Leto V.
TRST, v petek dne 10. februvarja 1899.
Štev. 4. ?
Garibaldi pred Rimom I. 1867.
Pisatelj Barili je pisal leta 1895 o ga-ribaldinch sledeče: Ko je slavna četa rude-česrajčnikov inarširala proti Rimu, so najbolj korajžni lovili krte in kokoši, manj urni so pa rezali „kavoleu ter pekli repo in krompir, a kadar se je prikazal sovražnik so se raztopili kakor sneg na solncu. Dan vseh svetih jih je še bilo 7000, čez tri dni še samo 5000. Čez 4.8 ur jih je ostalo še 2000. Na odločilni bitki v Mentani, [iše Barili, so zaman dajali častniki korajžo in branili begunce s sabljami. Garibaldi zelen od jeze, videč te kozle je zakričal: Prima di scappare volta-tevi almeno a redere chi vi insec/ue. vi-gltacchil (Predno bežite, ozrite se vsaj, če je kdo za vami, strahotepci). A oni so bežali, bežali na vse vetre in menda tudi naš Mau-roner ž njimi, pustivši prazno bojišče. In teh je bilo v zadnjem trenotku samo še 500. V tem stopi Štefan Canzio pred generala, prime za vajeti in zavpije: „Per chi vuol farsi am-mazzare, generale? per chi (Za koga hočete v smrt general, za koga ?) In ti lovci rac, kokoši, repe in korenja zahtevajo od Italije, da bi jim dala še „penzijon". — Povera Italia, zredila ti prave junake.
Gazzetta di Venezia.
Še nekaj-
Od dne, ko je Adam z Evo jabolka gri-zel, delijo se narodi v one, ki tepejo in v one, ki so tepeni.
V železni Kaplji je neki gospod ustrelil delavca — dobil je tri mesece ječe, a kmet, ki je ustrelil srno je šel sedet tudi tri mesece.
Nabrežinci dobro poznajo tistega ime nitnega ita ijanskega konzula Soragna principe di Lupi, ki je v času »revolte" inšpiciral našo okolic k Nedavno je Exner peljal njegovo pohištvo v novo stanovanje v ulici Ga rintia, a čudno, še jih ni bil mož spravil, že je moial voznik vse naložiti in peljati v blaženo Italijo. Kam se je temu neki tako mudilo ?
Ad perpetuam rrredente memoriam. Deželni poslanec dr. Gambini je že pred 24 leti imel v Kopru znameniti krst. Rod.l.i se mu je hčerka in tsf, krstili so jo kakor kako imenitno princezinjo: Italia Desidcra ler-(jeste Libera\ V slučiju. da po sodnem dnevu bi Italija zasedla te pokrajine, bode Gambini jeva hčerka postala bodoča kraljica vdtUe teire irredentekraljica osvobojene zemlje.
Brivec" je povatiljeii zadnje loi psta:
Na Greto ga vabi neka »Slovenka", da bi obril troje bratov: Antona, Mihajla in Rudolfa, zidarski korenjaki so, a vsejedno se uklanjajo laški gospodi in slovenskemu Jurcu iz Rojana. — Ona trdi da so silno kosmati. — Brivec jih pride obrit na pepelnično sredo.
V	Podkraj ga kliče neki „vodičar", da bi oskubil neko staro »kokljo", katera puli perje drugim nedolžnim kokošicam. Pošlje pomagača, ako bode sila.
V	Brje, da opraviči dva Irana, katera obdolžuje domači svet da so obrili in celo stavili nekatere župane „na prodaj* ; — kar pa ni res. To konštatira Brivec sam in vsi njegovi pomagači v Trstu.
V	Pliskovico vabi „vesela družba", ki je prijela sledeče priporočeno pismo: »Dragi prijatelj, povem Vam, da sem udobil »punco" ki bo imela več ko 300 gvišnih lešnikov, ima trideset manj tri leta. Pridite dragi Luigi, da pojdemo prec k gospodu. Dobra je za vsako delo, in dobra kristjana. Prinesite kaj drobiža pod palcem, če se bo kaj „nucalo". Gospoda ni treba zdej nič vprašati, ker vas imajo radi, vam bodo že pomagali, še sami ne veste kako. — Če pridete h tro bo še kaj „nucalo".
V	Voliah je neki zali fant, ki »lojtre" preklada in včasih žnjima »štrbunkne". Da hitreje ozdravi je velika potreba, da bi dohtar Brivec prišel s posebno fantovsko »arcnijo". Pa le hitro !
V	Cerovo bi moral tudi iti, da vzdigne „šac*, katerega varujejo neki ,osli". Morda pojde, a gotov še ni, ker so mu šac in osli — vsi nerazumljivi osli.
V	Ribnico na Pohorju bi imel iti v kamenolom, da bi vlovil neko »podlasico" ki pušča fantom kri po noči in ga sreba. Čeravno ji manjkata dva roba, vsekako je nevarna roparica.
V	Vrtojbo naj bi človek šel kamor je bil te dni priromal „italjanski pust iz Milana. Bil je na „ohceti" Andreja in Francke ter veselo prepeval: »Saj jo peljemo, saj jo peljemo od pogače do pogače". Pri svatbi je svirala domača godba, na vrisk in pisk, da je odmevalo čez hribe in doline.
V	Drelierjevo pivarno, ker je tam par nevarno kosmatink. Revici sti pred časom v Zidanem mostu krompir pekle, takrat jim je slovenščina gladko tekla, zdaj ko so prišle pod governatorja Hortiša, ne vedd več katera
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr.
brije trikrat na mesec.
lir. 2
BRIVEC
mati ju je rodila. Ančka je živa Kalabreska, nje jezik že gladko teče tako-le: Mi že no kapiši kvel lingva. Išče si fanta iz Lombar-dije, da ji bo za kosilo na »tiste* mehe zagodel. Vederemo. Druga je pa Marička, ta je pa .tajčpohrusten" ; rada bi vse slovenske fante pohrustala, pa zobov nima. V pivarni je še drugih mnogo kosmatinov, malo bi zgrešil ako bi hotel trditi,-.da^mamo tukaj majhno bizmar-kovo republiko. Pri nas je vse na hoch in unter tajč. Kdor se hoče nemški učit naj le pride k niim v šolo. In pa še kakšno nemščino tolčejo naši fantje pogledi. — Groza! — Saj človek rad nemški zna, ali peiten Slovenec tudi svoje matere ne pozabi.
Naznanilo.
Kakor vsem znano, bode prihodnji torek pust, tisti veliki svetnik, ki ima zelo veliko posnemalcev. Na ta dan bi se v Ljubljani sneg prodajal po izredno znižani ceni; ker je pa neznano, če ga bo kaj, se bode istega dne dopoludne plakati sami nabili, da bo vsak vedel priti. Povabljeni so stari in mladi, revni in bogati vsi vprek.
S spoštovanjem
„društvo • ki skrbi, da se sneg ne razstopi.
Trnovska vojska.
Kavalir don Ivan je veljak Trnovski; V glavi ima zamotane vse postave, Zna ugoditi vedno paragrafe prave. Saj on bije z Rudolfom mogočnim, Ki ima oblast nad vojsko neštevilno Kmetov hrabrih, nad množico verno; Ki ima oblast nad svoto preobilno Srebrnjakov in cekinov belih in rumenih. Boj se bije. — Čete so neštete. „Mi smo liberalci naprednjaki pravi, Vera nom je sveta, sveta domovina. Vi ste nazadnjaki, Vam je le za groše, Nimate poguma dneva se bojite Vodja Vam je tu:ec, sem se je priklatil. Tužna majka, Če bo domačin ponosni Stopal v vrste, da ga tujec vodi. Vola vam je spekel, grla vam ©plahnil Tu dobil je vojsko, vojsko tihotapcev; Dal Vam je denarjev, kolikor kdo rabi, Daje Vam jedila, mast, rumeno pšeno, In zato mu „Slava", „Živjo" rujovite. čakaj, čakaj Rudolfova banda Ko bo Rudolf hotel svojo letno žeti, Ko bo svoj dobiček on pričel jemati; Oj ! tedaj mu »križaj 1 križaj !" boste vpili Rudolfova vojska pa ni tudi mirna. Če nasprotnik njenga vodja zasmehuje.
Mi smo mi Slovenci katoliki pravi Vi od nas učite se, kak naj človek meli; Pravo to ni bilo, kar ste zdaj molili; Pravo to ni bilo, kar ste govorili. Naš gospod je moder, on nas modro vodi, Za-se mu ni briga, le za narod dela. Tudi vas rad sprejme, če ga zapresite Le ponižnost hoče, vse mu mora streči. Absolutno hoče on vladarstvo zase, Za se, — ne za druge, — ker ne razumejo Kak naj človek dela, kak živi naj v Bogu. Lepi so nauki, ki nam on jih daje [n njegovo delo, ali ni to vzorna ? Vse za svoje, vse za svoje ljudstvo On žrtvuje celo mu življenje. Z dnarjem nam pomaga, nam jedi ponuja. Vi in vaši vodje ste pa nejeverci Vas jezi le Rudolf, ker mu vse verjame ker sami ne znate, kod naš mojster dela; Radi bi mu vzeli žezlo z njega roke Trud zastonj je, žezla ne vdobite, Naj Vam tudi vodja vse zna paragrafe Naj na nje vas lovi, kot na med čebele; Kdor mu hoče sesti, naj se le prisede Zrel za pekel ta je : pekel še bo v ognju. Mi pa vsi v nebesa gorki poletimo. Tak se vojska vojsko vedno zasmehuje Vodij pa vsakteri se nad tem raduje.
Peck.
h
Tiskovni pogrešek Vabilo na veselico, ki jo priredi pevsko društvo »Pod skalo". Vstopnina za gospode
z edno gos&o 20 nov.
&
Oddaljil se je.
Vesel in zadovoljen mladenič koraka po potu življenja, v tem dohiti mlado deklico. Že hoče naprej — pa deklica ga ogovori rekoč : Mladenič, ne hodi tako hitro, počakaj malo, skupaj ideva in kratek čas nama bode. On se pristavi, se ji pridruži ter ide ž njo. — A vedno hoče iti naprej, ker ga ena vabi, idi z menoj kratkočasneje ti bo, vabi ga druga, idi zmenoj ponosen bodeš itd. De klica ga vedno zadržuje; ne hodi, ne zapusti me. In zopet hoče naprej — pa deklica ga silno zadržuje: ne hodi ne hodi žalovala bo-dem, grenil mi bodeš vso pot mojega življenja, umreti mi bode. Mladeniču se deklica smili, misli si: Spoznam, da bi te zelo žalil, spoznam, da bi ti grenil pot življenja, preblag sem, da bi ti to storil! Ne zapustim te, s teboj hočem hoditi! In uda se ji ne zmeneč se za druga vabila, ter ljubeča in zadovoljna stopata dalje. V tem se njemu nepremišljeno spodtakne, pade, se pobije. To je njemu hudo,
hudo, pa tudi deklico to zelo žali. — Mrzeti ga prične. On si mnogo prizadeva jo utolažiti, a vse zaman, ona ga vedno bolj mrzi in — zaničuje. Spoznaje, da jo ne more utolažiti, misli si : Oj. da nisem jaz Šel s spredaj idočo družbo, gotovo bi ne bil padel. Pospeši korake ter ide naprej. Ona se ne briga za to.
—	Ko se pa mladenič oddalji, milo se ji stori, zapuščena je, družbe nima, vdobi jo, ali kakšna bode — vedi Bog — I Klicati jrične : čakaj, čakaj, saj tečem za teboj, čuj, čuj, ozri se še enkrat na me, pa zaman. On je M daleč, in ne čuje več njenega glasu.
—	Ravnokar se je pridružil k novi veseli družbi, s katero ponosno in veselo stopa naprej, in katere tudi več ne zapusti.
Videl je še njo svojo nekdanjo tovar-šico, smilila mu se je — a ni bilo več pomoči. Tolažil se je: Mrzeti me je pričela in
s tem me odpravila. — Ona je kriva. £
Praktično.
— Oprostite, gospica, kako Vam je ime? = Ana !
Ah, to je divno, jaz nisem še nikdar ljubil tako lepo ; kar pri abecedi začnem. V
Beba: Ali se ne sramuješ, ubozega nedolžnega ptička umoriti? Ti malopridni brezsrčnež! Lojze: Mislil sem sestrica da bi se podal
lepo tvojemu klobuku l Beba: Ah, da! Imaš prav, ravno take barve je ! Saj vedno pravim: ti si ljubeznjir! ž
Podčast. : Vi rekrut, vi ste kamela, imate li
doma še kak tak eksemplar ? Rekrut: Da, — jed nega brata!
—	No — ta je gotovo še bolj zabit ? = Da, še bolj zabit!
—	Iu kaj je ta bik? — = Podčastnik 1
Sin : Oče, kaj je „iredentist" ? Oie: Ire-ire-dentist, to je gotovo kak pri-frknen zobozdravnik !
0
Miha: Kume, zak aj je letos po veljonih in
kasuonih tako malo mask ? Žef: Lej ga no, ker Talijani žalujejo po cesarici.
Tisoč.
Kaj bode iz Avstrije ? Ne mec si jo sanja kot nemško O s t-marko.
Slovan si jo pripravlja za slovansko vestmarko.
V zadnjem državnozborskem zasedanju so Avstrijski poslanci koše papirja popisali in na hektolitre črnila posušili — da se je samih odrezkov in druge nesnage toliko nabralo v zbornici, da je moral minister poslance poslati domu za toliko časa dokler pometači ne spraznijo in pometejo dvorano in jo na novo ne pobelijo.
II Modolo di San Roko.
le lat falit Pridi Brivec ga zastonj obrit, Začelo se mu je grozno kadit. Grozovito ga smodi, od strani ga bolijo oči, Boji se, revež, da ga dim ne oslepi, ali zaduši. Tako se mu grozno kadi. Teka od župana do kapetana ; Teka delat .rekorš" na vse pravice, Da godijo se mu grozne krivice. Rekurira kakor so delali polentarji laški Proti šoli hrvaški.
A na zadnje laški mož povsod prime se za nos, Kajti povsod se mu grozno kadi, Da ga želodec močno boli. Pridi Brivec ga obrit,
Da jenja enkrat se mu kadit.
£
Kalilci mir u
ali:
kje je bil Penižek? Minuli četrtek je bil v avstrijskem državnem zboru hud pretep. Poslanec Kramar je zagovarjal §. 14., jud Penižek mu je pa iz lože časnikarjev ploskal. Koj so prigrmeli v ložo nemški riterji Wolf in Hochenburger in vlekli Penižka iz lože. Ta se je branil in mahal po Wolfu. "VVolf ga je pa koksnil po židovskem nosu. Pritekli so jim še drugi na pomoč in rabuka je bila taka, da je bilo vse
po koncu. Vse je vprašalo kdo je provzročil pretep in Wolf je delal: .Jud Penižek vedno kali mir (Wolf je že smel govoriti o kalilcih miru!) Stvar je postala naposled nevarna in jud Penižek, ki je hotel po svoji pravi judovski naravi narediti zmešnjavo, se je skril, a uganite kam?
Zaprl se je v — stranišče! Stranišče in jud to se ujema!
Pogovor dveh divaških puostarc.
Baskovka: „Dubr dan, butra kumari. ■
Babca : „Buh dej, strina !"
B.: „Vejste kej sam čuta."
Ba.: „Kej tašniga, strina ?"
B.: ,Tisti Dreja se žini, kej desti vi?"
Ba.: ,Kej tisti Dreja, ku mi je vre vsaka
dejkla rekla, de nej se gre smolit." B.: „Ja viste glih tisti. Buh me obvari hudga. Sej nečem neč slabga o njem reč. Buh mi dej dobro*. Ba.: „Ma pej katero vzame, ma ne Lujzo
ali Krlinco ?* B.: „Bejžte no, sej bi b'le prov mataste deb'ga vzele, ku so ga vre vse kranjice pestile. Ma ttidi vejste butra, kej rejkou Lujzi de ona nežna ne nemščiga in ne laščiga, de ona nej zanj. Krlinci pej je
jav, de ona huodi preveč z tistmi kon-dutei ji inu de je tudi ne vzame. Zdej pej be rad vzel Lujsko, pej ga neče jemet. Pej kej bi mi tudi tela ku je zmeram pejen in ga bi mogla spat nost.*
Ba.: „Ma res be b'la neumna."
B.: ,Pej veste katero bo uzev ? Vejste strina tisto, za katero je huodiv zmiram pra-šavat ke gar na Famle, Skofle in Barko če ji je želoudc ozdraviv*.
Ba.: , Ja Buh se nej nas usmili, sej je rejs prou neumna ku ga bo uzela* :
B.: „E kej česte strina, vsaka se obesi na svoj štrek, taku tudi ona".
Ba.: „Ma čujte butra, sej je zmirora rajtov, de bo mougla jemet ane tavžente in Buh si ga znej kej še zdej pej de vzame njo.
B.: ,Ja kej česte staru železu nej za rabo taku tudi on nej."
Ba. „Ja sej tudi žiher vesev de ga zame osa, sej ana druga ga nebi uzela anga tašnega starca*.
B.: „Sej sam čiila sama, de je rekuo, de ji je on sam želudc ozdraviv, ku jo je ana dvakrat fejst pogledov.
Ba.: , Ja zarejs je čfidnu tu. Jez bi tela vedit kej bo Urška Umkova rekla, ku bo ta čula?
B. : „Ja nič, kej Česte de bu rekla. Lujz bo jemev an davk več, ku jo buo samo njemi zapestiv*.
Ba.: „Z Buhom, butra muorem teč domu.
de se mi Ion ne prsraodi " B.: „Je3t pej tje k Brinječi de zmotimo an par očenašov, dej ji bo prej zeludc ozdraviv".	, Pokat rumfeteu.
Stara predpustna!
{h slor. Goric na Staj.)
Dober večer ljubi oča,
D'nes b-> pri vas huda toča,
Vse nam v grlo bo zletelo
Bodi suh o al debelo. Tralala, tralala !
Bomo svinjo pofastili Ki ste snoči jo lovili In gonili po dvoriši — Bog d ij srečo vaši hiši !
Juri gre iz kulinje z Mico, Z lučjo ona, on s krnico, Nož pa si za uhani nosi Ino v strahu hlače (rosi.
Kajti, svinja hudo .kru'i. Ce domači pes zatuli
V	hlevu se kokoš pokrega
V	mlaki žaba: vega — rega !
Prašič skoči zdaj od plota, Jarja prav po blatu skota. Pa še Minco na pobegi
V	gnojišilioa na s>nak telebL
To sta naša lovca kriva, Di še je kruljenka živa, Preveč sta se prej napila, Kako bi potem lovila '?
Juri ga pri lesu čaka, Zdaj ko prašič tje priskaka, Vrže vozelj mu na šinjak (vrat), Halo J zdaj si moj, šeetinjak .'
Mica zgrabi ga za repec : -Čakaj, ti hudoben tepec!" ve- tar.. svinje ne bi vjeli, Nebi mi še je dnes sneli.
Pros'te drugega mesara, Ta vam je lenobna para, S svinjo rajši bi španciral, Ko jo zaklal in sčantiral.
Sli|te vir t in gospodinja To vam res je dobra svinja, Bog vam daj še takih dosti, Ino k letu druge gosti.
Zdaj jo snejmo od glavine Doli brzo do repine, Pijmo poleg sladko viao, Da le dob'li smo slanino.
Bog daj srečo vaši koči, Tak' po dnevi ko po noči, Vse otroke čvrste, zdrave Lepe svinje, dobre krave.
Da predpust bi doživeli Še si mnogokrat veseli. Ko pa bomo enkrat umrli, , Da bi vsi -r v nebesa scvrli.
Nerazdružljiva.
N» mizo je prišlo zelje in prašičevo meso. Ko hlapec to vidi, pravi : »Glejte, čuden slučaj! Zelje in prašič sta bila vse življenje skupaj in še po smrti sta nerazdružljiva !"	. • T- J
Nemško židovska levica natlačena vsakovrstnih Avstrijskih dobrot hoče po vsej sili — da jo mlada parlamentarna Desnica poriva naprej — naprej do pruske meje.
On: Uh, kako diši iz tega „balona" gosja mast in česen, le počakaj da pridemo v klanec gotovo te zvrnem v jarek. Ona : Ila, ha, kako de dobro po kosilu se malo prehoditi.
DOPISI.
Iz Trsta. Strmi, dragi Brivec in pre-vdari, da ni potreben britve le Oger, Nemec in Italijan, ampak tudi Slovan. Pred malo časom pricapljale sti dve devojki iz tolminskih hribov v Trst, kjer sti gotovo pri kojemu Israelu nastopili s'užbo. Mikalo jih je tudi plesati, torej sti ustopili v neko slovensko društvo, ali od tega sti odstopili v kratkem času ter pristopili v plesno društvo rudečo-krivih nosov v ulici Chiozza.
Na vprašanje, zakaj sti zapustili slov. društvo, bil je odgovor : Ker v ono društvo zahajajo sami okoličani in da njima se bolj dopada pri „gospodih".
Si slišal, pazljivi Brivče, lastovke iz tolminskih Volč? Oh povej, povej njiju sta-rišem, da take srake naj bi raje obdržali
doma, ker so sposobne le za krompir strgat in ovce pasti.
Dragi Brivec, gotovo bodeš tudi rado-Aelen imena omenjenih srak; prva se imenuje Dušat, pri plesu jo zovejo Antonieta, druga pa še ni zgubljena duša, ampak ima neki priimek Fortunat, pri plesu jo kličejo rudeč-karji: Pepsa. Duša naj bi posnemala njeno rojakinjo, ki res zasluži nositi priimek Duša in se ne sramuje povedati, da je ona Ivanar a ne Giovanna; ne pa kakor druga, ki hoče biti Dušat Antonieta.
Sram jo bodi. Laška druhal jo smehljaje gleda ter jo hvali: „0 che bella fli-čarsa".	Gdrbalaže.
DivaSa. V 2. št. .Brivca" t. 1. je bil dopis »Pogovor dveh Divaških deklet" pia^n natanko in prav; razločno. Nekdo pa je ta dopis napadel, češ, da dopisnik je lažnjiveG
in kosmatinec. Nadalje piše, da je gospodična Karolina iz Ležeč s tem dopisom hudo razžaljena. Ne vem vendar, kako mora dotičnik ta dopis tako napačno razumeti; saj vendar je bilo pisano prav razločno: „Pogovor dveh Divaških deklet". Torej Ležeče niso še bile nikdar Divača in tudi ne bodo.
Gospodično iz Ležeč ako ima tako gorko kri, prosim, da se tudi potolaži, ker to se ne tiče prav nič njene osebe.
Tu se lahko vidi, kdo ima prav.
Pravicoljub.
Iz Kranjske gore. Dne 6. t. m. bile so tri poroke, ženini in neveste vsi iz tukajšnje občine. Veselo so stopali ženini, neveste, sta-rišine, svati in drugi povabljeni za godbo, ki je sviralo 7 „pemcev*. Korakali so od veselja, več po zraku kakor po snega, proti cerkvi. Začela je sv. maša. Po sv. opravilu pristopijo vsi trije pari k oltarju in, nič hudega sluteč, pokleknejo. Gosp. župnik začne poro-favati; ko pride župnik do tretjega para se ustavi z besedami: »Vaju pa ne bodem po ročil, ker sta si nekoliko v sorodu in od škofa še ni prišlo dovoljenje; kadar pa pride dovoljenje, vaju poročim. S,tem je bila poroka končana. Šla sta z žalostnim srcem in potrtim obrazom iz svetišča, premišljevaje sv. zakon, kaj je storiti. Ženitnina je bila pripravljena, gostje povabljeni in ni kazalo drugega, kakor obhajati ženitovanje z poro-čenema dvema paroma na račun svoje bodoče poroke.
Šli so v odločeno gostilno, v kateri je bilo že vse pripravljeno za ta slovesni dan. Imeli so se dobro še drugi dan tako, da so vsi pozabili na zadržek, ko so sladko vince spili.
Iz Opcine : o pustu. Veš kaj ti povem : stara pravca je bila od nekdaj sem, da je zadnje večerno zvonenje vabilo vse dekline na dom ; sedaj pa je kar zašel svet v novo korito — dekleta z mrakom gredo „na dan", fantje pa morajo spat: prišlo je torej, da morajo biti fantje dekletom v strahu.
■ Da so pa dekleta danes tako .mataste", so krivi fantje sami: dokler jim plačujejo piti in jesti so dobri, a ko so zaprle \rata za seboj, marsikatera mu pokaže figo: , čio, makako, kaj pej, da te bom vzela, kaj manka druzih". Kake misli jim rojijo po glavi o tem svetem pustu, lahko poznaš iz tega pogovora :
—	Ja ti, ki jemaš fanta, boš lehko plesala in pila ž njim; ma jest, ubogo reva, se nimam kam obrnit.
—	Ja, makaka, sej se mogla prej pre-skrbet, dokler je bil cejt, ne zdaj ki je pre-kasno.
—	Ah ben, kovc"po trti se bo najdel, magari če ne bo kakor za ta sveti pust, samo da plača piti in jesti.
—	Kaj nisi znala, da je pust tukaj ?
—	Prav praviš. Zdaj ti pa povem po pravici: prišel je bil fant k nam pa ni dal odgovora, ker je bilo preveč prič; jaz ga tudi se nisem upala vprašati; pa mislila sem, da se vrne. Čakala sem ga, reva, vsak večer do devete, ali ni ga bilo več nazaj. Tako, vidiš, sem se zapeljala, reva. No pa za ta pust bom že koga omrležila, samo da bo dal za krofe.
Iz Podkraja. Dragi „Brivče" ! kaj meniš, ako se naša vas imenuje .Podkraj", da bo demo res zmiraj z glovnjami (kos gorečega polena) smodili naše kosmatinke. To je tvoja dolžnost. Torej pridi z dvema pomagačema in naloži jima v malhe veliko žajfe bolj fine in več ostrih britev, da ostržeš neke naše pevke, a pazi, da se ne zmotiš, te niso iste, ki pojejo v cerkvi na koru, ampak imamo nekaj drugih, ki hodijo po noči k studencu po vodo in tamkaj prepevajo. Se ve, da pri nas je fantom prepovedano ponoči okoli peti, zato so se pa nekatera naša vrla dekleta poprijela tega posla.
Torej, da prideš gotovo, a ne pozabi prinesti tudi brusilni kamen, na katerega sem te pozabil opozoriti, ako se ti skrha kakšna britev, da si bodeš mogel v slučaju pomagati.
Iz Šempaskega polja. Slavni dohtor ! Vem, da si hodil že po naši lepi dolini, in si se kislo držal ker si menil, da tu ne bode nič, ali varal si se. Zato te prav uljudno prosim, da se potrudiš, ali pridi s šnelcugom, da ne bi kdo brez tvoje pomoči šel na drugi svet. Veš kaj, ti slavni bradač, ti si res nekaj več kot ,grazie dio*, kateremu pravijo, da pojde za škofa gor v Čepovan ; meni se zdi, da ga moraš tudi ti malo po-tipat ako bode sposoben za spodnjo tribušo.
Veš kaj se je pri nas strašnega dogodilo? Volitve so bile, volitve, te preklicane volitve. Koliko žalosti in tuge so prinesle, kako obupljivost se je prijela komunskih mož ali onih, ki so stopili v penzijon. Župan ne more niti hodit več in drži pisarnico doma pri postelji. Gregor (mežnar v pokoju) ima vrtoglavico, ne vem ali bode še kaj iz njega. D. Zucato je popolnoma pobit, jedina tolažba, kojo mu more dati svet je še „il picolo* ; ali najbolj klavern je pa Jože vratolom. Zguba občini je velika ker je občinska za-gvozda tako pobita. Ako ne prideš v kratkem, bode po njem. Ko bode kaj okreval, pravi, da pojde proč iz te hinavske vasi. Ne • hvaležni so mu vsi na tolikem trudu. Za de-klamirat je dober, pa menda ga potrebujejo progresovci v Trstu, ker so že vsi zagrljeni
od tolikega kričanja proti hrvatskemu gimna-ziju v Pazinu. Bimbo je tudi potreben tvoje pomoči, ker tukaj ga noče več nijedno de-vojče. Šel bode v Srbijo. Ko izve razkralj Milan, da pride tja naš Žef, mu da razkra-ljevo blagajnico v oskrbovanje. Jedini Sponzi junaško prenaša tugo; on si tolaži bolno srce le s tem, da pritiska brez usmiljenja ubogi harmonjum. Se nekaj : naš slavni kal-ceta se je odpovedal službi; za njim točimo Šempasci mačje sol^e. Tudi Ozeljanski, pravijo, da je bil preveč navdušen za občinske volitve in da bode moral iti v pokoj, ker se je preveč navduševal za šior Perina. Ta ne bode več štel kolov na brdi in ne delal poklonov na vse strani: »Vaša gnada, milostljivi".
Torej pridi, Brivče, pridi,
Naj Šempas, Ozeljan te*,vidi.
Dr. Zbežizdakom.
Domžale pri Ljubljani. Dragi Brivec! Kaj takega pa še ne, to ti rečem, da ne. Gotovo vprašaš, kaj neki? Le poslušaj ! Ves v Domžalah eksistira vSdngervereinu, najlepše delo domžalskih velikašev. Veš, Tirolci, kateri so že spravili skoro celo vas pod se, so ustanovili to novo društvo z dovoljenjem našega prečastitega župana, ki je ves vnet za „Heilvolku. No, saj ni čudno, zdi se, kakor da bi bil župan njih suženj v pravem pomenu besede; Tirolci se zberejo in začnejo popevati tiste svoje, prav za prav tuliti, župan in drugi inteligentni Domžalci jim pa ploskajo in nalivajo kozarce za tuljenje. No, veš, imajo tudi svojo nemško šolo s Schul-garten om, v katerem pa ne rase drugega, kakor zelje in pesa, morebiti za njihovo suho učiteljico in za kakega prašička.
Še nekaj! Brivec, ali je to lepo, da se domžalska dekleta družijo z nemškimi fakini in sicer se je hči najbolj uglednega moža izpozabila tako daleč, da se je seznanila z nekim tirolskem lovcem, da je zdaj joj ?
Brivec, jaz pravim, da pomoči ni veš, prisežem, da bode Ljubljana prej prosta Nemcev kakor pa Domžale. In ti, Brivec, kaj praviš na to ?? (Ako je tako, pa pošljemo kar stotnijo slovenskih brivcev na nje. Op. ured.)
Smuk čez vrh.
Iz Hrastnika. Uljudno te vabim, pridi zopet k nam pa prinesi seboj svoje najbolje „aparate", čaka te silno težavno delo. Prvi kosmatin, ki ti ga izročam je dolgorusi „atric* D... šek, po katerem je že drsala tvoja ostra britev. Kaj je ta mož in s čem se peča to ti pove nad njegovimi vratmi viseči nemški napis: ,schumacher'. Pa nikar ne misli, .Brivče", da bodel moral briti kakega trdega Nemca. Kaj še, Slovenec je od nog do glave. Dosedaj še ni bilo slišati, da bi se bil rodi
Sir. e
BRIVEC
na slovenski Bernici kakšen Nemec. Mož ima samo ono nalezljivo bolezen, ki je že mnogo naših rojakov okužila, namreč, da trobijo v Wnemšlci' rog, in pri tem pozabijo, da so sinovi majke Slave. Opozarjam te, dragi »Brivec", da pri svoji »operaciji" ne bodeš, kakor po navadi, rabil vode z žajfo temveč, kar suhega ostrži. Mož škili bolj na gospod-sko stran; in po njegovi »modri* sodbi je za tako učeno-glavo čevljarski stol prenizek. Tuhtal je in študiral na vse strani kako bi se dalo v okom priti. Slednjič mu šine v glavo prekrasna misel: kaj, ko bi se dalo vsesti na županski prestol, ha, to bi bilo krasno 1 V ta namen je agitoval pri svojih naročnikih, naj bi za časa bodočih občinskih volitev njega volili ter obetal vsakemu, ki ga bode volil, da mu hoče delati lahko brezplačno. Slikal si je že v duhu prizor, kako bode oblastno sedel na županskem prestolu ter gledal, kako bodo Dolanci plesali po njegovi sapi. Toda to so bile samo lepe — a prazne sanje.
Prišel je čas občinskih volitev ter se odločila bodoča usoda dolske županije. Pokazalo se je, da niso Dolanci taki zaspanci kakor je slikal D...šek, ko je dejal, „da Dolanci vedno kimajo*. Dali so besedo možu, o katerem so prepričani že več let, da jim bode tudi v prihodnje moder in pravičen načelnik. Splavale so mu torej te prelepe nade po vodi. Imel bode zopet dovolj časa, da študira za župana ter čaka na čevljarskem stolu sv. Nikolaja. Kadar pa pride omenjeni svetce, tedaj pa se mu bodo izpolnile njegove srčne želje. Vsedel se bode no na županski prestol ter bode godil svoje „polke" in ,ma-zoljke". Dolanci pa se bodo sukali po njegovem taktu. To bi bili lepi dnevi, kaj ne, striček ? Toda daleč so še. - - Potrudi se torej, dragi „Brivec*, in stori kar ti je mo goče, da nam očediš tega kosmatinca. Magari ako ga bode tudi skelelo, da se bode praskal za ušesi ter tekel kakor tečeta Nemec in Madjar. Ko bodeš s tem gotov, potem ti pa izročim drugega kosmatinca ali kosmatinko, ako mi pride v pest. Do tedaj pa zdrav!
Sršen Šepriletim.
Iz Naklega. Dragi mojster, prosimo te, pridi nekega obrit, ki je prav potreben ker revež, nima »cajta", da bi se ostrgal sam. Ta brije rajši druge. — Ko prideš v Matavun, vprašaj po Janezu Gumbaču, ki je v prete-čenem letu hodil brit v materijsko občino ter nameraval obriti nekega iz Kotične, dragega iz Gradišče in tretjega iz Brezovice. Sedaj se pa „trošta", da ga bodemo obrili v sodnijski biivnici. To bode ravno pray za letošnji pust, ker je ravno njega god. To morda bode pomagalo, da ne pride več v
materijsko občino kupčevati sena na način, ki ga je kupil od onih treh, ki so mu ga dali „na vero". Sedaj pa vidimo, kakšen mož je ta Janez Markulin.
Iz Gradca. Dober dan, gospod Brivec! Jaz prihajam prav iz onega Gradca, katerega tako radi imenujejo „ nemškega* in katerega bi vesten zasledovalec dogodkov zadnjega časa po pravici lahko smatral zajedno od najbolj nemških mest. Toda jaz se s tem vendar ne morem strinjati, kajti dobro četrtino mestnega prebivalstva tvorimo tukaj Slovenci. Gradec torej jaz imenujem nemško slovenski.
Iz Gradca sem torej prikobacal. Prima-ruha, dolga pot! Nikakor bi je ne nastopil, ko bi ne imel tako važnih opravkov pri Tebi.
Prvo, zaradi česar me je srce vleklo k Tebi je čut hvaležnosti. V jedni izmed Tvojih številk min. leta potrudil si se namreč tudi Ti v daljni Gradec k nam Slovencem, ki smo od sveta čisto pozabljeni in kar že sami nismo več hoteli verovati, da še sploh živimo. Bili smo torej v resnici že grozno kosmati ; nekteri ravno tako, kakor Nemci, nekteri pa še veliko bolj. In Ti ? Le nekteri krat si potegnil s tvojo britvo in ostrigel si nas presneto dobro. Vidim torej, da si spreten v svojem poklicu.
Toda, dragi moj Brivce, malo si, pa vendar predolgo spal takrat. Mi te nismo več pričakovali in zbrali smo si drugega Brivca. No, ker si že tako bistroumen, morebiti u-ganeš, katerega? Ne bodeš. Staviva, recimo za pipo tobaka, (saj ga menda pušiš !). Zastonj, pravega ne zadeneš ; moram Ti torej povedati. Naš novi brivec je c. kr. namestnik štajerski. Kaj ne, to čudno zveni po ušesih. Resnica pa vendar le je.
Potrebo slov. društva v Gradcu smo mi že dalje časa živo čutili. Lansko leto pa smo se začeli prav resno baviti s to zadevo. Ravno tedaj, ko si jo Ti ubiral proti Gradcu, mikastil je naš novoizvoljeni brivec že drugič od nas predložena mu pravila. Tako izurjen, kakor Ti, on seveda ni in tudi tako pogumen ne. Takoj, ko je prvič ugledal naša pravila, prestrašila ga je grozno neka kljuka. Drugje bi bila ista sicer brez. pomena, toda v nemškem, pardon v nemško-slovenskem Gradcu je seveda drugače. Naročil nam je torej, naj jo izderemo, da si on inštrumentov ne pokvari. Ubogljivi, kakor vselej, ustregli smo njegovi želji ter mu jih izročili drugič. — Jednako čevljarčku predApelovo podobo, začel je zopet stikati za raznimi malenkostmi. Vsako črko je menda petkrat obrnil in oj veselje ! Zopet je nekaj našel, kar mu je dalo povod ovreči pravila. Nas pa še tudi s tem ni ugnal v kozji rog. Kakor resnično sme slovenskih mater sinovi, odjenjali ne bodemo,
dokler se ne ugodi pravični naši zahtevi, ma-kari, če moramo tudi do najvišje inštance.
Kakor torej vidiš, dragi Brivec, bila je Tvoja opazka zadnjič nepotrebna. Odločno Te torej svarim, ako nas hočeš kedaj zopet obiskati, da ne prideš nepovabljen. Pot jo dolga in čevljev, ki jih trgaš po taki nepotrebni poti, gotovo Ti jih ne bode plačal nikdo. Pa tudi, ako Te kdo povabi, dobro prej premisli, predno mu slediš, sicer se blamiraš kakor zadnjič. Ako pa jaz naletim na kakega kosmatinca, ki bode potreben Tvoje pomoči, hočem Te takoj povabiti in mirnega srca mi smeš zaupati. Prinesi pa seboj zopet prav skihano britvo, da dotičnika gotoveje spoko-riš, Glede plačila pa bodi čisto brez skrbij, saj menda veš, kako svet plačuje.
Tako se izložil iz torbe, kar sem ti prinesel. Sedaj pa srečno! Sdravstvuj! Na svidenje drugič!	S. Gomilski.
Spod Glažove gore. E, veš kaj, mojster »Brivec*, slabo si mi naklonil, da si me kakor zastopnika poslal v Št. Peter na veselico! Rečem pa, slabo samo zame, ker e^m le po-magač, tako nisem mogel biti deležen časti, ki spada Tebi. Kar skominalo mi je, ko sem videl, vkljub dežju, snegu in blatu že zgodaj vse prostore natlačeno polne. Ugibal sem, vendar mi ni še jasno, če so ti prišli radi Ciril-Metodove družbe ali radi Tebe. Vprašal sem in dobil odgovor, da je udeležba tolika radi tega, ker se je podružnica »Pivka* v spanju odpočila; drugi so mi pa s „živijo Miti!" (vskliki tamburašem), »spavaj sladko, sladko spa vaj ljubček moj" (pevci) in »brez tebe draga milena ne morem živet" (godba), odgovarjali, da velja tudi „Brivcu* v čast, ker za taka svetnika Ciril in Metod neki ne marata? Jaz kot pomagač vzamem vse za dobro, pravo pa ti, mojster, izberi !
Se bi bil kaj opazil, toda čuj! Ko sem mislil na nekaj, mi za hrbtom zašumi — pogledam — smuk — klobuka ni več — zginil je v nočni tmini Nič se nisem hudo-val, mislil sem pa: v Št. Petru je pač čudna noč, ako potrebuje klobuke. No, Bog že prav obrača: me3to klobuka prišla je na glavo gorka „polhovka" — za katere je neki v Št. Petru tovarna — in vprizorila veselici narodno nošo, ušesom teploto. Pošteno sem te zastopal tudi pri plesu z lahkonogimi damami, ume se, da do zore. Tudi od .Čičočuka" nasvetovano pogodbo bi bil rad sklenil, toda dotičnega „veleslovenca" ni bilo med udelež-niki • mogoče, da boleha pri srcu, zato na nisem šel na dom — lepše rečeno: nisem mogel iti — držal se me je težak »maček*, kod dobitek proste zabave. Kar je toraj zamujeno popravi ti. Za časa zvesti pomagač. ;
Vinoluklttk.
Ha oslu S. Lazzaro — Ulica Km št 8 ®li
MANIFAKTUR
prej
jlite & Zadnift
brije od danes naprej po znižanej
ceni za 30% do 40%. Zaloga je bogata vsakovrstnega blaga in tkanin. Blago je solidno. Gospodinje, ne zamudite te ugodne prilike !
M. Aite.
TTtTBTFrm
rrrrrrrrfrrrrrrrrt
EDINO PRAVI PAGLIANOV SffiUP
hI čisti kini.
OPOMIN v interesu lastnega zdravja.
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pa-gliano iz Florencije (ne od Ernesta ali drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuša drznostjo slepariti občinstvo, češ, da je njega eirup pravi. Ali to ni res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrdka Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij Via Pandolfini 18. Vsaka steklenita ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modi>em polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
Edino pravi
Paglianov sirup
kri očiščajoe.
Ne jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano — ustanovitelj tvrdke v Florenciji, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi za-mogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz e-dine fabrike prof. Girolamo Paglianr iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatljica mora imeti od fabrike depozitiran pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

				
m	sisas	m	1EBE	umi
Slovenske gospodinje — pozor!
Prodajalnica in zaloga
jestvin in kolonij alnih pridelkov. Ant. Furlan
ica Crociera 2 — Piana S. Francesco 2
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem kupil prodajalnico prej Ruaro. Isto sem založil z vsemi potrebnimi jestvinami : vse svežo in najboljen vrste. Sprejemam vak-tero pošiljatev na deželo ter sprejemam isto v komisijo. Jamčim točnost, solidnost in najprimernišo ceno.
Držim zalogo vsakovrstnih vin, v bo tiljkaL kakor tudi vipavsko, istrsko in dal matinsko belo in črno. Blago se pošilja po želji tudi na dom.
Ker zagotovljam, da bode moja prodajalnica založena vedno z najboljšim blagom, ge nadejam naklonjenost tudi od slavnega občinstva.	Udani
£\cfuii®tfii [F(MIPQiidri9
trgovec.
Schutzmarke.
Vsi drugi pečati so ponarejeni.
Pri moj tvrdki
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo
stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in . kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge.
Garantiram dobroto vsega blaga.
Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
Mat. Živic, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.	s_i0
Svobodni glasovi.
Poučno zabaven list za slovensko ljudstvo.
Letnik 1897/98.
Izdal in založil Rok Drofenlk.
To knjigo priporočamo vsakomur. Obseza pesni, povesti poučne in znanstvene sestavke. O „Svobodnih glasovih'' se je tudi kritika izrekla pohvalno. „Ljubljanski Zvon" piše o njih med drugim (zv. II., 1. 1898): „. treba priznati, da je v doslej izišlih ^Svobodnih glasovih" mnogo lepega leposlovnega gradiva v poeziji in prozi . . . Dobiva se po znižani ceni a 40 kr. izvod pri izdajatelju g. R. Drofenik-u v Trstu, via Belvedere 45. A.
ijalnica pri sv. Ivana
št. 336
ima veliko zalogo vsakovrstnih ko-lonijalnih jestvin kakor : kavo, riž, olje, kis in razne moke in močnata jedila. Drži v zalogi razna manifakturne tkanine za oblačila. — Cene primerne. Tobakarna. — Za obilen obisk se priporočuje : Ana Gašpercid trgovka.
	mmm	
		
Dve sv. Ivanki.
„Kaj maraste Marika, ke jemaste tašne fajn šolne z brunela". — „Ja, sej jih imaste tudi vi lehko — beište čedol h Pepetu Krašovcu tam najdeste takšne ku česte. Dobite na zbiro : z brunela, se svetlim pontalom, se žametom spret. Tudi ima rumene škarpete visoke za zvezat in tudi za otroke, čeme ali kukar se zbereste". — Ma či je ta betega?" — Kaj ne znaste, saj hodijo vsi naši manderjarski, moški in ženske dol. Dobite ga tam pri cerkvi sv. Petra le prašajte po Pepetu Krašovcu, vsi vam ga pokažejo.
Jožef Stantič
čevljar v Rosariu.
^ ^ ^ ^	A A A A A aV
Domača gostilna.
Podpisani vabi svoje rojake in druge Slovence za Božične praznike
v svojo gostilno, v ulici Madonnina št. 29
Poleg gostilne jo tudi vrt za igro na kr oglje.
Točil bode dobra vina, vipavska in istrska, kraški teran ter
KOSLERJEVO PIVO. Rojaki stanujoči pri sv. Jakobu in drugi gostje dobe v moji gostilni veduo dobro, ledno in točno postrežbo.
Tudi za prigrizek je priskrbljeno. — Priporočuje za obili obisk. -Spoštovanjem Martin IVI are gostilničar.
\|y »pjvp vjv \J/	»Jr ni/;»jr y ^ \lr W
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, niakerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd.
Pošiljatve v| omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krfimarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje, itd
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsa-kojaka posredovanja.
Ž odličnim spoštovanjem
ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
m
Gostilna
|3patje JRiBapič
Ulica Conti (za Holtom)
Ja vljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro črno istrsko in dalmatinsko belo ipavsko vino. Točim
tudi vedno sveže Drejerjevo pivo v sokčkili in buteljkah. Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. Imam tudi prostor za kegljanje.
Ulica Conti (za Holtom) jftil?ODiI jRiBapič
PrdajaMca jestrn
VEKOSLAV PEČENKO
Ulica Commerciale št. 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje pro-dajalnice naznanjam, da se v moji zalo gi ebe vse potrebne jestvine za katero -fsi odi družino:
dkava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,|moka b	sveče, frank itd.,
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago.
Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec.
2-2
ai^isip^is cilyF.lrn cn^-ija	PSE®	Gfl^fclS isizEia	sm
			
Domača slovenska
Fran Valetič
v ulici Solitario št. 12. toči dobro, črno in belo
istrsko in oioličansio vino.
Daja se tudi vino na debelo k r Č m a r-j e m in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebn-m.
Postrežba točna. Cena primerna.
Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar.
Leta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, v Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerki)
priporoča preč. duhovščini iu slavnemu ! občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. I Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mttvaške potrebe, voščene sveče itd. vse ! po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato založeno pekarijo-proda-jalnico. — Postreže se vsaki čas s svežim kruhom po navadnih cenah; prodajalcem, kremarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo ustreže točno s primernim odbitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Eazun kruha, dobi se v prodajalnici vseh vrst moke — domače pečivo — razne sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh, gibanice in kar kdo želi; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion št. 20, odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. — Priporoča se posebno našim slovenskim materam in njih hčerkam, da ga pogosto obiščejo.
udani Jakob Perhavc,
lastnik.
Rusko-slovenski slovar
sestavil Hostnik, izdala
GORIŠKA TISKARNA A. GABER3ČEK
v Gorici. Stane samo 3 krone Slovenska mladina, ki želiš čitati ruske duševne velikane v izvirniku in si tako nasrkati slovanskega duha, segaj pridno po ruski slovnici, katera obsega slovnico-slovarček in berilo.
II
III
u *»
Slovenska gostilna
PRI PETELINU"
5>
v Trstu.
sprejme v svoje prostore vsakega lačnega in utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar goatilne ANTON VODOPIVEC je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom. Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zaju-
terkom. kosilom, večerjo na željo gosta. Da bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
~ PRI PETELINU" ^
Ulica Ghega šter. 7.
u u n ii ii ii n
II
n
II
?v
Lastnik in izdajatelj Miloš Kamušcič, urednik: Ivan Dolenc. — Tiskarna Dolenc (Fran Polič) Trst. Prihodnja žtew. izide dne 20. feb»»uvarja zvežen.