah; ta ostane za stalno. Brz k0 „e ta gotov se vojni most podre ter obenem naloži na vozove materijal, da se lahko po potrebi takoj dalje odpelje. Tretjič moramo pionirji kopati tudi iniante-riii strelne jarke b.izu sovražnika, ki jih potem ta zasede. To se koplje seveda večinoma po noči, ker pri podnevnem delu bi nas sovražnik preveč pozdravljal z raznimi kroglami. K temu delu spadajo tudi žične ovir i-, strelnimi arki, kakih 20 korakov; to so pokonci zabiti, po 3 m narazen stoječi hlodi, na katere se na, -¡¡e vse križem ostra žica, da ne more sovražnik kar naravnost prileteti do strelnih jarkov, ampak se pri žici zamudi, da ga lahko tačas naši postrele; to i«ra v ; o .ejšem času veliko ulogo. Zraven strelnih jarkov morajo pionirji tudi narediti v zemljo izkopane koče, z debelimi hlodi zadelati in z zemljo pokriti. Take koče varujejo vojake po zimi in • so z 'elefon in municijo jako varno mesto. Nadalje je tudi naše delo, popravljati oeste in i>ota s kn-meuiera i i hlodi, da- se iahko prevaža vso vojno potrebščino tudi po prej slabih straoiskjih cestah. Ko smo sko .Čali delo, smo dostikra morali korakati po 25 km do prihodnje strelne črte, ker so naši naviadno toliko, pa Še več prodrli naprej in gnali so. vražnika tako, da je bežal, da je roke ktvišku molel preu io so e ust-1 vil in se zopet samo za par dni utrdil. Tako je bilo večinoma pri celi naši ofenzivi na severnem bojišču, kjer smo tudi mi, slovenski pionirji bili zraven in k zmagi precej pripomogli. Torej vidiš, dragi čitatelj, taka in enaka dela sem doživel in imel tukaj v teh nesrečnih vojskinih krajih tekom minulih mesecev. Marsikaterokrat mi je že stala smrt pred očmi in tudi tovarišem, ko so pokale granate in šrapneli okoli nas, a hvala Bogu in Mariji, dozdaj sem še bil po njeni priprošnji varovan hudega in sem Še zdrav, kar se imam zahvaliti le Mariji in svojemu angelu varhu ter vam v domovini, ki za nfas molite. Tudi je padlo par tovarišev in ne>kaj jih je obolelo tako, da nas je od tistih, ki smo sem skupaj došb, le še nekaj mož pri stotniji. Tudi moram omeniti, da je t "š nroil ik Crepinko postal že med tem časom štabni narednik in sedaj je že celo častniški namestnik. Srčne pozdrave "s severnega bojišča v imenu podpisanih tovarišev! Pionir Matija Najxrtnik, Konjice; Janez Klaneček, Sv, Jurij ob Ščavnici: J. Ambrož, Sv Tomaž pri Ormožu: Janez Meznarič pri Ptuju; Jože! Cvetko, Polenšiak pri Ptuju in Janez Vogrinec iz Prlekije. Francosko bojišče, Francoska tov&rnicaza topove. Francija ima eno najstarejših in največjih tovarn za topojve in orožje, namreč tvrdke Schneider in dr. v Le Creusotu v okraju Saon-et-Loire, ki slovi sploh po svojih premogovnikih, plavžih, steklarnah, kamenolomih in orožarnah. Temelj današnjemu velikanskemu podjetju se je položil že koncem 18. stoletja, ko se je tukaj ustanovila livarna za železo. Razvijati se je pa začelo to podjetje šele od leta 1835, ko jo pristopil tvrdki kot družabnik lotarinški iužinar z nemško rodovine Evgen Schneider. Danes ima tvrd-ka razun glavnih tvornic v Le Creusotu svojo ladjedelnico, delavnico za vojne potrebščine, več rudnikov za premog ter koplje železno rudo na Španskem, v Alžiru in v Lotaringiji. Ima tudi posebne tvornice za artilerijske predmete, lastna strelišča in tvornico nezgorljivih reči. Razun vojnega gradiva izdeluje ta tvrdka sedaj tudi parne kotle in parne stroje, lokomotive, parne turbine, motorje na petrolej in plin ter železno pločevino. V fužinskem oddelku je znamenita moderna baterija 73 peči za koks, ki se mehanično polnijo in dajo na dan po 300.000 kg koksa. Jeklarne izdelujejo fino toplino jeklo za izstrelke, žlahtno jeklo za orode, Martinovo jeklo (po 100.000 ton na leto) in lito .jeklo (po 75.000 ton na leto). Tvornica zamore napraviti jeklene kocke težke do tone. V mirnem času je bilo v tvornicah zaposlenih' nad 20.000 (delavcev., Že tedaj se je predelalo vsak dan nad 9000 ton surovin ter se je proizvajalo na leto 200.000 ton izgo-tovljenega blaga. Od tedaj pa se je delo v orožarni seveda primerno j omnožilo. — Avstrija ima tvornico za topove v Plzenu na Češkem, tvrdka Škoda, Nemčija v Essenu, tvrdka Krupp. Boi^rua Grčija. Grška javnost ni za Bolgare. V njih vidi svoje naravne nasprotnike. Zato je tudi razumljivo, zakaj se Grčija obotavlja dovoliti, da bi smeli Bolgari zasledovati Francoze in Angleže, ki se sedaj utrjujejo pri Solunu'. Pač pa bi Grčija ne nasprotovala, če bi Avstrija in Nemčija stopili na grška tla in šli — proti Solunu, Toda mi smo očividno preveč oddaljeni. BojiSče pri Solunu je najbližje za zaveznike Bolgare, kjer bi oni najlažje opravili svojo nalogo. Baje so poga|anja že tako daleč, da bi tudi Bolgari smeli prestopiti na grška tla, ako bi jih mi in Nemčija poklicali na pomoč. Sedaj je položaj ta: Bolgari stojijo ob'grški meji. Francozi in Angleži se utrjujejo pred Solunom. Grška vlada se pogaja s Četverosrorazumom in z nami, pod kakimi okolnostmi bi se mogel zvršiti spopad med nami in četverosporazumom, ne da bi Grčija posegla vmes, Italija i a Grči ja, Grčija je vznemirjena, odkar so se italijanske čete začele izkrcavati v Valoni. Grška vlada je V Rimu že povprašala, kaj namerava Italija v Albaniji. To vprašanje je zopet Italijo zelo razburilo. Italijani se tudi pritožnje'o, da so Grki v južni Albaniji volili poslance v grš,ko zbornico ter zahtevajo, da vlada teh ne pripusti k zasedanju. di ob zaholdni strani Egipta. Arabski rod Senusov se jo vzdignil in začel prodirati od zahoda v Egipt. Angleži poročajo, da so razškropili senuškle Čete. Turška bojišča. Ob D a r d^n e 1 a h, kjer so Francozi in Angleži še ostali ob vhodu, nastopajo Turki zelo krepko. Njihova artilerija prizadeva sovražnikom veliko škOde na suhem kakor tudi na ladjah, ki se približujejo obrežju. Iz Kavkaza, kjer si stojijo Turki in Rusi nasproti, (Rusi pod poveljstvom velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča), ni nobenih poročil o bojih. Tam menda zima ovira vsako večje podjetje. V Mezopotamiji, med rekama Tigris in Evfrat, se bijejo odločilni boji med Turki in Angleži. Angleži so bili že enkrat hudo lepeni pri Ktezifonu. Sedaj se bijejo boji pri Kut-el-Amari. Turki si prizadevajo, da bi obkolili Angleže. Turkom poveljuje na tem bojišču Golc-paša. Največja j^ozornost pa se obrača pripravam ob Sueškem prekopu. Turki so pripravljajo v Sveti deželi za napad na Sueški prekop in Egipt. A-ko se jim posreči zapreti Sueški prekop, bi bila Anglija odrezana od Indije in bi morala z Indijo ter z Azijo občevati okoli Afrike, katera pot pa je za več tednov daljša. Izguba Egipta bi bila istotako občutna za Angleže, kajti kdor ima Egipt, ima za stalno tudi Sueški prekop. Pot v Egipt pelja čez Sueški prekop. Šele od prekopa se lahko prodira iz izhodne strani v Egipt. Zadnje dni so vstali Angležem nasprotniki tu- li i e baino vv iia i? Polkovnik Repington, znani vojaški kritik lista „¡Times", piše z ozirom na angleško opustitev darda-nelskega podvzetja sledeče: „Kaj bo storila sedaj Nemčija? Mi vemo samo, da so se naši sovražniki na ruski fronti globoko zakopali in so od tam odposlali več divizij. S pomočjo svežih čet bodo najbrž začeli z zimskimi boji, ki bodo velike važnosti. Ce bo nam bolj prijalo, čaka,ti na spomlad, si ne smemo misliti, da bi to prijalo tudi našemu sovražniku, kateremu je mnogo r.a tem ležeče, da čimprej izvojuje odločitev. Yser, Ypern, Albert, Šampanja in mogoče tudi Verdun bodo najbrž kraji, kjer se bo začelo napadati. Na vseh teh postojankah moramo biti pripravljeni. Računati moramo pri tem z možnostjo, da bo nasprotniku poseblno na tem ležeče, da „kaznuje" Anglijo in da se bodo napadi naperili posebno proti našim (angleškim) bojnim črtam. Pred vsem pa kažejo znamenja na drug načrt,, namreč napad na Egipt. Kakor hitro bo zemunski most popravljen in bo zopet uravnana direktna zveza s Sofijo, upajo naši nasprotniki, da bodo postavili proti našim egipt-skim četam pol milijona vojakov. Ako ne prehitimo sovražnika z napadom na Syriîo, bo kljub prekinje-nju železniške črte v Tajvrskem gorovju pot od Carigrada do Sueškega prekopa prehodil on v enem mescu. Obenem bodo naši sovražniki s svojim pohodom proti Egiptu skušali nekatere rodove na zahodni strani Egipta, s katerimi ima Enver-paša dobre zveze, podžgati k napadu za našim hrbtom. Mi (Angleži) ne bi smeli nikdar pripustiti, da. bi se turški na.pad na Sueški prekop razvijal tako, kot se sedaj razvija; ker pa se je že razvil, bi se bilo moralo turške vojne sile popolnoma uničiti. A oe-la podlaga priprav za obrambo Sueškega prekopa je zagrešena in nam služi sedaj samo kot svarilen vzgled. V naši premoči na morju imamo v rokah vsa sredstva, s katerimi bi mogli Egipt uspešno braniti. A druga stvar je, imeti sredstva v rokah, in zopet drugače je, ista znati uspešno izrabiti. Ker so zavezniKi zamudili priliko, d'à bi pravočasno zbrali strategične rezerve, da bi ž njimi za-branili polom Srbije, je nemogoče, zabraniti dohod nemških ojačenj v Štambul. Ko so enkrat Nemci do-šli v Carigrad, si lahko izberejo ali Kavkaz, Izhod ali Egipt za svoja bodoča vojna podvzetja. Možnost napada na Kavkaz se tiče Rusov, druga bi zahtevar la preveč čas'a, a se tudi ne sme preveč omalovaževati, tretja, t. j. napad na Egipt, omogočuje najhitrejši napad proti Angliji. Z napadom na Egipt bi se angleška moč na morju premagala s silo armade na suhem." Slovenske žrtve za domovino. — Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 19. decembra jo došlo žalostno poročilo iz ljubljanske bolnišnice, da je na tifusu umrl blagi mladenič Jakob Pezdiček, posestniški sin v Partinju. Več dni je trpel v tej grozni bolezni. Bil je vrl čitatelj „.Slovenskega Gospodar rja." Bil je v hajlepši mladosti, star šele 24 let. Lepo je bilo njegovo življenje, zato je bila tudi gotovo srečna njegova smrt. Pokojni Jakob je bil treznega značaja, bil je očetu in n. egovi dobri mamici v pomoč in tolažbo. Boril se je na Doberdobski planoti čez dVa mesca. In nazadnje je moral dati revež svoje življenje za drago domovino in za našega presvit-lega cesarja. Vam pa, dragi oče in mati ter sestre, naj vas tolaži, da se enkrat snidemo tam nad zvezdami, kjer ni več vojske in trpljenja. Po trudu in po trpljenju tega življenja ti daj Bog uživat jjokoj v nebesih! Bodi mu ljubljanska, zemlja lahka! — Sv. Benedikt v Slov. gor. Te dni smo zopet dobili glas o junaški smrti enega naših mladeničev.. Anton Tomažič, i o domače Grilečov, iz Drvanje je položil s o e mlado živi en,e domovini na altar. Hud udarec .¡e to za Grilečovo hišo n gospodarja. Tolažite se: krist ani smo in kot t ki imamo upanje, da: če tudi tukaj nam vedno s ip biti ni, se vendar enkrat vidimo nad zvezdami! — Sv. Itupert ■ Slov. gor. Zopet je nemila s-mrt pobrala v cvetu min sti mladeniča Alojzija Se-kol. Služil je ri pešpolku ste . 8. 2e ob začetku te velike vo s'e se je osl<> ;l od svo ega ljubega doma in ocl svo ega starega očeta, in treh ' ratov. Bil je 3-krat v boju v Galiciji. Prvo- in drugokrat je srečno ozdravel, ali žalibog trotiokr t - a ga je večni Bog k sebi vzel. Bil je v bolnišnici v Lv/rni na Ogrskem že tri mesce. Vedno je isal 'omov, da še mu bode boljše, da se še bo enkrat mil omov k pivojemu o-četu in bratu. Ali on so r 1 k s\o!em zemeljskemu očetu, ampak gori l- vernemu. Bil je v 28. letu svoie starosti. Umrl io dno 1°. decembra. Njegov pogreb je bil d»e 13. deeembr-< opoldne. Pri njegovi smrti sta bila nnvzo^ njegov oče in starejši brat / 30. decembra 1915, sLovaatSKS eosgicwiiw. SJTTTfl Stran Sa Karol in sta se tudi udeležila pogreba. Bog mu daj večni mir in večna luč mu naj sveti! Naj v miru počiva daleč od svojih dragih! Naj mu bo lahka tuja ogrska zemlja! — Sv. Duh v Ločah. Zopet so se pretečeni teden oglasili zvonovi ter nam naznanili žalostno novico, da je Bog poklical k sebi vojaka Franca Rup-nik. Bil je na Ogrskem v bolnišnici. Stariši so mu ravno zprosili dovoljenje, da se lahko pripelje v bližnjo bolnišnico v Konjice. A ni mu bilo odločeno še enkrat videti svojih domačih, prej mu je kruta usoda pretrgala nit življenja. Na potu v Konjice ga je vlak povozil v Poljčanah. En teden prej je pisal še svojim starišem ljubeznjivo pismo, v katerem jih je iskreno prosil, naj ga spravijo v Konjice, — Dragi Franček! Mi žalujemo za teboj, a u si srečen pri svojem Bogu, ki si ga tako ljubil. Le ena se njemu je želja spolntila, v zemlji domači da truplo leži. — Št. Peter v Sav. dolini. Junaške smrti je u-mrl za domovino in cesarja blagi mladenič Fr. Rozman. Bil je poklican dne 15. februarja kot črnovoj-nik. Srčno je želel še enkrat videti svoj dragi dom, predno je šel na bojišče, pa božja volja ni bila taka. Udan v voljo Najvišjega je šel na bojišče. Prestal je hude boje na severnem bojišču. Vojskoval se je junaško in vzet je bil iz bojne vrste in presajen v drugo nebeško domačijo, kjer ne pokajo puške in ne grmijo topovi. Bil je treznega značaja in krščanskega mišljenja. Posebno je rad prebiraj „¡Slovenskega Gospodarja", tudi v bojni črti., Bil je njegov večletni naročnik. Bil je tudi skrbni vzgojitelj dragih mu čebelic, ki so mu bile najljubša zabava ob nedeljskih urah. Zapustil je na svojem domu neutolažljivo ma-ter-vdovo in sestre. Priporoča se v molitev. Nepozabni Franci, spavaj mirno v tuji zemlji! — Solčava. Skoraj vsak dan dobimo z bojišča kako žalostno novico. Najprej smo zvedeli, dla je u-mrl na bojišču Janez Plesnik, dober in priden mladenič ter zvesti ud Marijine družbe. Kmalu na to je nas pretresla vest, da sta padla na italijanskem bojišču vzigledna, pridna in skrbna družinska očeta Martin UrŠnik, po domače Roban, in Matevž Kle-menšek, po domače Ložekjar, Bil je to hud udarec za celo občino, posebno pa za neutolažljive žene in otroke, katere zapuščata. Ali nismo še mogli tega docela preboleti, že nas je zadela nova nesreča. Kruta smrt je zopet ugrabila na italijanskem bojišču mlado, nadepohio življenje Alojzija Knez, po lom. Per-ko Bil je edini, sin, blag mladenič, ros vreden naslednik s\oj?li dobrih in poštenni stariše/, ki so ga že v zgodnji mladosti navadili na lepo krščansko življenje. Poln navdušenja za drago domovino je odšel na bojišče dne 16. oktobra 1914 in sicer v Galicijo. Ko pa je izbruhnila vojska z Italijanom, je odrinil na italijansko bojišče ter se ves čas tja do svoje smrti junaško bojeval. Kratko pred smrtjo je še pisal svoji sestri z bojišča, Še popolnoma zdrav, pismo, v katerem se poslavlja od domačih. Blagi mladenič, naj ti bo tnja žemljica lahka! Sv. Ksaverij. Dne il. augusta 1.1. je padel ju naške smrti na severnem bojišču mladenič Ivan Tašun iz Okonine. Že v začetku septembra je prinesel »Slovenec« poročilo o njegovi -mrti, vendar so se tolažili njegovi starši in vsi njegovi prijatelji, da je ta vest bila mogoče le nere nična. Zdaj, ko je prišlo tuii uradno poročilo, še-!e zdaj smo pri morani verjeti da se ne vrneš nUdar več med nas, blagi naš Ivan! Vsak, ki te je poznal, Te je ljubil, a ne samo ljubil, temveč tud spoštoval in visoko cenil. Saj s.- bile združene v Tebi v«e vrline, ki morajo krasiti vsakega dobrega slovenskega mlade niča; bil si odkrit-ga znač ja v.^; ren katoličan, va veden SJovenec! Kot sin kmečkih s aršev si dobro vedel, da je treba tudi Slovencem po v dige kmeč kega stanu, ki pa se more doseči edino-le z i .obrazho. Zato si o pros em času pridno prebiral časopise in knjige in bil vedno vnet član našega Izobraževal nega društva. Da, takšnih kmečkih sinov potrebujemo mnogo, tembolj pa ob. utimo izgubo takšnih mladeničev, kol si bil Ti! Ni Ti bilo usojeno vrniti se razaj med svoje starše znance in prijatelj -, v cvetu tvoje mladosti ti je zadala sovražna krogla daleč tam na bukovinski zeiniji smrtno rano Ne boš stopil več med nas. ki si nam bil edtn izmed najbolših prijateljev in ki nas čaka mogoče ista usoda kot Tebe, a spomin na Tebe nam ostane večen! — Tvoj prijatelj. — Sp. Kraše ob Dretji. Žalosten je bil lanskega leta dan sv. Ane, kateri je klical pod orož;ie hrabre može in mladeniče, med katerimi sta bila tudi brata Franc in Jožef Podrižnik. Hrabro sta se borila za našo ljubo domovino. Za Franca se ne ve do-sedaj nič, ali je Še med živimi ali pa je že med padlimi. O Jožefu pa je pisal njegov prijatelj, da je bil Zadet v prsa od krogle krutega sovražnika v Karpa-tih. Večkrat si je prepeval Joško znano nam pesmico: „Oj, ta vojaški boben, ta bo moj ta prvi zvon. Sej ta mi bo zazvonil, kadar jaz umiral bom." Res, padel je za domovino. Daleč tam počiva njegovo truplo na karpatski zemlji. Za njim žalujeta, skrbni oče in ljubeča mati, najmlajši brateo ter niegovi zvesti prijatelji in znanoi. Sedaj je pa še tretji brat Anton šel pod orožje. — Sevnica. Dne 24, decembra smo pokopali 24-letnega Maksa Križman, učitelja iz St. Vida pri Pla-nini, kateri je umrl za boleznijo, ki si jo je nakopal pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti. Svetila mu večna luč! PT Razne novice * Kje je dr. Jeliart? Vojni kurat Ivan Herk-ner, ki je bil v Skoplju po bolgarslkin četah rešen iz srbskega ujetništva, poroča dunajski „¡Reichspošti", kako se mu je godilo v Srbiji. Med drugim piše f. Herkner tudi o ujetem slovenskem vojnem kuratu dr. Jehartu. Herkner joroča, da je bil ar, Jehart nekaj časa za; rt v „Bardovcu", in sicer v stari turški vojašnici v bližini Skoplja, kjer je bil zelo strogo zastražen. Herknerju je bilo prepovedano občevati z g. dr. Jehartom. Niti spovedati se dr. Jehart ni smel., dasiravno je to tako srčno želel. Herkner ni mogel izvedeti, zakaj se je dr. Jeharta zaprlo. Najbrž se je to zgodilo radi poskušenega bega ali je pa bil osumljen vohunstva. Kje se nahaja sedaj dr. Jehart, ni znano. Novi vojni kurati. Vojnim kuratom sta imenovana za čas vojne: Nagelschmied Alojzij, bivajoč v Svečah na Koroškem, in Savec Franc, bivajoč v Volšperku na Koroškem. Duhovniška vest iz krške škofije. C. g. Leo po ld Kassl, župnik v Brezi pri Celovcu, je dne 19 decembra ob 2. uri popoldne v deželni bolnici v Ljubljani umrl. Svetila mu večna luč! Iz poštne službe. Poštna aspirantinja Viljemina Kovačič je imenovana za poštno oficijantinjo v Rogatcu. Odlikovanje. Podpolkovnik 90. pešpolk t Božidar Raktelj t-rat župnika g. Rudolfa Rakttlja na B' zejskem,, je bil odlikovan i:a hrabrost pred sovraž nikom z redom Železne krone III. razreda z vojno dekoracijo. Odlikovani slovenski dijak. Praporščak Josip Ferk, doma iz Cerš'a(ka ob 'Muri, ki služi kot enoletni prostovoljec pri kranjskih alpincih, je bil zaradi junaškega zadržanja pred sovražnikom odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. * Odlikovani slovenski domobranci. Radi junaških činov v bojih dne 1. in 2. novembra pri odbitju laškega napada so bili odlikovani s »rebrno svetinjo za hrabrost II. vrste domobranci cetovodja Alojzij Marčec, Franc Lovrenčič iz Vrhol pri Konjicah in Avguštin Savnik iz Sromelj pri Brežicah, vsi od oddelka strojnih pušk, * Slovenski fantje na Galipolu. Dobili smo sledečo dopisnico: Galipoli, 11. dec, 15. Vsi slovenski fantje od avtomobilne baterije štev. .. v Galipolu želimo vsem Čitateljem „Slovenskega Gospodarja" vesele božične pravnike in srečno novo leto! Prijateljske pozdrave vsem, znani fantje: Peter Peklar, Fr. Spitaler. F. Rode, Jožef König, Mihael Stabus, K. Vodopiuc, Toni Schöner, Fr. Komič, Jožef Budua, J. Rekar, Tomaž Gerbec, J, Sever, Stefan Ošina. Sicer nas je še več Slovencev ob Dardanelah, pa. vsi ostali so ravno v službi. Tudi od njih pozdrave., — Dostavek uredništva: Ta dopisnica je bila oddana na galipolski vojni pošti dne 12. decembra in sicer pori sledečim popolnoma slovenskim naslovom: Slavno uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru (Štajersko) Avstrija. Dopisnica je došla v naše roko v pondeljek, dne 27. dec. * Slovence ima vse rado. S koroško-italijans-ke bojne črte se nam piše: Mnogo slovenskih črno-vojnikov je tukaj na koroško-italijanski meji. Naši višji imajo Slovence zelo radi, ker smo zelo vstrajni in se ne strašimo ne sovražnih krogel, ne bajoneta, ne mraza ali kaj takega. Naš g. stotnik, rodom Hrvat, zmiraj po očetovsko skrbi za nas ter ima nas Slovence posebno rad. Preskrbe! nam je na fronto harmonike in razne druge godbene inštrumente. Dobivamo tudi slovenske knjige, „Gospodarja" in „Stražo." Samo nekaj nas ne veseli. Kadar namreč gledamo z naše postojanke razvaline sloveče slovenske božje poti: S,v. Višarij. Kleti verolomnik je naše svetišče popolnoma porušil. — Veselo novo leti ! Janez Sedla-šek in Martin Svenšek od Sv. Vida iri Ptuju; Ign. Kokol iz Vurberga in Jernej Podkriži>ik iz Morja pri Framu ter več drugih. * Blizu sv. Višarij. Sanitetni podčastnik Jos. Kmetec nam piše dne 14. dec.: Pozdravljam vse c. bralce „Slovenskega Gospodarja." Nahajam se blizu tiste sloveče božje poti na Koroškem (Sv, Višarje), ki pa jo sedaj popolnoma razdejana. Polentarje večkrat rošteno namažemo. Pošiljamo jim v pozdrav 45 kg težko cukrčke, ki jim pa niso nič kaj všeč. „Slovenskega Gospodarja" dobivam redno. * Pogrešajo se: Jakob Bohinc, 87. pešpolk, 2, bataljon. Odgovor njegovi ženi Veroni Bohinc, pošta Juršinci pri Ptuju. — Ivan Zobec, domobranski pešpolk štev, 26, 5. stotnija, vojna pošta štev. 48. Odgovor prosi Ana Koroša, Nunska graha, pošta Ljutomer. — Janez B a u m a n, služil pri domobranskem pešpolku štev. 4, 1. stotnija, vojna pošta štev. 48. Nahajal se je od začetka vojske v Galiciji. Dne 21. avgusta 1914 je zadnjikrat pisal. Kdor bi kaj vedel o njem, naj naznani bratu Ferd. Bauman, Dra-žen Vrh, Marija Snežna, pošta Cmurek. Kako se išče pogrešane vojake. Dunajska ^Korrespondenz Wilhelm" poroča: Mednarodni mirovni urad v Bernu na Švicarskem je že ob pričetku vojske organiziral posebno službo za vojne žrtve. Tega urada se občinstvo posebno pridno poslužuje. Ta posredovalni urad je v stanu, da poišče pogrešane vojake na Ruskem, Sorodniki, ki pogrešajo kakega od svojih, ki se je izgubil na ruskem bojišču, naj se o-brne na podružnice tega urada. Naslov za dopise je: „Österreichische Friedensgesellschaft", Dunaj, Spie-gelgasse 4. Urad posluje brezplačno. Avstrijski vojni izdatki v letu 1914. V zadnjih peterih mescih, to je od 28. julija do 31. decembra, 1914 znašajo vojni izdatki avstro-ogrske monarhije, kakor je razvidno iz poročila kontrolne komisije za državne dolgove, 6 milijard in 700 milijonov kron. Avstrija mora plačati približno dve tretjini vojnih izdatkov, Ogrska pa samo eno tretjino. Vojni izdatki drugih dežel so še večji. Anglija je n. pr. izdala do dne 1. novembra 1915 že 31% milijarde, Francija do dne 31- oktobra 1915 21 milijard frankov. * Slovenci na Nemškem. GladbeŠki Slovenci so slavili dne 8. dec. blagoslovljenje društvene zastave slovenske rožnivenske družbe. „Gladbacher Zeitg." piše: Pri skupnem sv. obhajilu v veliki cerkvi sv. Lamberta, ki je bila polna Slovencev in Slovenk, so nosili moški znake v slovenskih (belo-modro-rudeče), barvah, ženske pa so imele na glavi svoje lepe rute. Nemški duhovniki in drugi Nemci so bili čisto očarani nad čudovito lepim prizorom." Popoldan je bilo slavnostno zborovanje, katerega sta,- se udeležila kot zastopnika gladbeški župan Korte in svetovalec Ka-pen. To se je zgodilo v Gladbeku na Nemškem mesca decembra letošnjega leta. * Vojaška taksa. Osebe, ki so podvržene plačevanju vojaške takse, t. j. vsi tisti moški od 24. do 36. leta, ki ne služijo pri vojakih, se morajo tekom mesca januarja zglasiti pri obč. uradu. * Sladkor se podraži. Listi poročajo, da se bo s 1. februarjem 1916 podražil sladkor *a 50 v do 1 K pri 100 kg. * Popisovanje zalog vina in sadjevca? Ne Katere davkarije zahtevajo od občin, dai jim naznanijo, koliko vina in sadjevca imajo v zalogi posestniki, ki so podvrženi osebno-dohoclninskemu davku. V mnogih občinah pa so to uradno nlaročilo napačno razumeli in so kar po celi občini popisovali zaloge vina in sadjevca. Na. uradnem mestu se nam je zagotovilo, da popisovanja ali rekviriranja zalog vina in sadjevca ne bo. Torej je vsako razburjenje popolnoma nepotrebno! " Popisovanje zalog sena in slame. Cesarska namestnija je odredila popisovanje zalog sena in sla-, me po celi deželi. Občine dobijo posebne tiskovine, katere morajo izročiti {osameznim posestnikom in lastnikom sena in slame. Posestniki morajo tiskovine sami izpolniti in naznaniti, koliko sei ,a, otave ali pa slame so imeli dne 30. decembra 1915 v zalogi. Popisane pole morajo oddati občinskemu ur"du, kriterijih vpošlje okrajnemu glavarstvu. Oblast hoče s tem popisovanjem izvedeti, koliko je še na deželi odvišnega sena, otave in slame. Kmečke pritožbe. Živinorej i - pritožujejo da ne dobijo otrobov, k so jih po o '• > s: h uradih naročili ri uradu za ž vinska n G alcu. Na deželi je se aj vel ko pomanjka ine nih krmil. Svetujejo. da se naj pr zadeti p rnga delo vanja urada za ž vins a kr a pr o p; občini na okrajno glavarstvo a i i n - cesirsk name-tništvo. Žito se mora oddati do 10. januarja. nne ma riborskeg ok nega g.a\ i t ■> d- ;>'le nalog, da naj tako cl estijo p...se»:; k,.- liso oddali zahtevanega odvisnega žita, t; n t ga naj- pozneje do 10 januarja 191( odd »ti Uoin'&i onaiju vojnožitno p ometne /avo * Spor s posli. Neki kmet st-., sledeče vpra-j Sanje: Dogovoril sem se z žen s , ter ! imajo glede pravnega razmerja veljavo vse zakons-) ko določbe. Vi morete deklo s - tu? m' iripomočki prisiliti, da nastopi s reieto službo S ko silo pridobljenega posla v hiši imet :i dobro in Vam za to no priporočamo, ga s silo tir ti službo, ki je ne mara spre eti. Denar-'o svoto ki ste j dali dekli na račun njenega, zaslužka \ obliki are, ■ a mora dekla vseicako vrniti in Če tega o stori izb' a, pa jo iztir-jajte sodnijskim potom. ¿Ji • ' ' j , l 1 ! ---__ _—- jt * Pozor pred zajcem! Jako slabi časi se obetajo našim mladim jablanovim nasadom in gorje jim, ako jih ne bomo zavarovali o pravem času. Zajec se je minolo leto razmnožil bolj kakor po navadi in tudi sedaj ima vsled pomajnjkanja lovcev lep mir. Za to nujno opozarjamo vse sadjarje, da nemudoma zava^ rujejo vse mlajše jablane, kakor je pač v kakem kraju navada. Letos, ko manjka slame, vreč, čresla itd. bi kazalo zavarovati drevje s koruzno slamo, trnjem ali s primernimi diljami. Tudi kako mazilo se je ponekod dobro obneslo. Ako zmešamo 1 liler goveje krvi, Vi litra apna, % litra kravjeka, eno osminko litra saj in kake tri glivice česna, ki ga olupimo in stoi-čemo, dobimo mažo, ki naj se ob suhem vremenu z zidarskim čopičem namaže po deblih. Star vnet sadjar trdi, da se je iz dolgoletne izkušnje prepričal o popolni zanesljivosti takega mazila. — Drugo sredstvo: Ako na 1 liter kozjega mleka primešamo neko liko saj, dobimo mažo, ki se jako dobro drži na deblu in neki popolnoma odžene zajca. Baje se že od daleč izogne drevesa, ki je namazano s takim mazilom. — Nekaj se mora storiti, ker drugače bo škoda zopet ogromna in nenadomestljiva. Dopisi. * Maribor. V por/deljek, dne 27^ dec„ je v hiši Livadna ulica štev. 10, umrl vpokojeni 881etni železničar Andrej Gleinzer. Rajni je svoje otroke vzgojil v krščanskem duhu. Pogreb se je vršil v sredo, dne 29. t..m. Svetila mu večna luč! St. Ilj v SI. gor. Naš organist g. Anton Rozmani je dobil pravico, da sme prodajati »Stražo« in »Slovenskega Gospodarja«. Kdor še torej ni naročen na naše liste, si jih lahko kupi pri g orga-n stu. Št. Ilj v Slov. goricah. Mlad posestnik Alojzij P raperger v Selnici ob Muri, ki je kot črnovojnik še le letošnjo spomlad bil poklican v vojake, je bil odlikovan že z dvema srebrnima kolajnama Na severnem bojišču je dobil veliko srebrno kolajno, ker je ob reki Prut odvzel Rusom velik čoln. Na italijanskem bojišču pa je rešil Pomperger ranjenega častnika ujetništva in je dobil za to malo srebrno kolajno. Odlikovanec je Slovenec. * Slivnica pri Mariboru. Vsem znajncem in znankam iz slivniške župnije voščijo vse najboljše k novemu letu lantje 47. pešpolka z bojnega polja: J. Frangež, Janez Frangež, Anton Plečko, Jože! Pau-man, Štefan Gassenburger, Štefan Sagadin„ * Dobrovci pri Hočah. Blaž Augušitin, ki se krepko bori na italijanskem bojišču, piše sivojim domačim, da imajo naši slovenski vojlaki veselo upanje, da bodo ob pravem času prebili laško bojno črto in bodo vkorakali v Benetke, kjer se bodo pošteno izkopali v morski vodi. In potem pridejo junaki vriskajo nazaj v slovensko domovino, ki bo vesela in bo srečna. — Takega duha so naši vrli fantje in možje na bojišču! * Ruše. Naš organist g. Ivan Slaček prodaja odslej „Slovenskega Gospodarja" in „Stražo." Dobil je za to uradno dovoljenje. * Spodnji Duplek. Dne 17. dec. smo nesli ob obilni udeležbi občinstva k zadnjemu počitku moža, katerega je vsakdo čislal, kdorkoli ga je poznal in ž njim le malo občeval. Saj pa je to bil mož po volji božji, resnicoljuben, pravičen, bogaboječ in usmiljenega srca. kajti malokdo, ki se je v sili zatekel k njemu, ni od njega odšel brez pomoči. Ako ni mogel v gmotnem ozi.ru pomagati, dal je dobre svete, vsled katerih se je mogel dotični izmotati iz zadreg in se otresti najhujših skrbi. Le zapravljivci in pijanci niso našli pri njem nobene milosti. A vsem poštenim občanom, oziroma faranom, bo ostal Janez Pečar, bivši posestnik v Spodnjem Dupleku, še dolgo v- blagem spominu. Rojen je bil leta 1827. Služil je osem let vojake in štiri leta kot orožnik. Občani so možu kmalu potem, ko je postal posestnik v Spodnjem Du-pleku, izktazali svoje zaupanje ter ga izvolili za župana. Opravljal je to častno službo celih šest let. Bil je tudi celih 18 let cerkveni ključar, kakor tudi zvest naročnik „Slovenskega Gospodarja", ki ga je vsakokrat željno pričakoval. Dobre knjige in časopise je kaj rad čital in pa brez očal. Čuditi se je vsakdo le moral njegovemu dobremu spominu, še Čez leta se je spominjal, kar je v tem ali onem Časniku čital. 0-trok mu njegova dobra žena, ki se je že pred več leti preselila v večnost, ni zapustila, a vzrejal je vedno rad otroke svojih sorodnikov, za katere je prav po očetovsko skrbel. Mnogo je žrtvoval za potrebo in olepšavo farne cerkve. Za smrt se je dobro pripravil, vsako malenkost za pogreb je natanko pismeno določil in tako je mirno pričakoval svojega konca in med molitvijo, ki so jo domači ob njegovi smrtni postelji opravljali, mirno v Bogu zaspal v 89. letu. Da je bil pokojni priljubljen in daleč na okoli znan, je priča temu. ker se je njegovega pogreba gotovo čez 300 spremljevalcev udeležilo. Pri njem se je prav v polni meri uresničila prislovica: Kakršno življenje, takšna smrt. Naj blagi pokojnik v miru počitva! * Sv. Trojica v Slov. gor. Valentin Klemen-čič, četovodja 47. pešpolka, o kojem smo pred kratkim poročali, da je bil radi svojega hrabrega zadržanja pred sovražnikom Odlikovan s srebrno hrabro-stno kolajno, je bil te dni znova odlikovan z bronasto kolajno. Čast slovenskemu junaku! * Negova. Alojz Ploj, desetnik topničarskega polka štev. 7. je bil za hrabre čine pred sovražnikom odlikovan z hrabrostno bronasto svetinjo. * Gornja Radgona. S tirolskih hribov nam pišejo: Ivan Polak iz Crešnjevca, Ivan Rihterič iz Presberga, Ivan Kaučič iz Stavešinec in J. Vaupo-tič iz Polic, da so še zdravi in se z veseljem borijo z izdajalskim Labom. * Cirkovce. Naše gospodarsko-organizatorično življenje se zopet vrlo giblje. Strojna zadruga v Mi-hovcih ima dne 13. jan., ob /410. uri dopoldne, svoj občni zbor. Govori g. Pušenjak. — V nedeljo, dne 16. jan., popoldne po večernicah, pa zboruje Strojna cirkovška zadruga. Kmetje, kmetice, pridite v veliki množini! * Tinje na Pohorju. Od nas je Šlo na vojno že nad 200 mož in mladeničev. Izmed tistih je do sedaj padlo 12, v ujetnijšifvu jih je 15, pogreša se jih 10. Ranjenih je bilo mnogo. Eden je odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Eden pa je srečno ušel iz ruskega ujetništva v Bolgarijo. * Sv. Jurij ob južni žel. Desetnik Franc Kli-nar je bil dne 28. nov. odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Dne 4. dec. je bil ranjen in se sedaj zdravi v dunajski bolnišnici, * Vransko. Topničar Leopold Slopnik, ki se že 14 mescev bori na bojnem polju, piše, da je še zdrav in da se nam v domovini ni treba bati, da bi laška armada kedaj marširala proti Dunaju ali proti Trstu. Soškega zidu Italijan ne more predreti. Naši so na izbornih postojankah fako dobro utrjeni, da se ni bati, da bi Lah prodrl kedaj k nam. Tudi svoje telo ima vsak vojak že do dobra utrjeno zoper slabo vreme in mraz. Celje. V ka en.-ki zadevi »Stelzer j roti Kri-ž n« se je izro ilo za sklad za vdove in suite naše oborožene sile -¡vnfn 85 K' * Rajlienburg. Med našim ljudstvom se je zadnje dni razširila neka bojazen zaradi rekviriranja žita, fižola itd. Vsak pameten kmet uvidi, da je treba v veliki stiski pomagati tistim, ki nimajo nič. V namen pravične razdelitve je vsak pri prvem poizvedovanju napovedal toliko, kolikor je presodil, d'à, ima. Pa se je izkazalo, da se je premalo napovedalo, zato so prišli zastopniki občin z zastopnikom višje oblasti v vsako hišo ter preiskali vsako posodo, vsak prostor, če niso menda ljudje kaj skrili. Mogoče, da se je tuintam našlo kaj skritega, pa splošno so naši ljudje poštenjaki in se ne bojijo nobenega preiskovanja, Pričakujejo samo, da se upošteva tudi njihove o-pravičene zahteve ter da se jim odmeri toliko živil, kolikor jih porabi Človek, ki začne delati že zjutraj pred svitom in se poti do poznega mraka, Fižola so morali ljudje dati toliko, da ga bodo. imeli nekateri še komai za seme, oves bi bili morali dati še taki, ki ga niti imeli niso. Iz vsega tega vidimo, da bi bil zelo potreben okrajni odbor, v katerem bi zastopniki občin razumeli in zastopali težnje ljudstva, da bi se tu pri nas ne samo pobiralo, ampak tudi uspešno podpiralo tiste, ki imajo manj kot nič, ker jim je toča v-se vzela. V Rajhenburgu imamo sedaj le samo najlepšo moko, druge se ne dobi, Čez nekaj časa bo pa sama koruzna, bele pa nič. * Zdole. Dne 15. dec. je umrla Marija Amon, posestnica na Kostajniku. Pol leta poprej, dne 3. a-prila, pa je umrl njen mož Jožef, Zapustila je dva nežna otrokat ki sta sedaj siroti sami na svetu. Bog daj umrlima večni mir! adnja poročila doils v četrtek* 30. dec. ajnovejše avstrijsko uradne poročilo Uradno se razglaša: i Dunaj, 29. decembra. Rusko bojišče. Nabesarabski meji jescvražnik včeraj, Idne 28. decembra, ponovil svoje napade, katere je spremljal močen artilerijski ogenj. Napadi so se izvršili na način, kakor dan poprej. Njegovo napadalne čete so bile odbite v ognju naših pušk in topov ppvsod — mestoma tik pred našimi ovirami. Ruske izgube so velike. Izhodno od Burkanova (ob Strypi) smo nekaj varnostnih oddelkov pred močnejšimi ruskimi četami vzeli nazaj, in sicer bližje proti naši glatvni postojanki. V V o 1 i n i j i mestoma topovski ogenj. Italijansko bojišče. Tudi včeraj, dne 28. decembra, so Italijani nadaljevali na južni in južno-zahodni bojni črti na T ji-r o 1 s k e m svoje živahnejše delovanje. Na ozemlju S u g a n a je bil odbit sovražni napad na Monte Carbonile (južno-izhodno od Barco). Istotako so se izjalovila sovražna p o nočna podvzetja na ozemlju Col d i Lana. Na primorski bojni črti sose vršili na več mestih topovski boji ter boji z ročnimi granatami in metalci min. Srbsko bojišče. Položaj je nespremenjen. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H5!er„ podmaršal. Boji za Crnovice. Boji ob bukovinsko-besarabska meji so vedno bolj srditi. Ujeti ruski vojaki pripovedujejo, daje-ruski car zapoved al, da se C e r novice morajo zavzeti. Torišče sedanjih bojev je namreč oddaljeno od Cernovic na izhodni in severo-izhodni strani samo dobrih 15 do 20 kilometrov. Rusi so na fronti, dolgi pet kilometrov, postavili čez 200 topov in tri infanterijske divizije. Rusi so naše postojanke v času od Svete noči do dne 28, decembra o oldne naskočil i 1 4 k r a t. Pred našimi žič-natimi ovirami leži na stotine mrtvih Rusov. Ruski polk iz Odese ima strašne izgube. Število mrtvih in ranjenih Rusov znaša mnogo nad 1000. Zahodno od mesta Bojan je naša težka artilerija s štirimi dobro-zadetimi streli pokopala kar dve sovraini stotniji. Rusi naše črte kljub silnemu naporu niso mogli predreti. asi potopili črnogorsko ladjo. Avstro-ogrski podmorski čoln je dne 23. dec-pri Sv. Ivanu Meduanskem potopil črnogorsko jadrnico, ki je bila obložena z živili. Ladjica je imela na krovu top, s katerim je streljala na naš podmorski čoln. Dve veliki železniški nesreči. Na progi Berolin—Poznanj je dne 28. decembra pri postaji Benčen skočil vlak, napolnjen z vojaki, tri so se vračali z dopusta, iz tira, Ubitih je 18 vojakov in železničarjev, ranjenih pa je 47 oseb. Na Italijanskem je dne 28. decembra pri mestu Bolonja trčil brzovlak s tovornim vlakom. Štiri vozovi brzovlaka so razbiti, 10 oseb ubitih, 50 ranjenih. Med ponesrečenimi je mnogo vojakov. Splošna vojaška dolžnost na Angleškem Angleški ministrski svet je sklenil predložiti s-podnji zbornici postavni predlog, da se za celo Ang-li o upelje splošna vojaška dolžnost. Dosedaj je bil namreč na Angleškem vojak samo tisti, ki se je prostovoljno oglasil. Narolevanje samo^tndelikove .(Straie"» Kdor hoče imeti „Sražo" samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pondeljkove „Straže" se naj rabijo položnice „jNašega Doma", katere smo priložili pred enim tednom in ki so VGljaVlie SamO za pondeljkevo „Straio". Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na naslov: „Upravništvo Pondeljkove Straže" v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je nOV ali Star naročnik, da ne bodo pomot. Sama Pon-deijkova Straža stane za celo leto K 3*20; z& pot leta K 1*60; ?a Ce,rt leta SO vin, Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je letos gotovo najboljši in Času najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika ce» sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerne za vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah, družin, o penzijah vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. Ob koncu ima tudi vzoroe za prošnje na razne urade v zadevi pod* por in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenskim, vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, kako je priljubljen vojakom na fronti, ki ga enkrat vidijo, ki ga gotovo naroče in ga težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnine 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru* Koroška cesta 5. * Ne pišite po položnice! Nekateri naročniki s® izgubili položnice, ki smo jih pred tremi tedni priložili listu, in zdaj pišejo, da bi njim naj poslali drage v pismu. Naznanjamo tem potom, da nam je po* polnoma nemogoče pošiljati posameznim naročnikom položnice, ker bi potrebovali celo pisarno za to delo. Kdor nima položnice pri rokah, naj s! kupi poštno nakaznico in nam naj pošlje naročnino po nakaznici. Ustnica uredništva ZuBem: Ker se niste podpsali, roma Vaš d pis za novo leto t k. s! — Stranice: Le prdno pišite! B'mo * veseljem sprejeli. Posel avljeni! — Raznim dopisnikom: Tokrat smo dobili toliko doji». v. pisem z bojiši, in drngega pradiva, da r am je pri najboljši voljt sf ,-igoče vse spraviti y iiat. Nekaj m« okrajšsli, drugo pa zopet odlomili. Lsfl rü'ko.i? Siysl'il sir«i s? po ciini ; roda M t. tibor ttoethsjt a se 2, II aajstropjs - rata št li. 762 i Kupim Ju i' 0 7S *onov ko itaoje* 1 sa (žlahtnega koatnj») po 351 do 40) k roa za vagon 10.000 kg s>o-iti-l en n* bljzno po-1?,jo. nudbe n» naslov It 8'ar .'-aisik, Konjice ¡ B-ro UñeflPO močaa zdrtv iz poitena hišo a primer ¿o S o It ko htbtazbo se sprejme v trgovino z K-eš«a:m bi-.g< m Franc *er oj. v Ljut ne ta '• t4 Lovski po» svetlorujave barve, «reduje velik, s kratko dlako se ie dna 15. de emb a za etel Pe< sliši ca im=i „H richma.in". Odd se proti dobiema plačila pri Sdimi-dererju, Maribor K r, š a u! ca štev. 28.| 757 VdbŠiT na redni občni zbor itrojns ziiruje v Ctk:ve¡¡h reg n r-jvtne zvlri ge 3 omejen > zav. 20 ki >b b.j v;-il 16. januarja le» 16 ob 3. uri p ip /dna v posojila čoih prostorih Dae ui rel L Por é lo načeletva in uazorst»a, 2. Od« br; ev rač zaključka a L 1916. 3. 1'or, či'o o izvrfeni rerziji. i. Vol t-:v »¡a íc'et.» in nftdiois.va. 5 Sluaj n sti. Ako bi frl ta < brni zbt r ob na«edeni uri neskiejče/i se vrši pol ur; pozne'e ca istem mestu in po istem daevnem reda drug oo ni zbor, ki bo veljavno sklepal m g!ede na ševili navztčlh či%-nov. 768 Zanesljiv mtii-vdovao (žeDa iü hčsrka tte m umrli, sina pa že cd z«čet; » vojski; posroša) želi sprej iti kako piiteno lažjo službo bišnika fli kaj takega. Bil je dolga leta ucičar v roaribors i okol ci. $ei M v ksko žnpsišče. ali h kak vdovi. Naslov pove epravaištvo pod oís ovrm „Zvout mož 1916". Invalid želi s a oskrbnika na po sestvo, ali pa ženitev, katera ima posestvo, vdova z d "ama otroki ma ni izključena. Naslov pod A. št. 100 pošta Filtri' «, pri Maritoru. 2 tlUl za vsako ohrt i a upokojeie pri&e ne, so naprodaj. Vee se izve pii lastniku J. Šrium v DoberteSi vasi pošta 8? Peter y 3»v. dol 769 „Uveietr.e cenjene Me pru. »ja ¿¡o 10 vin. komad Astea Plcdcjst fetn&r pošta: Jnršinei Ptcjn." Ok^BRel orehov les kopnje po najvišji ceni od 1 vagina na>rej in tudi v maajši množi oi, kjer je mogoče, da «» ga v enem kraju več napra-i. P. Angel, Ljubi ana Kra-deckega vas 46. Pismene ponudbe z navedbo m ožine delci. 752 Srpa» bo ugaal vse Brdavse v kozji r< g Poprej pa mora iztočiti last .eroeno n -kaj letošnjega < ina tam v 81ovtujgra,:cu št. 38 blizu si"te Rke š ie. 763 Prosa te novod jns fcrava, (tele se že odstavilo), v H o č i pri J. Lob.i ku 740 Or tiniftt in kroječ n^ožsnjen iš'e rce 1 Fra c -e ii>: v (isadcu Glscken >kt«. gor. 787 RjDCLK -f'EC trgovec r M zirju kupi več va m >v kr o m p i r j a ter jabolk, x .vike množ t o masla ¡mhih gob. Cena po do« ivoru. 743 fAt-ñ. odhod» ni» aovo Puhssv;. m. Več pove Ma Trojica v filot. g bo se proda jnižano ce .urnik. Sv 640 Enytüt ie^t ,r«no j», «Iv« visoKi c«tii L'-oíCt SwFjtnrB 6 kg psket p«? -'V' km irsnf-;. Fi.' i ia Ki *t-: ■ '-¡- «D jul. tolernici. 8« t k ob : ji i ces-i h ša x d- 1 idc.V eían m b.ago u ost mo in mesarijo, jsrs»«uii ga (.-(;■ ) dtr p si pjf a "et n ¡y . rain n; v in travnika, kakor tudi no a. jiden ca in gost ■ m r ii gl) kčem Kje, c xl -Gostilni., re n pravi 708". S -"¿ÄS 1Ki i te«» 5 fSČS 5 '■v t«.- 5»x '-vS- tis. ■s Sff ijSirtU saaeasii j»*d¿r*ásír. tu ító* fe« 1. vfi-jjoi ar, »äsw» . JtessriA, *. kr. d^i-ís éí>.-,v-fí' t^ v sfew&s (jfe't r) it (£&£»}. atóflée áüg-?t» s» S * '?, »»asa». Kft-,: . xT. .. -.: V -tn. K btí 4 teá&visfit ^ K^fta^iá w iS. SWíxs..« pseä Ksfes« fefíiwKvja-« Jsac^asK. ss^ ñ-m MM? Pišite ta kol •:o n:¡ T ' V2oice in krasen ceni)-*, kate-¡ rep,n debite ?'• >lcr in pr^tnin« prosto v pr i i-, renji-ki razf ošiljalnici Ivan Savnik Kranj 150 (t or^njs-ko) ees RazDSJS!?, 2* let stsr faat želi Eiužbe. Pisma oa upravništvo tega lista pod „Fant" št. 765 Leps íf ik* ro n -va h'5a ob drža? ni cesti Trst-Dunaj, zidana, 7. opeko krita, studenec in lep vrt, rodovitna in solčna njiva in travnik e dad o i m drevjem (več oralov), pripravno za r; kodelca, obrtnika ali penzionista, se proda. Cena .3.000 ki on. Babi se le do 6000 K, ostalo lahko ojlane. Hiša je v prometnem kraju, pet minut o;l farne cerkve; do ene železniške postaje 20 minut do druge pol ure. Pismena vprašanja pod „Državna sesta" pod št 689 na upravniš-tvo. fiS C3 ¿¡Ž WE -j S O SŽ. (35 «i SB "H. iä ÍS 'JS O fS & m \ .. za stalno in zimsko delo se sprejmejo za vojaške stavbo v Ljubljani. Sprejmejo se tudi tesarji za stalno delo. Za potovanje so potrebni uradno izdani potni listi. Stavbenik Julij Olaser, Maribor, Mellinghof. — Kupi se tudi vsak» množi-a stavbenega in re?aneg£ lesa po najboljših cenah. 680 Sah» 8«i. fifoi, viasKi .s» . . s?!ob vse iieŽBSfii priietiiv Vairt; radt vrsts sn$i seiet rar,vi«? Antsn KrJsnc, Celie Orsik* it. 22 Rudolf Pa^io irg.veo v Mulrjo sprejme takoi 2 učenca vešča slovenskega in nemškega jezica, ki sta v isavi dobra, iz boljše hiše. Pri predstavi s spričevali se pove pogoje. 739 Viličar izvežban in zaceiljiv s 3 - 4 delav--gkimiitnočmi se pod zelo ugodnimi pogoji takoj ali če mogoč? kmalu sprejme pri Bihardu Ogrizegu, Maribor, Lsngergaa e. ?8l Pasrfdsvasfl'!!- za službe Sfheibsr Maribor Goethes'ra -e 2 se priporoča p n. občinst u. V naši posredovalnic i a razpoiago izvežt-a-□e, zaoeslj ve osebe za. službo, 2 ¡ei mi spričevali in najboljšimi priporočilu 728 !KA\;A ! 50% cenejša: Amerikanska štedilna kava, vole-uromatična, izdatna in štedilna 6 kg poskusna vreča 12 K franko po povzetju. Pol kilogram vele-prima najfinejši čaj K 2'40. 50 ko-iaai!ov različnih lepih pohladnic K oddaja A. Sapirs, ekgport \iivc in čaja Ti.Bzobogdsn 486, i »u. [jiatani, »to Vaša ¡STir/f ¿asa, bradavioe- obaS-1^«« t tres, dnuh broz bolečin n«; iaqí icio s horeniuo rrid B-la ÍJ&1-MUtoiB. L nčsk b sarsne .'salle pismom 1 K, 8 lončki 2-ßG, (5 Ioni kn» 4 SO S^meay, Kofiler Khbb») I Pcatfeoh 14, Op", afcto. ■iii & ti« 5L ljot«rl]ske Številke. Gradec, do» 2?. decenbra 1915: 9 43 32 37 33 Lnc, 24. djcembra 19-5: 35 21 75 «4 78 Vinogradniki, pozor! Na ssaho cepljene, trte so na proda). Najboljše sorte in sicer I. vrste: laški mlec (Walschri3ling), beli burgun-dec, bela in radeča žiahtnina (Gutedel), i^abela, pošip (Sipon), zeleni silvanec, beli raniol, trunia (boKato rodeča), kavči-na, plavi burgundec. rameni muškat, muškaina žiahtnina. črni pesjanec ter nekaj mešanih vrst. Na razpolago je tudi več tisoč vkoreninjenih divjakov, in podlage (ključi) od Ripania Portalis. Vse trte so cepijene na podlagi Rip, Portalis ter so jako lepe in popolnoma zaraščene in lepo vkoreaiajene zakar se jamči Dobijo se tu ii cepljene trte lanskega nasada (L. 1914). Cena trtam je po dogovoru. Pri naročilu naj se pošlje 10% are. Naročila brez are so neveljavna. Kdor si želi naročiti lepe trte in nasaditi lep vinograd, naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ustmeno pri Francu Slod njak, triuav v Rotmanu, pošta Juršinci p^i Ptuja (Štajersko). eis s Ü-c. C C" WÄP c- ® lan t» ■KT' G? t? S ssr Ci ČN K cm»* • « & Si A. KIFFMArJN, • •« Je ttaMd« u vojake t ▼« •»mi m t»rtg it SO, Sik fap»$ Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiv kaljiva semena za polje ia vrte po solidni ce?? ; Posebno priporočam od predenča očiščen ? Domače aii konjsko defeijne sem©, i»^ Lucemer $ii nemška. inkarnat sa enkrat kositi, Esparsef, takoz"an!4 večna detelja, TratfinO seme za mokre in šahe i aviakt. Korenjem seme, Runkelnotf« repo, radečo dalgorato. ramena iolg in okrogiovato, Svinjsko salafo. Vseh vrst semuna ga vrte, kakor tudi rafljo in ŽVeoi1 za vinograde. Obilnega obiska¿pričtknjod biležšm z veiespcštovsnjem H. Hočevar Cel: Glavni fg*g ii, 10, tik faciae cark&si trgovina špecerijskega blaga. Luneno mmm v vsiki množini se kupi. Ponudbe na A, Zanki sinovi, tovarna barv v Ljubljani. 711 Preti MALEZUIVOSTI sir,-&mo se tembolj varovati, ker se seda] nalezljiv» bolftide L s»i fikeriatten, šplčk«, osepnlce, kolera, iegar v večji meri pi^t. Ifajo. Zato ss naj rabi povsodi, kjer šake boleaal pokafe dobro razknievaliio sredstvo, ki naj l>i ailo v vsaki hiS: as &. polagc. Po prelaiusii je v sedajo»? '.l]še raskW5»T£Ž iraffeivs v savodu proi. Loffler, Llei ^t-oskaiMr, BteMfcr- fa.i, Fiellter, Varttrn, Perttk Itd. ]• brca duha, brea strupa ln po ceni i*r s« dofcl i vaa^i i. kftrisl ln AroSerljl v izvirnih steklenicah (zaleno steklo] ŽS ^spah Lyaoiorma ie sanesljlv ln gotov in se saio cl vsata^. sÄrstmlis rabi aa razkražovanje v bolnlSJö pos^ljl, aa »uv s: raa, oteklin, «s antiseptično obvoze in ca trigadjo. L^aofora-Etllo je fino, nalahno milo sa toaleto, ki »fc;. 1 o&rtottk Lysoform« ter antiseptično uSlntaje. Te nsllo a» i.-k - rabi tndi pri najobčutljiveja koO, kakor tndi za cteofcs !•» f '«tik». Ono siaretS fcoZo mehko ln proSno tar nareja j si,- c sx*?o«en «vh. Zadostuje ie en poskeš in VI bodete vedn« mi Ia to tovrstno milo, kt je le n&videsno drago, v porabi pa. i« ko skoitoBBlflno, ker en kes »a 4a, M slab dah is nst takoj ia gotovo proSecs. s^* bali ta ohrani. Babi se lahko tudi pri nahoda v grl«, p. i Ija, prt kataru, aa grglaaje po zdravniSHh predpisih. K» yc.iie e»doetnje samo par kapljic. Isvlrna trtekianica (tia;Wi ■ 1 E 60 v ter se dobi v vsaki lekarni ln dreBertjl. Zaniadr« ge s naslovom: „Zdravje ta raiskoScvanje (Gestindhell «f '"afektlon) po Sije na zahtevo sastonj ln poštnine prosto: ker HUBMANN, Referent der Lysatonsmerk», Wien, 'S trSSohgIMiSC« i, osvežujoče, slavne ln Sejo gassoe si lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so: anana«, ja» bolčnik, grenadinec, mallnovec, :nufi» kateii hrnSovec, poprovi metovec, po> marančevec, prvenčevec, vlSnjeveo. Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vre» ča namesto ruma in žganja. Sestavine z natančnim na ve* dilom stanejo K 4.5C franko po povzetju. Na pet takih por» clj dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospo« darstva, delavnice itd., neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delaBmoZnoat nič n« trpi. 361 Ja,a. Grolioh, Ea^^-Dros^rii Brai> 637, Moravsko mm^mm .... II IDEJWAHJ draginja je vedno večja, taslcš^b pa majhen. Ako hočete z mal:m trudom, doma v svojem kraju gotov« 10 K n da» zanlnžiti, m- pošljite v pi ;•• • •irán 8. kci naročite in to nemudoma storite pčke «vstrijpkoe» Rrdečega križa ^edko ogrskega Redečega križa redko bedimpoštarske bazilike obitni list 3% zemlj. prečk iz 1 1880 '»bitni list 4% odrske hip srečk izl. 1884 Mesečni obrok za vseh pet erečk ozir. ^obitnih listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako leto, e: lavni dobitki 6SC.000 K Gabite igralno pravico do dobitkov eDe turške srečke v znesku do frankov popelpesti® sestenj* !£. Pojasnila in ijprslni načrt pošilja bresspifcčno 484 -- Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljana. *—- t.n i ■ i §l@vn poSiSjatev vin m iz Bola (otok Brač) je došla dne 13. okt. kljub velikim težavam v dobrem stanu v Ma-ftbor. Cenjeno občinstvo, naj blagovoli vzeti to na franje, da se podpisana tvrdka nahaja v prijetnem jtiožaju, da lahko prevzame zopet večje pošiljatve. pskler bo namreč zaloga zadostovala. Vino se radi dobre kakovosti toplo priporoča posebno ljudem, ki so slabokrvni in ki so na potu okrevanja. Za izvor in pristnost vina prevzame tvrdka vsako jamstvo. Tvrdks F. Cviteititodeva, vinska trgovina Maribor, Šolska ulica št. 5. 66« Tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, gospod Maks Križman, učitelj v 61. Vidu pri Planini in kadet aspirant 27. domobranskega polka po mučni bolezni, ki si jo je nakopal v izvrševanju svoje vojaške dolžnosti prominil v 24. letu svoje starosti, previden s svetotajstvi ža umirajoče Pogreb je bil v petek dne 24. dec. ob 10 uri predpoldne. V Sevnici, 22. decembra 1915. Emil Križman, Ivan in Dragotina brat. Križman, reditelja. Pozor kmetovalci! Kupujem volno, vinski kamen, vo sek in suhe gobe, ian Ravnikar, Celit veletrgovina. l*ojEor! p o nu g Thalerju. • »iglSšPSSsSSeK BžmMm k 4l^m^^Jr^m^i ZAHVALA. Vsem udeležoikom, ki so spremili dne 17. grudna 1.1. predpoldne pokojnega Janeza Pečar, posestnika v Spod. Dupleku k zadnjemu počitku, posebno pa časU-tima gospodoma duhovnikoma, domačemu gospodu župniku in gospodu kaplanu iz Št. Janža r a Dr. polju se izreka t m potom cajprisrčnejša zahvala. 7,9 Ostali žalujoči sorodniki. ■■mshbshh mmss8É. želi vsem svojim odjemalcem in prij?teljem ! 770 [Glavno zastopstvo „JABLUS", Podplat, Štajersko. „ADGL" alpski zeliščni liniment. Najboljše, bolečino utehujoče sredstva za vri banje. Mestna lekarna „pri c. k. orlu" Friderik ?mll Pozor 2 ü-ner v Maribora, Glavni trt? ¡wtw it-p^ Šartleva moka! Samo približno še 50.000 zavitkov imam v zalogi. Približno za tri tedne. Kakor gotovo že znano, s: tno 1 zavitek rabite za 1 šarteljne, da porabite k j sladkorja, kvasa itd. Cena že zmirom samo K 130 za zavitek. Pojasnila na razpolago. Na na-ro< ilo izpod 3 zavitkov se ne ozira. Toraj kdor hoče, da ne zamudi naj naroči takoj pri razpošiljalnici šartljeve moke pri tvrdki Ivan Ure k, 726 Borovlje Koroško. Dobroidoca trgovina v Št. Ilju v Slov. gor. se da s 1. januarjem 1916 poštenemu trgovcu ali trgovki v najem Pogoji izredno ugedni. Več se izve pri načelniku Po-r^jilnice vlč. g. žapniku Evaldu Vračko, ali pri žu- 785 fi« ZAHVALA. Najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so našemu blagemu očetu oziroma soprogu gospodu Ivan-u Kryi? bivšemu učitelju na ljutomerski realki izkazali zadnjo čast. 766 Rodbina Kryl. -i-iv-v .«Si!? m m SEiaJfc&v auK&m* Za ranogoštevi ne izkaze sočustvovanja ob bolezni in snrti Jožeka in Marije Amon posestnika na Kostainikn, ki sta v dobi pol leta oba materi zemlji izročena, se iskreno zahvaljuj» mo. Jožef je bil star 33 let in je umrl 3. aprila 1915, njegova žena Marija pa 25 let, umrla 15. dec. Zapušiata dva otroka, enega dve leti in enega eno leto st i rega. Nadalje izrekamo srčno zahvalo zdolske-mu g. župniku za vse njihove trude in obiske v bolezni in za ganljiv nagrobni govor. Srčna hvala tudi vsem tistim, ki so spremljali pokojnika k zadnjemu po čitku na pokopališče. Žalujoča rodbina Amonova. Zdole, dne 15. d> c. 1915 íi^MSüS IV anufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča Dobiva se povsodi! Schkht-PeriloJ^ Bojno-Peril Cenejši in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s praltim jiaškcm „Ženska hvala". Peri tedaj daljne kakor običajno. Samo malo mila®— najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — Se je potrebno, da se najlepše perilo dobi. ■s Priščedjuje*posel,^čas, denar in milo. Onimol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. Dobiva se povsodi! 70« ■ asa«« -¿¿mimzm^m ramrnr-----r—--nrrnnM—•:. Ljudska hranilnica in i rečem. Obrestuie Hrinlln« vloei ra 4U od dneva vloga d« dneva vzdiga. Rentui davek plača posojilnica Dsle poselila na vknjižbo, na osebni kredit m na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela poscjilnica brezplačno, stranka plača le koleke. za slranke vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike - m i lastni hiši (Hotel tPrl b»1 m volu*) v C§ž|y, grulte cesta Izdajatelj ln zalotnlk: Katoll&ko tiskovno društvo. Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru