J^po XXII. ST. 11
1'TI J, 20. MAKCA 1.06«
CENA: 0.50 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
medobčinska volilna konferenca v itlju
pclegacije iz občin Lenart Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slo-
venske Konjice so izvolile kandidate za
republiške in zvezne
poslance
Pretekli petek so se v Ptu-
ju sestali člani medobčinske
kandidacijske konference.
Dopoldne so predlagali pred-
stavniki lenarske, ormoške
in ptujske občine poslanske
kandidate v zbore delovnih
skupnosti republiške skup-
ščine SRS. V popoldanskih
urah so se članom medob-
činske kandidacijske konfe-
rence iz že omenjenih občin
priključili še predstavniki
slovenjebistriške in slovenje-
konjiške občine. Skupaj so
predlagali poslanske kandida-
te še v zbore delovnih skup-
nosti zvezne skupščine SFRJ.
Omenjene občine sestavljajo
zvezno volilno enoto. Na
predhodnih dogovorih so se
predstavniki omenjenih ob-
činskih konferenc ŠZDL spo-
razumeli o določanju kandi-
datov ter o načinu kandidi-
ranja.
Na medobčinski konferen-
ci je Zdravko Turnšek, pred-
sednik KO SZDL Ptuj, poro-
čal o uspešni predhodni
družbenopolitični dejavnosti
v vseh treh oziroma v petih
občinah.
Jože Stropnik, podpred-
sednik OK SZDI. Ptuj, je
prebral programska izhodi-
šča za kandidiranje odbor-
nikov in poslancev republi-
ške konfei-ence SZDL. Med
drugim je dejal, da hočemo
za odbornike in poslance
kandidirati ljudi, ki bodo v
skupščinskem in siceršnjem
družbenem delu znali in ho-
teli graditi na doseženih re-
zultatih. RK SZDL Sloveni-
je poziva vse volivce, seda-
i^je odbornike in poslance ter
nove kandidate, da se v de-
fnokratičnem dialogu in do-
govarjanju o delu v prihod-
t^je osredotočijo na naloge,
^cd katerimi naj pridejo do
veljave vse ustvarjalne sile,
ki hočejo razvijati naš sa-
'^oupravni socializem. Raz-
bijati morajo odgovornost.
Pogum, preudarnost, poslov-
nost, podjetnost, zaupanje v
lastne sile, s katerimi bomo
sposobni združevati delo na
fodlagi znanstvenih dosež-
"^ov, z razvojem in rastjo
Slovenskega naroda bomo
razvijali čut za skup-
nost. Utrjevali bomo etične
temelje naše družbe, tako
Socialistično moralo, huma-
•^^st, solidarnost, patriotizem,
spoštovanje dela, odgovor-
nost, družbene dogovore...
Vso veljavo morajo dobiti
samoupravne organizacije.
Odločno se bomo zavzeli za
dosledno delitev po rezultatih
dela. Republiko bomo gradili
v razvito demokratično sa-
moupravno in državno skup-
nost ter v njej vse.stransko
razvijali in utrjevali komu-
nalni sistem. Zavzemali se
bomo, da bodo načela in
praktična politika federaci-
je vselej izraz samoupravne-
ga sporazuma vseh njenih
republik. V tem mandatnem
obdobju moramo izoblikova-
ti celovit dolgoročen razvoj-
ni načrt Slovenije, odprt v
jugoslovanski prostor in v
svet. Slovenskemu gospodar-
stvu so potrebni: hitra mo-
dernizacija, sposobna oprema,
znanje in sposobnost, notra-
nja povezanost in vključeva-
nje v mednarodno delitev
dela ... Osebno delo z zaseb-
ninu sredstvi bomo dosledpo
razvijali kot pomemben del
našega gospodarstva. Kme-
tijstvu je treba s sistemat-
skimi rešitvami zagotoviti
možnosti za hitrejši in dolgo-
ročnejši razvoj ter za ena-
kopravno povezovanje s pre-
delovalno industrijo in trgo-
vino. Zasebni kmet, ki mu
je treba zboljšati možnosti za
gospodarjenje in s tem za-
gotoviti realno perspektivo,
naj se svobodno združuje v
zadružnih organizacijah in
so uveljavlja kot kooperant
in samoupravljalec v proiz-
vodnih in poslovnih organi-
zacijah. V predstavniških,
političnih in drugih odloču-
jočih organih mora biti
ustrezneje zastopan. V^zgoja,
izobraževanje, kultura, znan-
stvena raziskovalna dejav-
nost in telesna kultura mo-
rajo dobiti ustreznejše me-
sto in delež v družbenem
razvoju. Izoblikovali moramo
sistem zdravstvenega varstva
in zavarovanja ... Odborniki
(Konec na 9. strani)
IZVRŠNI BIRO CK ZKJ
V soboto, 15. marca letos, so delesati 9 kon::re-
sa ZKJ izvolili na svoji zadnji skupni konKresni
seji izvršni biro CK ZK.I. Vanj so bili izvoljeni:
Josip Broz Tito. dr. Vladimir Bakarič, Krste Crven-
kovski, Nijaz Dizdarevič. Slane Dolanc. Stevan l)o-
ronjski. Kiro Gligorov, Fadil llodža Edvard Kar-
delj. Cvijetin Mijatovič, dr. Miroslav Pačujlič Bii-
disav Soškič, Mika Trlpalo, Mijalko Todorovič in
Veljko Vlahovič.
Naslednji dan. v nedeljo, 16 marca sc je iz-
vršni biro že tudi .sestal k svoji prvi seji.
9 kongres ZKJ je zbudil ogromno zanimanje
po vsem svetu. Tisk, radio in TV so po vsem svetu
izčrpno poročali o njegovem delu ter o stališčih,
ko so jih zavzeli jugoslovanski komunisti do razniJi
vprašanj našega notranjega razvoja, po,sebej pa še
za tista vprašanja, ki se tičejo mednarodnih od-
nosov.
Tudi tisk vzhodnih dežel z izjemo Z.SSR in
Vzhodne Nemčije je več ali manj podrobno poro-
čal o delu kongresa.
S seje SO Pluj
POGOJE KSEDiTiRANJA OBNOVE
VINOOiADOV PiiUGODiTi
MOŽNOSTIM
Burna razprava na minuli
seji občinske skupščine o
osnutku gospodarskega in
družbenega razvoja ptujske
občine za razdobje od 1969
do 1973 kaže, da je kmetij-
stvo najhujši problem go-
spodarstva. Ostale gospodar-
ske organizacije so v zadnjih
letih našle pot nadaljnjega
obstoja in delovanja.
Kot kaže, se bo v ptujski
občini sčasoma izboljšalo ce-
lo pereče vprašanje vzgoje
in izobraževanja. V repub-
liški izobraževalni skupnosti
so končno priznali, da so
ptujsko področje zapostav-
ljali. To leto so namenili več
republiških sredstev za ptuj-
sko občino, ki jo odslej ob-
ravnavajo v republiki v
drugačni luči. Kaže, da trud
in požrtvovalnost, predvsem
pa vztrajnost ptujskih pro-
svetnih delavcev ni bila za-
man. Posledice dolgoletnega
zapostavljanja so pa preve-
like, da bi jih lahko v krat-
kem času in z lastnimi sred-
stvi odpravili. Potrebno bo
še veliko truda in sredstev.
Predstavniki kmetijskih
organizacij in odborniki
kmetovalci so ponovno na-
šteli vrsto problemov in
osvetlili stanje kmetijstva v
občini in v širšem merilu.
Ker bo v kratkem posebna
seja občinske skupščine o
kmetijstvu, predvsem o kme-
tijski problematiki v občini,
več o tem po omenjeni seji.
Opisati pa moram burno raz-
pravo o kreditii-anju obnove
vinogradov. Očitali so ptuj-
ski kreditni banki in obratu
Zvi kooperacijo pri KK Ptuj,
da že šest mesecev obljub-
ljata denar, se pravi posojilo
za obnovo vinogradov. Denar
je zbran in leži neizkoriščen,
vinogradniki pa čakajo. V
zimskem času bi lahko opra-
vili pripravljalna zemeljska
dela (rigolanje), ki ni tako
enostavno. Na seji so ostro
obsodili pogoje kreditiranja,
za katere sta se pred nedav-
(Konec na 9. strani)
Standard po reformi
Zadnje podražitve nekate-
rih predmetov naj bodo po-
vod, da nekoliko pregledamo
podatke o — zvišanju našega
življenjskega standarda. Po-
stalo je namreč pravilo, da
takoj opazimo in na ves glas
zavpijemo ob najmanjšem
zvišanju cen in življenjskih
stroškov. Ce bi sodili po tem,
da danes obravnavajo ljudje
na raznih sestankih in zbo-
rovanjih, bi lahko sklepali,
da v Jugoslaviji vse slabše
živimo in da življenjski stan-
dard že leta dolgo pada.
Vendar je življenjski stan-
dard zaposlenih v Jugoslaviji
iz leta v leto na višjem nivo-
ju. Na grafikonih je to ozna-
čeno s tisto znano krivuljo z
malimi padci in višjimi sko-
ki. Le da skokov ne opazimo;
najbrž niso dovolj privlačni,
da bi »navadni ljudje« o njih
razpravljali.
Ob številnih dejstvih o
neenakih pogojih gospodar-
jenja, o nezaposlenosti, o te-
žavah industrijskih podjetij
je pred kratkim zve/ni od-
bor sindikatov industrije in
rudarstva pripravil nekaj po-
datkov o dejanskem gibanju
življenjskega standarda v
zadnjih letih.
BOLJSi;, VENDAR
NE CENEJŠE
Nacionalni dohodok je bil
v minulem letu za (i®;a večji
kakor v letu pred uvedbo re-
forme. Da to ni samo številka
na papirju, se vidi iz porabe
industrijskih proizvodov, ki
stalno raste. Vsak .Jugoslovan
je na primer leta rjf>4 pora-
bil 137, leta 1968 pa 196 kilo-
vatnih ur električne energi-
je. Zmanjšana je poraba pre-
moga od 285 na 221 kg. zato
pa je neprimerno bolj pora-
sla poraba drugih oblik ener-
gije.
Nakup obutve je nekaj po-
rasel, medtem ko tekstil ku-
pujejo Jugoslovani nekaj
manj, in sicer po 18 in r)al
namesto prejšnjih 20 m. Stro-
kovnjaki zatrjujejo, da je
prišlo do tega zaradi spre-
memb v strukturi porabe in
dejstva, da kupujemo bolj
kvalitetne tkanine.
Ne sme nas skrbeli, da se-
daj manj kupujemo radifia-
parate, ker prihajajo v naše
domove televizorji. Mnogo
bolj kupujemo sedaj elek-
trične štedilnike, hladilnike,
pralne stroje in druge teh-
nične pripomočke.
(Konec na 9. strani)
Vreme
LUNLNE SPREMEMBE
LN VREMENSKA NAPOVED
za čas od petka. 21, marca,
do nedelje, 30. marca iJJOfl.
Prvi krajec bo v sredo, 26.
marca, ob 1.48.
Napoved: iz vremenske na-
povedi, objavljene v Tedniku
št ."il od 27. decembra 1968
in velja do novembra 1969,
je razvidno, da bo zadnjih
deset dni v marcu 1969 lepo
vreme. Torej lahko pričaku-
jemo, da bo vsaj od sobote,
22. marca, do konca meseca
lepo vreme. Večkrat bo tudi
jasno. Prevladovali i>a bodo
hladni vetrovi. V petek, 21,
marca, je začetek pomladi.
Alojz Cestnik
STRAN 2
TEDNIK — ČETRTEK, 20. MAHCA ij.
Kitajsko sovjetski kanfilikt
Več kol obmejni
spopad
Težak incident na sovjet-
sko-kitajski meji še nadalje
priteguje pozornost svetovne
javnosti. V središču zanima-
nja ni samo tragičen dogo-
dek, katerega posledica je iz-
guba mnogih življenj, temveč
vzroki in posledice, ki so po-
vezani s tem incidentom na
meji dveh velikih dežel.
Na Kitajskem je demon-
striralo okrog 260 milijonov
ljudi in je bila to največja
demonstracija, kar jih je
sploh bilo kdaj v tej deželi
velikih demonstracij. Vendar
je važnejša od množičnosti
atmosfera, v kateri so te de-
monstracije. Lahko trdimo,
da nacionalne strasti med te-
ma dvema deželama še niso
bile nikdar tako razvnete in
sovjetsko vodstvo še nikdar
tako ogorčeno napadeno ka-
kor tokrat. Kaj to lahko po-
meni za sicer skrajno nenor-
malne sovjetsko-kitajske od-
nose, ni potrebno razpravlja-
ti.
DRLGI ELEMENTI
V Moskvi in v drugih delih
ZSSR je val ogorčenja in
protesta prav tako zavzel do-
slej neopažene razsežnosti.
Po uradni objavi vlade o po-
drobnostih ob incidentu, iz
katerega nedvoumno izhaja,
da so bili sovjetski graničar-
ji zahrbtno zrešetani s stra-
ni kitajskih strojnih pušk, je
prišlo pri stotisočih Mos'':ov-
čanih do eksplozije nacional-
n^a besa. Zgodilo se je, kar
se sicer redko dogaja v sov-
jetski praksi: razjarjeni de-
monstranti so prebili vse
kordone sicer rigorozne sov-
jetske varncjstne službe in
razbili vse šipe na oknih ki-
tajske ambasade v Moskvi.
DEDIŠČINA CARJEV
Prav to vprašanje — kje
so dejanski kitajsko-sovjetski
obmejni problemi in kje šir-
še področje nerazumevanja
med obema velikima soseda-
ma, je eno najzanimivejših
v tej situaciji. Najenostav-
nejši odgovor bi bil: dokler
ni bilo splošnih sporov na
polju medsebojnih odnosov,
ni bilo obmejnih incidentov.
Na skoraj sedem tisoč kilo-
metrov dolgi kitajsko-sovjet-
ski meji je vrsta spornih te-
ritorijev, ki so jih ruski in
kitajski carji in cesarji pu-
stili kot dediščino socialistič-
nim vladam obeh dežel. Ob-
mejno področje, kjer se je
pripetil incident^ je ena iz-
med točk, ki jih prva kot
druga vlada smatrata kot
»svoj nacionalni teritorij«.
Zgodovinsko dejstvo je, da
so bili ruski carji res bolj
agresivni in da so prisiljevali
kitajske carje k odstopanju
določenih območij Rusiji. Vse
to se je dogajalo pred sto ali
dvesto leti. V prvih letih po
kitajski revoluciji nikdo ni
pomislil na to, da bi postav-
ljal te zadeve na dnevni red.
Šele z nastopom velikih raz-
lik v ocenjevanju mnogih
vprašanj sodobnosti med vla-
dama obeh držav so stopila
ta vprašanja v ospredje.
Dejstvo je tudi, da so ta
vprašanja postavili v ospred-
je Kitajci.
NOVE NEVARNOSTI
To je na kratko .širši okvir,
v katerem se je pripetil zad-
nji krvavi spopad. Glede na
okolnosti, kot smo jih zgo-
raj opisali, pa pretijo na tem
območju nove, težke nevar-
nosti.
bb
Ta teden v republiški skupščini
Ta teden se sestane več
odborov republiške skupšči-
ne.
Republiški sekretariat za
notranje zadeve je skupšči-
ni predložil osnutek zakona
o varnosti cestnega prometa.
V njem so predvideni pred-
vsem preventivni ukrepi, ki
se nanašajo zlasti na vpra-
šanja glede prevoza potnikov
v avtobusih, vožnje oseb s
tovornimi in priklopnimi vo-
zili, opreme koles, vprežnih
vozil, traktorjev in drugega,
in še vrsto drugih zadev z
zveznimi predpisi, ki niso
urejene.
Nekateri odbori bodo za-
čeli razprave o gospodarje-
nju z gozdovi v SR Sloveni-
ji na podlagi informacije re-
publiškega sekretariata za
gospodarstvo, prispevka po-
slovnega združenja gospo-
darskih organizacij, ugoto-
vitev gospodarske zbornice
SR Slovenije in poročila sku-
pine poslancev republiškega
in gospodarskega zbora, ki
je glede te problematike
imela več posvetov na tere-
nu. Osrednje vprašanje, ki
prepleta vso problematiko
gospodarjenja z gozdovi, je
predvsem izvajanje republi-
škega zakona o gozdovih, ki
je bil sprejet konec leta 1965.
Odbor za proizvodnjo in
promet republiškega zbora
bo razpravljal tudi o pred-
logu zveznega zakona o po-
pisu kmetijskih gospodar-
stev leta 1969, ki naj bi ga
sprejeli po skrajšanem po-
stopku. Po tem predlogu naj
bi se v Jugoslaviji vršil popis
družbeno kmetijskih proiz-
vajalcev od 20. do 31. mar-
ca, popis individualnih kme-
tijskih gospodarstev pa od
21. do 30. aprila in od l^. do
30. maja. S popisom naj bi
zbrali podatke o zemljišču,
posevkih, sadnih drevesih in
vinskih trsih, poslopjih,
orodju in transportnih sred-
stvih, o živini, perutnini in
čebeljih panjih, o integra-
ciji kmetijstva in industrije,
o sodelovanju individualnih
•'Konec na 9. strani)
Prolil
jugoslovanskega
direktorja
Analiza zadnje rotacije
Okrog 5200 naših državljanov
— med njimi je bilo okrog sto
žensk — je poskušalo lansko
leto zasesti direktorski stol. Več
kakor dva tisoč kandidatov v
tem ni uspelo. Po še nepopol-
nih podatkih zveznega zavoda
za statistiko je bilo Izvoljenih
In Imenovanih 3120 direktorjev,
med njimi 62 žensk.
Kdo so naši direktorji, kak-
šen je njihov profil, kakšne so
njihove sposobnosti za vodstvo
tistega, za kar so Izvoljeni, to
so vprašanja, o katerih se po-
gosto razpravlja. Čeprav bi
sposobnosti direktorja lahko
najbolje ocenili po rezultatih
delovne organizacije, pri tem je
treba seveda upoštevati splošne
pogoje, ki jih dotična delovna
organizacija Ima, vendar jemlje-
jo šolske In strokovne kvalifi-
kacije za merilo te sposobnosti.
Zaradi tega še ml poglejmo v
luči najnovejših statističnih po-
datkov našega direktorja s te
strani.
STROKOVNA IZOBRAZBA
DIREKTORJEV
Na razpise v državi se je pri-
javilo 1644 kandidatov z viso-
košolsko Izobrazbo. Izvoljenih
je bilo nekaj nad 800, kar po-
meni manj kot polovica. Od
1270 kandidatov s srednješolsko
Izobrazbo je bilo izvoljenih sko-
raj 900 oziroma okrog 70 ®/o.
Od 1062 kandidatov z višjo Izo-
brazbo je bilo Izvoljenih 550
ali nekaj nad 50 ®/o, medtem ko
je od 730 kandidatov — vlsoko-
kvaliflciranih delavcev — bilo
izvoljenih skoraj 80 «/o direktor-
jev.
Na prvi pogled je situacija
malo paradoksalna, vendar je,
samo videz.
MALO NOVIH
DIREKTORJEV
Izvoljenih Je sorazmerno uj
novih direktorjev oziroma ki
didatov, ki prej niso bili j
vodilnih položajih. Od 31201
voljenih direktorjev je bilo ta
šnih samo 416. Glede na to
lahko sklepali, da so bili ,
rotacije direktorji preteJi
kandidati s srednjo izobrazbo:
z visoko kvalifikacijo kot i
sedanji direktorji ponovno j
brani
Upoštevati je tudi treba,
se strokovnjaki z visoko ali ?i
jo strokovno izobrazbo lažje o
ločajo za kandidaturo glede j
svojo diplomo, kakor je to pii
mer z drugimi, ki je nimiji
Kandidati brez takšnih diploi
temeljiteje ocenjujejo svoje sp«
sobnosti In Izglede pri razpej
od sokandldatov z diplomami
S tem v zvezi so zanimivi po
datki o tem, da je od 2705 po
novno izvoljenih dlrektorjei
okrog 1080 ljudi z visoko ai
višjo Izobrazbo, torej okroj
40 odstotkov.
NAJBOLJŠA
»DIREKTORSKA« LETA
Nad polovico lani izvolienil
direktorjev so ljudje v starost
nad 40 in manj kot 50 let, v^
lika redkost so direktorji z man
kot 30 In več kot 60 leti.
Novi direktorji so popreJnt
mlajši kot ponovno Izvoljeni
prvi Imajo poprečno 40, druj
pa poprečno okrog 45 let, kai
so tudi po svetovnih merili!
»najboljša direktorska leta«.
SP
Spremembe zakona o vodah
SPREMEMBE IN DOPOL-
NITVE ZAKONA O VODAH,
ki jih vsebuje zakon.ski pred-
log, o katerem razpravljajo
skupščinski odbori, so potreb-
ne zlasti zaradi škode, ki jo
povzročajo erozije tal, hudo-
urniki in plazovi in ki je v
naši republiki zelo velika.
Erozijski procesi, ki se z go-
spodarsko ekspanzijo vse
bolj širijo, ogrožajo splošni
gospodarski razvoj in zahte-
vajo predvsem ustrezno var-
stvo tal ter objektov pred
stihijskim delovanjem ele-
mentarnih sil. Predlagane
spremembe natančnje defi-
nirajo erozijo tal ter predvi-
devajo ukrepe za zaščito
pred erozijo tal. Tako med
drugim tudi pooblaščajo ob-
činske skupščine, da lahko
predpišejo naslednje var-
stvene ukrepe:
—	razglasitev gozdov za va-
rovalne gozdove,
—	prepoved ali omejitev pa-
še,
—	obvezna pogozditev ogro-
ženih površin,
—	prepoved spravila lesa po
zemeljskih drčah, vleka
lesa po neutrjenih potet
in plavi j en je ter spušža
nje lesa po hudourniškit
strugah,
—	primeren način gospodar-
jenja s kmetijskimi povr-
šinami,
—	prepoved pridobivanji
materiala (kamen, pesel'
ilovica, itd.) na mestih W
bi se s tem poslabšal vod-
ni režim in povečala ero-
zijska aktivnost, ali dole
čitev primernega načinJ
pridobivanja material
—	način uporabe; in vzdrz®"
vanj a objektov, ki sluz''
jo za odvzem vode iz
dourniških strug.
Dopolnitev zakona predli'
deva tudi ustrezno obli^^
operativne organizacije,
bo spremljala omenjene pr®"
cese ter v tehnološkem
strokovnem pogledu zagot""
vila primerno varstvo ^^
Sedanje podjetje za urejali
hudournikov naj bi se
osnovalo v skupnost za
janje hudournikov s stat
som posebne vodne skui**
sti.
i^pNlK ~ ČETRTEK, 20 MARCA 1969
STRAN »
ptujsko 90S|HKiarstvo predvideva
fflzširitev v kovinski predelavi,
jumarstvu in konfekciji perila
flova klavnica bo rešitev
0 kmetijske organizacije in kmete
gospodarske organizacije na
nbinočju ptujske občine so po
" 5inl majijša podjetja do 125
aooslenih (20 podjetij) in sred-
'fa do 500 zaposlenih (16 podje-
Ji) Le tri gospodarske organi-
'ciie zaposlujejo nad 500 delav-
cev. Taka struktura gospodar-
nih organizacij že nakazuje nji-
Dovo vlogo v skupnem gospodar-
tvu, da se kot spremljajoča
,roi7,vodnja vključujejo v koope-
rantske odnose z večjimi gospo-
darskimi organizacijami zunaj
območja občine. Da bi mogle
delovne organizacije delati svoje
razvojine programe, morajo pred-
vsem preučiti, kje se lahko
vldjučijo, s kakšnim obsegom
proizvodnje in storitev, da bo
poslovanje ekcmomično in renta-
bilno.
V	osnutku programa gospodar-
stcaga razvoja do leta 1973 je re-
jeno, da bodo proizvodne go-
spodarske organizacije z bolj-
jim izkoriščanjem obstoječih
nnogljivosti Im z modernizacijo
opreme ter delovnih postopkov
T prihodnjem obdoibju povečale
obseg proizvodnje letno za 7 do
» odstotkov. Razširitev proiz-
Todnih industrijskih zmogljivosti
Borajo uresničiti predvsem v
kovinski predelavi, gumarstvu in
konfekciji perila, kjer so rela-
Stoo najboljši pogoji tudi za
idpiranje novih delovnih mest.
Tesnejše poslovno In proizvodno
lodelovanje s sorodnimi goepo-
torskimi organizacijami zunaj
občine bo razširilo tržišče za
proizvode ptujskih podjetij. Tež-
nja, da se tržišče obdrži in raz-
liri, je tudi vodilo za ekonom-
tko upravičeno integracijo, ki jo
gospodarstvo sedaj z večjim ra-
nimevanjem sprejema.
V	kmetijstvu bo KK Ptuj v na-
ilednjih letih nadaljeval speci-
»lizacijo proizvodnje ^ obratih
in s tem ustvaril pogoje za upo-
rabo modernih proizvodnih sred-
Jtev. V svojih investicijskih pro-
(ramih predvideva temu uErtrez-
ne obnove v sadjarctvu, vino-
gradništvu in hmeljarstvu; za
živinorejo je predvidena dokonč-
na izgradnja in oprema farme
bekonov in silosov. Hitro inten-
ziviranje prašičereje v farmi ter
intenziviranje pri kooperantih
zahtevata izgradnjo klavnice s
potrebnimi hladilnicami in ob-
jekti za predelavo.
Mesokombinat Perutnina ima
ugodno povezavo med proizvod-
njo piščancev in krmil, obdelavo
v lastni klavnici in plasma v
lastni trgovski mreži. V bodoče
oodo še bolj raziskovali tržišče
m širili maloprodajno mrežo.
Kapacitete nove valilnice in
klavnice omogočajo razširitev
kooperacljske reje pri kmetih.
Poleg modernizacije lastnih obra-
tov bo Perutnina nudila kredite
za izgradnjo in ureditev objek-
tov pri kmetih za kooperacijsko
proizvodnjo, kjer bo možna reja
tudi pozimi. Tudi ta delovna or-
ganizacija vidi rešitev v gradnji
nove klavnice za parklarje.
ZR
Rekonstrukcija
v bistriški Steklarni
Leta 1961 se je obrat »STE-
KLARNA« v Slovenski Bi-
strici združil s Steklarno Ro-
gaška Slatina. S to združitvi-
jo je obrat v Slovenski Bi-
strici pričel s specializirano
proizvodnjo razsvetl javnih
teles, s čimer je prvič v ob-
dobju svojega delovanja sto-
pil na zunanje tržišče. Delež
proizvodnje, namenjen izvo-
zu pa se iz leta v leto pove-
čuje, tako da danes obrat
»Steklarna« v Slovenski Bi-
strici izvaža že ca. 35 "/o svo-
jih proizvodov na konverti-
bilna tržišča.
Razdrobljenost in malose-
rijska proizvodnja, ki sta vla-
dali pred združitvijo v obra-
tu, nista omogočili perspek-
tivnejšega dolgoročnega raz-
voja, saj so bili vezani stal-
no na hitra nihanja vse bolj
zahtevnega tržišča. To pa je
bilo za industrijo kot za ste-
klarstvo vezano na velika
finančna sredstva in s tem
tudi na višjo ceno finalnih
proizvodov.
V kratkem obdobju po
združitvi je obrat s speciali-
zacijo proizvodnje in izbolj-
šano notranjo organizacijo
dela uspel povečati kapacite-
to proizvodnje za nad 100 "/o.
medtem ko se je finančna re-
alizacija povečala v tem raz-
dobju celo za 5-krat. Zani-
mivo je pri vsem tem dej-
stvo, da je bilo doseženo tc
povečanje proizvodnje z mi-
nimalnim povečanjem zapo-
slenih (ca. 10 "/o). Tako velik
napredek je bil rezultat
mnogih tehničnih izboljšav
proizvodnji.
Nadaljnji perspektivni raz-
voj obrata v Slovenski Bi-
strici je tesno povezan z raz-
vojem matičnega podjetja v
Rogaški Slatini, ki proizvaja
predvsem predmete za go-
stinstvo in kristalno steklo.
Tudi v naslednjem 5-letnem
obdobju je obrat v Slovenski
Bistrici proizvajal pretežno
razsvetljavno steklo, pri če-
mer pa bo potrebno posveti-
ti veliko pozornost boljši kva-
liteti. V letih 1967—1968 je
bil dosežen največji uspeh
v izboljšanju kvalitete pro-
izvodov kakor tudi v pove-
čanju proizvodnje.
V	obdobju med 1969—1974
predvidevajo, da bodo v o-
bratu zgradili še novo proiz-
vodno dvorano, s čimer pri-
čakujejo, dvig proizvodnje za
100 '/o. Ob tem povečanju
proizvodnje je zajeta tudi
predvidena zamenjava obsto-
ječih peči, ker današnja teh-
nologija proizvodnje stekla v
lončenih pečeh ne more za-
dovoljiti tržnim zahtevam.
Pridobivanje steklene mase
po dosedanjem postopku o-
mogoča samo em>izmerisko
delo, medtem ko preostali
čas odpade na priprave.
Da bi obrat še nadalje u-
spešno nastopal na domačem
in na tujem tržišču, bo po-
trebno v naslednjem obdob-
ju preiti na novejši proizvod-
ni postopek v pridobivanju
stekla, ki bo omogočal dvo-
in triizmensko delo.
Glede na to so se v obratu
Steklarna v Slovenski Bistri-
ci odločili delno zamenjati
dosedanji način proizvodnje
stekla v lončenih pečeh s
kontinuiranim sistemom, ki
bo izboljšal kvaliteto stekla
ter omogočil delo v treh iz-
menah. Ker pa kontinuirni
sistem ne omogoča manjših
serij, so se v obratu odločili,
da bodo del proizvodnje v
lončenih pečeh obdržali vsled
nujnosti, ki jih narekujejo
nekatere vrste specialnih ste-
kel in je njihova proizvod-
nja omejena na manjše se-
rije.
V	bistriškem obratu raču-
najo, da bo to povečanje pro-
izvodnje po današnjih cenah
znašalo 2 milijardi SD fi-
nančne realizacije in 500.000
dolarjev izvoza. Vsi zaposle-
ni se dobro zavedajo nujno-
sti modernizacije proizvodne-
ga postopka, zato so načrti
za prvo fazo rekonstrukcije
že v delu Predvidevajo, da
bo ta končana že v letošnjem
letu, v primeru ugodne fi-
nančne situacije obrata V tej
fazi bodo zamenjali lončene
peči » kontinuirnimi, & či-
mer bf>do lahko uvedli tudi
večizmensko delo.
Ker je obrat tehničr«> ie
precej urejen, bo novo pove-
čanje proizvodnih kapacitet
narekovalo dodatno delovno
silo Predvidevajo, da bi se
po končani drugi fan rekon-
strukcije povečalo število za-
poslenih v kolektivu za 100
oziroma skupno na okoli
300.	Viktor Horvat
Predsednik SO Ormož Franc Novak:
O nekaterih značilnostih delovanja občinske
skupščine
(Nadaljevanje)
Ti problemi se dokaj jasno
rezultirajo v delovanju in
uspešnosti delovanja občin-
skega skupščinskega meha-
nizma. Čeprav je bila spri-
čo izrednih naporov občinske
skupščine skupaj z napori
vseh samoupravnih faktorjev
dosežena določena relativna
rast ekonomske baze in druž-
bene nadgradnje, pa vendarle
absolutno vedno bolj zaosta-
jamo za številnimi bolj raz-
vitimi občinami, katerih go-
spodarski potencial se oplaja
Problem, ki se jasno kaže v
zgornjih številkah, je dosegel
take dimenzije, da predstav-
lja v naši občini resen social-
no ekonomski problem, pro-
blem, ki ga sami ob sebi brez
pomoči širše družbene skup-
nosti nismo in ne bomo v sta-
nju reševati.
Negativne posledice velikih
razlik v razvitosti posamez-
nih občin so številne, zlasti
pa povzročajo neopravičeno
ekonomsko in socialno neena-
kopravnost občanov pri uve-
ljavljanju elementarnih pra-
vic v sferi šolstva, socialnega
skrbstva, zdravstvenega var-
stva, ... skratka v sferi nad-
gradnje Velike razlike v e-
konomski razvitosti občin v
Sloveniji povzročajo tako tu-
di različna javna bremena
občanov. Obveljalo je pravi-
lo, da so občani v manj raz-
na višjem nivoju. Ob iskanju
vzrokov takega nenehnega
odpiranja škarij ugotavlja-
mo, da se te ne odpirajo sa-
mo med nekaterimi panoga-
mi v gospodarstvu, ampak v
tretji dimenziji tudi med do-
ločenimi območji, oboje pa v
nemali meri kot rezultat si-
stemskega protežiranja oz.
zapostavljanja. Navedel bi sa-
mo nekaj takih podatkov, ki
kažejo na te izredne dispro-
porce. Primerjalni podatki se
nanašajo na leto 1967:
vitih občinah zaradi pomanj-
kanja sredstev v občinskih
proračunih bolj obremenjeni
s prispevki in davki kot pa
občani, ki živijo v razvitejših
občinah. Zato ne moremo in
ne bomo mogli najti ustrez-
nega ekonomskega in politič-
nega opravičila.
V teh pogojih je imela ob-
činska skupščina težavno sta-
lišče pri usmerjanju in reše-
vanju vseh hotenj našega
občana, ki postaja ob vsem
tem nedolžna žrtev neureje-
nih razmer.
J, S.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Vrnitev Apo^la 9
v četrtek, 13, t. m., ob 18.
uri so se vrnili vesoljski pot-
niki v APOLLU 9 nazaj na
Zemljo.
S tem je obvladana zadnja
prepreka na poti človeka na
Luno. Kakor napovedujejo,
bo Apollo 10 že v letošnjem
maju ali juniju ponesel ve-
soljce Stafforda. Vounga in
Cernana na Luno.
UVOZ 125.000 SVINJ
V JUGOSLAVIJO
Kot poroča Tanjug, je bil
v gospodarski zbornici Srbi-
je dosežen sporazum o uvo-
zu 125.000 svinj.
Mislijo, da ob pogojih ob-
čutno zmanjšane domače
proizvodnje ta uvoz te ne bo
prizadel, ne bo pa rešil tudi
problemov klavnične indu-
strije, ker ji bo zagotovil
delo le za okrog 8 dni.
Rejci svinj in predstavni-
ki klavnične industrije se
sklicujejo na dosedanje iz-
kušnje ter zahtevajo strogo
kontrolo uvoza svinj ter da
fe ne sme dovoliti, kot so
^ili primeri do sedaj, da je
snietano iz tega »posla« po-
igral uvoznik ali kak drug
Posrednik.
Ocenjujejo tudi, da se bodo
Posledice najnovejše krize v
Proizvodnji svinjskega mesa
domačem tržišču kmalu
'esno čutile.
. Živimo na območju, kjer
J® mogoče zrediti mnogo
^inj, posebej če upoštevamo
Ptujsko farmo za rejo praši-
Zato raje te gornje Ta-
"^iugove vesti ne komentira-
ttla
NAJPREJ OBNOVA
ŠOLE, NATO UREDITEV
POKOPALIŠČA
V PODGORCIH
Poročali smo že, da so v
Podgorcih namenili večji del
sredstev, ki se stekajo iz na-
slova krajevnega samopri-
spevka za obnovo šole, ki
praznuje letos ISO-letnico
svojega kulturno-prosvetne-
ga poslanstva.
Krajevna skupnost ima v
načrtu tudi ureditev krajev-
nega pokopališča. V ta na-
men nameravajo sezidati no-
vo mrtvašnico in urediti
ograjo okrog pokopališča
Sedanja mrtvašnica je nanrv-
reč že v takem stanju, da si
več ne zasluži tega imena
V razgovoru s Podgorčani
smo izvedeli tudi, da name-
ravajo v bližnji prihodnosti
pričeti reševati vprašanje
krajevnega vodovoda in
vzdrževanja cest ki so ne-
katere v zelo slabem stanju.
Načrti so veliki, sredstva pa
so zelo skopa. S sredstvi kra-
jevnega samoprispevka in s
prostovoljnim delom bodo
poizku.šali rešiti nekatere
najbolj pereče krajevne pro-
bleme. ki kličejo po hitri re-
šitvi.	J. S.
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK, 20. MAHCA ij.
Vprašanje odbornika:
Kdaj regulacija
Polskave?
Silvo Topolovec je poslal
skupščini občine Ptuj vpra-
šanje, ali je predvidena re-
gulacija Polskave ^črnca), ki
stalno poplavlja zemljišča
katastrskih občin Sesterže in
Podlože in ostala zemljišča,
ki mejijo na omenjeni po-
tok. Pred tem, ko še ni bila
izvršena drenaža na mihov-
ški gmajni, ni bilo talcih po-
javov. Voda je hitreje od-
tekala, zdaj pa zamočvirja.
Že tako slabi travniki so se-
daj še slabši. Kombinat je
napravil z drenažo veliko
škodo. Stala je nad sto mi-
lijonov, sedaj pa je gmajna
zapuščena. Vprašal je tudi,
kdo je odgovoren za tako
stanje.
Odgovoril mu je dipl. inž.
Dušan Suhadolnik, referent
za kmetijstvo pri SO Ptuj
Zavod za vodno gospodarstvo
SRS je že leta 1907 izdelal
idejni projekt za regulacijo in
melioracijo območja Polska-
ve s pritoki. Dodatne študije
predvidevajo še akumulacijo
na meji med ptujsko in slo-
venjebistriško občino. Umet-
no jezero bi obsegalo 400 do
600 ha. Locirano bi bilo ob
opuščeni progi Pragersko—
Medvedce. Ta akumulacija
ne bi bila pomembna samo
kot objekt za zbiranje viška
vode v času obilnih padavin^
temveč v znatni meri tudi
kot ribiški in turistični ob-
jekt. Pri tem ne smemo pre-
zreti, da je Polskava ena
najbolj čistih voda tudi v
ča.su najhujših poplav.
Med drugim je povedal, da
ni možnosti, da bi lahko pri-
čeli z gradnjo hidrosistema
pred letom 1972. Pričetek del
bo največ odvisen od .sredstev,
ki bi jih zbrali občini Slo-
venska Bistrica in Ptuj ter
od eventuelnih bančnih kre-
ditov. Izjemo pri tem pred-
stavlja izgradnja nrej ome-
njene akumulacije, ki bi jo
morali pričeti graditi čim-
prej. Za gradnjo omenjenega
objekta je zainteresirana tu-
di Splošna vodna skupnost
Drava-Mura Maribor, ker bi
s tem že v znatni meri ome-
jili in deloma celo odpravili
poplavno škodo v spodnjem
toku Polskave. V primeru,
da bi občini Ptuj in Sloven-
ska Bistrica bili za to zain-
teresirani, je pripravljena
Splošna vodna skupnost
oskrbeti tudi potrebna kre-
ditna sredstva.
Parcialno urejanje posa-
meznih strug in pritokov ne
pride v poštev, ker je brez
koristi; posebno toliko časa,
dokler ne bo izdelan glavni
projekt za celotno območje.
Mihovska gmajna je tipičen
primer lokalnega reševanja
regulacije in vseh posledic.
Z melioracijo kompleksa va-
ške skupnosti Mihovci je
pričelo že Kmetijsko gospo-
darstvo Dravsko polje, nada-
ljeval in končal pa KK Ptuj.
Projekt za melioracijo je iz-
delala splošna vodna skup-
nost. Stroški melioracije so
znašali po predočenih podat-
kih 129 milijonov starih di-
narjev. Namesto povečanja
dohodka pa je ta investicija
prinesla prvi dve leti obra-
tu Kidričevo še znatne po-
slovne izgube, nakar je obrat
nadaljnje izkoriščanje tega
hidrosistema opustil. Kot na-
vadno, krivca za ponesreče-
no investicijo ni mogoče naj-
ti.
Problem bi v znatni meri
rešila izgradnja prej ome-
njene akumulacije.	ZR
Ne morenio trdili, da na
področju družbene skrbi za
otroško varstvo v ptujski ob-
čini niso bili doseženi določe-
ni rezultati, ne moremo pa
pohvaliti stanja na področju
organiziranega dnevnega
varstva otrok, ki je bilo ure-
jeno s priporočili in resolu-
cijami. To ni zagotavljalo
rednega priliva sredstev za
uresničitev nalog na področ-
ju otroškega varstva. Slabi
rezultati ne gredo v korak
z gospodarskim razvojem,
potrebami po varstvu in za-
gotavljanju prehrane otrok.
Visok odstotek zaposlenih
žena (37,4 odst. v ptujski ob-
čini) in malo vzgojnovarstve-
nih ustanov povzroča, da
mnogo otrok nima zagotov-
ljenega ustreznega varstva.
S tem delamo otrokom ne-
popravljivo škodo v njiho-
vem razvoju. Zaradi tega be-
ležimo veliko število, vzgoj-
no zanemarjenih, delinkvent-
nih in nevrotičnih otrok.
V	starostni strukturi pre-
bivalstva zavzemajo pred-
šolski otroci 16,2 odst. šolo-
obvezni pa 17 odst. števila
vseh prebivalcev v občini.
To pomeni, da je v ptujski
občini dobra tretjina prebi-
valstva, za katere je družba
dolžna zagotoviti ugodnejše
pogoje za zdrav osebnostni
razvoj, pri čemer sta varstvo
in vzgoja odločilnega pome-
na. Istočasno pa urejeno
otroško varstvo vpliva na
delovno storilnost zaposlenih
staršev. Med zaposlenimi že-
nami je veliko število mater,
določeno število zaposlenih
žena pa si bo v perspektivi
ustvarilo lastno družino. Se-
danje stanje na področju
otroškega varstva pa ne za-
gotavlja osnovnih pogojev
socialne varnosti družine za
primeren, zdrav osebnostni
razvoj otrok in še zdaleč ne
pokriva družbenih potreb po
urejenem varstvu otrok.
Podatki dokazujejo, da je
mreža vzgojno varstvenih
ustanov v ptujski občini sla-
bo razvita. V vzgojnovar-
stvenih ustanovah je le 17,9
odst. otrok, ostali imajo manj
primerno varstvo pri sorod-
nikih in tujih osebah (57,2
odst.); zlasti v primerih, ko
otroke čuvajo med službeno
odsotnostjo staršev starejši
bratje in sestre. Med odsot-
nostjo zaposlenih staršev so
sami in brez nadzorstva
mnogi otroci; teh je 24,9 od-
stotka.
Kapacitete varstvenih usta-
nov zdaleč ne zadoščajo
potrebam po otroškem var-
stvu. Posebno se to občuti v
Ptuju in to kljub temu, da so
prekoračili razpoložljive ka-
pacitete. Vse to onemogoča
normalno vzgojo. manj
pa taka zasedba ustreza
zdravstvenim normativom.
Omejiti so morali vpis. Po-
dobna situacija je v Maj-
šperku, Kidričevem. Občani
vedno bolj zahtevajo otroško
varstvo.
V	vzgojnovarstvenih pro-
storih sedanja zasedba
vzgojiteljskega kadra ne
ustreza zahtevam. Število
vzgojiteljev ne ustreza .šte-
vilu oddelkov in številu
Medtem ko sfcrši de!a jo, je mnogo
otrok
prepuščenih
cesli
otrok. Sedanja kadrovska za- strokovni izobrazbi,
sedba ne ustreza tudi po	ZR
Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož
f^erešeni komunalni problemi
v Ormožu
Pred ncd.ivnim smo poročali
o nekaterih staaovanj.skih vpra-
šanjih, s katerimi se ukvarja to
podjetje, danes pa posredujemo
nekaj iz komunalne dejavnosti,
ki se je s formalno pravne stra-
ni temeljiteje urejevala v pre-
teklem letu odnosno se še ure^
ju je. Tudi za to dejavnost ;e
značilno, da je povezana s ši-
rokim kroj^om občanov o/.iro-
ma njihovim standardom. Osi
novne karakteristike komunalne
(Konec na 9. strani)
Makolskl Remont sredi dela
Pred petnajstimi leti so v
Makolah ustanovili manjše
gradbeno podjetje. To je za-
dovoljevalo s svojimi stori-
tvami potrebe domačega kra-
ja in ^iršega območja. Z le-
ti pa se je podjetje vedno
bolj razvijalo in zajemalo
vedno večji obseg del na
širšem območju.
V razgovoru z direktorjem
obrtnega gradbenega podjet-
ja Remont Cirilom Znidari-
čem sem izvedel, s kakšni-
mi rezultati so končali lan-
sko leto in kaj laiiko priča-
kujejo v letošnjem.
Trenutno ima podjetje nad
osemdeset zaposlenih. Od
tega so jih letos zaposlili
petnajst. Novo zaposleni so
sprejeti za določen čas. Lah-
ko pa bodo ostali dalj, če bo-
do pri Remontu zadovoljni z
njihovim delom. Ob tem pa
je razveseljivo dejstvo, da si
pri Remontu prizadevajo re-
ševati predvsem lokalne pro-
bleme nezaposlenosti. Zal pa
v tem niso najbolj uspešni,
ker mnogo učencev ne kon-
ča osnovnega šolanja in jih
ne morejo sprejeti v uk. Za-
radi odgovornosti pri delu
ne .sprejemajo mlajših od
osemnajst let. Kljub temu
pa imajo namen povečati šte-
vilo vajencev za nadaljnjih
petnajst. Sprejeli bodo štiri
vajence mizarske, deset va-
jencev zidarske in enega va-
jenca tesarske stroke. Za ti-
ste, ki nimajo predizobrazbe,
želijo skupaj z zavodom zf
zaposlovanje prirediti tečaj,
na katerem bi ti to nadome-
stili.
Podjetje je v lanskem le-
tu povečalo realizacijo za 32
odstotkov. K tako ugodnemu
dosežku jim je mnogo pripo-
mogla boljša organizacija
dela in večja mehanizacija
v podjetju. Tudi letos jii^
dobro kaže, saj imajo zase-
dene skoraj vse kapacitete
do septembra.
Za letos predvidevajo, da
bodo v postavljenem roKu
končali dela pri obnovi
novne šole v Makolah.
prizidku tečejo dela že ^
četrti fazi. Z deli pa so za-
čeli že v sami osnovni šoj''
in to tam, kjer ne motijo
šolskega dela. Tako bndo
učenci te šole že v je.seni
obiskovali pouk v novci^
šolskem poslopju.
V Ptuju je bil občni
zbor borcev za sever-
no mejo
Preteklo nedeljo je bil red-
ni občni zbor Zveze prosto-
voljcev, borcev za severno
mejo 1918—1919 občinske or-
ganizacije Ptuj. Počastili so
spomin na umrle borce. Po-
ročali so o delu organizacije
in o tem razpravljali. Izvolili
so predstavnike organizaci-
je.	ZR
Napredek v izvozu v
bistriški občini
Letošnje leto kaže v bistriški
občini tudi dobre (»bete v iz-
vozu industrijskih izdelkov.
Najmočnejši porast je v
oljarski industriji ki je po-
večala izvoz v prv-.-m me.se-
cu za dva in polkrat, glede
na lansko celoletno popreč-
je. Z dobrimi rezultati sledi
pri izvozu lesna industrija.
Ugodni rezultati pa so tudi
pri največjem podjetju v ob-
čini, v tovarni Impol. Zal pri
njih indeks izvoza ni toliko
večji, ker predstavlja izvoz
Impola v bistriški občini 95
odstotkov vsega izvoza.
-b
Ukrad-3i so ji denarnico
12. marca t. 1. se je mudila
Frančka Klajnšek iz Varoša
p. Makole v trgovini s kme-
tijskimi pridelki v Ptuju. Ko
je segla po denarnico, je opa-
zila. da je v cekai'ju ni več.
Neznanec ji je ukradel de-
narnico in 260 dinarjev, ki
so bili v njej. Tatvino je pri-
javila ptujski milici.
^P^riK — ČETRTEK, 20 MARCA 1909
STRAN 5
fdrovaini gozdovi ob robu Ptuja
fELENE POVRŠINE VSAJ
IZVEN MESTA
polj ko rastejo mesta, bolj
■ njih pogrešamo zelene po-
Line, zelenice, drevorede,
sarke, cvetlične grede, zele-
■jg na oknih in podobno. Vse
1 krasi mesta, povzroča pri-
Ijjn.ii bivanje v njih. Mno-
t mesta se tega zavedajo
■p skušajo vsaj v malem na-
jliicnaditi zeleno površino,
^ijo izpodrinejo nove stavbe
jn drugi objekti.
Tudi Ptuj se širi. Ob robu
pesta rastejo nova naselja,
ulice so vse bolj prometne,
iolge in vedno več jih je.
Pa kljub temu nič ne napra-
pjo za ozelenitev mesta, že
:jalj časa ugotavljamo. Zal
je čiščenja ne morejo ure-
diti Ptuj se ni preveč razši-
ril toda zamislite si milijon-
ska mesto, pusto, brez zele-
nic, z valovitimi pločniki,
razkopanimi in valovitimi
ulicami, poleti v mestnem
prahu... Na srečo je lahko
vsak Ptujčan že po nelvaj mi-
nutni hoji zunaj mesta v na-
ravi, kjer si lahko oko od-
počije na prelepi pokrajini,
pljviča pa prezrači s svežim
zrakom, posebno če zavije s
stranskih cest, kjer ni več ne
uličnega ne cestnega prahu
in smradu iz kanalov.
Ne smemo pa misliti, da se
glede tega nihče ne razburja
Ze več let obsojamo tako sta-
nje, kritiziramo podjetje, ki
skrbi za čistočo, sprejemamo
odloke, a vse brez večjega
med cestama Ptuj—Rabelčja
vas—Mestni vrh in Ptuj mi-
mo šole Franca Osojnika. Po
uspeha. Na vidiku je nov
odlok. Tudi zamisel lega od-
loka je zelo dobra, predvsem
glede na ohranitev zelenic.
Kako ga bodo upv)števali,
bomo videli. Občinska sKup-
ščina je namreč določila, da
se določeni gozdovi razgla-
sijo za varovalne gozdove.
Mišljeni so predvsem gozdo-
vi, ki sestavljajo zeleni pas
ob mestu. To so predvsem
Ljudski vrt ter gozdovi, ki
se navezujejo nanj vseskozi
ob hudourniškem potočku,
ki priteka v ribnik v Ljud-
skem vrtu in zajemajo za-
okrožen kompleks gozdov
izgledu so razen parka tam
izredno slabi gozdcjvi, ven-
dar je njihova rekreativna
vrednost mnogo večja kot pa
funkcija proizvajanja lesa
za trg. Gozdovi ležijo v ne-
posredni bližini mesta. S pa-
metnimi gojitvenimi posegi,
s sečnjo in pogozdovanji, z
ustreznimi drevesnimi vrsta-
mi bi se del teh gozdov sča-
soma lahko spi^emenii v par-
kovni gozd. Kot nadaljevanje
Ljudskega vrta bi služil za
sprehajališče.
Ker je po zakonih o gozdo-
vih treba določiti poseben
režim gospodarjenja za take
gozdove, vsebuje odlok ra-
zen določitve površine tudi
nekatera določila za gospo-
darjenje. Predvsem se mo-
rajo preprečiti goloseki in
močne sečnje. Vnašati se mo-
rajo tiste drevesne vrste, ki
v tak gozd spadajo. Dosledno
se mora izvajati gozdni red
V glavnem se bo v njih go-
spodarilo tako, kot zahteva-
jo gozdnogospodarski načrti;
predvsem zaščititi omenjene
gozdove in jih s pametnim
gospodarjenjem približati
parkovnim gozdovom.
ZR
Problematika
invalidov
Odbori republiške skup-
ščine obravnavajo informa-
cijo o problematiki zaposlo-
vanja invalidnih oseb, ki jo
je skupščini- predložil repu-
bliški sekretariat za delo. V
njej je med drugim poudar-
jeno, da postaja problema-
tika zaposlovanja invalidov
vedno bolj pereča, zlasti, ker
novela temeljnega zakona o
invalidskem zavarovanju iz
leta 1967 ureja zaposlovanje
le za delovne invalide. Kljub
nekaterim uspehom pri za-
poslovanju invalidov obstaja
povsem odprto vprašanje,
kako urediti zaposlovanje
vseh vrst invalidnih oseb.
Da bi lahko smotrno in
učinkovito začeli urejati za-
poslovanje invalidov, repu-
bliški sekretariat za delo
predlaga, naj bi federacija
izdala splošni zakon o zapo-
slovanju invalidnih oseb, re-
publike pa naj bi glede na
specifične pogoje izdelale
podrobnejša določila Te naj
bi vsebovala merila o zapo-
slovanju, kvoto zaposlenih
olajšave delovnih organiza-
cij pri zaposlovanju invalid-
nih oseb, znižanje prispevne
stopnje pri zdravstvenem za-
varovanju, znižanje prispev-
kov iz osebnega dohodka iz
delovnega razmerja in po-
dobno. Delovne in druge or-
ganizacije naj bi vključile v
svoj sistem funkcionalnega
izobraževanja tudi postopke
za usposabljanje invalidnih
oseb in organizirale službo
za zaposlovanje rehabilitira-
nih invalidnih oseb.
Prav tako naj bi strokov-
ne službe družbenopolitičnih
organizacij in ustrezne in-
stitucije, zlasti tiste, ki se
ukvarjajo z medicinsko in
poklicno rehabilitacijo, nudi-
le strokovno pomoč delov-
nim in drugim organizacijam
pri določanju in adaptiranju
delovnih mest za invalidne
osebe.
Pred zaposlitvijo invalid-
nih oseb, naj bi izvedli nji-
hovo kompletno rehabilita-
cijo. Tako bi invalidna ose-
ba lahko uspeišno opravljala
v delovni ali drugi organi-
zaciji novo delo.
Posebno pozornost naj bi
delovne in druge organiza-
cije posvetile zlasti preven-
tivnim ukrepom, ki se na-
našajo na zaposlene delavce,
v smislu predpisov o varstvu
pri delu. Proučiti bi bilo tre-
ba tudi možnosti, da se že v
sami proizvodnji strojnih
in drugih priprav in naprav
računa s tem. da je treba do-
ločeno število teh priprav in
naprav že v naprej pripra-
viti za zaposlovanje invali-
dov. Delovne in druge orga-
nizacije v S(>delovdnju z
družbenopolitičnimi skup-
nostmi in ustreznimi insti-
tucijami naj bi izdelale pro-
gram o akcijah za uresniči-
tev delovnih pogojev in za
samo zaposlitev invalidnih
oseb.
V dosedanjih skupščinskih
razpravah o tej problematiki
je v glavnem prevladovalo
mnenje poslancev, da je ta
problem zlasti z ekonomsko
stimulacijo delovnih organi-
zacij v pogledu zaposlovanja
invalidov Delovne organiza-
cije, ki zaposlujejo invalide,
naj bi bile oproščene določe-
nih družbenih obveznosti.
ri EMMi
ocfovoljni s proizvodnjo
v začetku leta
Satistični podatki za lesno
iustrijo v bistriški občini
Tikazujejo velik izpad v ja-
marju, ki pa se ni močno
ppravil niti v februarju,
jradi tega sem obiskal
:anca Šifta, direktorja
ilMI Slovenska Bistrica.
Res je. da je zaostanek v
iaterih podjetjih v teh
ceh mesecih nekoliko za
Dsežki iz lanskega leta.
lavni vzrok pa je dolga in
Jžka zima. Ta je zadela
irimarno proizvodnjo, to je
^zred hlodovine, ki je ni
wo mogoče spraviti ravno
uradi zime iz pohorskih
Mov.
~ In kakšna je situacija
'vašem podjetju?
Mi smo s proizvodnjo v
PMh dveh mesecih letoš-
'ijega leta izredno zadovolj-
ni' Že nekaj let nazaj ne
Pomnimo, da bi bili rezultati
??oizvodnje v teh dveh me-
scih večji, kot je bilo pla-
'ifano, ampak je bilo vsako
^to opaziti zaostanek. Ce-
"■av smo letošnji plan po-
'^ali glede na lansko rea-
"zacijo za petnajst odstot-
je proizvodnja v letoš-
njem letu precej nad pla-
"om, v mesecu februarju pa
plan presegli celo za
^^sot odstotkov.
Kje so vzroki tako
"godnih rczullatov v Ictoš-
"Jfm letu?
to, da smo sprejeli za
^'^tijst odstotkov večji plan
p realizacije v lanskem le-
je posledica sklenjenih
^3odb z našimi kooperanti,
^ako smo obnovili pogodbe
^ Irnpolom, Himo in Mari-
precej novih naročil
™ smo dobili tudi od Pri-
J^^ta. tudi iz Maribora. Ra-
^^^ tega nam je uspelo
.^Postaviti kooperacijsko so-
flovanje s tovarno Gore-
Jf- Ob tem pa imamo v
^^ttu povečati tudi druge
storitve.
Ze v lanskem letu smo na-
bavili novo mehanizacijo, ki
smo jo dopolnili v letošnjem
letu. Urejen strojni park,
večja i'entabilnost in izbolj-
šana produktivnost pa so ti-
ste rezerve, ki smo jih še
lahko izkoristili za boljše
proizvodne rezultate.
Razen tega nimamo v
EMMI glavobola s prodajo
svojih proizvodov, ker dela-
mo v glavnem vse po naro-
čilu,
— Kakšen je povprečni
osebni dohodek in ali boste
ob tako povečani proizvodnji
v letošnjem letu zaposlili
več delovne sile?
Povprečni osebni dohodek
se je v preteklem letu gibal
okoli devetdeset starih tiso-
čakov. Upajmo pa. da nam
bo uspelo osebne dohodke
ob tako povečani realizaciji
tudi dvigniti za nekaj od-
stotkov.
V podjetju je trenutno 122
zaposlenih in že ta teden bo-
mo sprejeli pet novih delav-
cev. Vsekakor pa ne bomo
osiali samo pri tem številu.
-b
Franc §ift
Možnosti
zaposlovanja
in ukrepi, ki bi zadržoli prebivalstvo v kme-
tijski proizvodnji
Analiza o možnostih zapo-
slovanja delovne sile v se-
verovzhodni Sloveniji pred-
videva, da bosta v letu 1976
gospodarstvo in negospodar-
stvo regije potrebovali poleg
že zaposlenih še 5126 oseb z
višjo strokovno usposoblje-
nostjo. Število zaposlenih s
srednjo strokovno kvalifika-
cijo pa bi se naj povečalo za
4552 oseb, seveda le s pogo-
jem, da bo kategorija višje
in visoko strokovnih delov-
nih mest ustrezno zasedena.
Nižja strokovna ka-egorija
zaposlenih pa se bo morala
do leta 1976 absolutno
zmanjšati za 4000 oseb.
Konkretno za občino Or-
mož bi bilo potrebno po
predvidevanjih omenjene a-
nalize na novo zaposliti 88
visoko in višje strokovnih
oseb. Nadalje bi morali za-
poslili 97 oseb s srednjo
strokovno izobrazbo in 343
poklicno uspo.sobljenih de-
lavcev. Prav zaradi tega pa
bi se moral skrčiti delež niž-
je strokovnih in priučenih
delavcev, ki so že zaposleni.
Število delavcev z nižjo stro-
kovno izobrazbo bi se naj v
orrnoiški občini zmanjšalo za
74 oseb.
Analiza med drugim pred-
videva, da bo možno do lota
1976 uskladiti kvalifikacij-
sko strukturo z zahtevami
Tak proces bo dolgotrajen in
odvisen od smotrnosti uskla-
jevanja izobraževalnega si-
stema z materialnimi mož-
nostmi izobraževanja, ki pa
kot vemo. niso preveč ugod-
ne.
Ob vsem tem pa ni priča-
kovati, da bodo delovno or-
ganizacije ne glede na po-
nudbo šolanih kadrov, za-
menjavale tiste delavce, ki
imajo dolgoletno prakso in v
proizvodnji uspešno delajo
ne glede na to. da nimajo
predpisane strokovne izo-
brazbe. Tako razmere terja-
lo še nadalje dopolnilno izo-
braževanje zaposlenih tako v
gospodarstvu, kakor tudi v
negospodarstvu.
Ob vsem tem bo nujno
treba dosledno spoštovati
ukrepe, ki bi naj zadržali
prebivalstvo v kmetijski pro-
izvodnji in ki bi izboljšali
perspektivo gospodarjenja v
zasebnem sektorju kmetijst-
va To so zlasti krediti za
dolgoročne investicije, ure-
ditev in stabilizacija tržišča
s kmetijskimi pridelki, revi-
zija davčne politike, izbolj-
šanje cest. izvedba regulacij
in melioracij, preštudirana
kooperacija, postopno izena-
čevanje socialnega varstva z
varstvom, ki ga imajo delav-
ci v drugih dejavnostih ter
še cel niz drugih vprašanj,
J. S.
Naročajte
TEDNIK
STRAN 6
TEDNIK — ČETRTEK, 20. MAHCA ij.
Krajevne) skupnost Ptuj
Skupne moči
za uspele akcije
Izpred ptujskega sodišča
KAZNIVA DEJANJA
IN MLADOLETNI PRESTOPNIKI
Občani ptujske krajevne
skupnosti vedno bolj mislijo na
splošni družbeni standard, pred-
vsem na ureditev ulic, naselij...
Vedno bolj so kritični do dela
tistih, ki skrbijo za snago in
red, se posebej pa do tistih, ki
puščajo neoskrbovane ceste
Kljub vsem težavam — prispev-
koui in davkom — pa so vedi>o
bolj pripravljeni sami pomagati
in prispevati k urejevanju pred-
vsem komunalnih in drugih po-
treb. Glede tega je bila v lan-
skem letu prava prelomnica; v
ptujski krajevni skupnosti so
sprejeli krajevni samoprispe-
vek, s katerim so že lani asfalti-
rali dva cestna odseka, zgra-
dili športni objekt itd. Krajevna
skupnost Ptuj je delovni pro-
gram za lansko leto celo pre-
ies;ia. S kakim elanom in mož-
nostmi se letos lotevaj9 prebi-
valci in krajevna skupnost na-
daljnjih del pri urejanju komu-
nalnih in drugih objektov, smo
vprašali Albina Piska, tajnika
ptujske krajevne skupnosti. O
veliki akciji krajevne skupno-
sti nam je povedal, da so že v
začetku leta prisluhnili potre-
bam in željam občanov na po-
sameznih področjih in jim pri-
pravili predloge o financiranju
posameznih komunalnih potreb.
Predstavniki KS so se sestali z
občani terena Turnišče, Ore.šje,
Rabelčja vas in drugimi In se
pogovarjali o možnostih za as-
faltiranje cest, ki so v slabem
stanju, čeprav so naselja tod
vedno večja. Tudi petletni pro-
gram krajevne skupnosti je
delno upošteval njihove želje.
V omenjenih predelih le veli-
ka akcija za sofinanciranje in
modernizacijo cest. V Rabelčji
vasi nameravajo asfaltirati 780
metrov ceste, v Orešju pa 900
metrov. Na teh področjih so
sestavili pripravljalne odbore, ki
sklepajo pogodbe z občani. V
Rabelčji vasi predvidevajo, da
bodo zbrali 4,2 milijona starih
dinarjev, v Orešju pa okoli 3
milijone starih dinarjev. V na-
črtu je tudi asfaltiranje Volk-
majerjeve ceste s priključkom
na cesto v Rabelčjo vas.
Tudi prebivalci Turnišča so
voljni prispevati večje vsote za
modernizacijo cest. Letos bodo
zbrali sredstva tudi za asfaltira-
nje Mejne ceste In Draženske
ceste v skupni vrednosti 5 mi-
lijonov starih dinarjev. Ome-
njena sredstva bodo zbrali ob-
štatenberg ostal sam
2e nekaj časa si vodstvo
letovišča grad ^tatenberg
prizadeva za integracijo s
s kakšnim večjim gostinskim
pod. ali turistično agencijo. V
takšni združitvi namreč vi-
dijo svojo prihodnost zara-
di večjega števila gostov v
sezoni hi po ajej. O tein je
stekla tudi beseda z direktor-
jem letovišča in gostišča
Francem Jermanom:
Na gradu Statenberg se
račne sezona v maju, naj-
boljše rezultate pa daje v
poletnih in prvih jesenskih
mesecih. Ze november in ka-
sneje december sta že znanil-
ca mrtve sezone. Silvestrova-
nje pa je tudi zadnja večja
prir^itev pred dolgo zimsko
pavzo.
Seveda bi lahko bilo pre-
cej drugače, če bi imeli mož-
nosti sodelovanja s kakšno
turistično agencijo ali Rom
drugim, ki bi v tem času za-
sedel kapacitete. Grad je
namreč čudovit tudi v jeseni
in mnogi gosti bi lahko našli
tukaj svoj oddih. Samo go-
stišče pa nima večjih možno-
sti za potrebni kontakt, če-
FH-av je v lanskem letu stori-
lo velik korak naprej Samo
število gostov se je glede na
leto poprej povečalo za 60
odstotkov V glavnem se je
povečalo število domačih.
Število nočitev se je poveča-
lo prav tako gledano na leto
1967 za 22 odstotkov Tako so
bili ob skromnih nap -»rih do-
seženi kaj ugodni rezultati
Ce ob tem pogledamo še bolj-
šo organizacijo dela, smo lah-
ko prepričani, da bi gostišče
grad Statenberg lahko ob e-
naki zasedenosti skozi vse le-
to bilo izredno rentabilno.
Da pa temu le ni tako, sta
dva osnovna vzroka. Prvi je
prekratka sezona, drugi pa
se nanaša na razmere, oziro-
ma na potrebna popravila
gradu in na cesto, ki v dolžini
šestih kilometrov ni prevle-
čena z asfaltom.
Jasno mora namreč biti, da
niti gostišč-e niti bistriška ob-
čina sama nista zmožna niti
dolžna vzdrževati gradu.
Grad je potreben obnove kot
kulturno zgodovinski spome-
nik, ki so nam ga zapustili
naši predniki, in kot gostinski
oziroma turistični objekt. Zal
pa je bilo do sedaj storjene-
ga zelo malo s strani Zavoda
za spomeniško varstvo SR
Slovenije. Ce že imamo tak
zavod in ob njem sklad, po-
tem naj tudi ta skrbi za de-
diščino naših prdnikov, ne
pa, da morata reševati
grad pred zobom časa gostin-
sko podjet.je in pa občina, ki
nima niti dovolj sredstev za
redne potrebe proračuna, kaj
pa, da bi še namenila nekaj
deset milijonov starih dinar-
jev za obnovo gradu.
-b
čani kot prispevek. Pogodbe so
že podpisali. Pokazala se je ve-
lika solidarnost in razen objek-
tivnih primerov so vsi prispeva-
li svoj delež. Vsako gospodinj-
stvo je prispevalo 100.000 sta-
rih dinarjev na obročno odpla-
čevanje. Krajevna skupnost je
pripravljena prispevati ostali del
potrebnih sredstev. V najkraj-
šem času bo sklenila pogodbo z
Izvajalcem del.
Krajevna skupnost bo zbrala
v petih letih okoli 200 milijo-
nov starih dinarjev samopri-
spevka. Da bi lahko KS čim-
prej realizirala program dela, je
sklenila najeti posojilo. S kre-
ditom vred bo letos na razpo-
lago 76 milijonov starih dinar-
jev. Uporabili jih bodo prven-
stveno za sofinaneiranje pri as-
faltiranju naslednjih cest: Ro-
goznlške ceste v dolžini 1,6 km,
ceste tretjega reda Ptuj—Graje-
na (300 m). Mlinske ceste in ce-
ste proti Orešju. Del sredstev
bodo namenili tudi za gradnjo
vodovoda In elektrifikacije v
Spuhljl. Največ sredstev so na-
menili za gradnjo nove vzsojno-
varstvene ustanove v Ptuju.
Stanovanjsko poslov-
na stavba bo končana
julija
Ena izmed redkih družbe-
nih gradenj v Ptuju je po-
daljšek poslopja ptujske
Kreditne banke. Prostori so
že pod streho. Stavba je tri-
nadstropna. V njej bodo po-
slovno stanovanjs^ prostori.
V	pritličju bo med drugim
oddelek za mladinsko var-
čevanje, sodobno urejena
mesnica »Mesokombinata
Perutnine« iz Ptuja, bife,
prostori mladinske knjige ...
V	prvem nadstropju bodo
poslovni prostori Kreditne
banke in 3 stanovanja. V
drugem in tretjem nadstrop-
ju bodo stanovanja, in sicer
v vsakem osem. Na mansardi
(na podstrešju) bo sedem
stanovanj.
»Kerenčičeve« pla-
steoike so si utrle pot
Ob koncu lanskega leta
smo poročali, da v tovarni
»Jože Kerenčič« v Ormožu
proizvodnja plastičnih mas
zelo naglo izpodriva kovin-
sko proizvodnjo in da so v
tej tovarni v fazi velike pre-
usmeritve na osvajanje več-
je proizvodnje plastičnih iz-
delkov. Njihove plastenke so
zelo iskane na tržišču. Ta
proizvodni uspeh je dal de-
lovnemu kolektivu tovarne
dovolj trdno garancijo, da so
začeli razmišljati in tudi re-
alizirati nove načrte v raz-
širitvi tovrstne proizvodnje.
Več o tem bomo poročali
prihodnjič.	J. S.
V	lanskem letu je ptujsko
sodišče reševalo 925 kazen-
skih zadev. Število smatra-
jo za normalno. Kaznivih de-
janj zoper čast in dobro ime
je bilo 254; zoper življenje in
telo 239; zoper družbeno in
zasebno premoženje 143; zo-
per splošno varnost ljudi in
premoženja 122; zoper narod-
no gospodarstvo 26.
Največ je kaznivih dejanj
zoper čast in dobro ime, saj
jih j bilo kar 26 odstotkov.
Karakteristično je, da jih je
največ med sosedi in da jim
pretežno botruje alkohol.
Druga pomembna skupina
so kazniva dejanja zoper živ-
ljenje in telo. Od teh kazni-
vih dejanj predstavlja hude
telesne poškodbe 18 zadev.
Med kaznivimi dejanji zoper
družbeno in osebno premo-
ženje je bilo 68 manjših tat-
vin, 29 večjih, 20 zatajitev,
13 primerov poškodovanih
tujih stvari in 9 goljufij. Od
kaznivih dejanj zoper sploš-
no varnost ljudi in premože-
nje je treba omeniti pro-
metna kazniva dejanja in si-
cer ogrožanje varnosti pro-
meta in hudo kaznivo deja-
nje zoper splošno varnost.
V	lanskem letu je bilo re-
šenih od 804 zadev z obsodil-
no sodbo 55,5 «/o, z oprostilno
sodbo 6,5 odstotkov in z za-
vrnilno sodbo, 38 odstotkov.
Od obsodilnih sodb je bilo
pogojno izrečenih 36 odstot-
kov.
MLADINSKO KAZENSKO
SODSTVO
Pri mladinskem kazenskem
sodstvu je 35 mladoletnikov
Pri mladinskem kazenskem
sodstvu je 35 mladoletnikov
izvršilo kaznivo dejanje zo-
per življenje in telo. Posle-
dice so 2 hujši telesni poškod-
bi, 31 lažjih telesnih poškodb,
1 primer ogrožanja z nevar-
nim orodjem in en protiprav-
ni odvzem prostosti. Zoper
družbeno in zasebno premo-
ženje je 15 mladoletnikov
storilcev obsojenih zaradi tat-
vin, 8 odvzema motornega
vozila, 7 zaradi poškodovanja
tuje stvari in 21 zaradi majh-
ne tatvine. Pri teh deliktih
se v primerjavi z letom 1967
izkazuje padec števila mla-
doletnih storitev za 42 od-
stotkov. Predvsem je padlo
število storilcev majhnih tat-
vin. Kazniva dejanja so bi-
la izvršena pretežno na ško-
do zasebnega premoženja.
V	kazenskem postopku je
bilo na predlog javnega to-
žilstva ptujske občine obrav-
navanih na vzgojni ukrep 31
zadev proti 35 mladoletni-
kom, kar je polovica manj
kot v letu 1967. Zoper mlado-
letnike so bili izrečeni nasled-
nji vzgojni ukrepi: ukor 9
mladoletnikom, oddaja v di-
sciplinski center 6, oddaja v
disciplinski center s strož-
jim nadzorstvom zoper 1 mla-
doletnika, strožje nadzorstvo
skrbstvenega organa pa so
prisodili 13 mladoletnikom,
vzgojni zavod pa so prisodili
enemu mladoletniku. Prevla-
dujejo vzgojni ukrepi sIm
jega nadzorstva skrbstven^
organa in ukori, vedno b,
se uveljavljajo oddaje
sciplinski center v Marib(,
če gre za oddajo za nej^
trgano število dni, sicer p,
disciplinski center v Ptj
(za določeno število ur diij
no).
Ptujska občina pa je
številu kaznivih dejanj oti
takoj za mariborsko. Zato
nujno, da organi ptujske o
čine združijo vse pristoj
dejavnike, ki se bavijo
mladoletnimi vprašanji v
notno sistematično in stali
dejavnost v pravočasni drt
beni skrbi za mladino že
otroških letih. Na sodišču a
nijo, da tudi poznejši soi
ukrep zoper mladoletnike ^
gosto nima pričakovanega
činka. Zlasti gre tu za probl
me opuščanja skrbi za ota
ke staršev, ki odhajajo v
jino in otrok staršev alkoln
likov.
ZB
Z ROKO V ROKI
do boljših rezultatov
Sodelovanje športnih i
turističnih delavcev je pi
nas postala že stalna obliii
kako lahko pomagajo drugij
in obratno. Uspehi, ki an
jih v tem pogledu dcjsegli:
Jugoslaviji, posebej pa v na
ši ožji domovini Sloveniji'
zadnjih letih, nas nedvona
prepričujejo o tem.
Gostinskim in turističflii
delavcem namreč ni vseca
če določeno število gledalce
na neki športni prirediti
ostane brez njihovih storite
Kakšne so te storitve, nam i
jasno; so ali v preskrbi z ji
dačo in pijačo ali v nudenj
prenočišč ipd. Prav zarai
tega pa je naše gostinstvo i
v mjRogih primerih podprl
športnike v finančnem p(
gledu.
Zal pa se tega uspešnej
sodelovanja ne zavedajo
sod. Mogoče prav zaradi ^
ga, ker imajo premalo po
ložnosti in tako še te osti
ne j o neizkoriščene. Tako j
v eni od naših občin nel|
gostinsko družbeno podjetj
zavrnilo predlog športu^
delavca, ki je bil pripravlja
v lokal pripeljati okoli ^
vetdeset turistov iz tujine,
zameno, da bi to gostins''
podjetje nosilo del strošk"
za petnajst kosil.
Seveda si športni dela^
ni preveč tri glave žara'
odklonilnega stališča, ker 1
mnogo drugih interesentom'
privatnem sektorju, ki so ^
pripravljeni nositi še ^
stroškov, kot pa jih je zaht*
val sam.
Zal pa gostinsko podjetJ
ki je zavrnilo tak pred!<
sodelovanja, ne stoji najW
Ije. Iz leta v leto se že
na meji rentabilnosti. '
verjetno se še bo precej »
sa, dokler ne bo pripravi]^
sodelovanje tako, kot je pf^
lagal športni delavec.
i^pNlK ~ ČETRTEK, 20 MARCA 1969
STRAN »
Končno le občni zbor
•^(jbode v Bistrici
Vdor čaka, dočaka, pravi-
Tako bo končno jutri, v
jgli, 21. marca, občni zbor
Svobode iz Slov. Bistri-
pfievni red predvideva po-
bilo predsednika, tajnika
tilagajnika.- Nakar bo sle-
ljja diskusija po poročilih,
jj^rešnica staremu odboru,
plikor jo bodo prisotni dali,
jf izvolitev novega odbora.
|j na občnem zboru pa bi
f naj v osnovi predvidelo
^če delo bistriške Svo-
mde.
poleg vseh občanov so na
^i zbor vabljeni predstav-
lgti delovnih organizacij. Le
bo razprava popolna.
O poteku občnega zbora in
(jegovih rezultatih pa vas
pno, dragi Ijralci, podrob-
ne seznanili v naši prihod-
iji številki.	-b
klH^možu ie pela
tfettka Vučkovič
Prejšnji teden je obiskala
Itmožane znana in priljub-
iena interpretatorka zabav-
lih melodij Zdenka VUČKO-
S svojim prijetnim gla-
im je navdušila sicer malo-
Iprilne poslušalce, ki jim je
iftubila, da jih bo tudi v
itoče rada obiskala in pela
svojega bogatega reperto-
[ja.
I Ob tem ne bo odveč, če
Klimo še to, da je pri-
rf)ljena Zdenka ena izmed
jJih redkih pevk, ki ji je
*elo tako dolgo ostati v
smem vrhu narodno zabav-
Si pevcev, ki jih v zad-
iera času pri nas ni tako
Hlo. Ce omenimo ob tem
'i njena »srednja« leta, je
^m uspeh in sloves toliko
•t^ji. Znano je namreč, da
lekatere naše mlajše pevske
iVEzde zelo naglo zasijejo in
ie hitreje ugasnejo. V tem
Pdgledu je bila Zdenka Vuč-
kovič zares rojena pod »sreč-
10 zvezdo«.	J. S.
Vesellčarstvo« -
Slavni vir dohodkov
Iz poročila o delu občin-
organizacije ZMS Ormož
^ leto 1967/68 je med dru-
fei razbrati tudi naslednje:
'Na žalost je še vedno glav-
■^v-ir dohodkov mladinskih
'^vov na terenu ,veseličar-
ki zaradi neredkih iz-
^ov (starejših ali mlajših
""•^■ežencev) kompromitira
Jejavnost mladine v celoti.
"'endar sredstva so potrebna
^fe jih drugače ni mogoče
^ti, se in se bo morala
* naprej tolerirati takšna
pot.«
še kratek komentar:
Jaaka toleranca je dobra le
^ do-ločene meje. Videz pa
da smo preveč .tolerant-
^ pri vprašanju sredstev.
je iz tega razloga
r^stavnica občinskega ko-
^fteja ZMS Ormož pred ne-
^^nim na seji, kjer so
jjvi-rno določali sredstva
J^fačunskim koristnikom,
j^^no vztrajala, da se ne-
l^i^u zavodu zmanjša dota-
za polovico in dodelijo
.^stva v korist »veseličar-
J. S.
iz stofih zapisov o starem Rtufu
PTUJ-
osrednja trdnjava na Dravskem
polju
Jože Curk o razvoju ptuj-
skega gradu in mesta 1958
piše: »Z razvojem mesta
Ptuja v osrednjo trdnjavo
na Dravskem polju (izgrad-
nja dominikanskega samo-
stana med 1230. do 1260. le-
tom, minoritskega samostana
med 1250 do 1270 in mest-
nega obzidja okoli 1250) je
njegov grad popolnoma iz-
gubljal na svoji obrambni
samostojnosti. 14. stoletje kot
doba zidarskega grajskega
stavbarstva ga je povezalo z
mestno župnijsko cerkvijo
na vzhodu in prek zahodne-
ga stolpa z dominikanskim
samostanom na zahodu v
enotno utrdbeno linijo, ki je
varovala mesto Ptuj pred
napadi s severa in obenem
obvladovala mokri nižinski
svet ob Grajeni, katerega je
že od sredine 13. stoletja dja-
Ije branil tudi minoritski
samostan. Današnji zahodni
stolp (da ne bo nepotrebne-
ga nerazumevanja, opozar-
jam na pomen sestavka v
narekovajih, ki nakazujejo
tudi dobo; op. ZR) kaže vse
gradbene značilnosti predre-
nesančne dobe z močno upo-
rabo antičnih balvanov ter
je moral nastati kot zvezna-
utrdba med gradom in do-
minikanskim samostanom v
času, ko sta onadva prevzela
osrednji položaj ptujske mest-
ne trdnjave; to pa je bilo
v prvi polovici 14. stoletja
(v 17. stoletju se omenja kot
»stari stolp«)... Z zgraditvi-
jo zahodnega stolpa je na-
stala potreba, gradbeno ga
povezati z grajskim jedrom
na osrednji kopi. Zato sta
nastala oba zidna kraka
vzdolž zahodnega platoja kot
mlajša in gradbeno napred-
nejša naslednika okopov, pa-
lisad in deloma stražnic. Nji-
hova gradbena tehnika je še
visokosrednjeveška, ker te-
melji na osnovi sistema ši-
rokih osnov, iz katerih ra-
ste zid, ki se polagoma zo-
žuje, dokler ne doseže ver-
tikale ... Vzhodno od graj-
skega jedra je tekel zid po
severnem robu platoja brez
posebnih utrdbenih oporišč
do vznožja grajske gorice,
kjer je sta) polkrožni »žup-
niščni stolp«, ki je bil v 16.
stoletju opremljen z bastijo.
Pri obravnavi obrambne
in stavbne organizacije graj-
skega jedra moramo najprej
upoštevati njegove dohode.
Iz južne mestne strani sta
vodile na grajsko gorico dve
poti." prva po trasi sedanjega
dostopa na grad in dalje sko-
zi ašelon, druga pa v viju-
gah iz mesta na vzhodni
plato Na severu je bila spe-
ljana vozna cesta po polož-
nem severo zahodnem po-
bočju do roba starega oko-
pa, nato ob njem dalje na
zahodni plato in v grajsko
jedro. Sedanja (čas nakazu-
jejo narekovaji; op. ZR) tra-
sa te ceste je plod renesanč-
ne predelave gradu v 16. sto-
letju.«
J. Curk v tem sestavku
piše dalje: »Kot sem že ome-
nil, je predstavljalo grajsko
jedro sestavo stolpa, gradu,
hiše in žltnice, razmeščene v
ovalnem okopu starega gra-
dišča. Najstarejša dela gradu
sta bila stolp (zgrajen okoli
leta 1130) in žitnica (omenje-
na 1280), najmlajša pa grad
in hiša, ki se omenjata šele
1428 in 1433. Pojma »gradu«
kot stanovanjskega in »hiše«
kot upravnega poslopja pred-
postavljata zidano gradnjo, ki
je morala nastati v teku 14.
ali pa celo šele na začetku
15. stoletja. Kaže, da je z
osredotočenjem dejanske
oblasti nad salzburškimi po-
sestvi v rokah ptujskih go-
spodov rastel tudi ptujski
grad v sestavu kompleksnega
gradu z utrdbenimi in uprav-
nimi poslopji.«	ZR
a deiii ptujskega
litoitmsicego c^ruštcfo
Pred nekaj dnevi je v Ptu-
ju predaval profesor Sum-
Ijak iz Maribora o Savinjskih
planinah. Predavanje je bilo
dobro obiskano. iMavzoči so
bili tudi predstavniki pla-
ninskega društva Maribor
profesor Franc Vogelnik,
predstavnik Planinske zveze
Slovenije Verstovšek, ki je
ob tej priliki izročil PD Ptuj
pismeno priznanje za njeno
15-letno delovanje. Poleg te-
ga pa je bilo predavanje po-
svečeno ptujskemu jubileju,
to je 1900-letnici Ptuja.
Odbor PD je tudi letos se-
stavil zanimiv program izle-
tov po Sloveniji, ki bo pri-
tegnil marsikaterega ljubi-
telja gora. Mislim, da ni po-
trebno posebej govoriti o po-
menu. ki bi ga naj imeli taki
izleti Vsak se bo z veseljem
odtrgal od dnevnih skrbi,
mestnih ulic in se za nekaj
ur povzpel v planinski mir
v zdrava prirodo. PD želi
naj bt^do izleti dostopni čim-
več j emu številu ljudi, ker so
važen most med ljudmi in
neprimerno botjši način za
spoznavanje, kakor srečeva-
nje v gostilnah. Torej: pla-
ninsko društvo je vsakemu
odprto'
Planinsko društvo Ftuj
Ivan Hren:
Jože Kerenčič,
ži vit en je hero a
(Nadaljevanje)
12. julija je Kerenčič sklical'
porniške skupine pri Vekosla-
vu Šturmu. Tega sestanka so
se udeležili: ing. Leopold Ber-
ce iz Središča, Slavko Čeh,
Stanko červič, Jakob Babič,
Nada Rajh, Martin Vavpotič,
Andrej Novak, Alojz Korošec
in Vekoslav Šturm. Sestanek
)e vodil prof. Jože Kerenčič in
so na njem razpravljali o po-
litičnih razmerah na terenu, o
ljudeh, naklonjenih okupator-
ju. Poudarili so potrebe po
zbiranju orožja, streliva, sani-
tarnega materiala in strogo
konspiracijo.
V	tem mesecu so bile števil-
ne sabotažne akcije v raznih
krajih Slovenskih goric. Oku-
pator je spoznal, da tudi na
tem delu slovenske remije ni
varen in da je pri ljudeh ne-
priljubljen. Začel je sistematič-
no zbirati podatke in. Iskati
ljudi, ki vodijo in pripravljajo
ljudi na ta dejanja. Toda Jože
Kerenčič-,Janko je imel dolo-
čen smoteri pomagati ljudem
12 zatiranja ui jih osvoboditi.
Ljudje okrog njega so čutili
njegovo ljubezen do njih, ra-
zumeli so njego«re dokaze, da
bodo zaživeli lepše življenje v
svobodi, za.ia so se mu priklfuče-
vali v odporniškem gibanju.
Posebno se jc navduševala mla-
dina. Postavil si je nalogo
spodbuditi k uporu ljudi na ši-
rokem območju in ko bo to
politično, toliko' dozorelo, bo
še sam prifel za puško, se pri>-
ključil borcem in- tiko prispeval
svoj d'ele2 h končni zmagi nad
okupatorjem.
Po nasvetu Ane Košarjeve,
učiteljeve vdove na Kogu, In
Milene Bercetove iz Središča,
se fc Kerenčičeva žena s hčer-
ko Jelko iz varnostnih razlo-
gov preselila Iz Jastrebec k
svojim staršem v Ljubljano,
N^ D")tl do Liri je jo je sprem-
ljal Korenčičev brat Ciril Me-
jo je prešla ilegalno. Z ženo je
stike še d^ konca meseca
V	svojem nevarnem delu je
Kerenčič pogosto mislil na svo-
jenajbrižje in najdražje, poseb-
no nahčerko jelkrco Ko je le
mogel, je napisal svoji žem"" pi-
smo, ki je potovalo po ilegal-
nih zvezah Pisma se zelo za-
nimiva. V pismu z dne 2.. av-
gusta 19'41 opisuje svoje delo
in krafe, ki jih obiskuje (Ptuj,
Kag. GnrnTa Radgona,) pred-
vsem pa zadovoljstvo »ilegal-
ne svobode, ki je ne umivajo
vsi...« Marsikdo bi mi lahko
zavidal, mnogo ljudi nima sve-
žega zraka, a mnogi, žal mo-
ramo priznati, zraka sploh ne
vdihavajo«. Okupatorjeva poli-
cija je sledila tistim, ki so iz-
vajali sabotažne akcije in za
vsako izdajstvo so bile raz-
pisane nagrade. Korenčiču je
težko zaradi družinske razdvo-
jenosti, vendar je trdno pre-
pričan, di bo nastopil čas, ko
bodo skupaj srečno živeli, seve-
da v novi domovini...« Ce
pa se ta želja ne bo izpolnila,
pa vsaj lahko živim vupanju, da
bosta oni ostali srečni, če ze
jaz ne bom. Raje naj bo eden
nesrečen, kakor pa trije«.
Zal so se te Kerenčičeve pre-
roške besede uresničile.
V	začetku avgusta je vodil
Kerenčič v Chornji Radgoni se-
stanek, na katerem pa niso
razpravljali o organizaciji upo-
razpravljali o organizaciji upo-
ra. Po Izfavi Jožeta Holca,^ v
ce po nalogu PK KPS za Sta-
magd pri organiziranju upo-
jersko iz Prekmurja, da bi p>o-
n.
V	drugem pismu ženi z dne
7. avgusta, poslanem iz Pesni-
ce, opisufe Kerenčič svoje kole-
sarjenje v oddaljene kraje ia
strožji policijski: nadzor aa Ko-
gu s številnimi zasliševanji., ..
»pri mami je bila toča^ v vino-
gradu. se pozna . „ .« Ve,, da je
v Ljubljani ilegalno delo lažje
In celo mish, da bi šel v Lju-
bljano In na. ta način okrepd
povezavo s središčem; NOBi
Vendar pričakuje večji splošni
upor proti okupatorju v ji?seni'.
. .. . »Pri nas kaže gorica lepo,
splošno upanje je, da bo brat-
stvo lepše kot do zdaj. Upaj-
mo!!« Kerenčič je neumorno
deloval, da bi uresničil svoj
Uporniška skupina v Sredi-
šču je imela tesne stike s Ke-
renčičem, vendar je bilo vse to
delo do 10 avgusta 194] Izven
OF Tega dne je prišel v Sredi-
šče Štefan Kuhar — Bojan in
razložil Leopoldu Bereetu in
Jožetu Kerenčiču naloge OF.
Oba sta odobrila program in se
tako vključila v delo OF Po
Kuharju sta sedaj dobila pove-
zavo z drugimi orga-nizacijamr
OF v ljutomersko radgonskem
območju in v Prekmurja.
Nekega večera v avguatu jie
prišel Kerenčič z Osojnikom in.
Pokrivačem k Francu Mundi
Po krajšem ix>svetovanfu ga je
povabil n» sestanek t Ivano
Štampariu v Lača,ves. Od tsod
je sledila izdaja;, kajti ▼« nav-
zoči na tem sestvnku sa bili
aretirani.
V	drugI polovid avgusta je
bil sestanek m mnrskT reguTacrji
v Gornii ^^'^'"oni. Navzoči so
bili Kerenčič Kuhar, Hofc,
Jemc, Kurh,xs, Korošec, Tudi na
rern so razpravljali o
naloeah OF In o sabotažnih
akcijah.
(Nadaljevanje prihodnjič)
HUMOR
V šoli
Učiteljica: Ti si pa danes
nisi umil obraza. Vidi se, kaj
si včeraj jedel.
Učenec: No kaj, tovariši-
ca.
Učiteljica: Jajčka.
Učenec: Jajčka sem jedel
pred včera jšn j im.
Kod^ortni penzian
Ce boste kaj potrebovali,
pravi upravnica pensiona no-
vemu gostu, me kar pokliči-
te, da vam bom pokazala,
kako gre tudi brez tega.
Otroška logika
—	Breda, vzemi to zdravi-
lo in misli, da je slaščica.
—	Jaz bi raje slaščico, pa
bom mislila, da je zdravilo.
STRAN 8
tednik — Četrtek, 20. marca
Poljedelsko živinorejska šola v Turnišču
Dekleta so navdušena
nad gospodinjskim
poukom
Pravijo, da žena pf^dpira tri
»ogle« domače hiše. Gospodinj-
stvo zahteva pridne roke kljub
tehničnim pripomočkom, ki ?e
iz dneva v dan izpopolnjujejo.
Veliko denarja gre skozi roke
gospodinje. Od sposobnosti go-
spodinje je odvisno, kak bo dru-
žinski obiačun. Pravijo, da skrb-
ne in sposobne gospodinje lahk')
veliko prihranijo . . Kljub tem
in še mnogim ugotovitvam j«'
gospodinjskih šol in tečajev ze-
lo malo.
Tokrat sem obiskal poljedel-
sko živinorejsko šolo v Turniš-
ču, kjer so uvedli predmetM
pouk gospodinjstva v okviru
Šole. MII.05 JEROMF.L, preda-
vatelj na šoli, nam je pove-
d.il, kaj jih je vodilo k temu,
da so uvedli gospodinjski pouk.
Dejal je, da je bil v prcdvoj i m
in povojnem obdobju gospodinj-
ski pouk zelo razširjen. Zadnjih
deset let so ga opustili. V skup-
nosti kmetijskih šol so se odlo-
čili. da bodo začeli 7 gospodinj-
skim poukom. Zaradi velikih
potreb so to uresničili tudi v
soli na Turnišču. Dekleta na
šoli so z navdušenjem sprejela
to odločitev. Vse so sc odzvale
gospodinjskemu pouku. Prijavi-
la so se tudi dekleta iz okolice,
ki so jih prav tako sprejeli.
Začetek je bil režak, saj so ime-
li skromna lastna sredstv.^ za
n.ibavo najpotrebnejših rekvizi-
tov. Upajo, da bo i? leta v leto
bolje, saj bodo z začetiin po-
trebnim poukom nad.iljevali
Povedal je tudi d..t so se na mi-
nulem obisku na eni i^.mcd šol v
Avstriji prepričali, koliko dajo
za tc šote naši sosedje Njihove
gospodinjske šole so bogato
opremljene s potrebnimi stvar-
mi
ZOR.A ILOVARIEVA. ki vo-"
di gospodinjski pouk na šoli.
nas je sezn;ini!a z učnim pro-
gramom Ra/deljcn je na teorijo
in prakso v razmerju 30:50 ur
Obravnavajo pomen hrane za
človeški obstoj in razvoj, živi-
la živalskega in r.istlinskeun iz-
vora, prehrano otrok in odras-
lih, načine pripravii.mja hr.ine
(tudi ob praznikih, letova-
njih . . .) Seznaniajo se s kuhar-
skimi pripomočki Učijo sc o
kulturnem oblačenju, stanovanj-
ski kulturi, turizmu Važna je
tudi ekonomika gospodinjstva..
lemu primerno ie orijktično de-
lo, ki bi bilo boli nazorno, če
bi imeli več pripomočkov.
Kaj menijo o pomenu gospo-
dinjskega pouka na šoli, so po-
vedale učenke same .^nčka Fur-
man se vozi v šolo i/ Majšperka.
Obiskuje že drugi letnik. Dejala
je, da ji bo gosoodiniski pouk
veliko koristil. Pošalila se je.
da ji mož ne bo mogel očitati,
da ne zna kuhati, .^olo, pred-
v.scm pa gospodinjski pouk, pri-
poroča vsakemu dekletu,
Ivank.i Tkalec se vo/i v šoto
h Središča. Povedala je, kaj bi
lahko že sama skuhala, če bi
dobila obisk. V šali je dejala,
da se pri kuhanju ne bo smela
zaklepetati, ker se takrat vedno
kaj prismodi. Tudi ona priporo-
ča gospodinjski pouk vsakemu
dekletu, tudi tistim, ki ne misli-
jo na poroko, saj je lepo in prav,
da si tudi zase skuhajo kaj do-
brega. Posebno priporočljivo je
za kmečke gospodinje, za katere
je pomembno, da iz lastnih pri-
delkov znajo napraviti okusno
hrano
Magda Špolar je doma iz Ko-
barida na Primorskem. S po-
močjo oglasa je zvedela za ome-
njeno šolo. Čeprav ni doma s
kmetije, se je vpisala v ome-
njeno šolo. Rada bi študirala
še naprej. Z gospodinjskim po-
ukom je zelo zadovoljna. Za
vsako dekle je koristen. Opazila
je že nekatere spremembe med
primorsko in štajersko hrano.
Ptuj in okolica šta jI zelo všeč.
Stanuje v internatu.
Gabriela Kralj iz Medžlniurja
obiskuje drugi letnjk šole. Tudi
gospodinjski pouk je veliko no-
vega zjinio. Priporoča ga vsem
dekletom.
Marjana Selinšek iz Lancove
vasi ie končala administrativno
šolo v Ptuju. Ko je zvedela za
gospodinjski pouk na omenjeni
šoli, je prosila, če bi ga lahko
obiskovala. Vodstvo šole je nje-
ni prošnji ugodilo. Plača sedem
tisoč starih dinarjev na leto. Ni-
koli ji ni žal, da obiskuje pouk.
Pohvalila je tudi tovarišico, ki
je z njimi zelo potrpežljiva.
Zal so imele mlade gospodi-
nje tega dne teoretični del po-
uka. Kake se že znajo vrteti
med lonci, vam, žal, ne moremo
opisati. Morda kdaj drugič, saj
so me povabile na dobro poje-
dino.	Z R
Dekleta imajo zelo rada gospod injski pouk
Hfiša tdsma
MARJETICI, M.AKIJl, SII.VI,
MIKKU, vsem tlopisnikom in
bralcem;
Dolg mi leži na srcu, zato vam
moram pisati in razložiti, ker
ste bili zaradi NASfH PISEM
dvakrat razočarani. Kar na le-
pem so namreč izostala in vem,
prizadeti ste bili. Kako težko je
bilo šele meni, ki sem oba ko-
tička skrbno uredila, a uiti eden
ni zagledal belega dne.
Pozanimala sem se pri tova-
rišu uredniku in mi je zadevo
razjasnil. Obeh neprijetnih pri-
merov se je držala smola. Prvič
so pisma prepozno dospela na
uredništvo in niso mogla v tisk,
drugič pa so prišla v tiskarno,
a jih je tiskarski škrat nekam
založil. Vidite! Tako je bilo.
Prosim vas, spreglejte ta ne-
ljubi pripetljaj in se ponovno
zvesto oklenite NASiH PISEM,
ki so vaša in za vas.
Marjetica! Ce moreš, ml še en-
krat napiši tisto tvojo črtico
»Zlata si, mamica moja!«, ker bi
jo zares rada posredovala mla-
dim bralcem. Njo je namreč ti-
sti škrat tudi zapravil.
Marija! Veš, škrat se je lotil
tudi tvoje pesmice o mamici za
8. marec. Ce ti je mogoče, pro-
sim, pošlji jo še enkrat!
V splošnem moram reči, da ste
me vi, moji dopisniki, v zad-
njem času skoraj zasuli s sami-
mi najlepšimi prispevki. Hvala!
Teden za tednom jih bom pri-
lagala k novim pis.mom in vple-
tala med nje. Niti enega ne
smem zavreči, ker če bi to sto-
rila, bi vam delala grdo krivico.
Tega pa nočem in ne smem.
Ostanimo si zvesti prijatelji in
dobri sodelavci! AI.ENKA
Z.V OSMI MAUEC
Cvetke drobne ob potoku,
zvončki in trobentiee
mi naznanjajo veselje,
praznik moje mamice
*
Za njen praznik kito cvetja,
zvončkov, mačie in še kaj
bom nabrala svoji mami,
saj ji drugo nimam kaj.
*
Na ta dan bom obljubila,
da do smrti pridna bom,
vdano, zvesto ji bom stregla
in ljubila bom naš dorn.
*
Zdaj sivi žc tvoja glava,
obraz je zguban bolj in bolj,
šibka tvoja je postava,
ljubezni v tebi je dovolj.
*
Y poletnih dneh na njivi žanješ,
nad snopjem sklanjaš .se trudno,
pod težkim delom omahuješ
in lice rosno je, potno.
*
Tako življenje naših mater
vsak dan je delo le za nas.
Bodimo dobri jim otroci,
da smejoč bo njih obraz!
Verica Fošnarič,
Leskovee
Najdeno truplo novo-
rojenčka
v toi'ej, 11. marca tega le-
ta, je Rudi Lozinšek iz Oreš-
ja 2.3 našel v opuščeni strugi
reke Drave v grmovju trup-
lo novorojenčka ženskega
spola. Preiskava je pokazala,
da se je deklica rodila živa,
bila sposobna za življenje, a
jo je nekdo namerno umoril.
Novorojenček je bil zaboden
z ostrim koničastim predme-
tom na vratu in prsih. Več-
jo vreznino je imel tudi na
obrazu od ušesa preko spod-
nje čeljusti v podbradek.
Truplo je bilo paškodovano
tudi na glavi, kjer so bili
znaki udarca s topim pred-
metom. Novorojenček je bil
zavit v časopisni papir. S
papirjem ovit je bil v treh
vrečkah iz polivinila. Truplo
je bilo odvrženo 5 do 6 dni
pred odkritjem. Organi var-
nosti iščejo mater, predvsem
pa poizvedujejo za morilcem
novorojenčka.
Verica! O kom si mogla n-r
sati lepšo in boljšo pe.smico ^
vemo, da »sonce ne sije tako 1
po, kakor materino oko.« p^r
zala si, da znaš. Sodeluj „
NASiH PISMIH!
»SRCE JE PRAVIČEN IN
ZMOTLJIV SODNIK
(Ivan Cankar)
To, O čemer bom priDoved,
val, se je zgodilo v glavnem tti«
stu Dalmacije v Splitu.
Ko smo med počitnicami t?
na morju v Kaštelu Starem, sni
nekajkrat šli tudi v Split. Ra
gledovali smo se po mestu. n.
enkrat zagledam v izložbi in
zbirke znamk. Zaželel sem
jih, toda nismo utegnili, da |
jih kupili, ker se je pričenja!
nevihta. Sedli smo v restavn
cijo, da bi počakali, da se a
leže. In res! Cez tri četrt ure
bilo spet mirno kot prej. ZopI
smo šli mimo tiste trgovine j
mama mi je znamke kupila. Pr
nesla mi jih je in rekla: »Tu ii
imaš, ko si jih že tako želii
Jaz pa, ker sem bil užaljen, ji
nisem hotel vzeti in sem se za
čel pogovarjati z očkom. Manj
je zrla vame s pogledom polnin
žalosti. Ko sem to opazil, sen
jo prosil, naj mi znamite da. To
da njen žalostni pogled se ni
razjasnil. To me je zelo bolelo,
kajti vedel sem, da sem mamici
užalil,
razžalil.
Dan pred odhodom 3mo se za
pet odpeljali v Split in tedaj
mi je še teta kupila znamke, z
veseljem sem jih sprejel. Toda
zabolelo me je, ko sem se spom-
nil, kako sem prav pri znanu
kah razžalil svojo mamo. Te?a
ne bom mogel nikoli pozabiti,
kajti »srce je pravičen sodnik,
ki ne pozna malenkosti.«
Matjaž Neudaner,
Ptuj
Matjaž! Naj se ti olajša tvoje
pravično srce! Naj ne izreka pve-
ostre sodbe, saj veš, da je tvoji
mamici danes toplo pri srcu,
ker ima vendarle dobrega sin-
ka! Oglasil si se, Matjaž! Znam-:
ke v tvoji zbirki in še vse drugo
me zanima. Piši! Piši!
Spoštovana Alenka!
Oglašam se ti prvič in ti pri
nadaljnjem delu želim mnogo
uspeha.
Marjana Murko,
Pobrežje
POMLAD PRINAŠA NOVO ŽIV-
LJENJE
Sonce toplo spet se smeje
in debeli sneg topi,
snežak s solzami ga še prosi.
naj ga malo le pusti.
*
Pomlad v deželo že prihaja,
življenje novo nam prinaša,
ki naravo vso
iz spanja prebudilo bo.
*
Pomlad nam droben dež ro.si,
dobro zemljo napoji.
Želim, da vsem bi izpolnila želje,
da naredila bi le si-ečo in vese
"m
Marjana! Obe tvoji pesnw
sta mi zelo všeč — ona bolj kol
druga. Tiste o tvoji mami
sem zavrgla, enkrat prihodnji«
bo prišla na vrsto. Piši mi še!
NAJVEČJE D.A.RILO
Lansko leto sem bila ob tem
času v bolnišnici v Valdoltri-
Otroci smo cel mesec delali vo-
ščilnice, da smo jih za osmi ma-
rec poslali svojim mamicam.
tos mi moli mamici ni bilo treba
pisati vcfjilniee. Nabiala sem
ji šopek zvončkov in ji lepo če-
stitala. Dobro vem, da je ma-
mici največje darilo to, če srna-
mi otroci pridni in dobri. To J'
je največje darilo.
Alarija Kirič,
llum
Marija! Letošnji praznik sta ^
mamico skupaj preživeli. Ker s*^
bili lani ob tem času daleč vsaK-
sebi in so vaju povezovale
tople želje in pismene čestitKe>
znata sedaj ceniti to srečo.
Varuj si zdravje, Marija, koli-
kor najbolj moreš! Kot pii^^f'
devna deklica vsak dan znoV
osrečuj svojo mamico!
SREDINA ZA OSANKA-
RICO USPEH
Nogometaši Osankarice iz
Slovenske Bistrice tekmujejo še-
le štiri leta v slovenskih ligaš-
kih tekmovanjih, pa jim je
uspel prodor v slovensko vzhod-
no consko ligo. Čeprav so je-
senski del končali na desetem
mestu, pravi predsednik nogo-
metnega kluba Luka Dabano-
vič, da ni strahu, da ne bi še
naprej ostali v tej ligi. V pr-
vem delu jesenskega dela tek-
movanja je prišlo do nespora-
zumov, ko pa smo tr odpravili,
so se začeli vrstiti tudi uspehi.
Prvo moštvo Osankarice raz-
polaga z dvajset Igralci, ki se že
mesec in pol pripravljajo na
spomladanski del tekmovanja.
Začeli so že s prvimi prijatelj-
skimi srečanji, da bi se čim
bolje pripravili. S šestoplaslra-
nim moštvom jih namreč ločita
samo dve točki, kateri pa, ka-
kor upajo, bodo kmalu nado-
knadili.
Pri Osankarici pa ne skrbijo
samo za prvo moštvo, ampak
tudi za podmladek. Le pičla fi-
nančna sredstva so onemogočila,
da niso njihovi mladinci nada-
ljevali tekmovanja v ligi v je-
senskem delu. Tako Imajo ne-
kaj mladincev, ki kandidirajo
za prvo moštvo, Stanko Galun
pa jc celo kandidat za slovensko
mladinsko reprezentanco.
Največ pozornosti pa posve-
čajo vzgoji najmlajših nogome-
tašev — pionirjev. Teh imajo
petinšestdeset In celo dve pi-
onirski ekipi tekmujeta v pio-
nirski celjski podzvezi.
Njihova želja je, da se ob
koncu letošnjega leta uvrstijo v
sredino lestvice. Upajmo, da jim
bo to ob pomoči domačega ob-
činstva tudi uspelo.	-b
i^pNlK ~ ČETRTEK, 20 MARCA 1969
STRAN »
^vice iz žetal
p 2etal in okoliških zasel-
jj obiskuje šolo v tem kra-
,3g5 otrok. O njihovih te-
l^li, vsakdanjem življenju
J učnih uspehih sva raz-
j3\rijala z ravnateljem šole
jjnjom Zerakom.
y Zetalah je popolna
letnletka, tako bi lahko rek-
jiamreč po številu letni-
učencev. Vendar ima-
I za popolno osemletko na
ppolago samo pet učilnic.
' Jto je pouk v treh izme-
h, Ena od učilnic pa je
io v sobici, ki ne meri več
! devet kvadratnih met-
7.
Sako težke so takšne raz-
TC že za učitelje in kaj
K za oti'oke! Ob tem pa
smemo govoriti o oprem-
raosti učilnic o učnih pri-
®očkih, da sodobnosti po-
ia sploh ne omenjam. Ra-
a tega je povprečna odda-
ljenost učencev od šole okoli
štiri kilometre.
Ko pogledamo vse to po-
goje, ki jih imajo 'otroci, ki
obiskujejo osnovno šolanje v
Zetalah, se ne smemo čuditi
slabšim učnim uspehom in
velikemu osipu učencev, ki
ne dokončajo osemletnega
šolanja.
Razen tega je v teh krajih
precej otrok, ki so duševno
zaostali zaradi socialnih raz-
mer. Mnogokrat se zgodi, da
nima kateri od otrok kaj
obleči, da ne govorimo o
prehrani, saj je mnogo otrok
podhranjenih. .Ponekod pa
gospodari tudi alkohol, tako
da je s tem stanje še slabše.
Temu primerni so tudi uč-
ni uspehi v zadnjih letih.
Kljub temu .m je prosvetni
kader na šoli v začetku le-
tošnjega šolskega leta posta-
vil nalogo, da ga bo poizku-
sil izboljšati. Ker so pa tudi
starši spoznali, da za njiho-
ve otroke ni bodočnosti brez
končane osnovne šole, so re-
zultati mnogo boljši, kot pa
so bili v navadi do sedaj na
tej šoli. Prvo polletje je kon-
čala šola z uspehom 75,3 od-
stotka, kar je za več kot se-
dem odstotkov nad dosežki
iz lanskega leta. Tako bodo
v naslednjih letih poizkušali
zmanjšati tudi osip, ki se je
v nekaterih letih povzpel do
sedemdeset odstotkov.
Imajo pa žetalski otroci
veliko veselje do raznih dru-
gih dejavnosti. Tako so že-
leli imeti več krožkov. Ven-
dar so učitelji ostali nemoč-
ni, saj nimajo niti prostorov
niti sredstev, da bi takšne
krožke vodili.
Učnim uspehom primerno
število otrok pa gre kasneje
tudi v srednje šole ali v uk.
Zelo malo jih je in še od
teh se mnogi vrnejo nazaj
domov.
pri obnovi. Ni čudno, da jc
ined odborniki predvsem iz
haloSkih predelov, izzvala
taka ponudba pravi rcvolt
in da so se »zahvalilisš za ob-
ljubljeno pomoč v taki obli-
ki. Kmetijski strokovnjaki iz
Ptuja so menili, da krediti-
ranje obnove vinogradov ne
more in ne sme biti komer-
cialnega značaja. Zahtevali
so pomoč šii-še družbe, če
kombinat in banka ne zmo-
reta sama zadovoljivih kre-
ditnih in ostalih pogojev pri
obnovi. Očitali so, da smo
pred leti sekali gozdove, je-
mali živino... in obnavljali
ter gradili industrijo. Del go-
spodarstva, kar je že zgraje-
nega, naj povi-ne svoj dolg.
Zahtevali so, da naj banka
in kombinat ne odlašata več
s pogoji kreditiranja. Odloč-
no naj povesta, koliko lahko
prispevata, ostala sredstva
naj zbere občinska skupšči-
na. Tako pomembnega agrar-
no-političnega ukrepa ne bi
smeli zavlačevati. Na prepo-
trebno obnovo čakajo vino-
gradi v Halozah in Sloven-
skih goricah.
Še enkrat bodo proučili
način in pogoje kreditiranja.
Prav bi bilo, da bi jih v
najkrajšem času prilagodili
potrebani in pogojem, sicer
bo še enkrat za leto dni pre-
pozno.	ZR
Pogled na Žetale
Ta teden v republiški
skupščini
(Nadaljevanje z 2. strani)
gosjKjdarskimi organizacija-
mi itd. Organizacijo in izved-
bo tega popisa naj bi pre-
vzeli zvezni zavod za stati-
vzel zvezni zavod za stati-
stiko.
Odbori s prosvetno-kultur-
nega področja pa bodo med
drugim obravnavali program
izobraževalne skupnosti SR
Slovenije za leto 1969 ter
njen finančni načrt za leto-
šnje leto, ki izkazuje dohodek
šnje leto, ki izkazuje dohod-
ke in izdatke v znesku
414,414.843,00 din.
V obravnavi je tudi pred-
log petletnega investicijske-
ga programa za izgradnjo
osnovnošolskega prostora v
SR Sloveniji v letih 19(59—
1973. V tem času naj bi iz-
gradili 100 novih osnovno-
šolskih zgradb ter adaptirali
in dozidali dodatne pro.store
v 270 osnovnih šolah. S tem
investicijskim programom,
katerega vrednost znaša 500
milijonov dinarjev, bi lahko
zajeli v varstvo 75 tisoč šo-
loobveznih otrok in dosegli,
da nobena šola ne bi imela
več dvoizmenskega pouka.
lN'ešeni komunalni
problemi
'N'adaljevanje s 4. strani)
^reniljenosti Ormoža so v tem,
''m obstoječih načrtov za ka-
?''zaciio. Za mestni vodovod
j^er obstaja projekt, vendar so
»radi pocenitve gradnje gradili
'''Ho njega. Stanovanjsko ko-
palno podjetje Ormož uprav-
j^uoslej dejansko le z vodovo-
ki je tudi njegovo osnov-
^ sredstvo.
,'kanalizacija mesta Ormož s
"'fmalno pravne strani še ved-
/i! bila prenesena v uprav-
podjetju. Zaradi tega je
je še vedno odprto vpra-
finansiranja vzdrževanja,
bo v prihodnje nujno pre-
I "a ekonomske cene, ki jih
morali plačati koristni-
<1.
tr K	h tudi nujno po-
jono Javno stranišče, avtobus-
^ .postaja In mrliška veža. V
tn" v '■azmerah do sedaj teh
cdbo prispevka za uporabo
panoga zemljišča, ki se zbira
^ ,^rajevnl skupnosti Ormož,
iijj.'''^ «>*edili nekatere najnuj-
w P^^^nikc ter cestno raz-
y lavo od Mestnega trga, po
^■ovi ulici In Ljutomerski ce-
sti do odcepa ccste proti novi
vinski kleti.
Ormožani vključno s stano-
vanjskim komunalnim podjet-
jem upajo, da bo v bodoče tudi
komunalno področje, ki pred-
stavlja važen faktor v osebnem
in di-užbenem standardu, ob re-
šitvi nekaterih navedenih vpra-
šanj ugodno rešeno v korist ob-
čanov.	}. S.
Standard po reformi
(Nadaljevanje s 1. strani)
VEC V KRAJŠEM CASU
Približujemo se »evropski«
strukturi prehrane. Potrebu-
jemo manj moke, pa več po-
vrtnin, mleka, jajc, sladkor-
ja. Počasi napreduje poraba
mesa in smo v tem pogledu
precej zadaj.
Osebni prejemki rastejo, pa
tudi cene in je glede na to
težko spremljati dejansko gi-
banje standarda. Zato nekaj
podatkov o času, ki ga pora-
bi delavec, da bi zaslužil za
nakup nekaterih proizvodov:
delavec v industriji s pov-
prečnim osebnim dohodkom
je moral leta 1964 delati za
1 kg kruha 32 minut, leta
1967 le 26 minut; za 1 kg go-
vedine ali svinjine štiri ure
in tri minute, tri leta kasne-
je le tri ure in 17 minut. Za
1 kg sladkorja je moral de-
lati 66 minut, pozneje le 39
minut.
Meter ženskega blaga se je
pocenil od šest ur in 26 mi-
nut na pet ur in 10 minut
Za radiosprejemnik je moral
delati industrijski delavec
1964. leta 172 in pol ur, tri
leta kasneje pa 95 in pol ur.
SV
S seje SO Ptuj
(Nadaljevanje s 1. strani)
nim dogovorila banka in
kombinat. Najhuje pri vsej
stvari so obsojali, da kljub
temu, da je vsem jasno, da
vinogradnik ne zmore kredi-
tov z več kot dvoodstotno
obrestno mero, nudijo kredi-
te s 4,5-odstolno obrestno
mero. Poleg tega bi jemalce
kreditov zadolžili še s stro-
ški knjiženja, ki bi bili do
120.000 starih dinarjev in s
stroški strokovnega vodenja
Medobčinska volilna
konferenca
Nadaljevanje s I. strani
in poslanci se volivcem mo-
ralno politično zavezujejo za
izvedbo tega programa.
Zbrani so se zedinili za
predlog kandidatne liste za
poslanske kandidate republi-
ške skupščine SRS za gospo-
darski zbor: Anica Lukaček.
dipl. ekonomistka iz Ormoža,
Ciril Rajšp, dipl. veterinar
iz Ormoža, Cvetko Doplihar,
dipl. veterinar iz Ptuja, in
Milan Krajnik, dipl. ekono-
mist iz Ptuja. Za prosvetno
kulturni zbor: Adi Praprot-
nik, predmetni učitelj iz Ptu-
ja, in Ludvik Cinč, predmet-
ni učitelj iz Lenarta Za so-
cialno zdravstveni zbor:
Franc Krajnc, socialni dela-
vec iz Ptuja, in dr. Mitja
Mrgole, zdravnik iz Ptuja.
Za kandidate za poslance
v zbore delovnih skupnosti
zvezne skupščine SFR.J: v
družbenopolitični zbf)r: Alojz
Kores, dipl. politolog iz Slo-
venske Bistrice, za gospodar-
ski zbor Franjo Grunfeld,
dipl. inž. kemije iz Kidriče-
vega. Za prosvetno kulturni
zbor Vladimir Ožbolt, uči-
telj iz Ormoža, za socialno
zdravstveni zbor pa Adolf
Sarman, upravnik KZ SZ iz
Ptuja.
Z burnim aplavzom so na-
vzoči podprli predlog, da za
predsedniška mesta v repu-
bliki ponovno kandidirata
Stane Kavčič in Sergoj
Kraigher. Člani medobčinske
konference so poslali deve-
temu kongresu ZK.J v Beo-
grad prisrčne pozdrave z
željo, da bi imel čimveč
uspeh(W.	ZR
Ne znajo zabiti gola
ALUMINIJ - BSK 1:3
Nihče od navijačev belih
iz Kidričevega ni pričakoval
tako visoke zmage gost(.)v iz
Banja Luke. Predv.sem zara-
di tega, ker je bil BSK ne-
posreden tekmec za izpad iz
druge'vzhodne zvezne nogo-
metne lige.
Zal pa so dogodki na tere-
nu pokazali, da bo moral
Aluminij v bodoče vložiti
mnogo več truda, če bo ho-
tel na domačem terenu osvo-
jiti kakšno točko.
Gosti so povedli že v prvi
minuti po Bečirpašiču, ki je
nato do konca tekmo še dva-
krat zatresel mrežo domači-
nov. Aluminij je sicer v 2ud-
nji minuti prvega polčasa
rezultat izenačil. Toda to,
kar ni storil v prvem delu
drugega polčasa sam, so ka-
sneje naredili gostje. Se dva-
krat so zatresli mrežo do-
mačinov. Usoden je bil pred-
vsem drugi gol, ki je bil do-
sežen po grobi napaki do-
mačega branilca.
Tekmo je vodil .sodnik Sla-
viček iz Zagreba, ki je brez
pravega vzroka izključil Pe-
riča.
V nedeljo gredo nogome-
taši Aluminija na gostova-
nje k .Jedinstvu v Bihač, ki
ima isto število točk, to je
sedem, kot Aluminij. Koli-
kor uspe belim osvojiti toč-
ko ali celo dve, potem še
imajo vsekakor možnosti ob-
stanka v drugi ligi.	-b
STRAN 10
TEDNIK — ČETRTEK, 20. MAHCA ij.
Milan Strelec iz &rajeoie pri Ptuju
Študent
in slikar
Milan Strelec iz Grajene
pn Ptuju je študent višje
tehniške šole v Mariboru in
ima že iz otroških let svo-
jevrstnega konjička — risa-
nje. Skrivnosti barvne umet-
nosti je vzljubil že v svoji
naj nežnejši otroški dobi, ko
je risal slikovite zmaje in
druge podobe iz pravljične-
ga otroškega sveta. Ze kot
učenec prvega razreda se je
bolj za šalo kot zares vklju-
čil v nagradni natečaj otroš-
kih risb v Zagrebu. Nagra-
da 10.000 S din, ki jo je do-
bil za takratni risarski dose-
žek, ga je še bolj spodbudila
k iskanju motivov, ki jih j.e
po večini našel v naravi, ne- .
kateri pa so se rodili v nje-
govi domišljiji.
V gimnazijskih letih mu
je dal prve umetniške na-
svete akademski slikar Albin
Lugarič, ki ga je podrobneje
seznanil s skrivnostmi barv-
nih odtenkov in njegova dela
tudi kritično ocenil. Vedno
je na tihem gojil v sebi že-
ljo, da bi se posvetil študiju
slikarstva. Zelja se mu ža!
ni uresničila, prav tako kot
še vedno ni ugasnila v njem
misel, da bo morda po študi-
ju na VTS za nekaj časa za-
menjal tehniko s slikarstvom.
Je slikar realist s poseb-
nim poudarkom na pokrajin-
skih pejsažih, ki jih ima Ptuj
s svojo slikovito okolico
ogromno. Vsaka ustvarjena
slika predstavlja zanj nekaj
novega in vsaki poskuša
vdihniti drobec svojih občut-
kov in svojega življenja. Ze-
lo rad dela tudi portrete. Li-
stiči in svinčnik so v ta na-
men vedno pripravljeni v
žepu Oster pogled potez na
obraeu, še nekajkraten skok
pogleda s papirja na obraz,
umetniške poteze s svinčni-
kom in človek dobi zelo do-
bro kopijo svojega obraza.
Svoja amaterska umetniška
dela je do sedaj raz.stavlial
že na štirih razstavah. Nje-
gova zadnja razstava je bila
prav te dni v razstavnem pa-
viljonu Dušana Kvedra v
Ptuju, kjer so razstavljali
poleg njega še Oto Jurgec,
Jože Foltin in Bogomir Jur-
tela.
Milan mi je v razgovoru
povedal, da ima poleg študi-
ja za svojega konjička bolj
malo časa. Največkrat
se seveda za hvala lepa od-
zove tudi vabilu, če je tre-
ba pri sosedih popraviti ra-
dio ali pa televizor. Tudi to
je njegov konjiček, ki pa
sčasoma prehaja v poklic, za
katerega se šola.
Milan je res svojevrsten
posebnež, ki ima zdaj v ro-
ki elektrikar^ke priprave za
popravilo najrazličnejših
aparatov, ki jih za nekaj tre-
nutkov zamenja s čopičem
tn oljnimi barvami, pa zopet
s knjigami, iz katerih črpa
znanje za dokončanje svojega
študija. Da, to je njegov svet
in v njem se počuti najbolj
sproščen ter ustvarjalen.
Želimo mu, da bi tako na
področju tehnike in slikar-
stva ustvaril še veliko lepe-
ga, ne samo v svoje zado-
voljstvo, temveč tu^ v za-
dovoljstvo vseh, ki bomo
ocenjevali njegova dela.
J. S.
Milan Strelec
Trnovska vas
Kdo je kriv, dci propada zadružni
dosn?
Ceste v ptujski občini im.e-
nujejo »sarnajama«. Mislim,
da omenjeni izraz lahko za-
pišemo v slovenski pravopis.
Ni se čuditi, če sem moral
za cesto od Ptuja do Trnov-
ske vasi uporabiti ta naziv.
Neštete jame na cesti so me
premetavale v avtomobilu
tako, da še preklinjati nisem
upal, pa ne iz> bojazni, da
me bodo slišali predstavniki
cestnega in komunalnega
podjetja, ki za ceste odgo-
varjajo; bal sem se, da si
bom odgriznil jezik. Tega
sem v Trnovski vasi nujno
potreboval, če sem hotel
opravitii novinarsko »poslan-
stvo« ...
V Trnovski vasi sem se
obrnil najprej k Janku
Svarcu, pred.sedniku Krajev-
ne skupnosti Trnovska vas.
Ni čudno, da sva najprej
spregovorila o cesti, bolje
rečeno o stanju ceste, ki pe-
lje od Ptuja skozi Trnovsko
vas naprej v Lenart. Pove-
dal mi je, da prebivalci teh
krajev že zbirajo krajevni
samoprispevek. Vsako leto
bodo zbrali 2,5 milijona.
Sredstva bodo namenili tudi
za modernizacijo ceste in s
tem pokazali dobro voljo za
modernizacijo te pomembne
povezave p^^ek Slovenskih
goric. UpajOi da bodo s po-
močjo armade, ptujske obči-
ne in o.slalih lahko asfaltira-
li že v kratkem vsaj nekaj
kilometrov ceste.
Za ostale krajevne ceste
dobijo premalo sredstev.
Gramoz dovažajo 15 km da-
leč. Na cestah Biš-Cma in
Ti^^ovska vas-Bišečki vrh je
le 'edkokdaj mogoče videti
cestarja. Sneg so preslabo
plužili.
Za zadružni dom je dejal,
da ne vedo »kdo pije, kdo
plača«. 1948 so ga gradili va-
ščani, sedaj pa njihovo de-
lo pfopada. Dvajset 'et ga
nihče ni popravljal, Sts^J^^
je uničena. Pod streho je tr-
govina. Tu je tudi stanova-
njn. Stranka je že v nevar-
nosti. Krajevna skupnost
ima pod to streho svojo pi-
sarno. Zato mora plačevati
najemnino KK-Ptuj, ki ima
v dvorani skladišče. V njej
je že več let vskladiščeno
umetno gnojilo itd. Dvorana
ni uporabljena v prave name-
ne. Zadružni dom le izkoriš-
čajo, nihče pa ga ne poprav-
lja. Krajevna skupnost je že
z več prošnjami poskušala
prevzeti dvorano. Prošnje na
občino in kombinat so bile
zaman. Sedaj, ko je v raz-
padlem stanju, je tudi kra-
jevna skupnost noče.
Janko Svarc mi je povedal,
da jim že deset let obljub-
ljajo zdravstveni dom. Želijo
si vsaj to, da bi jih obiskal
zdravnik en do dvakrat
teden. S skupnimi močmi ^
uredili začasen prostor, jJ'
ko oddaljenega kraja iti^
najmanjšo zdravniško ^
moč, je težavno, še poset*
ker je v zdravstven-^m do^
treba vedno dalj časa čak^
Položaj še poslabša prekinja
nje telefonskih zvez, ki jji
vzpostavljena le pet ur dne»
no.	ZR
Trnovska vas leži na poti med Ptujem in Lenartoa
GRADBENO PODJETJE
»OGRAD« IZ ORMOŽA
Od težcnr k uspeHom
Iz krajšega razgovora i
direktorico gradbenega, poet
jetja »-Ograd« v Ormoža
Anico Lešnik, dipl. oec, fflM
izvedeli, da si je podjdji
v letošnjem poslovnem le®
v gradbeni dejavnosti že ^
naprej zagotovilo glaw«
gradbena dela pri družbe
ni h kot tudi pri zasebnil
gradnjah. Gradbeništvo- ji
lani kljub nekaterim teža
vam pokazalo ugodne po
slovne rezultate, ki J<
predvsem odraz izboljšanji
organizacije dela.
V Ormožu imajo trenuta
dve glavni delovni nalogi
dograditev hotela in pripo
ve na gradnjo poslovno
novanjske zgradbe v Ovva^
žu. Poročali smo, da je how
že pod streho, te dni pa *
začeli z raznimi inštalacijslc*
mi deli. Elektroinštala«^
ska dela opravlja renomirS;
na skupina elektrikarjev,
je bila za opravljene storita
že večkrat pohvaljena.
J.&
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO PANONIJA
PTUJ razglaša prosta delovno mesto
ADMINISTRATORJA — KORESPONDENTA
POGOJ: končana srednja šola, obvladanje strojepis-
ja in stenografije ter nekaj let prakse
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do-
hodkov podjetja, ostale informacije dobijo intere-
senti v upravi podjetja.
KOMU NA ČAST,
bo sledila poseku sadtev mladih dreves?
Ormožane v teh prvih spo-
mladanskih dneh, ko se na
vsakem koraku prebuja na-
rava, preseneča pospešena
akcija podiranja starih o-
krasnih dreves v okolici ben-
cinske črpalke v Ormožu in
tudi v drugih delih mesta.
Mnogi se morda iz upraviče-
ne bojazni vprašujejo, zakaj
opustošiti na zelenicah in
okrasnem drevju že tako re-
ven Ormož ter kakšni načr-
ti se skrivajo za temi po-
seki.
Da bi lahko odgovorili na
gornje vprašanje, se bomo v
prihodnjem tednu obrnili na
odgovorne forume v Ormožu
ter skušali zvedeti, komu
gredo ta dejanja v čast in
ponos. Morda zamisel niti ni
tako kritična, kot jo jemlje-
jo v zadnjem času številni
Ormožani, ki so me opozori-
li, češ novinarji morate vi-
deti tudi take stvari. Upaj-
moi da se skriva za tem nov
načrt in skrb, da bi postal
tudi Ormož lepši in da bi v
njem našle primerno mesto
tudi zelenice in okrasno
drevje.
J. S.
Stari kostanj je pokopal pod seboj staro zgodovino Or-
moža in grajskega tihožitja v ormoškem parku.
i^pNlK
 ~ ČETRTEK, 20 MARCA 1969
STRAN »
j^TcHTidžci pri Ormožu
prosvetno društvo »Ivan
Milkah* j® skupno s kra-
^vnim odborom SZDL pri-
Imo proslavo dneva žena
^strim kulturnim progra-
Ljn za vse žene, 8. marca
^ proslavi pa je krajevna
^pnost Tomaž pri Ormožu
gabila na malo zakusko
Jg žene, starejše od 70 let,
jjj je predsednik KS Alojz
jergula izročil malo darilce
^i, ki je bila od vseh naj-
jj^jša, in sicer Marjeti
jIEBIH iz Pršetinec, stari
^ let.
-X-
jstega dne je zvečer bila
pbavna prir(;ditev za dru-
p žene v gostilni »Pri Mi-
iflci« v Tomaiiu. Zene so bile
ladovoljne in se bodo tega
jpeva dolgo spominjale.
r	-X-
, Kulturno-prosvetno dru-
}tro »Ivan Cankar« je tri-
Irat uprizorilo na domačem
(dru dramo MATI, ki jo je
oapisal pokojni Meško Ksa-
ver — župnik iz Tomaža pri
Ormožu. Z isto igro bo na-
stopilo v nedeljo, 23. marca
1969, popoldne v Veržeju in
ivečer na Cvenu pri Ljuto-
meru.
-X-
Krajevne kandidacijske
konference so končale delo
in postavile kandidate za ob-
činske odbornike.
-X-
Gasilsko društvo Koračice
Mos proslavlja 20-letmco
^dbstoja ter bo v letošnjem
■ letu priredilo veliko kultur-
10 prireditev, ki bo poVeza-
la s sprejemom nove motor-
' le brizgalne, ki jo društvo
!*rebuje
-X-
Vsa društva in organiza-
tije so opravile v letošnjem
letu svoje občne zbore. V ne-
deljo, 16. marca 1969, bo to
Upravilo še kulturno-prosvet-
no društvo »Ivan Cankar«,
^niaž.	.1. K.
„Živel dan moža!"
Pred kratkim smo prosla-
vili dan žena. Tovarišicam
smo čestitali in jih na ta
dan obdarili s cvetjem, prak-
tičnimi darili in se povese-
lili v njihovi družbi, ce so
nas povabile. Ker so možje
in fantje upoštevali praznik,
so ženam in dekletom pustili
prostost. Marsikje so se dalj
časa veselile in plesale same
ženske, še posebno v pod-
jetjih, kjer prevladuje žen-
ska delovna sila. Proti pol-
noči so prikukali na zabavo
še možje in fantje. Zabave
ni bilo hitro konec.
Kot kaže, pa se v Bukov-
cih možje niso in ne morejo
strinjati s tako enakoprav-
nostjo, da bi imele ženske
svoj dan v letu, možje pa ne.
To ni nobena enakopravnost,
so menili. Ali smo možje ali
ne, so si dejali, proglasili
dan moža in ga začeli sla-
viti. Praznik so izbrali na
dan 40 muoenikov, nekaj dni
po osmem marcu. Ze pred
tremi leti so ustanovili po-
sebno društvo. Na prvem
občnem zboru se jih je zbra-
lo 40, na drugem v nasled-
njem letu že 160, na tretjem,
preteklo soboto, pa že okoli
250. Vsak član dobi izkazni-
co, plačuje članarino in ima
druge obveznosti in pravice.
Občni zbor je strogo for-
malen. Izvolijo tudi delovno
predsedstvo s predstavniki
društva podajo referate, bla-
gajnik pa poročilo. Izvolijo
predsednika in ostale vodil-
ne funkcionarje. Letos so
ponovno izvolili za predsed-
nika Martina Kelenca iz
Stojnc. Menda minejo občni
zbori v najbolj vedrem raz-
položenju.
Po občnem zboru je veseli
del, ki se razvije v pravo
veselico. Zene in dekleta
kmalu pridejo za svojimi
fanti in možmi. Sladko je
maščevanje, pravijo Bukov-
čani. Za nami pridejo, tako
kot moramo mi za ženami
na dan žena. Dvorana v Bu-
kovcih je kmalu polna. God-
ba igra poskočne melodije in
plesalci se veselo zavrtijo.
Navadno pečejo in jedo ci-
ganske pečenke, ki jih zali-
jejo z dobro kapljico. Na za-
bavo pride veliko muzikan-
tov iz različnih krajev. Kvin-
teti se kar vrstijo na odru.
Plesnih taktov ne zmanjka.
Od časa do časa tudi zapo-
jejo. Za humor poskrbi po-
sebno Franc Korošec, ki je
bil z Martinom Kelencem
pobudnik za ustanovitev in
praznovanje dneva moža.
Tudi na preteklem prazno-
vanju je nastopil s prijate-
ljem na odru, nad katerim
je visela parola: »Živel, dan
moža«. Nastopil je v vlogi
učenca, ki ga je učil strog
učitelj. Učenec je prod šte-
vilnimi gledalci najprej re-
citiral: »Januar je sneg v
snegu. Februar pripelje pu-
sta, mastna so njegova usta.
Marec nam pomlad prinese,
vse zaspane moške naj po-
trese ...« Veliko smeha je
bilo pri uri zemljepisa. Uče-
nec je prosil strogega učite-
lja, naj ga raje vpraša zem-
ljepis, ker ga baje dobro ob-
vlada. Dobro ve, kje je Dor-
nava ... Učitelj ga je vpra-
šal bolj zahtevno vprašanje:
»Kje je Jugoslavija«? Hiter
odgovor je bil: »V Jugosla-
viji.« Učenec je tudi povedal,
da najhitreje spozna Slove-
nijo po slabih cestah ...
Zabava je bila do ranega
jutra.	ZR
Skrb za zdravje v
mladi družini
Tudi dojenček
je lahko
slabokrven
Slabokrvnost je prav po-
gosto obolenje v otroški do-
bi. Z otrokovo rastjo se veča
tudi količina krvi in hemo-
globina. Nepravilna prehra-
na ali pa bolezen zavre pove-
čanje količine krvi — po-
vzroči slabokrvnost.
Otroka je treba v naj-
zgodnejšem življenjskem ob-
dobju, ko je razvoj najhi-
trejši, zavarovati pred slabo-
krvnostjo.
Ce je otrok ob rojstvu nor-
malno težak, ima v svojem
telesu (v jetrih) določeno re-
zervo železa, ki je nujno po-
trebno pri nastajanju hemo-
globina, Seveda pa je rezer-
va železa kaj hitro porablje-
na, če se ne dovaja organiz-
mu novega železa. To bi se
zgodilo v primeru, če bi se
otroka takoj hranilo s krav-
jim mlekom, namesto z ma-
terinim.
Otroci, ki so rojeni z ne-
normalno težo (nedonošenč-
ki), imajo zelo majhno rezer-
vo železa. Prav zato ti otroci
še hitreje postanejo slabo-
krvni in je življenjske važ-
nosti da se jih hrani z ma-
terinim ali mlekom druge
žene.
V času. ko pričnemo hrani-
ti otroka umetno, je nevar-
nost. da se bo pojavila slabo-
krvnost. precej velika. In to
zato, če mati ni dovolj pozor-
na oziroma poučena o hrani,
ki jo bo dala otroku. Kravje
mleko in zdrob ne zadostu-
jeta. Otrok mora dobivati
tudi sadje, zelenjavo in jajčni
rumenjak. Med zelenjavo je
predvsem cenjena špinača.
Kot smo že omenili je po-
vzročitelj slabokrvnosti lah-
ko tudi bolezen. Zdravniki so
že zdavnaj ugotovili, da in-
fekcije, ki ustvarjajo gnoje-
nje, preprečujejo nastanek
krvi. Prav tako lahko tudi
prebavne motnje povzročajo
slabokrvnost. Razen vitami-
nov, ki jih dobi otrok s hra-
no, je pametno, da bi dojen-
ček vsaj v zimskih mesecih
dobival vitamine v obliki
zdravil. O tem se posvetujte
z zdravnikom.
lUed miodimi v
! Leskovcu
Mladinski aktiv Leskovec
letos januarja sprejel 25
■tovih članov in jih štejejo
s^daj okrog 45, čeprav zapu-
sti tu in tam kak mladinec
®i?anizacijo, da bi se zaposlil
« odselil.
Organizacija je v začetku
^ga meseca pregledala svoje
Delovanje ter ugotovila, da
pomagala pri gradnji kul-
tnega doma, da je odločil-
no sodelovala pri graditvi
?Pomenika borcem NOV, da
^ organizirala ali realizira-
^ pri številnih športnih sre-
dnjih itd., da je torej v ce-
pi realizirala svoj plan za
obdobje.
Mladi so postavili nove na-
da bodo nadaljevali s
^C'lovanjem pri dograditvi
kulturnega doma, da bodo
•■ganizirali proslave, si zgra-
bi igrišče za odbojko ter
^»delovali na kulturnem in
^rtnem področju. Zavze-
^^i se bodo tudi za tesnej-
sodelovanje med mladino
^ širšem območju.
Viktor Horvat
Še o vlomu no grodu
Štatenberg
Marsikoga je pred dobri-
ma dvema tednoma presene-
tila vest o vlomu na gradu
Statenberg. Zaradi tega sem
obiskal direktorja gostišča
grad Statenberg, da mi po-
ve kaj več o tem vlomu.
Ze takoj od vsega začetka,
je dejal direktor gostišča
Franc Jerman, smo sumili
nekoga, ki je dobro poznal
razmere na gradu. Celo sam
nisem vedel za to okno v ko-
palnici, skozi katerega je
prišel vlomilec, da ni ogra-
jeno. Kljub temu pa je imel
storiiec Rudolf Celofiga pre-
cej dela, da je prišel do slik.
Da je storilec profesionalec,
je zgovorno spodbijalo dej-
stvo, kako diletantsko se je
lotil vse zadeve, razen tega
pa je eno največjih slik pu-
stil v gradu, čeprav jo je že
izrezal in je bila slika od
vseh največ vredna.
Skupna vrednost vseh
ukradenih slik se ceni na
okoli 18.000 dinarjev. Seve-
da smo sedaj vsi zadovoljni,
ko so slike vrnjene in je sto-
rilec ujet. Kljub temu pa bo
potrebno precej dela, da bo-
do poškodovane slike ponov-
no uredili
Rudolfu Celofigi tako ni
uspel podvig, s katerim je ho-
tel dobiti sredstva, da bi pla-
čal hotelski račun v Poreču,
kjer je dalj časa živel »na
dopustu«.
Prvo medobčinsko
tekmova^ije v namiz-
nem tenisu v Mcikolah
v organizaciji občinske or-
ganizacije ZTK Slovenska
Bistrica je bilo v Makolah
prvo medobčinsko tekmova-
nje za prehodni pokal v na-
miznem tenisu.,' Tekmovanja
se je udeležilo 5 elcrp Prvo
mesto in s tem tudi prehodni
pokal je brez poraza osvoji-
la prva ekipa iz Slovenske
Bistrice z 10 točkami, sledi-
jo ji:
2.	ekipa iz Majšperka (8
točk), ki je zastopala ptujsko
občino,
3.	Slovenska Bistrica II (6
točk),
4.	Šmarje I (2 točki),
5.	Šmarje II (O točk).
Vsled velikega zanimanja
za to tekmovanje so skleni-
li, da bo odslej to tekmova-
nje vsako leto v drugem
kraju. Naslednje leto name-
ravajo to tekmovanje razši-
riti še na občino Slovenske
Konjice.
Prvenstvo osnovnih
šol občine Slovenska
Bistrica v namiznem
tenisu
Preteklo nedeljo je bilo v
Makolah namiznoteniško pr-
venstvo osnovnih šol v ob-
čini Slovenska Bistrica, ka-
terega se je udeležilo 6 šol.
katere je zastopalo 18 pio-
nirjev. Po zelo napetih in
zanimivih borbah je prvo
mesto osvojila ekipa iz
osnovne šole Makole 2. Creš-
njevec. 3. Laporje, 4. Slo-
venska Bistrica. 5. Sp Pol-
skava. 6. Posebna šola Slo-
venska Bistrica.
V konkurenci posamezni-
kov pa je bil naj uspešne j.^i
predstavnik osnovne šole
Crešnjevec Ivan Koren pred
Potočnik A. (osn. šola Mako-
le), 3. Leskovar B. (osn. šola
Laporje), 4. Soršak M. (osn.
šola Sp. Polskava), 5. Pri-
stovnik L. (osn. šola Sloven-
ska Bistrica), 6. Zelezinger
A. (posebna šola Slovenska
Bistrica)
Prvi trije so sprejeli ko-
lajne Organizacijo pa je ze-
lo uspešno izvedla osnovna
šola Makole skupno s TVD
»Partizan« v Makolah.
Viktor Horvat
Na mopedih brez izpi-
ta na bistriškem
Q<bmočju
v razmerju po 'številu vo-
zil in prometnih prekrškov
smo Jugoslovani na kaj ne-
zavidljivem mestu. Srno med
prvimi, kar nedvomno govo-
ri, da imamo pri nas prema-
lo ostre ukrepe, kako vozni-
ke pripraviti do varne vož-
nje.
Zaradi vse večjega števila
prometnih nesreč raste tudi
kontrola. Da pa je ta pre-
slaba, nam zgovorno priča
podatek o akciji, ki je tekla
minuli teden v bistriški ob-
čini. V torek, 11. marca, so
prometni miličniki v bistri-
ški občini kontrolirali ce-
ste od Slov Bistrice do De-
vine, do Tin j a in do Oplot-
nice. Kontrola je bila na-
menjena v glavnem vozni-
kom mopedov. Rezultat akci-
je je bil, da se je ta dan vo-
zilo na teh cestah 24 vozni-
kov muped;'iv brez izpita,
medtem ko je bila pri dveh
ugotovljena vinjenost.
Tak rezultat zgovorno pri-
ča, kako neučinl-covita je
kontrola, predvsem pa kazen,
ki jo dobijo kršitelji. Drastič-
ne kazni za takine krivce bi
mnogo pripomogle, da bi bi-
lo takšnih kršiteljev manj, s
tem pa bi bila tudi varnej-
ša vožnja na naših cestah.
-b
IZREKI
H Občudovanje ]e draže-
ča jed; vendar se ničesar
na svetu bolj ne preobjeste.
(Leisewitz)
H Bi radi zvedeli, kaj ljud-
je mislijo? Ne poslušajte, kaj
govorijo, m.arveč proučite,
kaj počenjajo.
(Beauchne)
© Sleherno tvoje početje
naj bo takšno, kot da ti je
poslednje v življenju.
(Latinski izrek)
9 Prvi pogoj človeške do-
brote je nekaj ljubiti, drugi
pa, nekaj spoštovati.
(Eliot)
STRAN 12
TEDNIK — ČETRTEK, 20. MAHCA ij.
Dobrci obiskana pre-
davanja v bistriški
občini
Po vseh občinah so preda-
janja o vseljudski narodni
ibrambi. Najzanimivejc je
,o, da so vsa predavanja iz-
cedno dobro obiskana. Tako
ie bilo do sedaj v bistriški
jbčini šest predavanj, ki se
iih je udeležilo več kot 1300
:>bčanov. Povsod so zadovolj-
ni z obiskom, z izjemo Pra-
?erskega, kjer se je proda-
i^anja udeležilo samo 65 ob-
čanov. Kljub temu pa so v
bistriški občini zadovoljni
tudi s tem številom, ker se
le redko zgodi, da bi se v
Pragerskem zbralo na kak-
šnem zboru volivcev več
prebivalcev tega kraja, kot
pa se jih je na zadnjem pre-
davanju o vseljudski obram-
bi. -b
0RM02ANCEM SE
OBETA LEP GLASBENI
VEČER
v soboto, 22. marca, s pri-
četkom ob 19,30. bo gostova-
lo v grajski dvorani v Or-
možu združenje glasbene
mladine Slovenije na akade-
miji za glasbo iz IJubljane.
Slušatelji akademije za glas-
bo bodo priredili samostojen
komorni koncert, na kate-
rem bodo izvajali Izbrana
dela nekaterih domačih in
tujih skladateljev. Spremno
besedo in povezavo med po-
sameznimi točkanii bo imel
Oton BAJDE, prof. akade-
mije za glasVjo.
Ker v Ormožu tovrstnega
koncerta že nekaj let nazaj
ni bilo, bo to gostovan.ie za
ljubitelje komorne glasbe
prav gotovo posebno glasbe-
no doživetje.
Organizatorji vabijo k čim
večji udeležbi odrasle poslu-
šalce, ki naj povabijo s se-
boj tudi učenec višjih razre-
dov osnovne šole. J. S.
V Ormožu priprave na
kulturni teden
Na razširiencm sestanku ob-
činskc.ga sveta Z K PO Ormož so
posvetili največ točk dnevnega
reda pripravam na kulturni te-
den, ki bo v ormoški občini od
12. do 21. aprila. Pričel sc bo
s svečano akademijo v spomin
na stoletnico taborov na Slo-
venskem, pripravam na peti
kongres ZKPO ter pripravam
na bližnji teden bratstva in pri-
jateljstva.
V kulturnem tednu bodo do-
mača prosvetna društva izme-
njala več gostovanj z odrskimi
deli. ki so jib žc naštudirai' ali
pa jih bodo pripravili najp.v
vncic do tega kulturnega praz-
nika.
Za kongres ZKPO so izvolili
dva delegata — Mimico PIŠEK
in Alojza KRAjNCANA
Pogovorili so sc tudi o Icioš-
nicm pionirskem pevskem festi-
valu, ki bo 11. maja v Podgnr-
cilv
Obravnavali so tudi material-
na vprašanja kulturno pro.svct-
nih društev ter enotno ugoto-
vili, da so le-tj se vedno de-
ležna preveč mače! ovske pod-
pore.	J 5.
Hi:\.\TE IIOLLAM) — MOKITZ:
Spomladanski občutki
»Pomlad je prišla,« je re-
kla gospa Herzlieb in priča-
kujoče pogledala svojega
moža.
»Vem,« je zabrundal on,
»vrt bo treba prekopati.«
Ona je vzdihnila. »Seveda,
Oskar. Toda poglej malo o-
krog sobe. Narava se prebu-
ja, Poglej te ljubke zvonč-
ke...«	_
»Aha, nekaj sem ss spom-
nil,« jo je prekinil gospod
Herzlieb. »Najin sin pa ni ni-
ti malo ljubek. Njegov uči-
telj mi je povedal danes zju-
traj, da bo imel Klaus v ve-
denju samo dobro, ker je ne-
kemu sošolcu vtaknil gose-
nico v vrečko s kruhom.«
Gospa Herzlieb pa je bila
romantično razpoložena.
»Klaus je pač pravi fant. Po-
glej to čudovito barvo drena.
In kostanj s odpira ...« Go-
spod je obstal na mestu. »Naj-
važnejšega še ti nisem pove-
dal: Krauseja so pognali iz
službe. Spet je bil enkrat pi-
jan in je moral bruhati sre-
di konference. Samo pomisli!«
»Groza.« je rekla gospa
Herzlieb in se namrdnila.
Stopila sta mimo sveže pre-
orane njive. »Oskar,« je re-
kla zamišljeno, »se še spom-
niš? Pred petnajstimi leti?«
»Pred petnajstimi leti?« Ni
je razumel. »Pred petnajstimi
leti smo odprli premogovnik.«
»Tudi to,« je pokimala. »Se
ne moreš spomniti ničesar
drugega? Pred petnajstimi le-
ti, za to njivo?«
Premišljeval je. »Verjetno
smo kradli krompir. Ali pa
repo.«
»Toda Oskar,« je rekla sra-
mežljivo zardela, »pred pet-
najstimi leti si me tukaj pr-
vič — mislim, za španskim
bezgom tamkaj sva bila ...«
Nejasno se je spomnil. »Če-
sa si ženske ne zapomnite!
je pohvalno pckimoi. »Si že
telefonirala vrtnariji, da bo-
mo vsaj letos dobili pravo-
časno sadike?«
»Oskar, stopiva po poti do
španskega bezga.«
»Prav,« se je vdal, »to je
sicer ovinek, jaz pa sem hotel
slišati športna poročila ob
sedmih, Ce pa že mora bi-
ti ...«
Ko sta stala pod španskim
bezgom, so se gospe Herzlieo
orosile oči. Njen mož pa je
žvižgal narodno Beli španski
bezeg.
»Se še spominjaš, Oskar,«
je rekla zasanjano, »nosila
sem svoj svetli spomladanski
kostim, potem pa ie bil čisto
umazan od trave...«
»Mojo sivo obleko jc treba
zanesti v čistilnico,« se je
spomnil on. »Ze nekajkrat
.sem ti rekel, da so na njej
madeži od likerja. Ti pa nič
nikoli ne misliš.«
»Ti si takrat nosil usnjene
kratke hlače,« je premišlje-
valo gospa. »Mimogrede, imel
si zelo lepe noge in vsa de-
kleta ni) vasi so se ozirala
za teboj.«
»Tako?« Počutil se je po-
čaščenega. »Saj tudi ti nisi
bila tako slaba. Prav čeden
deklič si bila.«
»Bila?«
»No, mami,« je rekel in ji
položil roke okrog bokov,
»saj si še vedno najboljša.«
»Prav tak pomladanski ve-
čer je bil kot danes,« je me-
nila. »Nebo je bilo oranžno
rdeče in midva sva sedela pod
belim španskim bezgom. Kaj
ne bi še danes bilo tako...?«
»Pomisli na madeže od tra-
ve!« je rekel. »Saj ne služim
samo za čistilnico.«
»Saj lahko sedcva na ča-
sopis,« je predlagala ona.
Počasi je razgrnil časopis
in pri tem dalj časa ogledo-
val športna poročilu. Končne
sta sedela.
»Ljubi,« je rekla in naslo-
nila glavo na njegovo ramo
»zdaj je skoraj tako, kot ta-
krat.«
Potem je začelo deževati.
Kako ugotovimo, iz česa je blago?
Kupimo blago, pa ne ve-
mo, smo dobro kupili ali ne.
Kako si bomo kot laiki po-
magali in ugotovili surovin-
ski sestav tkanine in kvali-
teto?
Na splošno poznamo več
načinov analiz, kot so:
1.	makroskopsko (s prostim
očesom, z otipom, s seži-
ganjem ipd.),
2.	mikroskopsko (z drobno-
gledom),
3.	s kemičnimi pripomočki.
Najbolj je dostopna in mo-
žna makroskopska analiza —
s prostim očesom in z oti-
pom. S prostim očesom bo-
mo pogledali na lesk, enako-
mernost preje, debelino pre-
je, prisluhnili bomo zvoku
pri trganju niti, dolžini po-
sameznih vlaken itd.
Z otipom ločimo v glav-
nem vrsto in kakovost ma-
teriala in sicer po mehkobi,
toploti in prožnosti (z meč-
kanjem). Volna je na otip
topla, dlaka angorskega kun-
ca mastna, kozja dlaka pusta,
blago iz celuloznega prediva
je hladno in mehko. Lan je
po otipu hladen, pri pretrgu
poči.
Preizkus s sežiganjem: loč-i
mo rastlinske surovine, ki
hitro gore, podobno kot pa-
pir, in puščajo malo sivka-
stega pepela. To so bombaž,
lan, celuloza, juta, kopriva
ipd. Beljakovinska vlakna,
kot so volna, razne dlake,
žima, lasje, počasi gore in se
bolj cvro. Pri tem razvijajo
neprijeten vonj po zažgani
roževini in puščajo precej
velik, trd ogorek.
Beljakovinska umetna
vlakna razmeroma hitreje
zgore kot naravna. Obtežena
svila pa gori počasi in pušča
trd ogorek kot volna.
Rudninske niti (kovinske,
azbestne in steklene) ne go-
re, le žare se in tale.
Pri vseh preizkusih je tre-
ba dosledno preizkusiti niti
iz obeh vezavnih sistemov,
torej iz osnove in votka. Ne
velja, da bi tkanino samo na
vogalu zažgali in se takoj
zadovoljili z rezultatom pre-
izkušnje. Paziti namreč mo-
ramo na to, da preizkušamo
blago v smeri osnove in vot-
ka, ker prihajajo na trg tka-
nine, ki so le polvolnene,
pollanene, polbombažne ali
polsvilene, ime pa dobijo po
dražji surovini, čeprav je v
enem sestavu cenejši mate-
rial.
Preizkušanje s trganjem: če
tkanino pretrgamo v smeri
obeh sestavov niti, so konci
pretrganih lanenih niti resa-
sti, z njih mole dolge niti.
Konci bombažnih niti so čo-
pasti, s kratkimi, kodrastimi
vlakni. Rcyon in svilo po-
znamo po tem, da v mokrem
stanju izgubi trdnost in sc
že pri rahlem raztegu kar
razleze. Lesk umetne svile je
steklen, lesk prave svile pa
plemenito moten.
Ni pa dovolj le spoznati
vrsto tkanine, treba je ugo-
toviti njeno kvaliteto. Blago
iz kratkovlaknate odpadne
volne je vsekakor kvalitetno
slabše kot enako iz dobrega
bombaža, četudi velja le ono
za blago iz »čiste vplne«.
Kvaliteto lahko spoznamo
po tem, da izpulimo po eno
nit iz osnove in votka in ju
razvijemo. Na steklu ali kar-
tonu se pokažejo razpadla
vlakenca, uporabljena za pre-
jo.
Nekvalitetno volneno bla-
go se slabo kroji in se pri
nošnji rado mečka. Kmalu
izgubi obliko, hitro se guli
in raztrga. Tu velja opozori-
ti na staro načelo, da le bo-
gataš lahko kupuje poceni
obleke.
Tudi pri bombažnih tkani-
nah je treba biti zelo opre-
zen, ker nekatere tkanine v
apreturi močno škrobijo, da
postanejo bolj polne, goste,
gladke in varljivega leska.
Ze po prvem pranju se pa
izkaže, da je blago (iravza-
prav zelo redko in slabo.
Sliva Ivanuša, Tomaž 15 ,,
sto; Alojzija Marinkovič,
Metodov drevored 6 —
Ivanka Skrjanec, PreSernova
—	Janeza; Danica Borovi;
Mejna cesta 18 — I5anila- ^
Stumberger, Majšperk 41 7
ka; Nežka Hameršak, Pod^z
87 — dečka; Jožica Dimo\-«
Ciril-Metodov drevored 3 5
mira; Alojzija Kanečnik, »
vrh 15 - Rada; HUda Oi^
Cankarjeva 14 — Mojco; aJ
la Kocuvan, Sovjak 52 —
jo; Martina šegula, I.ackova
—	Tanjo; Alojzija .-^oškič, Ce.
Olge Meglic 4 — dečka; Gij
Ljubša, Sp. Hajdina 109 - j
mana; Agica Košar, Budina n
—	Violeto.
POROKE
Jakob Zirovnik, Hrastnik
Ida Sakelšek, Dolena 42; Mij
Zore, Miklavž pri Orinožu
in Ana Korošec, Hajndl 1; Sli
ko Fridl, Hajdina 77, !n Sii
Cafuta, Zg. Hajdina 77; K;
Kotnik, Cojzova pot n. h.,
Nada Vekič, Osijek; AvrusI n
kol, Metelkova 7, .Maribor,
Lidija Struna, Selška cesta
Ptuj.
UMRLI SO:
Juliiana Toplak, Kitlričevo
roj. 1907, umrla 12. .3. 19G9; Mj
MeSko, Lahonci 6, roj. 1903, un
14. 3. 1969; Mirko Cebin, D(
dr. M. Borštnerja, roj. 1954, ud
16. 3. 1969.
Zadružni dom
v Grajeni propada
Franc Potrč, odbornik
Ptuj, je na minuli seji Si]
Ptuj postavil odbornbta
vprašanje o zadružnem do
mu v Grajeni. Minilo jI
dvajset let od začetka grad
nje, dom pa še vedno ni d»
grajen in vidno propada, Jt
pod upravo KK Ptuj, ki 3
dom ne skrbi. V odgovon
na seji je bilo rečeno, da gJ
je kombinat pripravljen dat
v upravljanje krajevni skup.
nosti pod pogojem, da obdr
ži skladiščni prostor.
Franc Potrč je vprašal tu
di glede uprave nad javM
gramoznico v Krčevini pi
Vurberku. Bivš^i KLO Gra
jena je odkupil navedem
gramoznico od zasebn«
lastnika. Komunalno podje
je Ptuj je za tem prcvze
upravo nad navedeno gf
moznico ter jo sedaj zakl
pa. V primeru potrebe !
gramozu mora KS vlož
pismeno prošnjo, da koim
nala gramoznico odpre. TU
krajevna skupnost bi mor^
imeti neoviran dostop ^
uporabe gramoza. V temW
meru bi lahko kraje^
skupnost prodajala
zasebnikom, ki sedaj ist^S
po stranskih izhodih odtuji
jejo iz gramoznice.
Predstavnik komunalne!
podjetja je pojasnil, da |
gramozno jamo zaprli, da
preprečili divje či'pa»3e
moza in da bi v gramozm^
vzpostavili red. Gramoz -
namreč kopali tudi na dij«
strani ceste, kjer je neva
nost, da se cesta poškoo^
ali celo zruši. Kraje^'
skupnost lahko dobi, kolii^
potrebuje gramoza,
tudi prodaja. Naroča ga
ko tudi po telefonu.
Ptujska osebna
kronika
RODILE SO;
Štefka Ceh, Paeinje 17 — de-
klico; Terezija Cuš. Gabernik 20
—	deklico; Antonija Perger, Ur-
ban 31 — Slavka; Terezija Sta-
ger. Sodinci 63 — deklico; Mari-
ja Krajnc. Moravcl SI — dekli-
co; .Mojzija Kramberuer, Sp. Ve-
lovlak 2 — dečka; Marjeta Ro-
došek, Lovrenc 58 — Marjeto;
Julijana Slana, Trstenjakova 6b
—	deklico; Gerda Toplak, Kidri-
čevo 53a — deklico; Anica Zni-
darič, Podgradnje 20 — Jožico;
Marija Zupanič, Stojnci 114 —
Zdenka; Vida Gselmaii, Trniče
26 — Bernardko; Jasna Toplak,
Cesta Olge Meglič 21 — i\lenko;
Jožefa Podplatnilc. Cvc:kovci 17
—	Leonido; Marija Glavnik.
Krempljeva 6 — Borisa; Marija
KoSutar, Gradišče 5 — Melito;
•jK — ČETRTEK, 2U MARCA 1969
STRAN 13
^^nietika ženske po porodu
porod je mejnik v
^eiTi in telesnem razvoju
Nosečnost, porod in do-
S nadaljujejo in dokon-
fclelo, ki ga je začela pu-
La. Sele s porodom se
jjo telo in žensko spolo-
j popolnoma razvije. Na
dobe ženske boij
oblike«. Tiste pa, ki
jjle pred nosečnostjo obil-
50 v nevarnosti, da se po
^du preveč zrede. Vsaka
pjja mora tedaj paziti na
u postavo. Mast se naj-
jf nabira na bokih ali na
.(juhu. Včasih se prekomer-
namaste tudi dojke. Da bo
^la mladostna, zveža in
lia, naj ženska, ki je ro-
2 in doji, ravna takole:
rri do štiri dni po porodu
I samo leži. Strogo mora
pti, da ima v redu preba-
[ Uživa naj lahko, pred-
Mi mlečno hrano, lahke
luiie in belo meso. Zmot-
je mnenje, da bo imela
(olj mleka le, če bo čim-
tjedla. Dojke rabijo samo
pij tekočine, da izločajo
tko. Ostale snovi, ki se-
sljajo žensko mleko, po-
■; iz materinega organiz-
ma. Odvečna hrana, če se
torej porodnica preveč zala-
ga, se odlaga v obliki masti
v podkožju.
Ze tretji dan po porodu
mora začeti porodnica s telo-
vadbo. Telovadi leže. Vajo
naj ponovi najmanj desetkrat
dopoldne in popoldne.
Žena, ki je imela šivano
kožo medeničnega dna, naj
počaka s telovadbo en teden.
Dva do tri tedne naj zač-
ne jutro z intenzivno telovad-
bo. Pazi naj, da preveč ne
sedi, vsak dan naj si privo-
šči malo svežega zraka.
Ni nujno, da nosi trebušni
pas, tudi elastični za nogavi-
ce bo koristil.
Prvih šest tednov po poro-
du se žena ne sme kopati leže
v kadi. V tem času je pre-
povedano tudi spolno obče-
vanje. Svojemu spolovilu
mora žena dati čas, da opra-
vi poporodno krčeiije mater-
nice in porodnih potov, če
hoče, da bo zdrava in lepa.
Zelja večine mladih mater
je, da bi lahko svojega otro-
čička dojile. Želijo pa tudi,
da jim po dojenju ne bi
ostale viseče dojke. Ce je
ženska že med iiosečnostjo
pazila na dojke in jih nego-
vala, ne bo imela razpok in
je nevarnost, da se dojke
vnamejo, manjša. Vsaka do-
ječa žena mora zelo paziti
na čistočo dojk. Takoj po do-
jenju naj si s sveže kuhani-
mi kamilicami umije brada-
vice in kožo okoli njih, nato
pa še omoči s tekočino, ki jo
uporablja med nosečnostjo.
Pred vsakim dojenjem mora
bradavice spet umiti s ka-
milicami. Doječa mati naj po-
skrbi, da bo hrana raznoli-
ka. Imela bo več mleka, če
bo j>rcd dojenjem popila eno
skodelico mleka, pomešanega
z vodo. Tudi čaša piva ji ne
bo škodila. Prveč pa naj ne
pije, ker se bo začela rediti.
Doječa žena mora nositi
nedrček, ki pa ji dojk ne
sme stiskati. Mora jih samo
pridržavati, da se koža za-
radi polne dojke ne raztegne.
Navadno žene doje izmenja-
jo, najprej iz desne, nato iz
leve dojke. Tako ima vsaka
dojka čas, da se odpočije.
Po dojenju naj žena sku-
ša doseči isto težo, kot je
imela pred nosečnostjo. Je
naj največ zelenjave in sad-
ja, manj pa kruha, testenin,
mesa in maščob.
Po dojenju (ko je nehala
dojiti) lahko nosi tesnejši
nedrček, ki dojko enakomer-
no stisne, ne sme se pa za-
jesti v kožo. Nedri naj si vsak
dan umije s hladno vodo. Po
umivanju naj si dojke na-
rahlo masira s krožnimi gi-
bi, ki se pričnejo ob bazi
dojke in končajo pri brada-
vici.
Ze med nosečnostjo so na-
stale na obrazu nosečnostne
pege, ki pa jih bomo lahko
odpravile z uživanjem vitami-
na C, ki ga mora žena mno-
go uživati. Poleg tistega, ki
ga dobi s hrano, naj še tri-
krat dnevno poje tri tablete
vitamina C. Z limoninim so-
kom si naj umiva pege na
obrazu. Lahko pa si jih za-
senčimo z raznimi belilnimi
mazili, ki jih dobimo v le-
karnah.
Ce so nastale na nogah med
nosečnostjo krtice, začnite
nositi po dojenju elastične
nogavice in čim manj stojte
na nogah.
EskI in TV mozaik
BY ZA BONANCO
ido se ne spominja tele-
iske serije, v kateri so
li junaki Ben in njegovi
f sinovi Hoss, Joe in
LT osvajali desettisoče
irizijskih gledalcev?
islu^ je ta serija televi-
j^Jh filmov dobila še stro-
priznanje. Žirija, se-
jj, J^na iz samih strokov-
jim je podelila veli-
^[■^ednarodno priznanje l
^'Vota »J^;niby<
J'"® jc igral I.orne Greene
KiNO
GOl?lSXir.\:
23. marca 1969 — 2ELEZNI KA-
PETAN;
KIDKlCEVO:
20. marca — ameriški film ČRNE
OSTROGE;
22. in 23. marca — ameriški film
REVOLVERJI NE RAZPRAV-
LJAJO;
26. marca — ameriški lilm KDO
SE BOJI VIRGINIJE WOOLF;
LJUTOMER:
20. marca — angleški film TAJ-
NOST ZAKLETEGA GRADU;
22. in 23. marca — mehiški film
POJEM ZA PANCA VILO;
26. marca — nemški film SKRIV-
NOST BELE NUNE;
FOLJCANE:
22.	in 23. marca — francoski film
FURIJA V BAIJI;
26. marca — angleški film LAD-
JA ZA POSOJANJE;
PTUJ:
20.	marca — angleški film USOD-
NA GOSPODIČNA;
21.	in 22. marca — italijanski
film IMENUJEM SE PEKOS;
23.	marca — ameriški film PRI-
ŠLI SO V KORDURO;
24 in 25. marca — nemški film
ČAKALNICA SMRTI;
26. marca — it.-franc. film MA-
LEZIJSKI GUSARJI;
CLOVENSK.A BISTRICA:
20. marca — ameriški film JE-
SEN CEJENA;
21., 22. in 23. marca — ameriški
film VESELA DEKLETA;
25. in 26. marca — ameriški film
MAČEK DETEKTIV;
VEMK.\ NE»EI..I,\:
22.	marca — poljski film V BEAT
RITMU;
23.	marca — francoski film DRU-
GI DIH;
TO.M.^Ž PRI ORMOŽU:
23. marca — češki film DV.A. MU-
ŠKETIRJA;
ZAVHf:
23. marca — ameriški film SI-
NOVI KATIE ELDKR.
VEČ ŽENSK KOT MO-
ŠKIH V BISTRIŠKI
OBČINI
Po statističnih podatkih za
mesec januarj je v bistriški
občini 30.274 prebivalcev.
Od tega je 15.461 žena, torej
nekaj več kot polovica.
Novorojenih je bilo v tem
mesec januar je v bistriški
stek v letu 1968 pa je bilo
61 novorojenih v mesecu
marcu. Ker pa je število
umrlih večje od števila no-
vorojenih, podobno pa je z
odseljevanjem in priseljeva-
njem; v mesecu januarju je
bilo v bistriški občini pet
prebivalcev manj kot v de-
cembru lanskega leta. -b
IZREKI
9 Človek brez plemenito-
sti ne more biti dober, lahko
je samo dobričina.
(Chamfort)
-X-
9 Vsak večer, preden za-
spiš, premisli, kaj si počel
čez dan in se vprašaj: »Kaj
bi rekla moja mati in oče,
če bi vedela, kaj sem delal?«
(Sttembrini)
Vzgojna vprašanja
Pomen dobrih
navad
Navada je po svojem bi-
stvu s pomočjo pogostega po-
navljanja dosežena avtoma-
tizirana reakcija osebka. Če-
prav poznamo več vrst navad,
npr. higienske, čustveno-mo-
ralne in druge koristne na-
vade, ni nobenega dvoma, da
so prav delovne kot učne
navade za našega šolarja še
posebno pomembne in dra-
gocene.
Odveč bi bilo poudarjati,
da je možno otroku jn-iva-
jati dobre delovne navade
le v urejenem družinskem
okolju, ob primernem vzgle-
du in pod pogojem, da za-
čnemo otroka na pozitivne
navade navajati dovolj zgo-
daj, ko je še močno plasti-
čen in ubogljiv.
Dobro je znano, da ima
večina kmečkih otrok zelo
dobre delovne navade. Od
ranega otroštva seznanjeni
z življenjsko nujo trdega de-
la pri vzame j o tako rekoč že
z materinim mlekom vrsto
najrazličnejših delovnih na-
vad, žal, včasih preveč za-
htevnih za njihov še šibki
organizem, medtem ko v me-
stu neredko naletimo na
otroka, ki sploh ne ve, kaj
naj bi delal in kako naj bi
uporabil svoj odvečni prosti
čas.
Za učne navade pa še po-
sebej velja, da je treba otro-
ka začeti nanje navajati že
tisti hip, ko prvič prestopi
šolski prag. Utrjujemo pa
jih s smotrno (ne togo) po-
stavljenim dnevnim redom,
ko otrok točno ve, kaj bo de-
lal v tistem času, ki mu od
celotnega dneva preostaja,
če odštejemo nočni počitek
in šolski pouk. Učenec, ki
smo ga poleg tega seznanili s
prikladno tehniko učenja in
ni v šoli izpostavljen kam-
panj.skemu načinu izpraše-
vanja, mora uspeti.
Dobra navada, pa naj bo
to katerakoli, je velik otro-
kov kapital, katerega bo ne-
sel s seboj v poznejše živ-
ljenje kot zvest pripomoček
za dosego osebne oreče in v
splošno družbeno korist. Ni-
koli ne pozabimo modre mi-
sli, ki jo je na začetku XX.
stol. izrekel Elbert Hubbrad,
znani ameriški založnik, pre-
davatelj in esejist: »Gojite
vedno samo tiste navade, za
katere želite, da bi postale
vaši gospodarji!«
Važni nasveti za dolgo
življenje
Človek se lahko uči do 75.
leta
Gerontologija, znanost za
boj jjroti starostnim pojavom,
se bo v bodoče morala res-
neje pečati z nego intelektu-
alnega delovnega področja.
Ze zdaj je 12 do 16 odstotkov
prebivalstva zahodne Evro-
pe in sevei'ne Amerike sta-
rih nad šestdeset let. Za ta-
ke veljajo naslednja pravila:
1.	Nikdar ne govorite, da
ste stari več kot 60 let.
2.	Obiskujte gledališče in
kino. Citajte ča.sopis, poslu-
šajte radio in glejte televi-
zijske programe.
3.	Skušajte imeti razume-
vanje za nove iznajdbe teh-.
nike.
4.	Potujte, kadarkoli je to,
mogoče. To vas pomlajuje.
5.	Napotite se tudi v ino-
zemstvo, toda ne vedno v
isti kraj.
6.	Gojite šport, pri tem se
morate ravnati po nasvetu
zdravnika.
7.	Imejte topel čut za solju-
di v zavesti, da se čuti mla-
dega samo tisti, ki se zani-
ma za sedanjost in tiste, ki
živijo z njim.
Praznovanje dneva
žena v »Izbiri« Ptuj
Kakor v-sako leto Je tudi letos
pripravil izvršni odbor sindikal-
ne podružnice trgovskega pod-
jetja Izbira Ptuj svojim sodelav-
kam proslavo ob dnevu že&ia.
Proslava je bila združena z
zborom kolektiva v prostorih na-
rodnega doma v Ptuju, v sobo-
to, 8. marca 1969 ob 15. uri.
Povabilu na proslavo se je od-
zvala tudi republiška poslanka
Lojzka Stropnikova.
Predsednik sindikalne podruž-
nice je čestital ženam ob nji-
hovem prazniku ter jim zaželel,
da bi preživele ta večer v ved-
rem razpoloženju in za nekaj ur
pozabile na skrbi in težave v
vsakdanjem življenju.
Izvršni odbor sindikalne po-
družnice je pripravil ženam da-
rila, s katerimi so bile prijetno
presenečene, ter poskrbel, da .so
se lepo zabavale.
Vajenci podjetja so pripravili
kulturni program z recitacijami
in petjem. S tem Je bil končan
tudi uradni del proslave.
Na zboru kolektiva Je direktor
podjetja v grobem nainizal poslo-
vanje podjetja v preteililem letu
ter z zadovoljstvom povedal ko-
lektivu, da je v letu 1968 doseglo
podjetje zadovoljive uspehe in
ustvarilo primerne, podjetju
vedno potrebne sklade.
Člane kolektiva Je povabil k
•še tesnejšemu sodelovanju, da bi
tudi v letošnjem letu dosegli za-
želene uspehe in lahko realizi-
rali načrte inn velike investicije,
ki so jih predvideli v letu 1909.
Opozorilo kmetovalcem!
Kmetovalce na območju LOVSKE DRUZlNE
ORMOŽ obveščamo, da v letu 1969 ne bomo po-
ravnali škode, ki jo povzroča divjad.
Kmetovalci lahko do-bijo brezplačna zaščitna sred-
stva za posevke, ki jiih divjad ogroža.
Morkit oz. fenolin lahko dvignejo kmetovalci pri
gospodarju družine Mirku Curinu. Ormož. Ptuj.ska
cesta, kjer bodo dobili ludi potrebna navodila za
uix>rabo.
LOVSKA DRUŽINA ORMOZ
STR Al? 14
TEDNIK — ČETRTEK, 20. M/^I^CA
Mož in žena ter dober hišni prijatelj
Med dvema
ognjema
Naposled se je moj prija-
telj Ivan oženil. Imel je le-
po, dražestno črnolaso ženo,
živahnega pogleda in prijet-
nih ženskih oblin. Bilo je
očividno, da obožuje svojega
moža. Vedno sta bila skupaj
in ona je zaljubljeno gledala
vanj.
V začetku sem bolj pored-
ko prihajal na obiske k nji-
ma, misleč, da jima ne bi bil
v napoto. Med dvema, ki se
imata rada, je nekdo tretji
vedno odveč. Večkrat sta me
povabila k sebi. Občutil sem,
da me smatrata kot dobrega
hišnega prijatelja. Nenado-
ma je začel tudi mene osva-
jati čar zakonskega življe-
nja. Večkrat sem šel k njima
na kosilo ali pa na večerjo.
Ko sem se vračal ponoči do-
mov, sem pričel sanjati o
poroki in misliti o tem, ka-
ko je moje fantovsko življe-
nje mnogokrat v precej ža-
lostnem stanju.
Nekega večera me je Ivan
ponovno povabil na večerjo.
Ne da bi mnogo razmišljal,
sem se povabilu prijazno
odzval. Po večerji mi je Ivan
dejal: »Dragi moj, danes
moram iti nekam po oprav-
kih, pred enajsto se ne bom
vrnil. Mislim, da ti ne bo
neprijetno delati družbe mo-
ji ženi.« Zena se je ob tem
ljubko nasmehnila in doda-
la: »In navsezadnje s*, m jaz
predlagala, da vas povabiva
na večerjo.«
»Zelo ste prijazni,« sem ji
odgovoril, medtem ko mi je
ona prijateljsko stiskala roko.
Ta stisk je trajal nekoliko
dalj časa kot navadno, toda
na to nisem polagal posebne
pozornosti.
Ivan je odšel točno ob
osmih. Cim je zaprl vrata,
je napolnila sobo neka ne-
prijetna negotovost. Julija
in jaz do tega trenutka ni-
koli nisva bila sama. Kljub
najinemu pristnemu prija-
teljstvu je bil ta občutek za
naju nekaj čisto novega. Go-
voril sem o nekih nepomemb-
nih rečeh. Zatem sem utih-
nil. Tudi ona je bila tiho.
Sedela je v fotelju pred
kaminom in zamišljeno gle-
dala v ogenj. Pogled se mi je
nehote ustavil na njenih le-
pih nogah, ki jih je brez
sramu iztegnila proti ognju.
Vedno bolj mi je postajalo
neprijetno. Nenadoma me je
toplo pogledala in mi rekla:
»Dajte poleno v kamin. Ogenj
bo ugasnil.« Poslušal sem jo
in izpolnil njeno željo.
Ogenj je prijetno praske-
tal, postalo je toplo, tako to-
plo, da so nama od vročine
žarela lica.
»Sedaj je pa res pretoplo,«
je v trenutku dejala mlada
žena in potegnila pred ka-
min kavč, prevlečen s svi-
lo. Prijazno me je povabila,
naj sedem k njej na kavč.
Vstal sem s fotelja in sedel
na rob kavča, zraven nje.
Gledala me je naravnost v
oči. Občutil sem, kako me
bodejo njeni pogledi. V tre-
nutku se je naslonila nazaj
in me vprašala: »Kaj bi sto-
rili, če bi vam neka žena re-
kla, da vas ljubi?«
»To je odvisno od žen-
ske ...« sem nekako težko
spravil besede iz grla. Ona
se je začela smejati v krat-
kih presledkih in nervozno.
Med drugim mi je postavila
vprašanje, če sem bil kdaj
zaljubljen. Povedal sem ji ne-
ko svojo ljubezensko zgodbo.
Pazljivo me je poslušala in
mi, ko sem utihnil, rekla:
»Vi se v ljubezen ne razu-
mete. Ona mora biti popol-
na, zla, strašna in včasih tu-
di izdajalska. Želim vam po-
vedati to, da je prava ljube-
zen tista, ki zlomi vse zapre-
ke in vezi. Taka ljubezen je
lepa kot cvet in lahko raste
samo na plodnem zemljišču
... Ko je ljubezen umirjena,
nenevarna in uzakonjena, ali
je to sploh še ljubezen...?«
Nisem vedel, kaj ji naj na
vse to odgovorim. Ta razgo-
vor mi je postal neprijeten.
Julija se je med tem časom
iztegnila in približala glavo
mojemu ramenu. Halja se ji
je skrčila in zagledal sem
njeno belo kožo nad nogavi-
cami in pod nagubano ha-
ljo...
Ponovno me je pogledala v
oči in mi dejala: »Da vas ni-
sem morda prestrašila?« Ne-
kaj sem ji odgovoril, kot da
protestiram proti njenemu
obnašanju. Naslonila se je
na moje prsi in mi s tihim
glasom dejala: »Kaj bi sto-
rili, če bi vam rekla, da vas
ljubim?«
Se prej kot sem ji lahko
odgovoril na postavljeno
vprašanje, je sklenila roke
okoli mojega vratu in me
poljubila.
Na konec pameti mi ni pri-
šlo, da bi prevaril svojega
prijatelja Ivana, da bi po-
stal ljubimec žene, ki ji je
postal mož odveč že po ne-
kaj mesecih zakonskega živ-
ljenja. Da bi zavrgel svoje
iskreno prijateljstvo? Da bi
se osmešil pred žensko, ki je
v svoji strasti drhtela s ce-
lim telesom?
Nazadnje samo še morda
minuta in jaz bi..., pravza-
prav ona bi... Takrat se je
zg(xiilo nekaj nepričakova-
nega. Začutil sem vonj po
zažganem blagu. Naglo sem
se dvignil in zagledal, kako
je gorela svilena prevleka.
Ko sem ugasnil plamen, sem
začutil na svojem ramenu
trdo roko: »Bravo, če ne bi
bilo tebe, bi mi zgorela še
hiša.«
Naglo sem se obrnil in pred
menoj je stal Ivan.
»Kako se je moglo to zgo-
diti,« je brez kakega sumni-
čenja vprašal. »Da nisi mor-
da dvoril moji ženi? Poglej,
vsa drva sta naložila v ka-
min!«
Julija se je samo nervozno
nasmehnila. Odgovoril sem
mu zbrano in veselo: »Tako
sva se poglobila v pogovor,
da bi skoraj zgorela ...«
Zamislite, kaj bi bilo, če
ne bi prišlo do malega po-
žara? Ivan bi me zalotil ob
svoji ženi. Kakšne bi bile
posledice?
Zaradi tega nisem bil niko-
li dovolj hraber, da bi se
oženil.
Po A. in E. J. S.
V Planico z ovtoiMisom
Občinski komite ZM Slo-
venska Bistrica bo priredil
za svoje člane avtobusni iz-
let v Planico na ogled smu-
čarskih poletov na novi pla-
niški velikanki. Seveda pa je
od števila prijavljenih od-
visno, ali bo do izleta pri-
šlo.	-b
Rezervirano
za Lujzeka
Dober den drogi Prieki
drugi, Isi se na toti guč vj,''
mite!	"l
No ja, letos smo se kua,^
tote snežne nadloge, ki ji
povzročla precik križov ^
žof. Ce glih večkrot kritji
toto našo sunčno upravo ^
driigi stroni ugotovlamo u
sunce ae najboj zaneslivo
munalno podjetje«, ki nan
boj čista spuca zasnežene
no poledenele trotoore. jJ
tudi na dež nesmemo poi
tudi toti je največkrot ti«
nan poleti, kdo požiramo
različnejše v proh zmlete d.
te, pomoga, ke se nan zroči
tri do kraja doj ne zaštoi
Nafsezodjo pa mo mali o I
cajt debatirati, leto je dm
še posebno letošjo, v keren
slovlamo 1900 let našega p
Okoli tote obletnice no p^
tev še de se že gvišno n,
proh kadija.
Dopisnik iz Ormoža piše:
Spoštovoni Lojzek!
Ce glih smo že precik {
od fašenka pa vena nede ni{
dilo, če ma mija v tvojen
še malo pozvunla s kro<
zvunci.	1
V Tedniki sen prešteja, ke
na ptujsken karnevoli ražJ
med nastopajoče nad šeststSl
sočokov nagrod. To je seveiij
korente. Zaj pa še ti naj ^
pozdroviti no lepa vzpodbudi
napisen, kak je bilo na j
korantiji v Ormoži. Maskin
no cifilnih korantov Je bilo |
cik, pri organizaciji Je škr^i
landšprehar (zvočnik) Je n
gripo no še pa še bi ti lahlto
pisa...
Tudi jas sen bija med nai
pajočimi no me je tak zeblo,
sen šklopota z zobmi, kak 4i
na šrajbmašino pisa referit
koko sejo. Veš, nagrode pa i
dobili glih toke kak deca
dedeka mraza. Najbojša ^
je dobila pet buteljk, driiga i
greda pet štorih tisočokof, ti
ja pa torta no adria keksi. N
boj so se mi smilili koianti
Spuhle, ki jih je bilo osemni
no so si mogli raztolati pet i
rih jurjof. Na kunci karat
la smo si nagrajene skupine
fkiip zapele tisto našo storo
sen: »Al zaj gremo, al zaj |
mo, nazaj nas več ne bo.<
Seveda pa bi bili nehvalei
Ee se ne bi na kunci totega
sma organizatoron zahvoliN
nagrode. Fseeno še je bojšt
ke kak čista nič. Negde v i
rih cajtih še so pre bogec
silo mušice zobali...
Pozdrovleni Ormožonec:
Lepo s.e mi zdi, ke si se di
spotija na mene no mi n>l
neke iz ormoškega živleja. 1
jo pismo se je malo ^aležak
mojen kasici, pa mislin ke
volo toga nede grotala koka i
kša škoda.
Lepo si mi opisa vaš ornK
»karambol«, ki Je biJa let«
sen boj spufani no doj zin»
ni. Saj veš kak se tumi rw
to so ble subjektivne
zamotane v objektivne P'"
me, — fse fkup pa pokiHi
vejkin nerazumevajon vse*
stih, ki bi lehko k totemi »
nevoli primeknoli koki ^
tak, da nastopajoče skupinj
bi doble samo buteljk no M
di pet štorih Jurjof. (Pje r*
Jih vida, s koko matematiW
si roztolali tiste peneze. ^
posebej so dobili tan negi *
277 dinarof. No ja za en *
car Je že bilo.)
Nafsezodjo pa ste mell »
moži še itak srečo za fašerA
ste meli lepi sunčen den. J«,
te ti reka za boge ptujs»«
rante, ki so plesali v pt*,
snežnen meteži no so_
vun zgiedntAi kak sneženi »
Pišeš, ke ste si na kunci >1
H tisto pesem — nazaj n^j
ne bo. Ne smete ali bit*
šufti no ne vrčte gvera v ^
zo. Jaz bi van priporoča, J'
že zaj začnete delati I""''
driigo leto. Seveda pa si n®
zobte nareti dugih nosov ^
toto delo že v naprej P^
šajte organizatore.	. >
Drogi dopisnik, bodi leP" |
zdrovleni no se še zglosi *
kin pismon. Enkrat se n*" ,
negi v Ormoži srečati, "
pri Havlasi ruknola en
vaš
i^pNlK ~ ČETRTEK, 20 MARCA 1969
STRAN »
^AGEDIJA V RUDNIKU KAKANJ BI BILA iSE BOLJ ŽALOSTNA, CE NE BI BI-
JoB NJEJ TRADICIONALNE RUDARSKE SOLIDARNOSTI
Heroji in zri ve črnega
^laia
ysaka drama ima svoje ju-
^e. Imajo jih tudi trage-
čeprav ti junaki osta-
^ iz spoštovanja do žrtev
^gokrat anonimni. Tako
^ilo tudi v zadnji rudar-
L nesreči v Kaknju. Na
^višču Haljiniči je oprav-
Ujla svoje vsakdanje delo
jBpina 38 rudarjev. Kopali
, premog in se med tem po-
narjali. Zgarana lica, znoj-
f roke in napete mišice ...
f črnih globinah zemlje je
jilo vsakdanje življenje, su-
,vo in naporno, predvsem
zato, da bi nam bilo v.sem
toplo, da bi imelo gospodar-
stvo dovolj premoga, da bi
delale termoelektrarne brez
zastojev ...
V trenutku je vse utihni-
lo. Razgovor je zamrl in lo-
pate so padle iz rok. Tudi
kompresorji so utihnili. Vse
to je prekinil nenadni lom
stropa ter rušenje grmade
premoga, kamenja in zem-
lje. Vse se je zgodilo brez
predhodnega signala. Tisti, ki
so bili bliže izhodnemu delu,
so takoj izstopili, drugi pa so
ostali za gomilo kamenja —
živi zakopani.
Se prej kot so uspeli ugo-
toviti, da so zasuti Ivo Mar-
janovič, Mato Tunjič, Hil-
mija Trako, Ivo Marič, Pero
Pavlovič in Božo Jurič so jim
njihovi prijatelji takoj po-
hiteli na pomoč. V takih tre-
nutkih se nikoli ne vpraša
— kdo je zasut, temveč se
vsak po svojih močeh prebi-
ja do onih, ki so ostali v
strašnem zatočišču stihije.
To je staro rudarsko pravi-
lo, izraženo v tradicionalnem
rudarskem pozdravu »Sreč-
no«, ki vedno pomeni željo
srečne vrnitve in obenem ob-
vezo pomagati v primeru
nesreče.
Nesreča se je pripetila ob
11. uri in 40 minut in samo
pet minut pozneje so pohi-
teli v pomoč ponesrečenim
rudarjem Mladen Pavlovič,
Ante Andrič, Sefik Kovače-
vič, Augustin Marič in dru-
gi. V reševalni ekipi so bili
tudi zdravniki Velika Gop-
čevič, Eveledin Zvizdič in
Zivadin Džokič, vsi v rudar-
skih uniformah in opremlje-
ni s potrebnim orodjem ter
materialom za nudenje prve
pomoči. Prebijali so se skozi
ozke odprtine. Misel, da bi
nesreča lahko prizadela tudi
njih, jih ni ustrašila. Počasi
so se prebijali proti kraju
nesreče. Zaslišali so glasove
zasutih rudarjev.
Prvega so izvlekli Ivana
Mariča. Njegove poškodbe so
bile zelo hude, kljub temu
jim je dejal: »Jaz lahko po-
čakam, prebijte se dalje in
rešite druge.«
Kopali so prehod proti za-
sutemu Boži, ki se je od ča-
sa do časa javljal s klicem
na pomoč. Slišali so tudi Pe-
rine glasove. Neumorno so
kopali proti zasutim prija-
teljem.
Čas je zelo naglo mineval.
Nad Kakanj se je že spustila
noč, tista črna noč, ki jo po-
znajo rudarji tudi takrat, ko
je zunaj sonce visoko na ne-
bu. Skozi malo odprtino so
dali ponesrečencem malo ča-
ja in jim izrekli nekaj spod-
budnih besed. Delali so ne-
umorno in neprekinjeno.
Samo še kakšen meter, samo,
da se razmakne gomila ka-
menja in tovariši bodo re-
šeni.
Rodilo se je jutro. Rudarja
Božo Jurič in Pero Pavlovič
sta preživela od trenutka ne-
sreče, zasuta pod zemljo sko-
raj ves dan in celo noč. Bitka
za njuno življenje je bila
neprekinjena in neumorna.
Reševalci so se menjavali.
Končno sta bila Božo in Pe-
ro rešena objema stihije.
Čeprav oba razmeroma tež-
ko poškodovana, sta takoj
vprašala, kako je z drugimi
ponesrečenimi tovariši. Ivo
Marjanovič, Mato Tunjič in
Hilmija Trako niso kazali
znakov življenja in so ostali
za večno v temi. Tej pone-
srečeni trojki se je na žalost
pridružil še Božo .Turič, ki je
med prevozom v sarajevsko
bolnišnico umrl na rokah
svojih tovarišev.
Rešeni rudar Pero Pavlovič
je pozneje pripovedoval: »Ob
nesreči sem uspel umakniti
glavo. Mate in Ivo se nista
uspela umakniti. Slišal sem
njune klice na pomoč, toda
nisem se mogel premakniti,
da bi jima pomagal. Ko sem
zaslišal reševalce, sem pri-
čel kopati z rokami. Voda je
naraščala, bal sem se, da
me bo zalila. To je najhujša
nesreča, ki sem jo doživel.
Ze tretjič dolgu jem življe-
nje tovarišem,« je žalostno
končal Pero in si obrisal iz-
mučeno lice.
Štiri nove žrtve so poveča-
le seznam tistih, ki so ob raz-
nih nesrečah v rudniku Ka-
kanj izgubili življenje. Leta
1965 je ob eksploziji izgubilo
življenje 128 kakanjskih ru-
darjev. Sveže rane te kata-
strofe so povečane z novimi
grobovi in s prepričanjem,
da ljud,ska solidarnost in
hrabrost junakov tudi v
globini zemlje nudita roko
rešen ju.
Po. A. J. S.
Delavska univerza
Ruj
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ
IN KOOKDINAflJSKI ODBOR
ZA VPUASAN.IA NARODNE
OBRAMBE PRI OBCI.NSKI KON-
FERENCI SZDL PTUJ
prirejata v tzobraževainih cen-
trih od 24. marca do 27. marca
1969 naslednja predavanja:
Ponedeljek, 24. marca:
LESKOVEC
Bistvo in značilnosti sodobne
vojne ter vpliv sedanje vojne
v šoli.
tehnike na bojno udejstvovanje;
predava Ferdo Lovrec ob 18.30
HAJDINA
Okupacijski sistem v Sloveniji
in boj proti njemu med NOV
1941—1945;
predava Lojze Gojčič ob 18. uri
v šoli.
SELA
Izkušnje osvobodilnega boja al-
žirskega in vietnamskega ljud-
stva;
predava Branko Voljč ob 18. uri
v šoli.
Torek, 25. marca:
LOVRENC
Izkušnje osvobodilnega boja
alžirskega in vietnamsitega ljud-
stva;
predava Martin UCakar ob 18.
uri v zadružnem domu.
HOČEŠ OBDRŽATI
VITKO UNIJO?
Za ohranitev vitke linije se
držimo teh nekaj napotkov:
0 tehtaj se večkrat, vsaj
vsaka dva meseca, vedno na
isti tehtnici. Ce je teža zra-
sla za pol kilograma, ne ve-
čerjaj dvakrat v tednu;
9 hodi precej (litro, vsaj
pol ure dnevno;
9 ne ogibaj se družabne-
ga plesa, če imaš zanj pri-
ložnost;
^ če moreš, ne sedi pri de-
lu, ampak se giblji;
9 pazi, kaj in koliko poješ!
Nezmerno uživanje sladka-
rij, testenin, kruha, mastnega
mesa, konzerv, pikantnih je-
di in alkohola v.seh vrst kma-
lu prežene vitko linijo;
9 pazi, da bo prebava v
redu;
% zvečer pred spanjem de-
set minut telovadi;
9 če imaš zdravo srce, se
kopiji v zelo vroči kopeli.
Priporočamo tudi parno ko-
pel vsaj enkrat mesečno;
O goji vsaj en letni in en
zimski šport, kateremu se
posveti vsako nedeljo oziro-
ma prosti dan;
# Ne počivaj po jedi, am-
pak hodi in se giblji.
Zalotili so ga pri kraji
mopedti
Gabriela Majcen iz Spod-
nje Hajdine 4/a je pustila
zaklenjen moped 11. marca
t. 1. pred ptujsko pošto. Oči-
vidci so opazili, da se okoli
mopeda vrti mlad fant Ko
so opazili, da pili ključavni-
co, so spoznali njegov na-
men. Pregnali so ga. Zbežal
je tako hitro, da ga niso
mogli spoznati.
# Trenutek lahko napravi
junaka, toda potrebno je ce-
lo življenje, da naredi do-
brega človeka.
(Brulat)
TV PROGRAM
IDELJA, 23. marca
(.15 Pet minut po domače 9.20
Setijski razgledi 9.45 Propa-
indna oddaja 9.50 Primožev
levnik 10.30 Smučarski skoki
Planici 13.00 Propagandna od-
ija 13.10 TV kažipot — Športno
poldne 17.25 Recital pevke Eli-
iKth Schwarzkopf 18.15 Kome-
ijanti 19.45 Cikcak 20.00 TV
lievnik 20.30 3-2-1 20.45 Svetov-
I hokejsko prvenstvo 22.15 G.
Cič: Samci 23.00 Športni pre-
M 23.25 TV dnevnik.
I PONEDELJEK, 24. marca
MJ5 TV v šoli 10.30 Ruščina
I 10 Osnove splošne izobrazbe
I 15 TV v šoli 15.40 Ruščina 16.10
i cleščina 16.45 madžarski TV
tgled 17.35 Tiktak 18.00 Po Slo-
I siji 18.50 Slager sezone 19.20
I sdje in poklici 19.45 Cikcak
" « TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35
I ibrovski — nemška TV dra-
I 122.20 Hokejsko prvenstvo 23.45
' Kočila.
I lOREK, 25. marca
!.35 TV v šoli 10.35 Angleščina
Osnove splošne izobrazbe
»t5 TV v šoli 15.40 Angleščina
110 Francoščina 17.45 Risanka
2M Makedajeve pravljice 18.20
Ulirežje 18.40 Iz slovenske glas-
be zakladnice 19.05 Reportaža
■Galeba 19.35 Portret inž. arh.
Ka Mihevca 19.50 Cikcak 20.00
JV dnevnik 20.30 3-2-1 £0.45 Ho-
'fjsko prvenstvo 22.15 Zgodba
»cika 23.05 Poročila.
^EDA, 26. marca
135 TV v šoU 16.00 Hokejsko
fvenstvo 18.30 Francoščina po
Jocosko 18.45 Poljudno znan-
imi film 19.15 Popularna glas-
M9.45 TV prospekt 20.00 TV
Wvnik 20.30 3-2-1 20.35 Rezer-
^an čas 21.35 Človek s kamero
^^ Poročila.
Četrtek, 27. marca
>.35 TV v Šoli 10.30 Nemščina
Angleščina 14.45 TV v šoli
Nemščina 16.10 Osnove sploš-
' izobrazbe 17.45 Tiktak 18.00
^nka 18.15 Po Sloveniji 18.45
^na jesen (jugoslovanski se-
P^i film) 19.30 Glasbena od-
,7'a 19.45 Cikcak 20.00 TV dnev-
^^ 20.30 3-2-1 20.35 Deklica in
?JCek 21.05 Kulturne diagonale
^ Wojeck 22.35 Hokejsko pr-
^stvo 23.45 Poročila.
^TEK, 28. marca
T V v šoli 11.00 Francoščina
J' TV v šoli 16.10 Osnove sploš-
izobrazbe 16.45 Madžarski TV
Ijifled 17.55 Naika (serijski film)
n; Gerschwin: Rapsodija v
^^arem 19.00 Hokejsko prven-
19.40 TV dnevnik 21.15 3-2-1
13'S Oskrbnik (angleški film)
"" Poročila.
S^OTa, 29. marca
"Ofl	v šoli 15.30 Košarka
Ijj.^ Veš, vem 18.15 Mladinska
U4. 19.15 S kamero po svetu
ur Pet minut za boljši jezik
Cikcak 20.00 TV dnevnik
Jlfc 3-2-1 20.35 Rezerviran čas
Maščevalci 22.00 Izbor pe-
evrovizije 69 23.45 Poročila.
»S Tednikom na dvodnevni izlet«
Prvi uspehi in kcoididati
Naša akcija zbiranja novih
naročnikov za Tednik, ki po-
teka pod geslom »S Tednikom
na dvodnevni izlet« je rodila
svoje prve sadove. Učenci po-
sameznih osnovnih šol so se
z velikim razumevanjem rav-
nateljev in svojih razredni-
kov uspešno vključili v ak-
cijo ter nam poslali večje šte-
vilo novih naročnikov.
Žal s posameznih osnovnih
šol v ptujski, ormoški in bi-
striški občini še nimamo toč-
nega številčnega pregleda
(akcija je v polnem teku)
najboljših zbirateljev, ven-
dar vam lahko že posreduje-
mo prvega kandidata za naš
dvodnevni izlet, Stanka Zem-
Ijariča, učenca 6. b razreda
osnovne šole Markovci, ki je
prvi zbral deset novih naroč-
nikov za Tednik.
V osnovni šoli Juršinci sta
se do sedaj najboljše izkaza-
la Anica Raušl učenka 5. b
razreda, ki je zbrala 7 novih
naročnikov in Martin Slod-
njak, učenec 8. a razreda,
ki je v prvih dneh akcije
zbral šest novih naročnikov.
Zelo uspešno se je vključila
▼ akcijo tudi osnovna šola
Podgorci, odkoder smo do se-
daj prejeli 25 novih naroč-
nikov. Tej šoli sledijo osnov-
na šola Žetale, Majšperk, Go-
rišnica. Trnovska vas, Videm
pri Ptuju itd.
O uspehu naše akcije vas
bomo obveščali sproti in
hkrati objavljali tudi imena
naših najaktivnejših zbirate-
ljev, ki bodo potovali z na-
mi na dvodnevni izlet. Da bi
imeli sproti pregled nad ak-
cijo, prosimo vse ravnatelje
osnovnih šol, da nam na se-
znamu pripišejo priimek,
ime in razred najboljših zbi-
rateljev. To nam je v tem te-
dnu zelo pregledno dostavila
osnovna šola Juršinci z za-
gotovilom, da lahko pričaku-
jemo v naslednjih dneh več-
je število novih naročnikov.
Učenci, še je čas. Naša ak-
cija bo trajala do sredine
maja. Ce boste zbrali naj-
manj 10 novih naročnikov
Tednika boste lahko potovali
z nami na izlet. Četudi ne
boste dosegli številke 10, bo-
ste dobili za vsakega novega
naročnika lepo nagrado.
Uprava Tednika
STRAi; 16
TEDNIK - CETIITEK, 20. MARc.^
ObvestMo
v soboto, 22. marca 196f),
gostuje v Ptuju slovenski
pevski zbor prosvetnega dru-
štva »EDINOST« iz Pliber-
ka — avstrijska Koroška,
Koncert bo v Narodnem
douiu v Ptuju ob 19.30.
Podprimo slovenske pevce
s Koroškega, ki v težkih po-
gojih požrtvovalno gojijo in
širijo slovensko pesem in jo
tako ohranjajo našemu ro-
du, s svojo udeležbo na kon-
certu.
Predprodaja vstopnic bo v
petek in soboto (21. in 22.
marca 196?)) <mI 1.5. do 17. ure
pri gledališki blagajni in
eno uro pred koncertom v
Narodnem domu.
Občinski svet Zveze kultur-
nopro-svetnih organizacij Ptuj
Ker želi izvršni odbor štu-
dentske skupnosti v iVlaribo-
ru med mladino vzbudili za-
nimanje za slovensko kul-
turno in politično zgodovino
razpisuje natečaj
za poljudnoznanstveno delo
z naslovom
Slovenska državotvorno.st v
delih Frana Levstika in Iva-
na Cankarja,
Delo naj ima najmanj 8
tipkanih strani. Natečaja se
lahko udeležijo vsi redni štu-
dentje in srednješolci v SR
Sloveniji ter pripadniki slo-
venske nacionalne manjšine
v Italiji in Avstriji.
Dela bo pregledala po.sebna
komisija in razdelila tri na-
grade:
1. 500, 2. 300, 3. 200 novih di-
narjev.
Naloge naj bodo podpisane
s šifro, priložene v posebni
ovojnici. Upoštevali bomo na-
loge, ki bodo prispele do 10.
maja na naslov: Izvršni od-
b('r študentske skupnosti
MVZ. l\vršcva 23. Maribor.
Tednik glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja east>pjsni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor-
Bauman (glavni \r\ ortsjttvornl urednik), Bogn Hmelina. Jofe Slonnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Pluj.
3-'<2 Tiska časopisno pr^ijetje Mariborski tisk. Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov n« vračama