LETOPIS
AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI
PRVA KNJTGA
1938 • }942-XXI
ZALOZILA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI v Ljubljani 1943-XXJ
LETOPIS
AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI
PRVA KNJIGA
1938 - 1942-XX1
založela akademija znanoste in umetnosti v Ljubljani 1943~XX!

SPREJETO NA SEJI PREDSEDNISTVA AKADEMIJE DNE 15. OKTOBRA 1?42-XX
TISKALI J. BLASNlKA NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI ODGOVOREN V. JERSEK
1
USTANOVITEV AKADEMIJE UPRAVA — RAZREDI
K ZGODOVINI USTANOVITVE AKADEMIJE V LJUBLJANI
V Ljubljani je bila 1. 1919. ustanovljena univerza, ka je nujno zahtevalo tudi organizacijo znanstvenega dela; tej zahtevi sta sledila profesorja Ivan Prijatelj in Rajko Nahtigal in na njuno pobudo se je ustanovilo Znanstveno društvo za humanistične vede, Po svojem namenu, delokrogu, sestavu in ustroju je to društvo, ki je pričelo s svojim delom dne 6. oktobra 1921, odgovarjalo filozofsko-historičnim razredom znanstvenih akademij. Od vsega začetka je bilo zamišljeno kot osnova za bodočo akademijo znanosti; zato je vzelo v svoj načrt poleg tekočega znanstvenega dela in pripravljanja, poleg edicij, ki naj izpričajo znanstveno višino in polnovredno tekmo, tudi organizacijske priprave za ustanovitev akademije, ki naj bi nastala iz društva s postopnim otvarjanjem novih odsekov in novih strokovnih razredov.
Ali organizacija priprav je potrebovala širše osnove; Znanstveno društvo, Matica Slovenska in Narodna Galerija, ki je bila od teh dni dalje smatrana kot zametek stalne umetniške razstave bodočega akademijskega umetniškega razreda, so se na svojem prvem posvetovalnem sestanku jeseni 1. 1924. dogovorili, da je treba sprožiti posebno akcijo, ki naj misel Akademije propagira, obenem pa zbira prostovoljne prispevke za ustanovno gospodarsko podlago Akademije in za dostojno nastanitev Narodne Galerije.
Lc nekaj tednov pozneje je bilo pritegnjeno v posvetovalni odbor še društvo Pravnik in nato je bil izdelan osnutek ustanovitvenega zakona za Akademijo. V posebnem ekspozeju je bila obrazložena potreba in plodonosnost kooperacije in koncentracije znanstvenega dela v Ljubljani; načrt sam je sicer predvideval akademijo s štirimi razredi, vendar naj bi se z uzakonitvijo načrta otvorila samo dva razreda in sicer fi-lozofsko-filološko-historični (vanj bi prešlo Znanstveno društvo) in umetniški (ta naj bi Narodno Galerijo prepeljal v Akademijo), docim bi pravni in matematično-prirodaslovni razred bila otvorjena šele sčasoma, ob zagotovljenih in
utrjenih gospodarskih razmerah Akademije. Imenovane kulturne in znanstvene organizacije so osnutek zakona z obraz-ložbo predložile ministrstvu prosvete dne 5. novembra 1925; svojo zahtevo so ponovile dne )5, junija 1926; obakrat so neurejene notranje politične razmere bile več kot neugodne in nikakor ni noben minister prosvete prišel do tega, da bi ustanovitev Akademije v Ljubljani vzel v svoj prosvetno-politiČni program. Zadeva proučevanja se ni nikamor premaknila. Pripravljalna akcija pa je doma vspešno napredovala; v posebni broSuri, ki jo je izdala in založila Narodna galerija (i. 1927.) je bila javnosti prikazana slovenska največja kulturna naloga in vsi domači kulturni, politični, gospodarski, občinski, strokovni itd. predstavniki so v nji objavili oklic, ki je Slovence pozival, da podpro stremljenje po ustanovitvi Akademije,
Energično pobudo je rodila desetletnica ljubljanske univerze. Tedanji rektor Milan Vidmar je bil od pripravljalnega odbora poverjen, da sproži zadevo na vseh merodajnih osrednjih in visokih mestih; poseben poudarek je položil na dejstvo, da se vspešni razvoj univerze odlikuje z ustanovitvijo Akademije, Predložen je bil nov osnutek zakona, podrobneje utemeljena potreba in korist organizacije znanstvenega dela, in na prigovarjanje in obljubljeno podporo visokih političnih faktorjev je bila v ministrstvu prosvete predložena že lista, ki je vsebovala dvanajst priznanih znanstvenikov in umetnikov; iz te liste naj bi v smislu zadevnega Članka ustanovitvenega zakona minister prosvete izbral Šest prvih akademikov za predlog o imenovanju. Treba je Se povedati, da je vmes nabiralna in propagandna akcija Narodne Galerije in Znanstvenega društva toliko uspela, da se ni bilo treba bati začetnih gmotnih težav in ovir in da so slovenske krajevne oblasti, višje in nižje ter razni zavodi obljubili dovolj izdatno podporo. Ministru prosvete je bil novi zakonski načrt z ekspozejem predložen 20. februarja 1929., lista kandidatov za izbor prvih akademikov pa 11. aprila 1929.
Razen tega sta bili o vseh korakih obveščeni akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu in Beogradu; tema dvema
institucijama je bil detajlno predložen tudi začetni delovni program bodoče ljubljanske akademije, ki je obsegal 15 točk, in to- leksikon slovenskega knjižnega jezika; historični in etimološki slovar slovenskega jezika; zbiranje diaiektološkega gradiva in lingvistični atlas; ustalitev pravopisa in pravorečja slovenskega knjižnega jezika; kritične izdaje pomembnejših starejših piscev; leksikon slovenskih osebnih m krajevnih imen od VII. stoletja dalje; arheološko proučevanje in ma-piranje slovenske zemlje; geološko in geografsko, botaniško, zoološko in antropološko proučevanje slovenske zemlje; zbiranje etnografskega gradiva v Sloveniji; izdaja slovenskega realnega leksikona, narodnih pesmi z melodijami, bajk, pravljic, pregovorov; izdaja umetnostnih ustvaritev itd. Z obrazložitvijo tega delovnega programa je bila prikazana potreba tega dela, važnost za narodne in mednarodne interese in tudi potreba dolgoletnega organiziranega dela na zemlji, ki je dala in daje gradivo za to delo, skratka nujnost, da more to in lako delo pričeti, vršiči in izvrševati samo akademija, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Poročilo na akademiji v Zagrebu in Beogradu je očrtalo, v kakšnem razvojnem stadiju se zadeva nahaja pri ministrstvu prosvete in je zaprosilo obedve akademiji, da podpreta s svoje strani ljubljansko prizadevanje. Ta prošnja je bila formulirana v treh vprašanjih: 1) ali smatra akademija (zagrebška, beograjska), da so razlogi za ustanovitev akademije v Ljubljani dovolj tehtni; 2) ali smatra, da je začrtano sistematično znanstveno delo potrebno za našo kulturo in za znanost sploh; 3) ali smatra, da more to delo vršiti le akademija, ki ima svoj sedei v Ljubljani. Pozitivni odgovor, ki ga je bilo treba pričakovati od tako visoke institucije kakor je akademija, je nameraval ljubljanski pripravljalni odbor uporabiti pri ministru prosvete, ki ni bil naklonjen ljubljanski akciji.
Imenovani akademiji sta izbrali posebno komisijo, ki ji je bila ljubljanska vloga predana v študij in predlaganje skupnega odgovora, ki naj ga prej plenum vsake akademije odobri. Medtem pa je bilo od nekaterih zagrebških akademikov osebno, ne uradno svetovano, da naj bi ljubljanska akademija
pričela z ožjim delokrogom. Pripravljalni odbor je ta nasvet upošteval in je izpremenil zakonski osnutek tako, da bi za začetno dobo ljubljanska akademija gojila samo sledeče vede: zgodovino (vseh vrst in «meri), filozofijo, sociologijo, filo-logijo, etnografijo; akademija še ne bi imela razredov, marveč le strokovne sekcije. Pripravljalni odbor pa je že slutil, da se bodo dogovori dolgo časa vlekli in da pri menjajočih se političnih notranjih razmerah kaj lahko nastane trenutek, ko bo vse dogovarjanje brezpredmetno in brezciljno. Zato je sklenil: 1} da dogovorov ne ukine in da skuša vsem nasvetom ustreči; 2) da si hoče zavarovati svojo začrtano pot s tem. da sestavi društvena pravila (po smislu, obsegu in vsebini enakŠna zakonskemu osnutku za akademijo) za društvo „Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani4'; ta pravila je kot član pripravljalnega odbora vložila Matica Slovenska in so bila od velikega župana ljubljanske oblasti dne ID. junija 1929 Že potrjena; če dogovori z akademijami v Zagrebu in Beogradu ne bi privedli do nobenega vspeha in bi vsa prizadevanja pri osrednji vladi ostala brezuspešna, je pripravljalni odbor nameraval sam ustanoviti Akademijo in se po izvršeni ustanovitvi potegovati za priznanje s strani državne oblasti. Nato je bil izpremenjeni zakonski načrt obema akademijama predložen 29. septembra 1929; obenem je bil o izpremembi obveščen minister prosvete, Skupna seja zagrebške in beograjske komisije je bila v Beogradu dne 24. novembra 1929; odgovor, ki sta ga plenuma obeh akademij odobrila, je dal slutiti, da se akademiji iz formalnih razlogov izogibata točnemu odgovoru.
jasnost pregovorov je zahtevala poenostavljenje poslovanja pripravljalnega odbora. Zato je bilo Znanstveno društvo od Malice Slovenske, Narodne galerije in društva Pravnik poverjeno, da vodi odslej vse priprave za akademijo v Ljubljani; s posebnimi potrdili, ki so to funkcijo Znanstvenega društva izpričevala, se je Znanstveno društvo dne 17. marca 1930 znova predstavilo akademijama v Zagrebu in Beogradu z novo obrazložbo in izjavo pripravljenosti, da se definitivni zakonski osnutek izdela v sporazumu z obema akademijama
in da naj služi drugi, izpremenjeni načrt samo kot diskusijska baza; obenem je bilo ministrstvu prosvete javljeno, da naj vloge z dne 20. februarja 1929 ne rešuje prej, dokler ne prejme nove vloge z zakonskim načrtom, izdelanim v sporazumu z zagrebško in beograjsko akademijo.
Akcija je mirovala poldrugo leto. Naslednji akt v arhivu pripravljalnega odbora za ustanovitev Akademije v Ljubljani nosi datum 26. novembra 1931 in pravi, da do tega dne ni bilo nobenega sporočila niti iz Zagreba, niti iz Beograda, da pa stoji v pravkar izšlem Godišnjaku 39 (za leto 1930) Srpske Kraljevske Akademije na str. 47. in na str. 66. in 125 natiskano, da sta se obe akademiji o projektu ustanovitve Akademije v Ljubljani dne 31. maja in 1. junija 1930 posvetovali in storili soglasen sklep, ki pa Ljubljani ni bil sporočen. Na vprašanje o ti zadevi je beograjska Akademija odgovorila, da o projektu zakona o ustanovitvi Akademije ni ničesar sklepala ali sklenila (ni pa obrazložila, odkod zadevni pasus v Godišnjaku), zagrebška Akademija pa je sporočila, da je zadevo odstopila medakademijskernu odboru, ki se peča z vprašanjem ustanovitve slovenske Akademije. Nato je Znanstveno društvo kot izvrševalni organ pripravljalnega odbora in pooblaščeno od znanstvenih in kulturnih organizacij v odboru zastopanih s posebnim dopisom z dne 12. januarja 1932 obema Akademijama kratko opisalo ves potek dogovorov in izmenjanih dopisov in odgovorov ter zaključilo to fazo reševanja, ki ni mogla privesti do rezultata.
Skoro tri leta so nato minila. Razmere so bile več kot neugodne /.a reševanje zamotanih poskusov, ki naj bi razčistili poglede in ustanovitev Akademije približali. Matica Slovenska je v začetku oktobra 1934 (bližala se je 70-letniea obstoja Matice} izročila pravila društva „Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani" v roke tedanjemu rektorju F. Ramovšu s prošnjo, da v smislu čl. 23. izvrši akt imenovanja prvih sedem članov, katerim naj tako ustanovljeno akademijo izroči v delo, nego in izgradnjo. Rektor je že vse pripravil za samozvano ustanovitev Akademije, ali važni dogodki, ki so tiste dni zadeli bivšo kraljevino Jugoslavijo,
so nujno zahtevali odgoditev. Pač pa je rektor dne 2. januarja 1935 sam ¡¿nova predložil ministru prosvete definitivno izgrajeni zakonski načrt za ustanovitev ljubljanske Akademije in jc v obširnem ekspozeju z znanstvenega, umetniškega, narodnega in državnega stališča utemeljil potrebo dokončne kulturne izgraditve pri Slovencih, ki naj jo v smislu ekspozeja minister prosvete zastopa pri vladi, narodni skupščini in senatu. Ta pot je bila potrebna tem bolj, ker jc zastopnik osrednje vlade v Sloveniji odklonil podporo s svoje strani. Po demisiji rektorja F. Ramovša je njegov naslednik M, Samec poskuša) stvar pognati v tek, a do februarja 1. 1937. se zadeva ni premaknila nikamor, čeprav sc je pričelo jasniti, saj je javnost že čedalje pogosteje zahtevala ustanovitev; dnevniki, tedniki, revije vseh kulturnih smeri in vseh političnih strank so se izrekle za ustanovitev Akademije; ideja je postala last vseh. stvar je bila v sebi že rešena, šlo je le še za način in za datum.
Naklonjenost nekaterih članov vlade in senata {v seji senata dne 21. marca 1937 jc bil minister prosvete prvič javno interpeliran in je dal ugoden odgovor) in ponovne intervencije Znanstvenega društva so končno privedle do tega. da je ministrski svet na svoji seji dne 24. julija 1937. soglasno sprejel poročilo prosvetnega in finančnega ministra; to poročilo se je zaključilo z ugotovitvijo, da predstavlja ljubljansko Znanstveno društvo prvi začetek ljubljanske Akademije in da se zakonski načrt za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, kakršnega je dne 2. januarja 1935 predložil ministru prosvete tedanji rektor F. Ramovš, da v proučevanje, Znanstvenemu društvu pa izredna subvencija v znesku iOO.tlOO Din za pripravljalna dela. K proučevanju je bil od ministra prosvete povabljen tudi F. Ramovš in v dveh dogovorih je bil določen način ustanovitve Akademije, kakor je bil za tisti čas tehnično najbolj pripraven: društvo „Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" naj se ustanovi v smislu že odobrenih pravil; tak6 ustanovljeno društvo naj dobi po posebnem pooblastilu, ki ga prejme minister prosvete po finančnem zakonu za 1. 1938-9, značaj,
kakršnega imajo akademije v področju zasebnega in javnega prava in v razmerju do državne uprave. S pripravljalnimi deli je Znanstveno društvo poverilo F. Ramovša in ga kot opolnomočenega zastopnika javilo ministru prosvete.
Ustanovni občni zbor društva „Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" se je vršil dne 11, decembra 1937. Finančni zakon za I. 1938-9. je dal ministru prosvete v § 37,5 sledeče pooblastilo: „Minister prosvete se pooblašča, da po odobritvi ministrskega sveta izda uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, S to uredbo naj se poleg drugega utrdi: da ima Akademija značaj pravne osebe po javnem in zasebnem pravu, da se predsednik imenuje z ukazom na predlog ministra prosvete izmed treh rednih članov, ki jih redni člani Akademije izvolijo na glavni skupščini, da se prvi redni Člani imenujejo z ukazom na predlog ministra prosvete in da ostale člane voli Akademija na glavni skupščini''. Društvo „Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" je delovalo do 12. novembra 1938; preučilo in dopolnilo je zakonski načrt, pripravilo načrt poslovnika in prvi proračunski predlog; v zvezi s tem je pripravljalo knjižni program /,a prvo akademsko leto. Zakonska uredba je bila dokončno redigirana v ministrstvu prosvete 21. maja 1938 in 11. avgusta je bila izdana (v Službenih Novinah je bila objavljena dne 31. avgusta 1938). Po tej uredbi je bilo dne 7. oktobra 1938 imenovanih prvih 18 rednih članov, ki so se sešli na prvi glavni skupščini dne 12. novembra 1938. Prvi predsednik R. NAHTIGAL je bil imenovan dne 4. januarja 1939, prvi generalni sekretar KREK in prvi razredni načelniki RAMOVŠ, DOLENC, HADZl in F1N2GAR so bili izvoljeni dne 28. januarja 1939.
CENNI STORICI SULLA FONDAZIONE DELUACCADEM1A D1 LUBIANA
Rtassunto.
LA SOCIETA SCIENTIFICA PER GL1 STUD1 L'MANl-STICI (Znanstveno druStvo za humanisHfne vede} di Lubiana, fondata il 6 ottobre 1921 e, pcr il suo regolamento idéntica alla classe di filosofía e storîa délie accademie, è stata idcata fin dal .principio come base deila futura Accademia slovena; dal suo programma ne derivava l'obbligo di occuparsi dci lavori pre-venlivï. La prima discussione con la Matica Sltxvenjka ebbc luogo rteM'autunno del 1924 c non molio più tardi fu invitata a prendere parie délia Giunta preparatoria anche la Gallería Nazáonaie, la quale, nella clause d'Arte délia futura Accademia, avrebbe rap-presemaio il Museo nationale d'Arte.
In scguilo entró a far parte délia Giunta preparatoria anciie la Società „Pravnik"; era stato concepito inoltre un disegno di legge per la fondazione deMAccademia che, accompagnato da una relazione in mérito, fu preséntalo al Ministro délia cultura il 5 novembre 1925 (rinnovato il 15 giugno 1926).
Attraverso un'attiva propaganda si i poluto prowedere aile necessilà financiarle per la fondazione deMAccademia e per un adatto collocamento delle raccolte délia Gallería Nazionale. Un^adunanza pubblica e un opuscolo appositamente stampaîo nel 1927 conseguirlo un oltLmo sucecs^o.
In ricorrenza del primo decennio dell'Umversità di Lubiana, il rettore Milan Viiimar, voile rifare la propaganda e le Accademie di Zagabria e di Belgrado furono invítate ad appoggiarla. Ma tutto questo non fruttô neppure l'elaborazione del disegno di leggc definitivamente redatto; fatti polilici interni ed esterni rallenta-rono l'andamento dclla cosa. Pctcío la Matica Slovenska, d'aeeordo con lutte le istituzioni componenti la Giunta, adottù il disegno di leggc coime statuto, il quale ebbe la confirma del Grande paño del Govemalorato di Lubiana il 19 giugno 1929; in tal modo v&niva a erearsi qualora le circosianze divenissero esiremamente averse, la possibilité di una fondazione indipenderUe dell Accade-
mia. D'allora innanzi, la Società Scictilifica ebbe i'incarico di condurre tutti i lavori preparatori e il s-uo comitato a-pposito era diretto dal prof. F. Ramovš, il quale riel m&dtsimo tempo, come rettore deirUniversitü di Lubiana, prešerno il 2 gennaio 1935 nuovamente al Ministro délia cultura una minuta relazione sulla jiccessità délia fondazionc dell'Accadeniia a Lubiana ed elaboró contemporáneamente anche un disegno di legge, chc do veva serviré ai funzjonan del governo come base ili studio e di procedimento ulteriore. Appena due anni piil ta rdi, quando la situations nello Stato si era tranquillizzata. avvenne la prima dichiarazione da parte del governo: il Coirsiglio dei ministri, nella sua seduta de! 24 luglio 1937, accettù aU'unanimità le retazioni del Ministro délia cultura e del Ministro dcllc finanze, concludendo chc la Società Scientifica di Lubiana doveva rappresentarc il núcleo initiale dell'Accademia di Lubiana, che il disegno di legge del 2 gennaio 19Î5 doveva essere csaminato e che alla Soclelà Scientifica occor-reva dare un sussidio staordinario di lOfl.OOO dinari per gli ulreriori lavori preparatori. Durante i colloqui del prof. F. Ramovš col Ministro délia cultura furono stabilité le modalità dclla fondazionc dell'Accademia d i Lubiana con spéciale decreto-legge, per il quale
11	Ministro délia Cultura avrebbe oftenuto l'autorizzazione in base alla legge sullc fínanze per l'anno Î938—Í939. Nel medesimo lempo, alio scopo di svolgere più tapidamente i lavori preparatori, a Lubiana venne fondata la società „Accademia di Scienze ed Arti". La legge sulle finanze eoncesse al Ministro délia cultura l'autorizzazionc richiesta; il 21 maggio 1938 il Decreto-legge venne definitivamente redatio dal ministero délia cultura, emanato l'I1 agosto e pubblicato il 31 agosto 1938; in seguito, il giorno 7 octobre 1938, furono nominati i primi 18 membri ordinari, i quali si riunirono per la prima volta in Assemblea generale il giorno
12	novembre 1938. Il primo presidente R- NAHTIGAL venne no-minato il 4 gennaio 1939, segul l'clezione degli altri membri délia presidenza il 28 gennaio 1939,
F. RAMOVS,
UPRAVA AKADEMIJE
1939—1942-XX
Predsednik: RAJKO NAHTIGAL
imenovan s kraljevim ukazom dne 4. januarja 1939,
Generalni sekretar: GREGOR KREK
izvoljen na glavni skupščini Akademije dne 28. jan. 1939.
Načelniki: v filozofsko-filološko-histnričnem razredu FRAN RAMOVŠ, MtLKO KOS, ALES USENiCNIK v d.; od 1. julija 1942 dalje FRAN ŠTELE
v prit vnem razredu METOD DOLENC; od 23, februarja 1942 dalje JANKO POLEC
V rnaiematiino-prirodOslovnem razredu JOVAN HAD-21, MILAN VIDMAR; od 16. julija 1942 dalje JOSIP PLEMEU
v umetniškem razredu FRAN SAL. FINZGAR.
Od 1942-XX dalje:
Predsednik: MILAN VIDMAR
imenovan z dekretom Vis. Komh. z dne 27. junija 1942.
Generalni sekretar: FRAN RAMOVŠ
izvoljen na glavni skupščini Akademije dne 11. julija 1942.
Načelniki: FRAN ŠTELE; JANKO POLEC; JOSIP PLLMELJ; FRAN SAL. FINZGAR.
RAZREDI
J. PiloJ-ofsko-filoloiko-hi&tpriem raj red, Redni čfoni
MILKO KOS	FRAN RAMOVŠ
RAJKO NAHTIGAL	FRANCE ŠTELE
ALES USENlCNlK
Dopisni tlani
ANTON BREZNIK	FRANC KSAVLR LUKMAN
IVAN GRAFENAUER	ANTON MELIK
LJUDMIL HAUPTMANN	MATIJA MURKO
FRANC VF,BER
II, Pravni razred,
METOD DOLENC GREGOR KREK RADO KUSEJ
Redni člani
LEONID PITAMIC JANKO POLEC MILAN SKERLJ
III, Ma;ema(i£no-ptirodoslovni razred. Redni (luni
JOVAN HADZl	MILAN VIDMAR
JOSIP PLEMELJ	RIHARD ZUPANČIČ
Dopisni člani ALFONZ PAULIN	IVAN REGEN
FERDINAND SEIDL
IV. Umetniški razred. Redni člani
FRAN S A LEZI J F1NZGAR ANTON LAIOVIC RIHARD JAKOPIČ	JOŽE PLEČNIK
MATIJA JAMA	OTON ZUPANČIČ
4
— 17 —
II
REDNI ČLANI
FRAN SALEZIJ FINŽGAR
Rojen dne 9. februarja 1871. v Doslovičah pri Radovljici. Župnik v pokoju. Književnik. Redni Član Akademije od dne 7, oktobra 1938. Načelnik umetniškega razreda.
V ljudsko £olo je hodil na Breznicj in v Radovljici, gimnazijo je dovršil leta 1891. v Ljubljani, tam tudi bogoslovje (1B-95J. Nato j« bil za kaplana na Bohinjski Bistrici, na Jesenicah za subsidiarija in obenem opravljal tudi tedaj vakantno župnijo sv. Križa, za kaplana v Kočevju, v idriji, za ekspozita pri sv. Joštu, kaplan in administrator v Skofji Loki, kurat v deželni prisilni dclavnici, župnik v Zelimljtm, župnik v Sori, župnik v Trnovem v Ljubljani od 2. aprila 191S do L januarja 1936, na kar je šel v pokoj in biva v Ljubljani.
S književnim delom je zaiel v Alojzijevišču (bil urednik Domačih vaj 1890/91). V semenišču je sodeloval pri Vrtcu (od 1. 1892.) in ga 1894 nekaj mesecev, za Tomšičeve bolezni, urejeval. L, 1895. je uredil Pomladne glase, kamor je napisal Črtici Francetov France, Gospod Lovroin igrico Indijski siroti. Kot „Slovenčev" lisiek je izšla 1893 njegova prva povest „Gozdarjev sin" (ponatis 1907, Ljubljana, Ljudska knjižica, 8n, 56 strani). Novela Zaroka o polnoči je izšla v založbi J. Krajca v Novem mestu IS94 (8°, 96 strani). V Domu in svetu je priobčil 1896 daljšo epsko pesnitev Triglav poleg mnogih drugih pesmi, ki so pa le dokaz mladega iskanja prave poti, ki mu je bila določena kot ljudskemu pisatelju v prozi. Svoje črtice, novele, ¡povesti in eseje je priobčeval v teku pol stoletja v Domu in svetu, pri Mohorjevi družbi, Katoliškem obzorniku, v Mentorju in drugod. Leta 1912. je začel zbirati svoje spise, katerih je izšlo doslej XI. zvezkov.
DELA
F. S. Finima:: Zbrani spisi I. do XII., Ljubljana 1912—1942:
I. in 11. zvezek: Pod svobodnim soncem, 1. izdaja: v Ljubljani 1912, KaloliSka bukvama, B<> 284 + 351. — 2, izdaja: v Ljubljani, KatoliSfca
bukvama, 1918, S" 284 + 351. — 3. ¡«taja: v Ljubljani. Nova založba, 1931, 3® 300 + Ji S.
Tli. zvezek: Iz modernega .s vera, roman, Ljubljana, Katoliška biikvar-na, 1922. S» sir. 280. — 2, izdaja: Ljubljana, Nova založba, 1937, 8° 280.
IV.	zvezek: Dekla Ančka, Srečala sta se, noveli. Ljubljana. Nova založba, 1924, 8° 200. — 2. izdaja: Nova založba. 1941. 8® 21(1.
V.	zvezek; Prerokovana, Krvnika gospoda Urbana. Golobova njiva. Polom. Ljubljana, Nova ialožba, 1924, 8° 264.
VI.	zvezek: Sama, Kakor pelikan, Brrlteiar, Nai vsakdanji kruh. Tri črne žene. V Ljubljani, Nova z.aJoiba, 1927, 8» 299.
VII.	zvezek: Moja dufa vasuje, Spomini, Na petelina, Slike brez okvira, Pisarna, Gospod. Ljubljana, Nova založba, 1929, 8" 272.
VIII.	zvezek: Kmečke povesti: Stara in nova hiša, Dovolj pokore, Življenje in smrt Mohorjeve knjige, Skopuhova smrt. Konjička bom kupil. Beli ienin, Strici, Ljubljana, Nova založba, 1935, 8" 386.
IX.	ivezek: Štiri ljudske igre: Divji lovec. Veriga, Razvalina življenja, Nai a kri. Ljubljana, Nova založba, 1940, 297.
X.	zvezek: Deteljica in druge novela f KviSku, Smarnic nikar. Pomlad se poslavljaj, Ljubljana, Nova založba, 1942-XX. Su 312.
XI.	zvezek: Črtice. Znanci s poti. Sibirija. Silvester, Kovač popotnik, Oče je oče. Tale tii Jaka, Za prazen nič, Prekvaia ovca, Ljubljana, Nova založba, L942, 8,h str. 332.
XII.	zvezek: Mladinski spisi. Zgodbice, Študent naj bo. Gospod Hudournik (v tisku).
V zbranih spisih ni Se potopisov: Cez Triglav, Planinski veitnik, Oranži; in citronc (Dom in svet 1901), Prek poljskih polj (Mladika 1931). Razen lega se urejajo za Zbrane spise mnogi eseji, črtice, mladinske igrici; v rokopisu ali razkropljene po raznih levijah.
PREVODI V DRUGE JEZIKE
Pod s/obodnim suncem je izšlo v srbskem prevodu (v cirilici) Beograd, šlampa sv. Sava, 1931, 8° 409. Prevel Slobodan Zivojinovič.
Pod slobodnym Sinkom, v Trnave, Spolok svatčho Vojtecha, 1935, prevel Mikulaš ColISk. Dva zvezka, S* L 214, II. 260.
Pod si obod ny m sluncem, v P raze, Sole a Simdiek, 1928. prevel Rudolf Linhart, dva zvezka, mala 8" L in II. 620.
Kot „Strip" je izhajal ta roman 1940 v Beogradu v magacinu Miki-jevo carslvo, bogato ilustriran od ruskega akademskega slikarja. V hrvaškem prevodu je la roman začel izhajati kot lisičk, pa ga je ustavila
prva svetovna vojna. Prav tako je vojni preprefila nemSki in francoski prevod, ki sta v rokopisu.
Sluika Ančka, Sirfcove, prevel Emerich Cech, Ceskomoravské pod-hiky tiskaïski a vydavatelské v Pi a le 1929. 135.
Anica, roman sel jatte djevojke. Zagreb, Knjižnica dobrih romana. 193 L, S0 93, prevel Pavao Tijan,
Sept Tableaux pour le Carême, (Sedem postnih slik, Razmišljanja 1938, Družba sv. Mohorja). Méditation*, Traduit par l'Abbé tiuyk. Editions O. F. Ï939. Tû slike so v francoščini U an skriti rane v posebni izdaji za slepe.
„Ah! ce Jaques", (Tale naš Jaka) itSlo v „A ja page11 1938.

JO V AN HAD2I
Rojen dne 22. novembra 18S4 v Temišvaru. Redni profesor za zoologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademije je postat dne 7. oktobra 1938 in v akademskem letu 1939 -40 je bil načelnik matematično-pri-rodoslovnega razreda Akademije.
Po očetovem rodu izhaja iz Južne Srbije, po materini strani iz Vojvodine. Gimnazijo je dovršil V Zagrebu, Prirodoslovne vede študiral in dovršil na filozofski fakulteti dunajske univerze (1903—1907), kjer je promoviral 17. maja 1907 (z disertacijo o nervnem sistemu hidrc). Jeseni 1907 položil na Dunaju profesorski izpit iz prirodopisa, fizike in geografije. Koncem I. 1907. jc bil postavljen za pripravnika pri Narodnem muzeju (oddelek za zoolo-gijo) v Zagrebu, v poletju pa premeščen kot asistent pri „Zavodu za komparativno anatomijo" na filozofsko fakulteto zagrebške univerze. Istega leta je izvršil Studijsko potovanje po obmorskih zooloških zavodih (Napoli, Messina, Trieste) in dovršil višji tečaj za bakologijo (sviloprejstvo) na Kr. bakološkem eksperimentalnem zavodu v Padovi in obiskal bakološke institucije še v Trentu in Gorizii.
Koncem 1, 1913. sc je habiluiral za privatnega docenta za komparativno anatomijo na. filozofski fakulteti univerze v Zagrebu. V letih 1913—1914 se je udeležil tcrminsklh raziskovalnih voženj z „Vilo Veleblta", organiziranih ,po strokovnem odboru pri i u gosi a ve n s ki akademiji znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Pozneje postane član Odbora za raziskavanje zemlje in član nam. (nekaj iasa sekretar) Odbora za Biološko-oceanografski institut v Spalato.
Od 1. 1913. honorarni nastavnik za bakologijo, nato tudi za zoologijo na šumarsko-gospodarski fakulteti zagrebške univerze. Poleg dela na nekaterih zagrebških srednjih šolah je vodil zavod za komparativno anatomijo univerze in bakolo^ki zavod. L, 1920. je bil imenovan za izrednega in takoj nato za rednega profesorja zoologije in za vodjo Zoološkega instituta na univerzi v Ljubljani.
Izvoljen za Člana dop. Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu (1920), za člana dop. Srpske Kraljevske akademije nauka v Beogradu (1936). Od 1. 1920. član dop. Zbora li-ječnika Hrvatske, Slavonije in Medjumurja.
Delal je na področjih splolne biologije, zoologije in bako-logije (biologije Jadranskega morja, eksperimentalne ZOofogije, protozoologije, morfologije in sistematike spongij, hidroidov, ski-iomeduz, opilionov, skorpionov, psevdoskorpionov itd.). Udeležil se je osebno ali po pismenih referatih vseh mednarodnih kongresov zoologov od 1. 1910. dalje.
Biografski podatki so publicirajli v Letopisa akademije znanosti in umjetnosti v Zagrebu in v Godišnjaku Srpske kraljevske akademije nauka v Beogradu, v Narodni enciklopediji SHS, Index biologorum, „Whos Who", Glasnik Prirodoslovnega društva v Zagrebu (biografije zoologov od M. Hirtz-il), v Spomenici k 10-let-niči obstoja Kr, univerze v Ljubljani.
DELA
Vorversuche Zur Biologif* von Hydra. 7. Fig. i. Teile. Archiv für Ertt-wicklungsmech. d, Organismen. Bd. 22. 1306. S. 3R—^(7.
Über inlranuülcüre Kristallbildung bei Tubularia. 7 Textfig. Zuulog, Anzeiger. Bd. 31. IW7. S, 375—379.
Einige Kappel aus der Entwicklungsgeschichte von Chry^aota, Z Taft!, 15 Textfig. Arbeiten d. zoolog. Institute Wien-Triest. T. 17. H. 1. 1907. S. 17—44.
Über die Nesselzellwanderung bei den Hydroiclpotypen. 2 Tafel, 2 Textfig. Arb. d. zool. Inst. Wien-Tiicst. T. 17, H. 1. 1907, S. 65—94.
Vitalizam. Glasnik hrv. naravosl. društva u Zagrebu. Sv. 20. 1908, Str, 73—96.
Über das Nervensystem von Hydra. 2 Tafel, 2 Textfig. Arb. d, zool. Inst. Wien-Triest. T. 17, H. 3., 190S. S. 225—263.
Die Entstehung der Knospe bei Hydra. 2 Tafel. Arb. d. zool. Inst.
Wien-Triest, T. 18, 1909, S. 61—82.
O djclovanju lysola na spurt od Botritis bassiana Criv., uzrotaice vapnenc bolesti svilCeve, kao o vapnenoj bolesti uopč-e. 7 si, u tekstu. Glasnik hrv. prirodosl. druitva u Zagrebu, Sv. 2t (IL pol.), 1909. Str. 86—108.
Lamarckova zoološka filozofija (..Philosophie zoologique"). Glasnik hrv. prirodosl. dr. u Zagrebu, Sv, 21, iyCJ9. Sir, 34—54.
O svilogojstvu u Hrvatskoj. Narodne Novine. Zagreb. [908, Br. 18 L do 165. 20 str.
Lamarck i Darwin. Prihodom njihove st o god i inj k e. Nar. Novine. Zagreb. 1909. 32 str.
Bemerkung en zur Onfo- und Phylogenie der Hydromedusen. Zoolog. Anzeiger. B. 35. IM9. S. 22—30.
Qntogeneia i filogeneza hidromeduze. 43 iL u tekstu. Knjiga 179. Rada Jugosl, akad. in. i umjet. Zagreb. 1909, Str, 66—159,
Rückgängig gemachte Entwicklung einer Scyphomcduse." Erste Milt. Zoolog, Anzeiger, B. 34. 1909. S. 94—100.
Lamarck, osnivaü nauke o razvojnem siablu, 1B5. knjiga Rada Jugoil. akad. zn. i uiti j et. Zagreb. 1911. Str. 137—159.
Haben die Scyphomedustn einen cktodcrmalen Schlund? 4 Tentfig, Zoolog, Anzeiger. B. 37. 191L S. 406—411.
Bemerkungen über die Knospcnbildung von Hydra. Biolog. Zentralb!. Bd, 31, 1911, S. 108—111,
Razmještaj i selidba knidocita u hidromeduza i u hidroida uopis. 50 st. u tekstu. 158. knjiga Rada Jugosl. akad. zn. i umjet. Zagreb, 1911-Str. 140'—247.
Lamarck der Begründer der Lehrt vom Stammbaume. Zoolog, Anzeiger. Bd. 37. 1911. S. 54—59.
Uber die Nessclzcilvcrhäitnissc bei den Hydromedusen, 1 Texlfig. Zoolog. Anz. Bd. 37. 1911, S. 471—47g.
Die Reduktion des Seyphopol ypen und der Ephyra von Chrysaora. 2(5 Textfig. Verhandl. d. VITI, internat. Zoologen-Kongresses in Graz-1911, S. 578—589,
Über die Stellung der Acraspeden {Scyphozoa S. str.) im SystemeZoolog. Anzeiger. Bd. 39. 1912. S. 65—66.
Über die Symbiose von Xantheüen und Haledum ophiodes. I Text-fig. Biolog. Zentralbl. Bd. 31. 1911. S. 85—96.
Uber die Podozyten der Scypholypcn. 4 Textfig. Biolog. Zenlralbl. Bd. 32, 1912. S, 53—60.
O podocistama u skifopoiipa (Oirysaora). 27 slika u tekstu. 190. knjiga Rada Jugosl. akad, zu. i umjet, Zagreb. 1912. Str. 71 — 116.
Jo£ o ontogenezi i filogenezi hidromeduze, 10 slika u tekstu. 190. knjiga Rada Jugosl. akad, zn. i umjet. Zagreb, 1912. Str. 139—169.
Allgemeines über die Knospung bei Hydroiden. IXe congr&s internat, de Zoologie. Monaco, 1913. Rennes. 1914. S. 287—293.
Poredbena llidioidska istraživanja. I, Hebella pa ras i tka (Ciam.); s dodatkom: Hcbellopsis brochi g, n.. sp. n,; Hebella (?) gigas Pieper), 35 sl. u tekstu. 198. knjiga Rada Jugost. akad. zn. i umjet. Zagreb. 191Sir. 105 do 210.
Püfedbena hidr. istraž. II. Perigonimus eorii sp. n.; Pcrlgpnimuj ge-ofginae sp. n. II sl, u tekstu. 200. knjiga Kada. Jugosl, akad Zagreb'. 1913, Str. 89—108.
Poredbcna hidi. ist raz, III. Haleciclla microtheca g. n.T sp. n.; Georginella diaphana y. n., sp, n,; Halanthus adriaticus g. (I., sp o.; Cam-panopsis claus i (Kad i i) i o porod i ci Campanopsida uopče. 15 al. u tekstu, 302. knjiga Rada Jugosl. akad. Zagreb, 1914. Str. 191—241.
Vergleichende Hydroiden - Untersuchungen, III. Izvjelia matem,-prirodosl, razreda Jugosl, akad. Sv. 2. Zagreb. 1914. Str. 50—59.
Biološka opažanja za L, i 2, piovidbe „Vile Vtlebita". Skupno s prof. L, Ca rem, Tab,, i—X. Prirodoslovna istraživanja Hrvatske i Slavonije, Jugosl. a^ad. Zagreb. Sv. 2, ¡914. Str. 9—20.
Biologische Beobachtungen, Berichte über die 1. und 2. Untersuchung der Adria, Gemeinsam mit Prof. L. Car. Tzvjeäia (Bulletin) o raspr. Matem.-prirodosl. razr. Jugosl. akad, Sv, 2. Zagreb. 1914, Str. 76—99.
Biološka opažanja za 3, in 4, piovidbe „Vile Velebita". Skupno s g, prof. L. Carem. Tab. 1—IV. Prirodosl. istraživanja Hrv. i Slav. Jugosl, akad. Sv. 5. Zagreb. 1914. Str. 14—21.
Biolog. Beobaeht. Berichte über die 3. und 4. Untersuchung der Adria. Gemeinsam mit prof. L. Car. Izvjeäia (Bulletin) o raspr. Matern -prirodosl. rair. Sv. 3. Zagreb. 1955. Str. 51—66.
O regeneraciji (renovaciji) h id rana ta u tekalnih hidroida. 44 slika u tekstu. 208. knjiga Rada Jugosl. akad. Zagreb. 1915. Str. 113—210.
Über die Regeneration (Renovation) der Hydranthen bei thekaten Hydroiden. Izvješča (Bulletin) o raspr. Matem.-prirodosl, razreda Jugosl. akad. Zagreb. Sv. 4. 19J1. Str. 89—IIS. Sa 18 slika u tekstu.
Rezultati bioloških istraživanja jadranskoga mora. Hidroidi. T. Camella vilae - velebili g. n., sp. n.; Croatella g. n. 1 tabla in 27 slika u tekstu. Prirodosl, istraživanja Hrvatske i Slavonije. Sv. 7. Jugosl. akad. Zagreb. 1915. Str. 23—82.
Ergebnisse d, biolog. Erforschungen d, adriat. Meeres, Hydroiden. I. Camella vilae - velebiti g. n,, sp. n.; Croatella g, n, livjeiča (Bulletin) o raspr. Matem.-prirodosl. razr, Jugosl. akad. Sv. 5. Zagreb. 1916. 10 ilika. Str. 3—27.
Rezultati biol. istrai. Ja dr. mora, Pötifcra. Calcarea. I. Clathrina blar.cn (Mikl.-Macl.) grada i razvoj s osobitim obzirom na opča pitanja o spužvama. I tabla, 38 slika u tekstu. Prirodosl, istraž. Hrv. i Slav. Sv. 9. 5 10. Jugosl, akad. Zagreb. 1917. Str. 164.
Ergebnisse d. biolog. Erforschungen d. adrlat. Meeres. Porifera. Calcarea. I. Clalhiiiia blanea (Mikl.-Macl.J, ihr Sau und Entwicklung, mit besonderer Berücksichtigung der allgemeinen S pongien-F ragen. Izvjeiia (Bulletin) o raspr, Matem.-prirodqs!. ] azr, Jugosl. akad. Sv. 6. in 7. Zagreb. 1917. Str. 91—179.
Rezultati biol. istraž, iadr. mora. Hydroidi, II, Halocoryne epizoiea g. n., sp. n.; Lafoeina vilae - velebiii sp. n. 25 $1, u tekstu. Prirpdosl. islrai, Hrv. i Slav. Jugosl. akad. Sv, 11 i 12. Zagreb. 1917. Sit. t—i>1.
Ergebnisse d. biol. Erforsch, d. adriat. Meeres. Hydroidea. IL Halocoryne epizoica g. n.f sp. n.; Lafoeina vilac - velebiii sp, n, IzvjeSla i Hu] Leti n J o raspr, Matem.-prirotlosl, rair. Jugosl, akad. Sv. 8. Zagreb. 1917. Str. 27—56.
Rezult. biol. istraž. Jadranskoga mora, Hidroidi. III. Monogonija s pomoču kompleksnih propagula (kladogonija) u nekih Halecija, uz op£eaa razmatranja o stologortiji niilh Životinja. II si. u tekstu. Prirodosl. istraž. Hrv. i Slav. Jugosl. akad. Sv. 14. Zagreb. 1919. Str. 39—126.
Ergebn, bioi. Erforsch, d. adriat. Meeres. Hydroiden. III. Kladogonie der Hydroiden und Stologonie im allgemeinen. livjsäia (Bulletin) o raspr. Matcm.-prirodosl. razr. Jugosl. akad. Sv. 11 i 12. Zagreb. 1919. Str. 1—30.
Shvačanjc sifonoforä. 14 slika u tekstu. 219. knjiga Rada Jugosl. akad. Zagreb. 1918. Str. 195—277.
Die Auffassung der Siphonophoren. IzvjeSea (Bulletin) o raspr. Matem.-prirodosl, razreda Jugosl. akad. Sv. 9. i 10. Zagreb. 1919. Stf. 79—105.
O podrijetlu, srodstvenim odnosima i sistematskoj poziciji klenofora, 228, knjiga Rada Jugosl. akad, matcm.-prirodosl. razr. Zagreb. 1923. Str. 113—145.
Uber den Ursprung, die Verwandschafis Verhältnisse u. d. system, Position der Ktenopharcn. Iivjciia (Bulletin) o raspr. Matem.-prirod. razreda Jugosl. akad. Sv. 15—W. Zagreb. 1923. Str. 53- 62.
Prividna poboina neomorfoza na stabaoceiu tubularije. (Ciril.). Neo-morphose lateral apparente sur la tige des tubulariens. 9 si. u tekstu. 108. knjiga Glasa Srpskc kr, akad. Beograd. 1923. Str. 64—86.
Teorija gdje Moser o prameduii (Ciril,). Spomcniea o 50 god. rada S. M. Lozaniea. Beograd. 1922. Str. 219—225.
Variation des Gattungscharakters bei einem thekalen Hydroiden, 3 ToKlfig, Zeitschrift f. wiss. Zoologie. Bd. 125. 1925. S. 239—24S,
Zoologija, od Dr. Ziv. Gjorgjeviia. (Ciril.). Prosvetni glasnik. God. 41. Br. 8, 1 9. Str. 500—507, 566—574.
Zoološki rad u Srba, Hrvata i Slovenaca. Narodna enciklopedija SHS dra St. Stanojeviia. Knjiga I. Beograd. Str. S34—847.
Zoogeografija Jugoslavije prema kopnenoj fauni. Nar. Enciklopedija SHS dra St. Stanojeviča. Knjiga L Beograd. Str. 822—834.
I
— 33 —
Pečmska fauna Jugoslavije. Nar. encikl. SHS dr. St. Stanojeviča. Knjiga TT I, Beograd. Str. 364—370,
Jadransko more. Nar. encikloped. SHS St. Stanojeviča. Knjiga II. BfiogTad. Str. i06—114.
Svilar&tva kr. S. H. i S. Nar. encikloped. SHS dra St. Stanojeviča. Knjiga. IV. Beograd, Str. 95—99.
Golubačka muva, Nar. cncikiopcd. SHS dra 51. Stanojeviča. Beograd. Knjigi I. Sir. 494-495.
Ribe slatkih voda. Nar, encikl. SHS, HI. 7Č4—766. Prirodnja£ki rad u Matici Srpskoj, (Ciril.), Spomcnica o 100 god. Mat. Srpske, Novi Sad. 1927. Str. 431—439,
Knidariji butate i slatke vede, S j S slika u Letite. 234- knjiga Rada Matem.-prirodosl. rair. Jugoslav. akadem. Zagreb, 1928. Str. 246 -279. Knidarier des bracktschen und stlssen Wassera. IzvjeSča (Bulletin)
0	raspr. Matem.-pnrodosl. razr. Jugosl. akad. Sv. 22. Zagreb. Str. 34—44.
F ri rod ni slučaj supcrregeneraclje na heliceri pauka kosca Opilio parietinus (dc Geer). Sa 5 slika U tekstu. 234. knjiga Rada Mfttem.-prh rodoil. razr. Jugosl. akad. ZagTtb. 192S. Str. 33—44.
Naturfund einer Mehrfachbildung an der Chelizere von Opillo parietinus (de Geer). Izvješča (Bulletin) Matem.-j>rirodosl. razr. Jugosl. akad. Sv. 22. Zagreb. 1928. Str, 1—4.
Opilioni Schmidtove zbirke. Sa 215 slika na S tab. Glasnik muz. dr. za Slovenijo. L. Vll-VIM. Ljubljana. 1926/27. Str, 3—43.
Beitrag zur Kenntnis der Opilionen-Fauna von Slowenien (Jugosla-vien). Zoolog. Anzeiger. Bd. 77. S. 5—19.
Scorpiones. Prirodosl. istraživanja sjev. dalmat. otočja I. Dugi i Kornali. Sa 2 slike u teksln i 6 tabelica. Prirodosl. islraž. kr. Jugoslavije. Jugoslav. akad. Sv. 16. Zagreb, 1930. Sir. 53—64.
Picudcstorpiimes. Prir. istral. sjeverodalmul. otočja I. Dugi i Kornati. Sa 16 slika u tekstu. Prirodosl. istrai. kr, Jugoslavije. Jugosl, akad. Sv. 16. Zagreb. 1930. Str. 65—79.
Opilioncs. Prir. istrai. sjcverodalmat. otočja 1. Dugi i Komati, Sa 8 slika u tekstu. Prirodosl. istraž. kr, Jugoslavije, Jugosl. akad. Sv. 16. Zagreb. 19.10. Str. 80—86.
Scorpiones. Pscudoscorpioncs. Optliones. Izy)eiČa {Bulletin) o raspr. Mate m.-pri rod. razr. Jugosl. akad. Sv. 24. Zagreb. 1930, Sir. 13—25.
Scorpije Schmidtove zbirke (Euscorpius italicus polytrichus n. ssp.
1	ostale nove rase). — Die Skorpione der Sehmidt'schen Sammlung (Euicor-pius ilalicus polytrichus n. ssp. und andere neue Rassen). Sa 7 slika u tekstu i 6 Labe lica. Glasnik Muz. društva za Slovenijo. L. X.-B, Ljubljana. 1929. Str. 30—41.
Ljelni plankton Bakarskog zaliva (1918) te Puljskog j Riječkog (1913). Sa 2 tabele. Prirodosl. Istraž. kr, Jugoslavije. Jugosl. akad. Sv. 16. Zagreb. 1930, Sir. 172—192.
Das Sommerplankton der Buchten von Bakar, Pulj und Rijeka. li-vješča (Bulletin) o raspr, Matem.-prir, razr. Jugosl. akad. Sv. 24. Zagreb, 19JO. Sir. 46^19.
Einige allgemein wichtige Resultate meiner Untersuchungen über Cnelenteilten (s. ampl,). Mit I Textfig. C. R, Xe Cengrts internat, de Zoologie. Budapest. 1927. II. Budapest. 1929. S, 924- 932.
Zoogeografski pregled. (Ciril.). Kr. Jugoslavija, geugr. i entogr, pregled, III, kongr. slov. geogr. i etnogr, Beograd. 1930. Sir, 63—94. — Esquisse zoogeographique. Ibidem.
Die europäischen Skorpione des Polnischen zuolog. Staatsmuseums in Warszawa. Mit 4 Textfig. und 5 Tabellen. Annales Musci zoel, po-lotiici. T. IX. Nu. 4. Warszawa, 1930. S. 29—38.
Opilioni Triglavskoga masiva. Sa 31 slikom u tekstu, — Die Opi-lionen des Triglav-Massivs. Prirodoslovne razprave. Knj. I. Ljubljana. 1931. Str. 107—154,
Kalcijeve soli kao skeletni material avertebrata u vezi s prelazom ïivolinja iz mora u slatku vodu. Arhiv za hemïju i farmaciju, God. V, Br. 4, Zagreb, 1931. Str, 173—183.
Prilog poznavanju pekinških pseudoskorpija. (Ciril.). — Contribution à la connaissance des Pseudoscorpions cavernicoles. Sa 13 slika ti tekstu, C XL. knjiga Glasa srpske kr. akad, Beograd. 1930. Str. 113—I4K.
Skorpionenreste aus dem tertiären Sprudelsinter von Böttingen (Schwäbische Alb.). Mit R Textfig, Palaeontûlog. ZeiLschr. Bd. 13. Berlin. 1931. Str. 134'—148.
Zoogeografska kana kraljevine Jugoslavije. (Ciril,). Carta Jugoslavije zoogeographica. Zbirka karata Geogr. društva u Beogradu, Br. 2, Beograd. 1931.
Der Artbildungsprozess in der Gattung ,,Euscorpius" Thor. Atti deli' XI. eongresso internal, di zoologia, Padova 1930. Vol. 1. Tadova. 1931. Pag. 356—362.
Geografski ra/.müitaj skorpija u Jugoslaviji. (Ciril,). Sa ka ritim i z van teksta. Zbornik radova na JII, kongresu slov, geogr. i etnogr. u Jugoslaviji. 1930. Beograd. 1931, Str. 126—129.
Prilog poznavanju pecinske (aune Vjstrenice, (Pscudoscorpionidea; Neobisium (Bîoihrus) vjctrenieae sp. n., Opilionidea; Travunia vjelrenicac sp. n., Nelima irogludyles Roewer). (Ciril.). CLI knjiga Glasa Srpüke kr. akad. I, Tazr. 75. Sa 19 slika u tekstil. Beograd, 1932. Sir, 100-158.
Beilrag zur Kenntnis der Fauna der Höhle Vjetrenica, Mil ¡4 Textfiguren. Bulletin de l'Acad. des sc. luathem. et namr. B, Belgrade. 1933. P. 49—79.
3'
— 35 -
Biologija i medicina, LijcimCki vjcsnik. Zagreb. God. 39. 1917,
Ajlöphcles o Zagrebu. Lije£ni£ki vjesnik. God, 4f>, Zagreb. 1918.
O pomladjivanju ili rejuvenescenciji. Liječničkl vjesnik. God, 42. Zagreb. 192U. Str, 379—386.
Naäe skorpije kao otrovuice. Liječnički vjesnik. God. 52. Br. 5. Zagreb. 193J. Str. 461—467. Sa S slika na prilogu.
Nova pečinska pseudoskorpija vt Južne Srbije. Obisium (Blothrus karamani sp, n. (Ciril.), Sa 6 slika u tekstu, — Ohisium (Bloihrus) ka* ratnani pseudocorpiori nouveau de la Serbie du Sud, Glasnik jugosl. enloin, druitva. God. TI T—IV. Beograd. 1928/29. Str. 61—71.
Nov peiinski pauk kosac 12 Južne Srbije. Siru gjorgjeviči sp, n. (Ciril.). Une nouvelle araignec de !a SeTbie du sud (Siro gjorgjeviči n. sp), Sa 5 slika u tekstu. Zbornik radova posv. Ziv. Gjorsjeviču. Beograd. 1933. Str. 41—50.
Prinos poznavanju pseudoskorpijske faune Primurja. Sa 34 slika u tekstu, Prirodasä. istrai, kr, Jugoslavije, Jug os lav, akad. Sv. 18, Zagreb. 1933. Str. 125—192.
Beitrag zur Kenntnis der Pseudoskorpionen-Fauna des Küstenlandes. Izvjeiča (Bulletin) 0 raspr, Matem.-prir. razr. Jugoslav. akad. Knj. 27. Zagreb. 1933. Str. 173—200.
Ein eigentümlicher neuer Htihlenopilionid aus Nord - Amerika, C!a-donychium corii g. n„ sp. n. Biologia generalis. Bd. XI, Lief. 1. (Festschrift für C. Cori). Witn. 1935. S. 49—72. Mit S Textfig. (27 Teilfig,).
Kurze zoogeographische Ubersicht Jugoslawiens. (Mit 2 Kartenskizzen im Texte). Verh. d. internat. Verein, f. theoret. u. angew. I.imno-lngic, Bd. VII. 1935. S. 36—45.
Za unapredjenje prirodnjaikog istraživanja otadibine. (Ciril.). Letopis Malice srpske. Novi Sad, 1935, 16 stT,
Pauci kosci otoka Krka. Sa 16 si. u tekstu. — Die Wcbeiknechte (Opiliones) der Insel Krk. Glasnik Hrv, pri roti osi. druitva, God, XLI— XVIII, ZagTeb,	str. 2S9—322.
Uber die Xenfikie der ad riatischen Follikulitiiden. 12 Textfig, C, R. dm XII8 Congrls internat, de Zoologie, Lisbonne. J935. Lisboa 1936-Fag. 924—m
Pseudoskürpianidea ans Siidscrbien. Glasnik Skopskng naučnog društva. Knjigi XVIT. od. za prir. nauke. 5. Sa 31 slikom (136 sličica) u tekstu. Skoplje, 1937. Str. 151-187.
Beitrag zur Kenntnis der ad ri a t ¡sehen Follikuliniden (Inf. Hctero-trieba), I. Subfam. Eufolliculininae. 11 Textfig. Acta adriatica, T. II-Split. 193S. Sti. 1—46.
ZooloSfce beleške, I. Obelia tricuspidata Clarek; II Leucosolenia güoihci Haeckel, retka kaleispongija iz neposredne okolice Splita, III. Najraniji stupanj razviča nekog ciklostomnog briozoona. (Ciril.; t nem-Skim izvlečkom). Godiänjak Oceanografskog instituta kr. Jugoslavije u Splitu. Sv, 1, Split, 1938- Str. 1—13.
Ji a t vojn i krog s pele o f rije (Snet ona) Zbornik Prirodoslovnega društva v Ljubljani. Zv. I, Ljubljana, 1939. Str. 63—65.
PseudoskOTpioniden aü3 Bulgarien. 15 Tentfig. (94 Teilfig.). Mitteilungen aus den kiinigl. naturwiss, Instituten in SoMa. Bd. 13, Sofia. 1939. S. 18—48.
Nove simforijske suktoiije: Spelaeophfya poiypoidea sp. n., Spe-lacophrya lacustris sp. n,, Acineta karamani sp. n. i njihovi krugovi razvita (Ciril.). Sa 24 slike (214 sličica) u tekstu. Glas Srpske kf, akad. CLXXIII. L Tajt. B. 91. prir. nauke. Br. 3. Beograd, 1940, Str, 83—143.
Neue symphonische Suktorien: Spelaeophrya polypoides sp. n., Sp, lacustris sp. n., Acineta karamani sp, n, und deren Eutwicklungskreisc. 14 Textfig. Bulletin internat, de l'Aeademit! des sc. nat. matbem Belgrade. No, 6. 1940. P. 39— 56.
Pseudoskorpionen aus Karpathenrussland, 11 Textfig. Sbornik prdei k 90. naroz. prof, F. Vejdovskeho. Vist. ČS zoolog, i pol. v Praze, Sv. VI—VII (1938—39). V Praze 1939. Str. 183—208.
Favnula epizoičnih Infuziorijev na jamski mokrici (Microlistra spi-nosisskna Rae.). 17 slik v tekstu. Razprave Matem.-prirodosl. razreda, Akad. zn. in umet, v Ljubljani. Knjiga T. Ljubljana. 194«. Str. 121 — 148.
Uber eine an der Höhlenassel (MicrolisLra spinosissima Rae.) epi-biontisch lebende Infusorlenfaunula. Prirodosl. razprave. Acad. d, sc. et des arts, classe des malham. et d. hrät. nat, Ljubljana. T. IV. \940. Str. 121 — 128.
Dve nove zanimljive vrste opilionskoga roda Nemastoma. (Ciril.), Zwei interessante neue Qpilionenarten der GatLung Nemastoma. 6 sL u tekstu. Glasnik Skopskog naučnog društva, Knj. 22. odsek za prir. nauke. Skoplje. 1940. Str. 1—17.
Eint neue Art von Hühlenskorpioniden aus Siidserbicn: Neobisium (BlothiUs) ohridailum sp. n. 5 Textfig. Glasnik Skopskog nauünog dr., odsek za prir. nauke. Knjiga 22. Skoplje. 1940. Str. 129—135.
BiospeoloŠfci prispevek. Zbornik Prirodoslovnega dr. v Ljubljani. Zv. 2. Ljubljana. Str. B3—91.
Raziskovanja o ishiropsalih (Opiliones). Z 29 slikami (188 sličicami), — Ricerche sugli isehiropsalidi (Opiliones). — Untersuchungen über die Ischyropsaliden (Opiliones). Razprave Matem.-prirodcKl. Tazr. Akademije zn. in umet. v Ljubljani. Knjiga II. Ljubljana. 1942. Str. 5 do 114.
i'
RIHARD JAKOPIČ
Rojen dne 12, aprila 1869 v Ljubljani. Akademski slikar. Redni član Akademije je poslal dne 7. oktobra 1938.
L. 1SS7. je kot šestošolcc izstopil iz ljubljanske realke in šel študirat na akademijo likovnih umetnosti na Dunaju. Kljub bolezni je opravil VSe predpisane praktične in teoretične izpite in odšel L 1889. v München, kjer je na akademiji šc dva semestra študiral. L. 1890. se je odprla Ažbetova slikarska Šola, ki jo je dve leti in pozneje še v presledkih obiskoval. Tu se je seznanil tudi s slikarjem F. Veselom, kmalu nato tudi z Jamo, Groharjem in Sternenom; vse jc družilo skupno stremljenje, iz katerega se je rodil slovenski impresionizem. Slikal je v prosti naravi v Stranski vasi {1898 iti 1901 skupno z Jamo), ob Sotli, v Skofji Loki, Brezju, Samoboru In zopet v Stranski vasi. L. 1903, je za pol leta odšel v Prago študirat k V. Hynajsu. Uvide! je potrebo razstavnega pro-siora v Ljubljani in ker se oblasti niso zganile, je na svojo odgovornost začel f. 1908. zidali umetnostni paviljon na prostoru, ki ga mu je dala mestna občina v najem. Otvoritev paviljona 1. 1909, Se je izvršila S splošno slovensko razstavo, Odtlej je priredil v paviljonu 25 umetnostnih razstav; gmotne težave so ga prisilile, da je 1. 1923, paviljon prodal mestni občini. 2e I. 1907. je izdelat načrt za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani; a šele 1. 1918, se je uresničila prva stopnja načrta z ustanovitvijo društva „Narodna galerija", L. 1904. je v zvezi s svojimi prijatelji ustanovil prvo slov. društvo likovnih umetnikov „Sava". Priredil je razstavo slovenskih impresionistov na Dunaju pri Miethkeju (1904} in v Beogradu. L. 1906, se je preselil v Ljubljano, kjer je s Slemenom ustanovil slikarsko šolo, ki jo je vodil do l- 1914. Tri značilne Stopnje kaže njegov razvoj: 1) stil naturalističnega impresionizma: 2) stil realističnega impresionizma; J) stil barvnega ekspresionizma, ki teži za barvno interpretacijo duhovnega značaja naslikane stvari; odtod ponavljanje iste snovi v raznih barvnih sestavah, ki predstavljajo prav toliko raznih čustvenih interpretacij. Značilno je, da slika pogosto po spominu na podlagi ätudij, fiksiranih
preti naravo. Sintezo teh stremljenj kaže „Gorenjska pokrajina" (1937), Višek njegovega umetniškega napora je ciklus stropnih slik v veži mestne hiše na Aliacljevi cesti (iz L 1927—28.), — Prim. SBL. — Thieme-Becker, Allg. Lex. ti. bild. Künstler I H, 350—1. — Iz. Cankar, Obiski 43—59. — Jakopičev jubilejni zbornik, Ljub Ijana 1929. — A. Podbevšek, Jakopič; Ljubljana 1941. — R, Ložar, Študija o Jakopiču DS 42, 171— 6. — F. Sleie, Jakopič Šestdeset-letnik, DS 42. 29—3 1. — A. Gaber, R. Jakopič 2iS 5, 449—453. — R. Ložar, R, J. 60-letni.k, Ilustracija. I., 82—S4. — JuŠ Kozak, V ateljeju LZ 59, 137—139. — K. Dobida, Večer z Jakopičem, Mladika 10, 133—8. — A. PodbevŠek, Neznani Jakopič MP, S, 106— lil, — Življenje in delo R. J. MP. 10, 137-14G. — R. Jakopiču LZ 49, 259-263. — St. Mikuž, R. J. DS SI, 272—3. — M. Maleä, Pogovor 7. R. J. LZ 47, 65—73. — VI. Levstik, Zasebna risarska Sola R. Jakopiča in M. Slemena. LZ 27 (1907), 574—5. — R. Ložar, Mojstri slov. impresionizma. Umetnost 6. 172—4. — P. N, - klub Beograd—Zagreb—Ljubljana 1932. {Beograd) 1033, 24,
DELA
Stike
Spomini, — Deklica s JtTono. — Zima. — Mešane cvetlice. — Križarska cerkev v jeseni. — Portret gospe Levarjeve (last Narodne galerije v Ljubljani). — Katastrofa. — Krizanteme. — Tulpe. — Sipina (last pokrajinske uprave). — Marku) 1, 8 (last ministrstva prosvete v Beogradu); Eva (last mastne občine Beograd); Pod brezami (last bivšega kralja Petra L); te tri slike so med vojno 1914—18 izginile. — Breze. — Sejalec (last muzeja knez.a Pavla v Beogradu), — Šivajoča deklica (last mod. galerije v Zagrebu), — Križarska cerkev po zimi (last muzeja v Spalalo). — Deklica pri delu {last mod. galerije v Pragi). — V modri sobi. — Teloh. — Sestrici. — Speča deklica. — Gloksitiije, — Pomlad, — Selitev, — Kristus tolažnik. — Sava. — Gradba. — Za Rožnikom. — Med gabri. — Krakovski vrtovi. — Neznanka (lasi dr. F, VVindischerja). — Sava pri Mednu. — Pod brezami. — Orači (v Zbornici TOI). — Stropna slikarija v veži mestne hiše na Ahacljevi cesti; Sest skupin, miselno povezanih: Brezdomci; Selitev; Gradba; Domačija; Delo; Družina; slikanja obsega nad 100 mi. — Kristus tolaži ponesrečence (v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani). — Delavska konferenca (tovarna g. Bunača), Portret ge. Kansky, ge. Levarjeve, ge. Medvedove; študija ga. Riškova (predstavnika ruske cerkve v Pragi; original je izginil, študija pa je v Na-
rodili galsriji v Ljubljani. — Kompozicije v prosti naravi; Grabljlce; Spo-mladno delo na vrtovih na Mirju; Delo na Mirju; Kopajoče se deklice; Počivajoči kosci: Kopajoči se otroci; Bajka; Za gospodarja,
Seznam Jakopičevih del imata Katalog retrospektivne ra/.stave R. Jakopina I. 1929. in A. Podbevšck. Jakopič (Ljubljana), 1941, str. BO—130-
Ra«tavc; v Ljubljani I. 1900-, 1902. in od I, 1908. dalje večkat s klubom Sava; Beograd 1904, 1912, 1924 in 1936: Dunaj 1904; London 1905; Sofija 1906; Trieste 1907: Zagreb 1908; 1929 (kolektivno); Krakov 1908; Varšava 1908; Roma 1911; Pariš 1919; Hodonin 1924; Praga 1927; kolektivne razstave v Ljubljani in Zagrebu 1929,
Zbirke Jakopičevih del: Narodna galerija; Narodni muzej; Visoki ko-misarijat; Mestna občina v Ljubljani; Muzej kneza Pavla v Beogradu: Strossmajerjeva galerija v Zagrebu; Akademija Znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Članki
Veža v mestni hiši na Ahacljevi cesti. DS 42, stT. 31—33.
O umetnosti in življenju. Umetnost 6, 161—2.
Razmere slovenske umetnosti (načrt za ustanovitev stov. umetnostne galerije v Ljubljani). LZ 1907, 444—446; 509 -511.
Mi vstajamo, LZ 1907, 680—82,
Umetnostni paviljon v Ljubljani. LZ 1908, 508—509,
Slovenija se klanja J-jubljani, alegorična slika gdč, Ivane Kobilce. LZ 1903, 252—3.
Fran Berneker. Slovan 1903, 191—2.
Štiri nove slike Petra Zmitka. SN 1903, št. 240.
Spomladanska umetnostna razstava. LZ 1911, 355—1.
Ante Gabrov članek „VI. um, razstava v paviljonu R. Jakopiča". DS 1911, 363—67.
V odgovor g. slikarju M. Slemenu. Slov. 1911. it. 217.
Ivan Grohar. Slovan 1914, 111 — 12,
Spomin na mojega mladega tovariša Jakca. Katalog razstave v Jakopičevem pav. Ljubljana 6.—2S. nov, 193&.
Anton Ažbc. Slovan 1903, 105—507.
Fran Tratnik. Naš rod 3, 10—12.
Opomin slovenskemu narodu. LZ 52, 615—19.
Dragi moji tovariši in tovariSice, stari in mladi! Umetnost 2, 137—8.
Pismo. Umetnost 3, 194—5.
Ivan Grohar. LZ 31, 297—8; 648—55,
Napoved spominov. Jakopičev jubilejni zbornik 9—16.
Se nekaj. Ibidem 64—65.
Tovariši in jaz: v knjigi A. Podbevšek, JakopiE XXI—XXVII!.
MATIJA JAMA
Rojen dne 4. januarja lS72 v Ljubljani. Akademiki slikar. Redni Član Akademije je postal dne 7. oktobra 1938,
Gimnazijo je študiral v Ljubljani in v Zagrebu. Po maturi je najprej eno leto študiral na juridični fakulteti univerze v Zagrebu, a L 1892. se je vpisal v Holldsyjevo slikarsko Šolo v Miinehenu. Zimske semestre je redno preživel v Miinchenu, kjer je L 189S—9. Študiral na akademiji pri prof J. Hcrteriehu, obiskoval pa tudi Holl6syjev atoljč in Ažbeiovo družbo. V letih 1900 do 1908. je slikat V Stranski vasi. Volčjem potoku, ob Solli, V Brezju. Samoboru, Vrabiah pri Zagrebu, v Podsusedu. ZdgerjU- PuJkarič selu pri Ogulinu; 1. 190S—9, v Gaddenu pri Mddliiigti, Brunnu ara Steinfeld, Gerasdorfu, Laxenburgu na Nižjem Avstrijskem. L. 1910. se je preselil na Hotandsko (Haag, Amsterdam), odkoder je spet prišel slikat v Durnstein ob Donavi, Stein, Mautern Iti Biedermannsdorf (do f, 1914., ko se vrne v Ljubljano). Od 1915 do 1922 živi v Haagu, od 1922 p;i je običajno v Ljubljani, odkoder hodi slikat ali v okolico, na Rled, Posavje, na Dolenjsko, k PlitviSkim jezerom, v Dalmacijo. Njegova glavna tehnika je oljno slikarstvo, kjer je razvil vso svojo slikarsko nadarjenost in si pridobil imi najbolj doslednega slovenskega impresionista. Z Jakopičem, Groharjem in Slemenom tvori Jama ietvoiko glavnih reprezciltantov slov, impresionizma; edini med njimi je ostal zvesl načelu naturalističnega impresionizma, zato slika največ v prosti naravi in glavni predmet mu je krajina s svojim razpoloženjem, v naravni Svetlobi, zdaj pa zdaj tudi krajina s stavbami, ljudmi in Živalmi. Portret in tihožitje ga zanimata samo kot objektiven izraz slikarske resničnosti. Njegovo delo priča o stalni borbi za izpopolnitev barvne slikarske tehnike. Ker mu je slikanje neposredni izraz doživljanja, vsebuje seznam njegovih del kar dobesedno ilustracijo njegove življenjske poli. Večjo zbirko del ima Narodna galerija V Ljubljani, Muzej kneza Pavla v Beogradu in Strossmayerjeva galerija v Zagrebu, Visoki komisarijat in Mestna občina v Ljubljani. — Prim. J. Regali v knjigi Iz. Cankar, Obiski, 61—78. — F, Šteli
DS- 36, 221—2. — F. Sijanec, M. J. 1872—1942. Slikarjevo življenje in delo ob njegovi sedemdesetletnici. Ljubljana 1942, — F. Me-sesnel, XXVI. razstava v Jakopičevem pav. LZ 43, 462—3. — SBL.
—	St. Mikuž, Razstava M. J, DS. 52, 313—4. — M. J, X sedemdesetletnici, DS. 54, 75. — R. Ložar, Slov. planine v risbi in sliki. Ljubljana 1936. 225—6. — Mojstri slov. impresionizma, Uimelnost 6, 174. — V. Holz, M. J. in njegove slike. LZ 20, 63—J. — Ivan Cankar, Slovan 1903—4. — A. G. Matoš, Savremenik 1910. — Nad. Petrovič, Delo (Beograd) 32, 408. — Nova Evropa 10, 214. — J. Regali, Tygodnik illustrowany (Varšava) 1908. — F. Kuzmany, Kunst für alle (München) 1905. — Thicme-Beckcr, Alig. Lex. d. bild. Künstler IS, 357. — A. Plasschaert, Holl, schilderkunst etc. tot op den tegenwoord. tijd, Amsterdam 1923.
DEILA Slike
Hrvat. — Most Čez Dobro, — Vrbe v snegu. — Vas v zimi. — Diirn-stein. — Most čez Donavo. — Krems. — Wassernaar pri Haagu. — Most na Holandskern. — Beograd s Save. — Ljubljanski Mestni trg v snegu, — Ljubljanski Mestni trg v soncu. — Senklavž. — Ljubljana z Golovca. — Kopalci, — Pomlad. — Krave ob Kolpi. — Perice. — Lan tarejo. — Ra-jarije. — Krave na vodi. — Plitvički slapovi, — Bled. — Krave na paši.
—	Hrastje v megli. — Lastni portret, — Posebna zanimivost je skupina krajin, nastalih na Rašici in v okolici I. 1940—L; tu se ploskoviti moment slikarskega gledanja motiva velikopotezno in dekorativno druži s poenostavljenim, sintetično zgoščenim slikarskim načinom. Označba motiva kakor Gozd, Breze. Krajina, Sadovnjak. Razgled, Se prav posebno podčrtuje prvenstvo slikarske problematike pred upodobljenim predmetom.
Sezname Jamovih del imata kataloga obeh kolektivnih razstav iz I. 1923 in 1942. in katalogi njegovih skoraj vsakoletnih ljubljanskih razstav.
Razstave: v Ljubljani 1900, 1902, od 1908 večkrat, v zadnjem desetletju skoraj vsako leto samostojno v Jakopičevem paviljonu; Dunaj 1904, 1908. 1909: Beograd 1904. 1912, 1924, 1936; London 1905; Sofija 1906: Trieste 1907; Zagreb 190&, 1910, 1931; Krakov 1908; Varäava 1908; Roma 1911; Bled 1911; Haag 1919, 1927; Amsterdam 1932; Paris 1919; Hodonin 1924: Filadelfija 1926; Veneiia (Biennale) 19J8. Kolektivne razstave v Ljubljani 1923 ta 1942.
Članki
Uradnost in kritika. SN 1897, št. 90, 91, 96, 97, 99, 100, 108, Pregled grške in sicilijske literature; pri ti Mainovi izdaji je M. Jama sodeloval.
Slovenski slikarji v Monakovem. LZ 1900, 16i—171. O alpviDakjm umtni vitvarnim. Slov. Pfchled 1902. O impresionizmu in kritiki. ZiS 1927. 636 -8; 644—7; 663—6.
4
— 49 —

MILKO KOS
Rojen je dne 12. decembra 1892 v Gorizii. Redni profesor za občno zgodovino srednjega veka in za historične pomožne vede na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademije je postal dne 7. oktobra 1938.
Leta 191!. je po dokončanih gimnazijskih Študijah V Gorizii Študiral na univerzi na Dunaju zgodovino in geografijo; tu je 1. 19lf>. bil promoviran za doktorja filozofije, Od 1. 1915—1917. je bil redni član Instituta für österreichische Geschichtsforschung na dunajski univerzi, kjer jc napravil 20, novembra 1917 državni izpit tega inštituta. Od novembra 1916 do oktobra 1918 je služil v vojski. Od 24. aprila 1919 je bil znanstveni sotrudnik in nato od 27. novembra 1920 asistent na državni (danes univerzitetni) biblioteki v Ljubljani; vmes je s podporo ljubljanske univerze bival od jeseni 1921 eno leto v Studijske namene v Parizu, kjer se je posebno na Ecole de Chartes izpopolnjeval v historičnih pomožnih vedah; nato je svoje študije še izpopolnjeval v Miitichenu. Od R. maja 1924 je bil docent za pomožne historične vede na univerzi v Beogradu, od 3, oktobra 1925 izredni profesor iste stroke na univerzi v Zagrebu, od 10. septembra 1926 izredni profesor za obilno zgodovino srednjega veka in za historične pomožne vede na univerzi v Ljubljani; dne 7. februarja 1934. leta je poslal redni profesor. V akademskem letu 1935 do 1936. je bil dekan filozofske Fakultete v Ljubljani, v letu 1936—37. pa njen prode'kan. Od junija do septembra 1941 je bil prorektor ljubljanske univerze, v akademskih letih 1941 —42. in 1942—43, je njen rektor, Od 1929 je Član izpra-ševalne komisije za pravnozgodovinske državne izpite, od 1935 pa član stalne izpitne komisije za srednješolske ¡profesorske izpite. Je redni ¿lan Znanstvenega društva v Ljubljani (od 1928), dopisni član bivše Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu (od 1937), dopisni član Kralovske češke spolcčnosii nauk v Pragi (od 1937), član Slovanskega instituta v Pragi (od 1936). Od 1934 jc predsednik Muzejskega društva za Slovenijo. — Prim. Na-
rodna enciklupedija SHS, 11, 426; Slovenski biografski leksikon, I. 528; Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosii, ¿v. 5Ü (1938), 107—Ml.
DELA Knjige
Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, peía kinjiga (1201—1246}, uredil Milko Kos, v Ljubljani 1928, založila in ¡¿dala Leonova družba v Ljubljani. 8rl. 58 + 566 strani. (Napisal uvod, sestavit registre in uredil).
Códices aetalis mediae manu seripti qui in Slovenia reperiunttir Fr, Stale iuvante deseripsit M. Kos. Srednjeveški rokopisi v Sloveniji. S sodelovanjem Fr. Stcléta opisal Milko Kos. Založilo Ume t nosi no-zgodovinsko d mit v o v Ljubljani I9JI. 8" 10+ 248 strani.
Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. 1933. Jugoslovanska knjigarna Ljubljana. 8". Strani 256 + 32 listov s slikami + 4 zemljevidi.
Convenio Bagoaiiorum et Carantanorum. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 11. Historični odsek 3. V Ljubljani 1936. 8°. 1Í8 str. + 3 listi s faks ¡mili,
Brilinski spomeniki (skupaj s Franom KamovSem). V Ljubljani. Pri Akademski založbi. 1937. 4". 32 strani + 10 listov faksimilov.
SrednjeveSki urbarji za Slovenijo. Zvezek prvi. Urbarji salzburite nadškofi je. Objavil Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev, knjiga prva. Izdala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani). 1939. Velika 8°. 24 + 168 strani in dva zemljevida.
Razprave, članki
Zcmljiike razmere po SclSki dolini leta 1630. Carniola. 2 (1911), 46 do il, 260 ^286.
Slovenska osebna imena v „Liber confratcrnitatum Seeeoviensis". Časopis za zgodovino in narodopisje, 10 (1913), 3—25.
Opazke h kronološki vrsti triestinskih Škofov v srednjem veku. Cernióla (1916), 161 — 177.
Doneski k zgodovini Estre v srednjem veku. Vjesnik kr. hrvatsko-sla-vonsko-dalmatinskog zemaljskog arkiva, 18 (1916), 1—28.
Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine do srede 13. stoletja s posebnim oz i rom na vlado patriarha Bcrtolda iz rodovinc Andechs. Časopis za zgodovino in narodopisje, 13 (1917), 1—44,
Tolminska gasialdija leta 1377. Carniola. S- (1917), I—15, 147—162.
OdnoSaji mcdjo goriškim grofovima i hrvatskim plemstvom u. srednjem vijtku, Vjcsnik kr. hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog zemaljskog ar-kiva, 19 11917). 232—303,
O nameravani ustanovitvi Stkofije v Gornjem gradu leta 1237. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 1 (1918), 100—108.
La formation historique de; limites linguistiques italo-slovènes. Liou-bliana 1919. 8". 10 strani.
Srbski Brankovimi jn goriški grofje. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2 (1920), 92—97.
Novi doneski k zgodovini turških bojev na Slovenskem. (Ocena in dopolnilo dela: N, Jorga. Notes et extrait; pour servir à l'histoire des croisades au XVc siecle, lVème serie. Vème serie, 1915), — Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2 (1920), IÏ7—120.
Dantejevi sledovi med Jugoslovani, v zborniku „Dante" (Ljubljana 1921), 269—276. Isto v italijanskem prevodu z naslovom „Le tracce di Dante fra gli Jogoslavi" v italijanski izdaji tega zbornika, str. 153—Î60 [G o r i z i a 1921) in v reviji L'Europa orientale, 1921.
St. Germainska mirovna pogodba in naše zahteve v avstrijskih arhivih. Naši zapiski, 13 (1921), 147—149.
Paieografskc in historične študije k freisinškim spomenikom. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 4 (1924), t—37.
Driiške privatno-pravne listine v 13, stoletju. Arhiv za arbanasku starina, jezik, folklor i etnologiju, 2 (1924), 1—10.
Slovanski teksti v kodeksu 95 mestne biblioteke v Toursu, Slavia, 3 (1924), 370—391.
La storia d'Ttalia nella storiografia jugoslava dal I9I9 al 1923. Archi-vlo storico italiano, H2 (1924), 285—291.
Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani. Zbornik za umetnostno zgodovino, 4 (1924), 129-13S, 175—193; 5 (1925), 49—63, 98—104, 161 — 172; 6 (1926), 42—47, S9—104, 156—168, 224 -233.
Ljubljanski rokopis Lathcenove „Ecloga de moralibus Job". Razprave Znanstvenega druilva ža humanistične vede, 2 (1925), 289—302.
Fragment jednog dubrovačkog obituarija XIII veka. Priloži za književnost, jezik, ¡storiju i folklor, 4 (1925), 193—209.
Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Zbornik za umetnostno zgodovino, 7 (1927), 142—153, 8 (1928), 38^48, 86—94, 9 (1929), 11—45.
Dubrovačko-sTpski ugovori do sredine 13-og veka. Glas srpske kraljevske akademije, 123 knjiga (1927), 1—65.
Rimana pesem o ustanovitelju JurkloSlra vojvodu Leopoldu VI. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 6 (1927), 230—241.
Istorija Slovenaca, v knjigi „Slovenačka" (Srpska književna zadruga, Kolo 30, bi. 202, sir. 33—35, 1927).
Slovenski zapisi u ru kopi au basi lika cod. graec, 1352 Narodne biblioteke u Parizu. Vjesnik hrvatskog arheološkog dru Št va u Zagrebu, N. S.. 15 (1927), 275—276.
,,Télégraphe Officiel" in njegove izdaje. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 7/8 (1926—1927), 5—12.
K zgodovini kralja Sama in njegove dobe. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 7 (1928), 194—197.
Chreine mons - Krainberg - Kranjska gora, staro ime za Karavanke. Geografski Vcstnik, 4 (1928), 115—US.
O natpisu cara Samuila. Glasnik Skopskog naučnog društva, 5 (1929). 209—213.
O bolgarskem knezu Alcioku in slovenskem knezu Valuku Sišiccv zbornik (Zagreb 19Î9), 251—25».
Postanek in razvoj Kranjske. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, tO (1929), 21—39,
Ueber die byzantinischen Einflüsse in der älteren serbischen Diplomatie — Izvleček v; Deuxième cone lès international des Etudes byzantines. Belgrade 1927, Compte-rendu, Belgrade 1929, 138.
K. postanku slovenske zapadne meje, Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani, 5/6 (1930), 336—375.
Stari irg in sorodna krajevna imena. Geografski Vestnik, S/6 (1929— 1930), 160—173.
La littérature historique yougoslave (la littérature historique Slovène). Bulletin d'information des sciences historiques en Europe Orientale, 3 (1930), ISS—16».
Študija o Istarskom razvodu. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjelnosti, knjiga 240, 1931, 10Ï—203.
Dve listini bana Stcvana Kotromanica za Dubrovnik. Zbornik u slavil Milana Reïetara. 1931, 33—38.
K poročilom Pavla Diakona o Slovencih. Časopis za Zgodovino in narodopisje, 26 (1931), 202—216.
Nove Študije k freisinikim spomenikom. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 8 (1931), 126—146.
Slovenska naselitev na Karoiketn. Geografski Vestnik, 8 (1932), 101 do 142.
K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo, Časopis za zgodovino in narodopisje, 28 (1933), 144-153.
K historii knieiat'a Pribinu a jeho doby. V zborniku „Riša Vel'ko-moravskâ", Praha 1933, str, 53—64,
Slovenska imena mesecev iz dobe okoli 1576, — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 14 (1933), 141 —142.
Pregled slovenske histonografije. Jugoslovanski i stori ski časopis, S (1935), S—21.
Pcriodizacija jugoslovenske bto rije. A, Slovenska zgodovina, Jugo-slovenski istoriski časopis, 1 (1935), 31J—322,
Panonska krajina od naselitve Slovencev do prihoda Madîarov. V zborniku „Slovenska Krajina", Beltinci 1935, str, 16 20.
O Fojničkom grbovniku i ostalim jugoslavensfcim heraldičkim zbor-nicima. Franjevački Vijesnïk, 42 (1935), 353—356,
Historični razvoj slovenskih narodnosmih meja. V zborniku „Naši obmejni problemi", Ljubljana !936, str, 4—1 I.
Die Byzantinisierung der serbisehen Herrscherurkunde. — Izvleček v: Actes du lV-e Congrès international des éludés byzantines (Bulletin de l'Institut archéologique bulgare, tome 10, 1935. B0).
Iz metliškega mestnega arhiva. Etnolog, 10—11 (1937—1939), 25—49.
K postanku urbarjev iz I. 1309 in I. 1322 za salzburško posest v Po-savju. Časopis za zgodovino in narodopisje, 32 (1937), 53—61.
Topografija starejše stiske posesti, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, IS (1937), 38—53.
Chronicon rhythmicum Sitiiccnse. Scriptorcs rerum Hungaricarum, 2. 599—609. Budapestini 1938.
Odlomki stiškega nekrologija iz 15. stoletja. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 19 (1938), 63—69.
Vlahi in vlaška imena med Slovenci. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 20 (1939), 226—235,
Neznana listina o gorenjskih lastniških cerkvicah 12. stoletja (skupaj Z J. 2onlarjcra), Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 20 (1939), 236—243.
Salzburško posestvo Cesta na Kranjskem. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 21 (1940), 66—73.
Stanje in naloge slovenske kolonizaeijske zgodovine. Časopis za zgodovino in narodopisje, 35 (1940), 26—32.
„Tri velike zmote" o Cirilu, Metodu in Koclju. — Glasnik Muzejskega druitva za Slovenijo, 22 (1941), 68—70.
Slovenske prisege loških in blejskih kmetov iz prve polovice 17, stoletja, — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22 (1941), 71—74.
Gradišče in Giadcc v slovenskem srednjem veku, — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22 (1941), 116—124,
Ocene, poročita, vesli
K. Kadlec, Moäicnicky statut, Rozpravy češke akademie, Ifida 1, čfslo 53, 1914. (Poročilo), Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2 (1920), 134,
A. Gnirs, Das Görzer Statuibuch. Wien 1916, (Poroiilo). Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. 2 (1920). Ii4—135.
J. Strnadi. Die freien Leute dur alten Ricclmark. Wenden- und Bajuwaren-Siedlung. Archiv für österreichische Geschichte. 104 (1915), 2(17— 086. (Poroiilo), Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovinio, 2 (1920), 297—298.
Slovenska historična bibliografija za leto 1919, in prvo polovico leta 1920, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2 (1920), 309 do 314.
A, Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, Ljubljana 1919, II. del. Ljubljana 1920. (Ocena), Ljubljanski Zvon, 40 [1920), 52—53, 500—501.
V. Popovič, Istorija Jugoslovena. I. sveska, Sarajevo 1920. (Ocena). Ljubljanski Zvon, 40 (1920), 247—249.
F. SiSič, Jadransko pitanje na konfereneiji mira u Parizu. Zagreb 1920. (Poročilo), — Dokumenti o jadranskem vpraSanju, V Ljubljani 1920. — Ljubljanski Zvon, 40 (1920), 634—(53?.
H, PirchegBer, Geschichte der Steiermark, l, 192(1. (Poročilo), — Naši zapiski, 13 (1921), 95—9fi.
F. Siiič, Dokumenti o postanku kraljevine Srba, Hrvata i S ki vena ca 1914—1919, Zagreb 1920, (Poročilo), — Ljubljanski Zvon, 41 (1921), 60 do 61.
A, V, Solovjev, Odabrani spomenici srpskog prava (od XII do kraja XV veka), Beograd 1926. (Ocena). — Priloži za književnost, jezik, isto-riju i folklor, 6 (1926), 142—146.
A. V, Solovjev. Odabrani spomenici srpskog prava (od XII do kraja XV veka). Beograd 1926. (PoroCilo). — Cas, 20 (1926), 260—261,
Francesco Babudri, Nuovo sillabo cronologico de i veseovi di Trieste, Archeografo Trlestino, III serie, 37 (1921), 157—243. — Miroslav Premrou, Serie documentaia dei veseovi triestini nei secoli XV. sino XVIII. Archeografo Triestino, III seric, 2V. 38, 39 in 4L (Poročilo), -Glasnik Muzejskega druitva za Slovenijo, 7/8 (1926- 1927), 62—63.
Gruber-Spintič, Po vi jest Istre, Zagreb 1924. — B. Benussi, L'lstria nei suol cfue millenni di storia, Trieste 1924. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 7/8 (1926—1927), 61—62.
J, Nagy, Tradicija ¡sprava iz doba hrvatske narodne dinastije izdanih u korist zadarskog samostana sv. Krievana. Zbornik kralja Tomblava.
Zagreb 192?. (Ocena). — Priloži za književnost, jezik, iltoriju i folklor, 7 (1927), 307 —309.
J. Nagy. Monumenta diplomatica 1. Isprave iz iloba hrvatske narodni; dinastije. Zagreb 1925. (Ocena). — Slarohrvatska Prosvjeta, nova serija, 1 (1927). 104—106.
J. Bianu, N. CaTtojan: Album de paleografie romäneasc (seriere chi-rilica), Buearesti 1926. (Poročilo). — Slavia, 7 (1928—29), 671—672,
E. Klebel, Zur Geschichte der Pfarren und Kirchen Kärntens. Ca-Tinthia I, 116 (1926), 1—63. [Poročilo). — Starohrvatska Pfosvjeta, 2 (192S). 172.
Leo Santifaller, Die Urkunden der Brixner Hochstifts-Archive 845 bis 1295. Innsbruck 1929. (Ocena). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 10 (1929), 65—66.
Jože Rus, Kralji dinastije Svevladičev, najstarejši skupni vladarji Hrvatov in Srbov 454—614. Ljubljana 1931. (Ocena). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 12 (1931), 52—54.
Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, Kuliurno-zgodo-vinski del. Ljubljana 1931. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 12 (1931). 65—66.
Memorie storiehe Forogiuliesi 1924—1929. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega druStva za Slovenijo. 12 (1931). 66.
Hugo Orothe, Die deutsche Sprachinsel Goilschcc in Slowenien, Münster 1931. (Ocena). — Geografski Vestnik, 7 (1931), 175—176.
Otto Düngern, Genealogisches Handbuch zur bairisch-üstcrreichischen Geschichte. I. Lieferung, Graz I9iä. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega d mitva za Slovenijo, 13 (1932), 101—102.
fl, Mendl, O na5ich hisiorickych mapAch. Ceski Časopis historicky, 37 (1931), 574—583. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 13 (1932), 102.
M. Laskaris, Vatopedskata gramota na car Ivan Asčnja II. Sofija 1930. (Ocena). — Glasnik Skopskog naučnog društva, 11 (1932), 263—2f>4.
I. Rus, Kralji dinastije Svcladičev, najstarejši skupni vladarji Hrvatov in Srbov, 454—614. Ljubljana 1931. (Ocena), — Ljubljanski Zvon 52 (1932), 1S3-185.
K. Ginhart. Das Modestusgrab in Maria-Saal, Poseben odtis iz Josef-Slrzygowskl Festschrift. Klagenfurt 1932, (Poročilo), — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 15 (1934), 120.
iiin Stanislav, Duterajšie vyskumy o frizlnskich pamiatkach. Byzan-tinoslavica, 4/2, 1932, 303—334, (Poročilo), ~ Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 15 (1934), 120.
Lj. Hauptmann, Grofovi Viänjcgorski, Rad Jugoslavenske akade-dentije znanosti i umjetnosli, knjiga 250 (f935), 215—239, (Poroiilo). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 16 (1935), 'Ji—92.
Tentor Mate, Latinsko i slavensko pismo. Zagreb 1932. (Ocena), — Jugoslovenski istoriski časopis, 1 (1935), 99—102,
G. Cremoänik, Nekoliko dubrovaikih listina iz XII in X1IL stoleča. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini, 42 (1931), —54. (Poroiilo), — Jugoslovenski istoriski časopis, I {1935), 177—ISO,
Josip Mantuani (28. HI, 1860 — IS. III. 1933). — Jugoslovenski isto-riski iasopis, 1 (193S), 273,
A, V, Solovjev. Postanek ilirske heraldike i porodica Ohmučevič. Glasnik Skopskog nauinog druätva, knjiga 12 (1933), 79—125. (Poroiilo). — Jugoslovenski istoriski časopis, ) (1935), 594- 59(>.
Janez Ev. Krek, V delu. Tvürcove däjin. Ctyfi tisicileti svätovyeh dčjin v obrazech dob a osobnosti. Paty dil. Čast. 2. Praha 1936, Str. IS2 do 190,
Archivutn coronae regni Bohemiae. Tomus I. Faseiculus 1. Opera Vonceslai Hruhy. Pragae 1935, (Poroiilo). Glasnik Muzejskega dru£tva za Slovenijo, 17 (1936), 154—155.
Burgenland-Weslungarn. Handbuch des Grenz- und Auslanddeutsch-Lums, Band L Str. 659—746, (Ocena). — Časopis za zgodovino in narodopisje, 31 (1936). 90—91.
M. Lascaris, Actes serbes de Vatopčdi. Lnrait des Byzantinoslavica, 6, Praguc 1535, (Ocena), — Jugoslovenski istoriski časopis, 2 (1936), 149—15L
Fran Kovaiii — sedemdesetletnik. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, IS (1937), 60—61.
G. Cremoänik. Nova istorijska grada iz Dubrovnika. Novitates musei Sarajevoensis, No. 10. Sarajevo 1933. — A. Solovjev, Nepoznat ugovor Dubrovnika s arbanskim vladarom iz poietka XM1. veka. Arhiv za pravne i druitvene nauke, knjiga 27 (1933), 292—298, — A, V. Solovjev. Eine Urkunde des panhypersebastos Demetrius, me g as archon von. Albanien. Byzantinische Zeitschrift, 34 (1934), 304—310, (Ocena). — Jugoslovenski istoriski Casupis, 3 (1937), 444—446.
Lj, Hauptmann, Grofovi VišnjegorskU Rad Jugoslavenske akademije, knjiga 250 (1935), 215—239, — Hema i Svetopwk. Rad Jugoslavenske akademije, knjiga 255 (1936), 221—246, (Poročilo), — Jugoslovenski istoriski Časopis, 3 (1937), 466—467,
K- Sallinger, Der jnneröslerreichisehe Hofkriegsrat und die Belagerung von Bihai im Jahre 1697. Zeitschrift des Historischen Vereines f£lr Steiermark, 27 (1933), 165—190. (Poroiilo). — Jugoslovenski istoriski iasopis, 3 <1937), 4fi 7—466.
J. Zontar, Hauptprobleme der jugoslavisehert Sozial- und Wirtschaftsgeschichte. Vicrtcljahrschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, 27 (1934), 347—373. (Poročilo). — Jugoslovanski istoriski časopis, 3 [1937), 478—479.
B. Seuffert, Drei Register aus den Jahren 1473—1519. Innsbruck 1934-(Poročilo). — Narodna Starina, 33 (1937), 104—105.
Inventars österreichischer staatlicher Archive. V. Inventare des Wiener Haus-, Hof- und Staatsarchivs. 6, Wien 1938. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 19 (1938), 77—79.
Franc Crrivec, Žitja Konstantina i Metodija. Celje 1936. (Poročilo). — Jugoslovenski istoriski časopis, 4 (1938), 132—133.
Josip Türk, O pučetkib ljubljanske Škofije [popravki in dostavki). (Poročilo). — Časopis za zgodovino in narodopisje, 32 (1937), 75—lil. — Jugoslovanski istoriski časopis, 4 (1938), 138—139,
t Fran Kovačič (25. HI. 1867 — 19. lil. 1939). — Jugoslovenski istoriski časopis, 5 (1939). 336—388.
Alois Lang, Die Salzburger Lehen in Steiermark bis 1520. Graz 1937. 1939- (Ocena), — Časopis za zgodovino in narodopisje, 35 (1940), 86—87.
Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljublj ana. — Zgodovina v Krajevnem leksikonu Uravske banovine. (Ocena), — Geografski Vestnik, 16 (1940), 131—1Î3.
Ernst Klebe!. Langobarden, Bajuwaren, Slawen. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, 69 (1939), 41 —116. (Ocena), — Glasnik Muzejskega društva za S'ovenijo, 21 (1940), 129.
Dorothea Ose h in s ky, Die Urbare des Bischofs van BrixCn im 13. und 14. Jahrhundert. Breslau 1938. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega druSlVa za Slovenijo, 21 (1940), 131.
L. Santifaller - H. Appell, Die Urkunden der Brixner Hochstiftsarchive 1295—1336. 1. Teil. 1. Lieferung. 1940. (Poročilo). Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 21 (1940), 131—132.
R, Schwanke, Beiträge zum Urkundenwesen der Grafen von Cilii (1341 —1456). Mitteilungen des Oestereichischen Instituts für Geschichtsforschung, XIV, Ergänzungsband (1939), 411—422, (Poročilo), — Glasnik Muzejskega druîtva za Slovenijo, 21 (1940). 132.
L. Santifaller - H. Appell, Die Urkunden der Brïnner Hochsliftsarchive 1295 —1336, I. Teil, 2. Lieferung. 1941. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega druStva za Slovenijo, 22 (1941), S5.
Regesti e document i relativi alle famtglie di Duino e di Walsec. Fiume, 15/16 (1937—1938), 3—130. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22 (194'lj, SS—86.
P, S, Leicht, Note sulTeeonomia friulana al principio del secolo XIII. Estrallo dall'Archivio „ViUorio Sciatoja" per le consuctudini giuridiche
agrafie. Vol, Vil. Pase. 1—2, 1940. (Poročilo). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22 (1941), 148,
Slovenski biografski leksikon: članka Abraham in Kos Franc. Narodna enciklopedija srpsko - hrvaUko - slovenačka (izdaja v latinici), — 1. knjiga: Andechs - Meran, Apih Josip, Arhivi u Slovenačkoj, Arhivi u Auslriji, Bach Alexander, Besednjak Engelbert, Blciweis vitez Trsteniški Janez, Bohoričiea, Borut, Brejc Janko, Celjska kronika. Celjski grofi. Čedad, Deschmann Kari, Dimitz Augnsi, Dopsch Alfons, Ehrlich Lambcrt, Gabršček Andrej, Gibovi Ilirije i Slovenačke, — kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, — kraljevskog dvora, — Srbije, Gregorčič Anion, Grjvec Fran jo, Gruden Josip. — II. knjiga: Kaspret Anion, Kohlar Anton, Kocel, Kociančič Štefan, Komatar Franc, Kos Franc, Kovačič Fran, Leveč Vladimir, Lončar Dragotin, Majska deklaracija. Mal Josip, Matjaž kralj, Mclik Anton. — III. knjiga: Orožen Egnacij, Radii Peter Pavel, Ramovi Franc, Razvod iltarski, Richter Franjo Ksavcr, Rutar Simon, — IV. knjiga: Saria Balduin, Slekovec Matej. Steklasa Ivan, Štele Franjo, Stranke političke u Sloveniji, Sumi Franc. Tabori, Univerzilel ljubljanski,. Unrcst Jakob, Valvasor Ivan Weikhard. VerbiE Josip, Vošnjak Bogumi), Vošnjak Josip, VoSnjak Mihael, Vrhovec Ivan, Wi!fan Josip, VVinklcr Andrej, Zore Janez, Žitnik Ignacij, Žižek Ciril,
HrvaLska enciklopedija. 1. knjiga. 1941. — Članka: AkviJejski pa-Iriarhat, Andechs-Meranci,
ANTON LAJOVJC
Rojen dne 20. decembra 1878 na Vačah pri Liliji, Sodni svetnik Vrhovnega sodilča v Ljubljani. Komponist. Redni član Akademije je postal dne 16. maja 1940.
Gimnazijo jc dovršil v Ljubljani t. 189?., nakar se je posvetil pravnemu Študiju na dunajski univerzi. Od I. 1906. službuje v sodni službi, najprej v Litiji, nato v Ljubljani, na Brdu pri Lu-kovici, v Kranju, potem 20pet v Ljubljatii, kjer postane sodnik apelacijskega sodišča. L. 1935. gre v Zagreb kot sodnik kavcijskega sodiSča in od I, 1939. je v Ljubljani pri Vrhovnem sodišču.
V dobi svojega pravnega Študija na Dunaju jc obiskoval tudi dunajski >konservatorij, ki ga je t. 190Z. dovršil z glavnim predmetom iz kompozicije; ob sklepni glasbeni produkciji je konser-vatorijski orkester izvajal njegovo skladbo „Gozdna samota". Z Lajovicem dobi slovenska glasba mesto Čiste umetnosti, se otrese prigodnišiva in koristnosti. Kot odbornik Glasbene Matice in predsednik Filharmonije uspešno podpira razvoj glasbe in ustvarjanje glasbenih prireditev in zavodov,
Del Lajovčevega prizadevanja je odimerjen vprašanjem socialnega in kulturno-politične ga gibanja in ustvarjanja pri Slovencih. — Prim. Slov, biogr. leksiko-n; Lajovčeva čitanka, Ljubljana 1938, 32 + 44.
DELA
Glasbene kompozicije.
Sest pesmi za glas s s premije vanj um klavirja. Op. Glasbena Matica, Ljubljana, 1904. 4", str. 35.
Tri pesmi za en glas s s prem I jeva njem klavirja. Op. 7. Ljubljani, Sehwenljier.	4°, str.
Romanca, Novi Akordi 6 (190(i—07), str. 32.
Veter veje. Novi Akordi 8 (1905—09), str 54.
Mati in dete. Novi Akordi 8, str, 64.
Cveti, cveti, rožica. Ibid, 9. (1909—10), 3.
Zunaj na rahlo sapica piha. Ibid. 10, 191 L, 3,
S
— 65 —
Pesmi samote. Izdalo pevsko društvo „Ljubljanski Zvon". Ljubljana 1920. 4\ 13 si rani.
Mesečina, Nova Muzika II. 1929, 5t. 4.
Devet samospevov. Založba Glasbene Matice, Ljubljana 1931. 41', 26 str.
Večerna. Edicija Glasbene Matice, Ljubljana 1934. 4°. 4 str.
O, ti Življenje. Id. 1934. 4". 5 str.
Pesem. Novi Akordi 3 (1903 — 04), str. 22.
Pesem, Ibid. 7, str, S3.
rešeni mlade čarovnice. Ibid. 4, stT. 17,
Pesem deUice, Ibid. str. 28.
Pesem Primorke. Ibid. 3, str. 58.
Pesem. Ibid. 7, sir. 53.
Pesem nagajivka. Otroške pesmi (zbral Srečko Kumar). Trst. 1924, str. 32.
Sest pesmi za peteroglasen mešan zbor. V zbirki M. Ilubad: 22 meš, in moSkih zborov. Ljubljana 1903, str. 3—12,
Z daljnega je morja... Novi Akordi 9, str. 73.
Dvanajst pesmi za <mo£ki, mešani in ženski zbor. Ljubljana, Glasbena Matica 1920, vel, 8°, L 17 sir,; II. 19 str.
Dete jezdi na kolenu. Nova Muzika II. 1929. št, 1.
Gozdna samota. Glasbena Matica Ljubljana. 1913, 4*1, 10 str, (2. izdaja 1. 1932).
Adagio za veliki orkester; prirejeno za klavir štiriročno v Nov. Akord. I., str. 37,
Sanjarija za klavir 4-roČnu. Novi Akordi 1901—2, str, 21,
Adagio za klavir 4-ročno. Ibid, str. 37.
Pesem jeseni, simfonična liT&ka pesnitev. Glasbena Matica Ljubljana 1940, 56 strani (panitura).
Tri pesmi za glas in klavir. Ljubljana 1942, 12 str.
Capriee za veliki orkester. Glasbena Malica v Ljubljani, 1942, 55 strani (panitura).
Dvanajst skladb je objavljenih v antologiji Lajovčevih del pod naslovom: Lajovčcva čitanka. Zbral in uredit L. M. Skerjane. Glasbena Matica V Ljubljani 1938. str. 1—44.
Članki
Risto Savin, Lepa Vida (ocena). Novi Akordi 1910. 9-10, Pregled ra zvitka slovenske muzike, Nova Evropa 1919, 222—29. Naii umetniki in novo avtorsko pravo. Ljublj. Zvon 1919, 476—80. Misli o umetnostni politiki. Ljublj. Zvon 1926, Si—95. Ali je narodna umetnost lahko socialno škodljiva? Ibid, 1926, 401—9-Zamiitjeni pogledi na naše kulturno življenje. Ibid. 1927, 129—37. Umetnik in tiarod, Kritika II. 33—36.
Misli o vpraSanju izobrazbe nais inteligence. NaSa doba I, 201—8. Umetnostna kultura, društvo in država. Jutro 1932. št. 113,
i4
— 67 -
RAJKO NAHTIGAL
Rojen dne 14. aprila 1877 v Novem mestu. Redni profesor za slovansko filologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademije je postal dne 7, oktobra 1938. S kraljevim ukazom z dne 4. januarja 1939 je bil imenovan za predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in je predsedniške posle vršil do 27. junija 1942.
Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in v Ljubljani, po maturi 1, 1895. je Študiral slovansko filologijo in indoevropsko primerjalno jezikoslovje ter spočetka tudi klasično filologijo na dunajski univerzi. V I. 1898—1900. je bil bibliotekar v seminarju za slovansko filologijo, nakar je napravil doktorat in bil potem dve leti na Studijskem potovanju v Rusiji. V Moskvi je ob ustanovitvi dialektoloSke komisije, ki je bila prideljena Akademiji znanosti v Petrogradu, postal njen član in obenem Je Študiral v moskovskih bibliotekah in aThivih, Ko se je vrnil, je postal l. 1902. najprej učitelj, nato profesor ruskega jezika na C. kr. javnem zavodu Za orientalske jezike na Dunaju, v 1. 1903 - 13. še docent za ruski jezik na eksportni akademiji, in 1911 do 1913 tudi lektor ruskega jezika v seminarju za zgodovino vzhodne Evrope in v slovanskem seminarju na dunajski univerzi. L. 1913, je bil imenovan za izrednega profesorja za slovansko filologijo s posebnim ozirom na slovenski jezik in književnost na univerzi v Gradcu; 1. 1917. je na isti univerzi postal redni profesor za slovansko filologijo in vodja slavističnega seminarja. V 1. 1917. je bil na d i al e k to loškem potovanju v Albaniji. L. 1919. je bil imenovan za rednega profesorja za slovansko filologijo na univerzi v Ljubljani, kjer je ustanovil in vodi institut za slovansko filologijo; več let je kol honorarni profesor predaval tudi o -starocerkvenoslovanskem jeziku in o glagolici na ljubljanski teološki fakulteti. V Studijskem letu 1919—20., 1934—35 je bil dekan fitozofske fakultete, v 1. 192S—9. pa rektor univerze. Deset let (1926—36) je bil predsednik komisije za profesorske izpile. Soustanovitelj in sourednik Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino (1917—28), ustanovitelj Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani (1. 1921.) in njegov predsednik
od 1921 do 1939, predsednik slavističnega društva (1935) ¡n njegov častni član (1937); dopisni član Slovanskega ustava v Pragi (1929), Srbske kraljevske Akademije v Beogradu (1930), bivše Jugosla-Venske akademije znanosti i umjetnOsti v Zagrebu (1931); član Consiglia Nazionale delle Accademie v Roma (1941), Prim. F, Ramovš ČJKZ VI (1927), 242-5; Narodna enciklopedija III, 5 (Zagreb 1928); Godišjijak Srpske kr. akademije 1929, 183—196; Ljeto-pis Jugoslavenske akademije znano&ti i umjelnosti 1930—1, 96—101; SBL II. 188; Slov. Narod 13. IV, S937; Jutro, Slovenec 14. IV. 1937.
DELA
Knjige
Akzentbewegung in der russischen Formen- und Wortbildung, L Substantiva auf Konsonanten. Heidelberg 1922. Carl Winter Universitätsbuchhandlung (Slavica No 7). 8«, i + 300.
SLaroecrkvenosiovanske jtudije. Razprave Znanstvenega društva št, 15. Ljubljani 1936. 8», str. 79.
Slovanski jeziki I. V Ljubljani 1938, mala 8°, 32 + 3J5.
Euchologium Sinaiticum. L del: fotografski posnetki Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1941. 8°, 26 + 212 fot. strani; dodatek Fragmentinn Htorgi&rit sinaiticum {6 fot, strani).
Euchologlum sinaiticum. II. del: tekst s komentarjem, Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1942-XX. 8°, 72 + 423.
Razprave
France Prešeren 13(10—1900; Prcäernov album (Ljub. Zvon 20). 720 do 723.
Ein Beitrag zu den Forschungen über die sogenannte Bfc+>fla rpexij CRiiTnTe.ieit (Gespräch dreier Heiligen). Arch. f. slav. Phil. 23 (1901), 1—95; 24 (1902), 321—408.
H^cKo.ibito ua m Ii t OK l o c-tmaitj jpfl a b ec.Titsa hc k arci napeKeSiiHKa Bt lopBaxcKo-r.iftro jih <jftc Kofi jiniepaTypli. MüCKUa 1005. Tpy/thl CJIaH. komik bccIh III. |—47 stt. (prim. V. Jagič, Entstehungsgesch. d. ksl, Sprache, Berlin 1913, 442—447, 450—1. 463, 465),
Söudclc£ha pri Grammatik der albanesischen Sprache. Dr. Pekmezi. Wien 1903. 3®. IV + 294. Verlag des albanischen Vereines „Dija" (gl. Vorwort IV).
Zusätze und Berichtigungen zu „Ein Beitrag zu den Forschungen über die sogenannte Becbaa Tpexit «BflTHTe.ieii Arch, f, slav. Phil. 26 (1904), 472 do 477.
Fieisingensia, I. V uzmazi — v uzmaztue. CZN 12. (1915), 1—12; — II, Zastopniki prv. slovan. nosnih samoglasnikov v brÜlöskih spomenikih. CZN. (1915), 77—122.
Dodatek k Freisingensia II. CZN 12., 155—156.
Hie Bildung der Possessivpronomina im Albanischen und ihre bisherige falsche Auffassung, Posta e Shqypniis, Shkoder 28 Priil 1917, 3—4.
Die Frage einer einheitlichen albanischen Schriftsprache. Graz 1917. Gedruckt ah Manuskript bei ,,Leykaul". 6 + 29 str,
Doberdö ~ Doberdob (Imenoslovno-dijalekioloäka Študija) Camiola 8, (1917), i63—191.
Važnost latinskega dela brižinskega kodeksa in njegovih pnpiskov za vpTaüanje o postanku in domovini slovenskih odlomkov (Freisingensia III). CJKZ 1 (1918), 1—63.
Koren vend - vond-. CJKZ 2 (1920), 123—126.
Instrumental sing. fem. -Oiy: -oo : -Q (Dodatek h karakteristiki La klasifikaciji slovanskih jezikov). CJKZ 3. (1921), 1—23.
Prisuha — preSuStvo. CJKZ 3. 63—7(1.
Dodatek k razpravi „Instrumental sing. fem. -op:- o." CJKZ 3. 71—72.
Oblike po osnovah na -u- v staroeerkvenoslovanskih spomenikih. Zbornik filoloäkih i lingvistiikih študija A, Beliču (1921), 87—96.
O clbasanskcm pismu in pismenstvu na njem. Arhiv za arbanasku star., jezik i etnologiju I (1923), 160—195.
Doneski k vprašanju o postanku gtagolice. Razprave I (1923), 135 do 178.
P rog rama t line i dr. opazke h Kosovi razpravi o frei s mikih spomenikih. (Dodatek k moji razpravi ,,Freisingensia IIL" — Freisingensia IV.), ClffZ 4 (1924), 171 — 184.
Luk. XV. II—32 v prevodu bratov Anastasija in Spyridona Tsellio (Tsel'o) iz Argyrokastra. AtIi. za arb. star. jez. i etn. II (1924), 89—106,
Starocerkvenoslovanski evhologij. Razprave II (1925), 221—288.
Donesek k zgodovini vprašanja o imenu Hrvat. Etnolog. 10, 383—413.
O imenu panonskoslovanskcga kneza Koclja. Slov. jez. 2,, 1—14.
Prezrta izdaja 1. J. Sreznjcvskega slov. nar. pesmi „Mlade Srede1* in ziljskega reja. Slov. jez. 3., 28—45.
Rekonstrukcija treh stcsl. pesnitev. Razprave L filoi,-filol.-hist. razreda Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 1943 (v tisku).
Stcsl, imperativ s formantom a (e), v ital. prevodu Studi Slavi, Roma (v tisku).
Poročila, ocene
Geschichte der Siavenapostel Konstantinus (Kyrillus) und Methodius. Quellenmassig untersucht und dargestellt von Lic. Leopold Karl Goetz, altkath. Pfarrer in Passau. Gotha 1897. Arch. f. slav. Phil. 20 (1898), 124 do 140. (Ocena).
Dr. O. 'Asboth, Kurze russische Grammatik. Dritte Auflage, Leipzig 1905. Oesterr. Zeitschr. f. das kaufm. Unterrichtswesen I. (1905), 158 do 159. (Ocena).
Dr. Th, v, Kawraysky, Deutsch-russische Handelskorrespondenz. Leipzig 1905. Oesterr. Zeitschr. f. das kaufm, Unterrichtswesen I. (1905). (Qcena). — Id, Das Handelsmuseum Bd. 20 (1905), ÎI6.
L. v. Marnitz, Russisches Elementarbuch, zweite Auflage, Leipzig 1908. Oesterr. Zeitschrift f. das kaufm, Unterrichtswesen IV. (Î908). (Ocena).
A. Ischirkoff, Etude ethnographique sur les Slaves de Macédoine, Paris 1909, Anthropos 1909, S30—832, (Ocena),
A, Lcskien, Grammatik der altbulgarischen (altkirchenslavischen) Sprache, 1909 in A. Leskien. Handbuch der altbuJg. (aksl.) Sprache; Grammatik, Texte, Glossar 1910. Ljub. Zvon 31 (1911). 6U—6Ï4, 668 do 670. (Ocena).
L. v. Marnitz, Russisches Uebungsbuch, zweite Auflage, Leipzig 1911. Oesterr. Handelsschulzeitung 1912, 341. (Ocena).
L, Tolstoj. Drei Tode etc. Mit Akzenten und Kommentar versehen von L. v. Marnitz, Leipzig 1911. Oesterr. Handelsschulzeitung 1912, 395—396. (Ocena),
Oznanilo Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino, Ljubljana 1917. I—VIIL
Vatroslav Jagic 1838—1918, Ljub. Zvon 1918, 724—736.
Matija Murko (O priliki še&tde se tlet niče njegovega rojstva). Ljub. Zvon 1921, 416—424, 477—484.
Meyer K. H., Slavische und indogermanische Intonation. Heidelberg 1920. JuŽnosl, Filolog It (1921), 15S—16S. (Ocena).
t Vatroslav Jagii. Ljub. Zvon 1923, 465—475.
Baudouin de Courtenay. Slov. bijograf. leksikon 27.
Franc Miklošič. Ljub, Zvon 1926, 561—572.
Profesor Matija Murko. Dom in Svet 1935, 139—146 (z opombo na plat.)
Pisma Ivana Prijatelja s Stud. potovanja 1903—4. LZ 1937, 301—13, 420—5, 528—34.
Kopitarjev lastnoročni pripis na Cvetni triodi iz L 1563. — Slov. jez. IV. 173.
Nekaj kratkih pripomb o pomenu, potrebi in nalogah Akademije znanosti v Ljubljani. Na5a največja kulturna naloga, Ljubljana 1927, 9—12.
Seminar za slovansko fitologijo. Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do 1929. 4*. 338—353.
Leksikon Minerva: Bugarski jezik 182; česknslovačkj jezik J4S—6; luiičko-srpski jezik 827; poljski jezik 1097—8; ruski jezik 1226—7; sla-venski jezici 1234—5; starocerkvenoslovetiski jezik 1385.
LEONI D PITAM1C
Rojen 15. decembra 1885 v Postojni. Redni profesor za ustavno pravo in teorijo o državi na pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademije od dne 7. oktobra 1938.
Ljudsko šolo in prve tri gimnazijske razrede dovršil v Gorizii, nadaljne kot gojenec Terezjjanske akademije na Dunaju. Po dovršenih študijah je bil promoviran 1. 1908. za doktorja prava na dunajski univerzi. Državoslovne študije je nadaljeval !. 1909—10. v Heidelbergu, na Dunaju in v Monakovem, z jezikovnimi študijami se je bavil 1, 1919. v Parizu, 1924 v Oxfordu in t 1925. v Cam-bridgeu. Od 1. 1908 do 1913. je služil pri deželni vladi v Ljubljani in pri okrajnih gla.varstv.ih v Krškem, Litiji in Postojni, V letih 1913 do 1918. je bil dodeljen državno pravnemu oddelku predsedstva ministrskega sveta na Dunaju, Koncem novembra I. 1918. ga je Narodna vlada v Ljubljani poklicala v upravno komisijo. Od septembra 1920 naprej je vodil poverjeništvo za notranje zadeve, od decembra 1920 tudi predsedstvo deželne vlade v Ljublja,ni, oboje do srede februarja 1921. Od leta 1929 do ). 1934, je bil izredni poslanik in Op O In o moč eni jugoslovanski minister V Washing-tonu. V i. 1919. je bil član jugoslovanske delegacije pri mirovni konferenci v Parizu, pozneje je bil Član jugoslovanske delegacije pri internacionalni 'komisiji za razmejitev med Avstrijo in Jugoslavijo, v letih 1924., 1927. in 1928. namestnik jugoslovanskega delegata pri letni skupščini Društva narodov. Postavljen je bil tudi za člana stalnega arbitrarnega sodišč» v Haagu.
L, 1915. je bil habilitiran za privatnega docenta za splošno in avstrijsko državno pravo na dunajski univerzi; habilitacijo je razširil L 1918. še na pravno filozofijo. L. 1918. je bil imenovan za izrednega profesorja za Splošno in avstrijsko državno pravo, za upravno vedo in za avstrijsko upravno pravo na univerzi v Crnovicah. L. 1919, je bil imenovan za rednega profesorja na ju-ridični fakulteti ljubljanske univerze, kjer je predaval javnopravne predmete.
Ko je bil 1. 1935. kot poslanik upokojen, je bil i. 1936» postavljen za honorarnega profesorja za grupo javnega prava na ju-ridični fakulteti v Ljubljani, leta 1938. je predaval o obči teoriji o državi na pravni fakulteti univerze v Zagrebu. L. 1938. je bil imenovan za rednega profesorja za ustavno pravo in teorijo o državi na pravni fakulteti univerze v Ljubljani. V letih 1920. in 1940—41. je bil dekan juridične fakultete, 1, 1925—26. pa rektor univerze v Ljubljani.
Glavni predmet njegovega znanstvenega delovanja je ustavo-pravna veda, teorija o državi in — kolikor je v zvezj z njo -pravna filozofija.
Je častni doktor (LLD) katoliške univerze v Washingtonu; častni član filozofske akademije univerze v Georgetownu; častni Član „American Bar Association'4; častni ¿lan društva za pravno filozofijo in sociologijo v Beogradu; član internacionalnega instituta za javno pravo v Parizu; član internacionalne diplomatske akademije v Parizu; član rumunskega instituta za administrativne vede; član ameriškega društva za internacionalno pravo. L. 1928. je poslal dopisni član bivše Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, dalje je član Slovanskega instituta v Pragi in Ma&arykovega sociološkega društva. Komtur reda Sv, Gregorja Velikega.
DELA
Knjige
Das Recht des Abgeordneten auf Diäten, Wien und Leipzig, F. Deu-ticke, 1913. ItiO str.
Die Parlamentarische Mitwirkung bei Staats vetriigcti in Oesterreich, Wien und Leipzig, F. Deuticke. 1915. 148 Str.
Prave in revolucija, Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1920, 23 str,
Drf.ava, izd. Družba sv. Mohorja, 1927. 480 str.
Some Notions of the State and its international Phases, izdano od „School of Foreign Service, Georgetown University", Washington D. C. 1931. ¡1+48 str.
A Treatise on the Stale, J. Fürst Company, Baltimore, Maryland, 1933, 10 + 301 str.
Razprave
Sodelovanje avstrijskega državnega zbora pri mednarodnih pogodbah, Slovenski Pravnik, 30, ] 914, St. S—12.
Denk, ökonomische Voraussetzungen der Rechtswissenschaft, Oesterr. Zeilschr. für üffcntl, Recht, 1917, H. 3,
Narodnost kot pravni pojem, Slovenski Pravnik, 33, 1917, 5—12.
Nove smeri v pravni filozofiji. Zbornik znanstvenih razprav, 1. Založila juridifna fakulteta v Ljubljani, 1921.
Plato, Aristoteles und die reine Rechtslehre, Zeitschr. f, bffentl. Recht, Wien und Leipzig, Ei. 2., Heft S u. 6, 1921,
Ustava in zakon, Slovenski Pravnik, 36, 1922, 1 4.
Kritische Bemerkungen zum Gesel I schafts-, Staats* und Gott es beg ri ff bei Reisen, Zeitschr. f, öffentl. Recht, 3. H, 5, 6. 1923.
Državno in meddržavno pravo pod vidikom enotnega sistema, Zbornik znanstvenih razprav, 2. Ljubljana, 1923.
Kritični pogledi na juridiîno osebo. Zbornik znanstvenih razprav, 4. Ljubljana, 192S,
Pomen človeških in državljanskih pravic. Zbornik znanstvenih razprav, 4. Ljubljana, 1926.
Les déformations du raisonnement, sources d'erreurs dans les théories de l'Etat. Revue internationale de la theorie du droit L. 1926.
Zur Lehre von der richterlichen Funktion, v zbirki „GesellschaftStaat- Recht", Festschrift gewidmet Hans Kelsen, Wien, 1931. [Posneto iz knjige ,.Država" in deloma predelano).
The fundamental rights of man as individual and as citizen; {Proceedings of the seventh annual meeting of the American Catholic Philosophical Association) St. Louis, Missouri, I93L {Ta razprava je v glavnem vsebovana tudi v avtorjevi knjigi ,,A Treatise on the State").
Some Aspects of the Problem of Interpretation, (American Ear Association Journal, October 19J3).
An Analysis of the Notion of Juristic Personality {Notre Dame Lawyer, X. N. 3, 1935); je na angleškem jeziku napisana vsebina ïe omenjene slovenske razprave o juridični osebi.
Interpretation und Worlbcdeulungswandel, Zeitschr. f, öffentliches Recht, S. Heft 1938,
Cista pravna teorija in naravno pravo, zvezek I. razprav pravnega razreda akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1941.
G
— 81 —
Članki
Friderik Neumann „Srednja Evropa", Slovenski Pravnik, i915, it. 12
Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919, Slovenski Pravnik, 34, 1920, št. 1—4.
Liga naroda, Rusi i Jadransko pitanje, Nova Evropa, 1. br. 9, Zagreb, 1921.
O francas k am i englcskom duhu i jeziku. Nova Evropa, 3. br. 7. Zagreb, 1921.
Ustava krilovstvi Srbíi, Ctiorvatii a Slovincii, Časopis pro právní a státni védu, 4., Brno, 1921.
Slovenafki „pioblem", Nova Evropa, knj. 7., 1923.
Razgranifenje države. Nova Evropa, knj. 7.
Naša severna meja, Nova Evropa, knj. 7.
Die Verfassung des Königreiches der Serben, Kroaten und Slowenen, Zeitschr. f. öffentl. Recht, 3., H, l, 2\ 1922.
Zur neuesten Rechtskraftlehre, Zeitschr. f. öffentl. Recht, 4., H, 1, 2; 1924 (povodom knjige prof. Merkla, Die Lehre von der Rechtskraft, 1923).
Sorazmerna ali proporcionalna volitev, Koledar družbe sv. Mohorja, 1924.
Kaj je ustava?. Koledar družbe sv. Mohorja, 1923.
Intelektualna kooperacija pri Društvu Naroda. Nova Evropa, knj-12., 1925.
O ra du dr. Ladislava Poliča na polju medjunaTodnog prava, Mje-sečnik, 53, br. 11, 12, J927.
Pravna podlaga zaščite manjšin, Cas, 23, št, 4, 1928,
Povodom jedne knjige o Paskalu, Srpski Književni Glasnik, 26, br. 6, 1929.
Ustavno-sudika kriza u Sjedinjenim državama Amerike god. 1931, Arhiv za pravne i društvene nauke (u íasl Zivojina M, Periča), knj, 36, br. 1—2, 1938.
Ocene in poročila
Alessandro Bonucei, II fine dello Stat o, Deutsche Literaturzeitung, No. 49, J915.
Franz Weyr, Rahmengesetze, Deutsche Literaturzeitung. No, 21, 1917.
Eine „Juristische Grundlehre" (kritika pod tem naslovom izSie knjige F. Somló) Oesterr. Zeitschr. f. öffent. Recht, 1918, Heft 6,
Enotnost pravne vesoljnosti (kritika knjige A. Verdross-a „Die Einheit de? rechtlichen Weltbildes"), Slovenski Pravnik, 38, St, l, 2, 1324.
Nova teorija o pravnoj moči (ocen;» knjige A. Merk!-a „Die Lehre von der Rechlskraft"), Arhiv za pravne i druätvene nauke, Beograd, knj. 8, bT. 2, 1924,
Spominski govor na ¡talnem zborovanju univerze po pok. univ. prof. dr, Ivanu Zolgerju. Cas. 19 (¡924—5), 244—S.
Lutz Richter, Die Oiganisationsgewalt, Verwaltungsrefcrm und Rechtsstaat, Zentralblatt f. d juristische Praxis, 45, 1927.
Gregor Krek, Grund^üge des Verfassungsrechies des Königreiches der Serben, Kroaten und Slowenen. Zeitschr. f. öffentl. Recht, 6.
Hans Kelsen, Das Problem der Souveränität und die Theorie des Völkerrechts, 2. Aufl, 192S; Der soziologische und der juristische Staatsbegriff, 2, Aufl. 1928. Zeitschr. f. öffentl. Recht, 7„ H. 4, 192S,
Erich Voegelin, Uebcr die Form des amerikanischen Geistes. Zeitschr. f. öffentl. Recht, S.
Francis Deak, The Hungarian-Roumanian Land Disput, Zeitsch. f. off. Recht, 8.
Joseph Müller, Das Friedenswerk der Kirche in den letzten drei Jahrhunderten, Zeitschr. f. öffentl. Recht, 8.
A. Merkl, Allgemeines Verwaltungsrecht, Arhiv za pravne i druätvene nauke, kuj. 16, br. Beograd, 1928.
Alfred Verd ros s. Le fondemem du droit international, Slovenski Pravnik, 1929, St. 1—i.
Hans Kelsen, Keine Rechtslehre, Zeitschr. f. öffentl. Recht, B. 55, H. 3.
Rudolf Laun, Rechi und Sittlichkeit, Zeitschr. f. öffentl, Recht, B. 16, H. 3.
Alfred Verdross, Völkerrecht, Zeitschr, f. ÖffentL Recht, B. 17, H. 5, 1937.
Ivo Krbek, Diskrcciona oejena (das freie Emsessen), Zeitschr. f. öffentL Recht, B. 20, Heft 1, 1940.

JOŽE PLEČNIK
Rojen dne 23. januarja 1872 v Ljubljani. Redni profesor arhitekture na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademije je postal dne 7. oktobra 1938.
Studirai je najprej v Grazu na obrtni Soli, pozneje arhitekturo na umetnostni akademiji na Dunaju pri arhitektu Otonu Wagnerju, v čigar ateljeju je sodeloval pri načrtu za dunajsko mestno železnico, Z „rimsko nagrado" je nadaljeval Študije eno leto v Italiji in Franciji. Do L 1911. je imel lastno delavnico na Dunaju; to leto je pa postal profesor arhitekture na umel. obrtni Soli v Pragi. V L 1912. je bil trikrat soglasno izbran za naslednika O. Wagner ja na stolici za arhitekturo na umetnostni akademiji na Dunaju, ni pa bil od oblasti potrjen. L. 1920. je .postal redni profesor arhitekture na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani. Je uajvernejši učenec O. Wagnerja; „Zacherlhaus" na Dunaju je eno najpomembnejših del wagnerjanske secesionistične arhitekture. V praški dobi razširi svoje obzorje na ljudsko umetnost, v ljubljanski se odlikuje po živahni, iznajdljivi fantaziji, po skrbi za najmanjši detajl ter spoštovanju do rokodelskega značaja izdelka. Število neizvršenih osnutkov, variant, idej in domislic je izredno vehko; razne stroke umetne obrti, posebno pasarstvo, pohištvena obrt, kamnoseštvo in tiskarska grafika so pod njegovim vplivom naravnost oživele. Prim. Kosta Si raj nič, Joiip Plečnik. Zagreb 1920; F. Stelè, J, P. na Hrad-čanih in v Ljubljani, 1930; F. Stelè, Ljubljanski grad — slovenska airûpola, 1932; Pnice prüf. J. P. z let 1901—1922, Styl 3 (8) 1922, 53—76; p. Janäk, J. P, v Praze, Volné Smäry 1932, 114 si.; F. Stelè, Plečnikova Ljubljana, Kronika 6. 227—32; Thieme-Beeker, Allg. Lex. d. bild. Künstler, Leipzig 1933, XXVII, 148; Letopis Matice Srpske 1930; Časopis katolickčho duchovenstva, Praha 65, 393—8; Srpskj knjiž. glasnik 1938; W. Verkade, Der Antrieb ins Vollkommene, Freiburg i. B. 1931, 137, 255 si., 283 iL; Padesât let Stâtni umèleckoprùmyslové Skoly v Praze 18S5—1935, Praga 1935, 5 S—9.
DELA
Dekorativni ureditev Rotundc na Dunaju za razstavo (1897).
Zastava Slov. kTŠč. socialne zveze (1899),
Salon za svetovno Tazstavo v St, Louisu v Sev. Ameriki (1900).
Stanovanjske hiie na Dunaju; pohiitvo na XV. razstavi v Sccesjji na Dunaju (1900—1).
Razstava cerkvene umetnosti v Secesiji (1907).
Vodnjak sv. Karla Boromejskega na Dunaju (skupaj s kiparjem .T. En-gclhardiom; 1908),
Cerkev Sv. Duha v Ottakringu (1910—12),
Oltar v kapeli župne cerkvc v Doblingu (skupaj s P. W. Verkade-jem; 191 J).
Natrti za stavbe, regulacije, knjižne opreme, cerkveni predmeti (v Pragi v L 1911—20).
lnterjerji, vrtna arhitektura in spomenik legionarjcv v letni rezidenci Isl. prczidcnta T. G. Masaryka v Linyh (191S—28).
Dela na Hradčanih: ureditev dvorišč, notranjščine, stopnišč, vrtov (1918—38).
Tabernakel za cerkev na VySehradu v Pragi (1922).
Cerkev Srca Jezusovega v Pragi (1928).
Dom duhovnih vaj pri jezuitih v Ljubljani (1928).
Zastava, ženski kroj in znaki za Orlovska organizacijo v Ljubljani fl 922—8).
Stopnišče in interjerji v zbornici za TOI v Ljubljani (skupaj s F, Toma iičcfli; 1926—7).
Stadion v Ljubljani (1927).
Cerkev v Bogojini v Prekmurju (1923—7).
Veliki oltar v žkipni cerkvi v Martjancih (1925).
Vila Stadion v Ljubljani (1927).
Cerkev sv. Frančiika v SiSki (1926—7),
Regulacijski osnutek, ureditve parkov, trgov, cest, nasadov, mostov in Gradu v Ljubljani (od 1927 dalje).
Palača posojilnice v Celju (1928).
Palača Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani (skupaj z arh. F. Toma-iičem, (192«),
Tromostje v Ljubljani (1931).
Vojni spomenik v Breznici (1931).
Ilirski steber in spomeniki slov, skladateljev v Ljubljani (1929),
Vrt in interjcr v vili PrelovSek v Ljubljani {1931—2).
Frančiškanska cerkev Sv. Aniona v Beogradu (z opremo; 1. 1932).
Kraljeva lovska koča v Kamniški Bistrici; Sverljugovo znamenje na Bledu (1933).
„Peglezen" v Ljubljani (1934).
Načrti in izvedba univerzitetne biblioteke v Ljubljani (1931—40}.
Dozidava cerkve Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v Ljubljani; cerkev nu Barju (do I. 1940).
Frančiškanska cerkev Marije Lurške v Zagrebu (1935).
Načrti in pričete); del kialjeve palače na Bledu (1933—4),
Oltar v kaznilniskj kapeli in „murke" v Begunjah (1938—40).
Žale v Ljubljani (1940).
Tržnice v Ljubljani (1940—41).
Urgulinska gimnazija v Ljubljani (1940—41),
Veliki oltar v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani (1941),
Nagrobni spomeniki in kapelice na pokopališčih v Ljubljani in na Rakeku.
Ideje za preureditev obstoječih stavb: za Sv.Jerneja v Šiški; za to-marsko svetišče na Trsatu; za svetišče z okolico pri Mariji Bistrički na Hrvatskem.
Cerkvene posode, cerkvene svetiljke (na Žalah, v SiSki, pri Sv, Jožefu v Ljubljani, pri Sv. Antonu v Beogradu), tiski, knjižne opreme (prim. Spominska knjiga ljubljanske univerze; Architectura perennis) itd.
V načrtih in modelih je ostalo: svetišče sv. očaka Jožefa za Sarajevo; hram Majke Andenske za Sarajevo; Srce Jezusovo za Osijck; mestni magistrat v Ljubljani,
Publikacije: iz ljubljanske Šole ¿a arhitekturo 1923, — Iz ljubljanske šole za arhitekturo 1925. — Vybčr praci školy pro dekorativni architek-turu v Pr¿Ze 2 roku 1911—1921 (Praha 1927). — Lučine iz Ijublj. šole Za arhitekturo. Praha 1928, — Projekt chramu Srdce Ježišova na Kril. Vi-nohradech, Praha 1928. — Novosti Pražskčho hradu a Lan, Praha 1928, — Dela arhitektov na tehniki univerze v Ljubljani 1929—1937. — Projekt univerzitetne biblioteke ljubljanske, 1933. — Študija franjevačkoga hrama M&jke Božje Lurdske u Zagrebu, Ljubljana 1935. Aedes saneti Joscphi patriarehac, Ljubljana 1935. — Architectura perennis, Ljubljana 1941.
JOSiP PLEMELJ
Rojen dne 11. decembra 1373, na Bledu. Redni profesor matematike na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademije je poslal dne 7. oktobra 1938; v akademskem letu 1942-43 je načelnik matematično-prirodoslovnega razreda,
Po končani klasični gimnaziji je študiral v letih 1894—1898, matematiko m fiziko na univerzi na Dunaju; svoje študije je nadaljeval in izpopolnjeval v Berlinu (1899—1900) in v Göttingenu (1900—1901). L. 1902. je .postal privatni docent za matematiko na dunajski filozofski fakulteti. V svojih dunajskih letih (do 1, 1907.) je služboval pri K. k. österr. Gradmessungsbureau in Wien, pozneje pri K. k. Regionalbureau fiir die internationale naturwissenschaftliche Bibliographie, končno kot asistent v matematičnem za vodu tehniške visoke Sole. L. ¡907, je bil imenovan za izrednega, naslednje leto pa za rednega profesorja matematike na filozofski fakulteti v Črnovicah, kjer je ostal do razsula avsiro-ogrske monarhije, V študijskem letu 1918—19. je bil član vseučiliške komisije pri pokrajinski vladi v Ljubljani in dne 31. avgusta 1919 je imenovan za rednega profesorja matematike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi rektor slovenske univerze v Ljubljani (ätud. leto 1919—1920). Za svoje delo Potcmialtheoretische Untersuchungen je dobtl 1. 1910, v Leipzigu nagrado znanstvene družbe imena kneza Jablonowskega in za svoje študije na matematičnem polju je prejel na svečani seji akademije na Dunaju dne 3t. maja 1912. nagrado Richarda Liebemanna, V 1. 1923. je postal dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, I. 1930. pa dopisni član Srpske kraljevske akademije v Beogradu.
DELA
Ein Satz über verlause h bare Matrizen und seine Anwendung in der Theorie linearer Differentialgleichungen. — Monatshefte für Mathematik und Physik (MMPh,) 12. Wien 1901.
Über Systeme linearer Differentialgleichungen erster Ordnung mit doppeltperiodischen Koetficicntcn. — MMPh. 12. Wien 1901.
Über lineare Differentialgleichungen mit vertausehbarer Basis. — MMPh. 13. Wien 1902.
Über die Anwendung der Fredholmschcn Funktionalglcichung in der Potentialtheorie, — Sitz. Ber. der Kais. Akad. d, Wiss. 2a. Wien 1905.
Zur Theorie deT Fredholnischen Funktionalgleiehung. — MMPh, 15. Wien 1904.
Über lineare Randwertaufgaben der Poteniialtheorie. t. Teil. MMPh. 15. Wien 1904. — II. Teil. MMPh. 16. Wien J907.
Uber einen neuen Exisienibeweis des Riemann'schen Funktionssystems mit gegebener Monodromiegrkippe. — Anzeiger d. Kais. Akad. d-Wiss. ¡3. Wien 1906.
Ein Ergänzungssatz zur Canchyschen Integraldarstellung analytischer Funktionen. — MMPh. 19. Wien 1908.
Riemannsche Funktionsn scharen mit gegebener Monodroiriegruppe, — MMPh. 19. Wien 1908.
Über Schlesinger1! „Beweis" der Existenz Riemannscher Funkiionen-scharen mit gegebener Monodromiegrtippe. — Jahresber. d. deutschen Malhcmatikervereinigung. Leipzig 1909,
Die Unlösbarkeit von + y4 + zs = 0 im Körper Kvs. — MMPh, 23. Wien 1912.
Die SiebenIeilung des Kreises. — MMPh. 23, Wien 1912.
Die Grenzkreisuniforcnisierung analytischer Gebilde, Ibid.
Existenzbeweis der Losung linearer Differentialgleichungen insbesondere an einer Fuchs'schen singutäTen Stelle. — MMPh, 20, Wien 1910.
Potentialtheorelischc Untersuchungen, Preisscbrift gekrönt von der fürst), Jablonowski-schcn Gesellschaft d. Wissenschaften. Teubner. Leipzig 1911.
Sur l'abaissement du degré de lTéquation modulaire. Bulletin des Sciences mathém a tiques, Paris 1923,
ReSitev linéame difercncijaJne enaíbc kol funkeija akcesoriínih paramento v. Raí! Jugoslavenske Akad. znan. i umjetnosti. Zagreb 1923,
O analiliincm raztezanju slifc. Rad JtlgoslaV. Akad. znan. i umjetnosti, Zagreb 1923.
> llifan
i 'f
i
JANKO POLEC
Rojen 19. avgusta 1880. v Kamniku. Redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na juridični fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademije je od 7. oktobra 1938.
Ljudsko šolo je dovršil na Brdu pri Lukovici (zasebno) in v Kamniku, gimnazijske študiji na nižji (slovenski) in od petega razreda dalje na višji, sedaj klasični gimnaziji v Ljubljani (1898).
Vpliv očeta - sodnika mu je vzbudil zgodaj nagnjenje do pravoslovja; zanimanje za narodnokulturna vprašanja in za zgodovino pa sta mu že v zgodnjih letih razvnela učitelj slovenščine na njžjj gimnaziji, ravnatelj Franc Wiesthaler in zgodovinar prof. Josip Starč, s katerim je vso gimnazijo stalno občeval ob počitnicah v Kamniku.
Po dovršenih pravnih študijah na Dunaju (1898—1900) in v Gradcu (do 1902) je bil tukaj I. 1903. promoviran za doktorja prava. Vstopivši julija 1902. v sodno službo pri deželnem sodišču v Ljubljani, je dva semestra 1904/05 nadaljeval zlasti kazenskopravne Študije v seminarju prof. Franca pl. Liszta v Berlinu. Leta 1907. je postal sodnik v Trebnjem, 1. 1908. v Radovljici; bil decembra 1910. prideljen tajništvu vrhovnega sodišča na Dunaju in kmalu dodeljen evidenčni pisarni za enotno judikaturo, od 1. 1912. kot svetniški tajnik. Od 1. 1917. je bil na službovanju v no-vo ustanovljenem .ministrstvu za socialno skrb (mladinski oddelek in oddelek za socialno zavarovanje} na Dunaju In bil imenovan tukaj 1. 1918, za ministrskega tajnika. Od januarja do novembra 1919. je bil re[erent za kazenske stvari pri poverjeni št vu za pravosodje v Ljubljani, odtlej pravni referent pri ravnateljstvu južne železnice, od 1. 1923. državne železnice v Ljubljani.
L, 1907. je bil pozvan za honorarnega profesorja kazenskega prava na vseučilišču v Sofiji, pa poziva iz rodbinskih razlogov ni mogel sprejeti. V letih službovanja na Dunaju je porabil ves svoj prosti Čas za proučevanje domače pravne, zlasti upravne zgodovine v knjižnicah, institutu za avstrijsko zgodovino in posebno v dvor-
7
— 97 —
nem arhivu in arhivu notranjega ministrstva; odslej se je popolnoma posvetil pravnozgodovinski stroki. L. 192Ü. je bil postavljen za honorarnega profesorja zgodovinskega razvoja sedanjega javnega in zasebnega prava, kasneje tudi pravne zgodovine Južnih Slovanov na juridični fakulteti ljubljanske univerze; 1. 1925, je postal redni profesor za to stToko, odnosno po novi univerzitetni uredbi, za Narodno in primerjalno pravno zgodovino, V letih 1930/31 in 1942/43 je bil dekan juridične fakultete.
Poleg vprašanj iz domaČe pravne zgodovine ga zanima zlasti razvoj narodnokultumih ustanov, usobito visokega šolstva in zgodovina pravne ter zgodovinske znanosti in njenih zastopnikov,
DELA Knjige
VseuCiliSki Zbornik, Ljubljana 1902.; S", str- 1—29« in 411—436 (prim.: DS 1902, 373; S 3. VT. 1902).
Mattria.fien zur Lehre von der Rehabilitation. Im Auftrage der Internationalen kriminalistischen Vereinigung gesammelt und herausgegeben von Dr. Ernst Delaquis und Dr. Janko Polec, Berlin 1905, 8fl. str. 497, (Tudi kot priloga k Mitteilungen der Internationalen kriminalistischen Vereinigung, Berlin 1905, zv. 13) (prim.: SP 1905, 171; LZg 21. in 23, IX. 1905; Allg. österr. Gerichts-Zg 1906, 137—140).
Kraljestvo Ilirija, I, del, Ljubljana 1925, 8", str. 338 (prim.: SP 1925 175—181; S 5. jul. 1925.; Prager Presse 15. aug. 1925. Revue des Etudes slavcs 1925-, t, V, 303; Sbornik v£d privnleh a stitnieh, 25, 1925, 216— 220; LZ 1926, 467-469; G MS 7—8, 1926/27, 59—60).
Ljubljansko viäje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, Ljubljana, fol. str. I—229, Poseben odtis iz Zgodovine slovenske univerze v Ljubljani do 1. JP29. (Spomenica ob 10-letnici univerze 1929). (Prim.: SP 1929, 354; Cas, 24, 1929/30, 132—136; S 13. VI11. 1929).
Razprave
Nove kriminalistiine iole — SP 1901, 231—239; 261—272; 294—307.
Grb kraljestva Ilirije — SP 1923, 85—94.
Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18, stoletja — ZZR 6, 1927/28, 116—142.
O retraktni pravici na našem ozemlju — SP 1929, 104—126 (prim,; GMS 14, 1933, 152).
O odpravi nevoljništva na Kranjskem — ZZR 9, 1932/33, 188—207.
Svobodni ki na Kranjskem — GMS 17, 1936, 1—142 (prim.: SP 1937, 9\t CZN 31. 1936, 116—126; Carintia I, 1937, 98, 99; 1939, 334, 335; Südostdeutsche Forschungen 4, 1939, 445—449; Zeitschrift des hjstor, Vereins f. Steiermark 1937, 164; Sbornik vEd prävnich a stätnictl 37, 1937, 47, 48,
Zgodovina „obravnanih" Gorskih bukev in postavitve kletarskega mojstra na Kranjskem — GMS 28, 1937, 87—109 (prim.: Zeitschrift des h i sto r. Vereins f. Steiermark 1938, 166; Dolenc, „Gorske bukve" [19401, str. 27 ti J.
Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja, ZZR 13, 1937, str. 135—214 {prim. GMS 18, 1937, 68 in Carintia I, 1937, 163, 164).
Se enkrat o svobodnikih na Kranjskem — GMS 19, 1938, 70—74.
Paberkl o klavzuli deželne obveze za škodo (Landschadenbund) — GMS 20, 1939, 290—303.
Pripombe kranjske deželne komisije k Martinijevemu osnutku avstr. državljanskega zakonika — ZZR 16, 1940, 205—219 (prim,: GMS 21, 1940, 133),
Članki in življenjepisi
Karol Pleško — SN 25. IV. 1899,
Zur südslawischen Univcrsitälsfrage — Politik (Praga) 13, in 14. XI. 1901.
Slovensko vseučilišče in leto 1848. — SM 22., 23. in 28. XI. 1901.
Vseučilišče in slovenski tabori — SN 30. XI. 1901.
Francoska univerza v Ljubljani — SN 3. XII. 1901,
Se nekoliko črtic o slovenskih pravoslovnih predavanjih v Ljubljani — SN 4., 5., 6. XIL 1901.
Filip Abram — SN 3. IV, 1903,
Triest und Laibach — Politik (Praga) 27. XI. 1904.
(Marian Paulus): International Council of Women. Slovan, 2. 1903/04 , 274—279.
Dr. Vladimir Leveč — Slovan 3, 1904/05, 51—55; 75—80; 10fi—112.
Streifungen auf dem Gebiete der vergleichenden Stralrechtswissen-schaft — LZg 5-, 6., 7., 8, V. 1903.
Die völkerrechtliche Stellung Rosniens und der Herzegowina vor der Annexion. — LZg 13., 14., 15„ 16. X. 1908,
Krain nnd das allgemeine bürgerliche Gesetzbuch, Zur Jahrhundertfeier. — LZg 1. VI. 1911.
Ivan Kavčnik — S 1. X, 1922.
Anton grof Pace — S 6. L 1924,
Fran Regally — S 17. IV. 1924.
7'
— 99 —
Albert Levičnik — S I. J. 1926.
Jernej Andrejka - Livnojradski — S 6. V. 1926.
Dr. Janko Babnik — S 23, XII, 1927.
Požgani dunajski arhivi — O MS 7—8, 1926/27, 54—56.
Prof, Jos, Silo vi i — S S. !X. 1928.
Vogt-advocatus odvclnik — SP 1929, 174, 175.
Spominu Edvarda in Karla Strahla — ZUZ 10, 1930, 45—210.
Pisma Franca Pustavrha in Ivana Franketa Edvardu Strahlu — ZUZ 11, 1931, 50—68.
Ivan OkreiiČ — S P 1932, 58—63.
Anion Randa in Josip Krajnc - SP 1934, 221, 222.
Mihajlu Jasinskemu v spomin — ZZR 12, 1936, I—VI,
Kako je bil določen doktor Anton Bunaventura Jeglič za knezoškofa ljubljanskega — Cas 32, 1937/3B, 324—326.
Slovenski pravni znanstveniki pretekle dobe v tujini — (I. Martin Pegius — II, Jurij Wohinz in Janez Josip Dinzl — [JI. Franc Ks. Jelene
—	IV. Tomai Dolinar — V. Janez Kopač in Josip Skedl — VI. Joief Krajnc — VJJ. Josip Zhishman — V1IL Ivan Zolger — IX. Franc Zi-iek). — „Pol stoletja društva „Pravnik". „Spominska knjiga". 1939, 15!
—	205.
Ob 20 letnici slovenske univerze — Cas 34, 1919/40, 179—135.
Ob 60 letnici Rudolfa Andrejke — S 23- VII, 1940.
Ludovii. Sivic — G MS 22, 1941, 77.
Dr. iur. et dr. h, c. Metod Dolenc — GMS 22. 1941, 135—138.
Dr. h. c. Ivan Hribar — GMS 22, 1941, 138, 159,
Dr. Rado Kušej, Življenjepis in bibliografija — ZZR 18, 19<t2, 1—22.
Dr. Metod Dolenc, Življenjepis in bibliografija — ZZR 18, 1942, 23—95.
V Slovenskem Biografskem Leksikonu članki;
Abrnm Filip, Babnik Janko, BeŽek Rupert, Blasitsch Anton, Dolenc Metod, Dolinar Tomaž, DominkuS Ferdinand, Filipič Ludovik, Geigcr Fran, CiurdtSič Josip, Gertscher Adalberc, Gertscher Anton, Gogola Anton, Gogola Ivan, Gross Fran, Gumplowicz Ludovik, Hozhevar Janez, Hrašovec Franc, Hudo vernik Aleksander, Jelene Franc Ks,, JUstel Alojzij, Kavčič Jakob, Kavčnik Ivan. Knafelj Luka, Kočcvar Franc, Kopač Janez, Krajnc Jožef. Krek Gojmir, Kremi.ar Anton, Kuder Anton, KuSej Rado, Lapajne Stanko, Lapajne Štefan, Lehman F.rnst, Leveč Anton, Leveč Vladimir, Levičnik GaSper, Levičnik rodbina, Lukančii Gabrijel, Luka uči i Gothard, Luschin Andrej, Luschin Arnold, Majaron Danilo, Maklecov Aleksander, Malnerič Martin, Mažgon Anton, Mohorič Fran, Moschč Alfonz, Munda Avgust. Munda Franc, Nabemik Ivan, NejedlL Josip, Ogrin
Fran, Pace Anton, Pajnič Edvard, Papež Franc, Pegan Viadisiav, Pc-gius Martin, PelzhoCfcr Franc Albert, Perizhoffer Karel Seyfried, Periz-hofftr Martin Anton, Pcrizhoffcr Marko Joief.
V Hrvatski Enciklopediji doslej članka: Andrejka Rudolf, Babnik Janko,
Poročila in ocene
Jernej Andrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1904. — Slovan 3, 1904/5, 125—126.
O österreichische Zeitschrift f. Straf recht, — SP 1912, 156.
Festschrift zum 31, deutschen Juristentag 3.-6. Sept. Wien 1912. — SP 1913, 25.
Dr. Ivan Strohal, Statuti primorskih gradova i tipiina. Bibliografski načrt. 1911. — SP 1913, 1S6—188.
Dr. Josef Schön, Das bosnisch-hcrzegow,, österreichische, ungarische u. kroatische Handelsrecht in ihren Verschiedenheiten. 1913, — SP 1913, 253, 254.
Krainz - Pfaff, System des Ösierr, Privatrechtes. I», 1913. — SP 1913, 316.
Dr. Robert Barisch, Das KraflfahrzeuggescU [Automobiihaftpflicht-geset?) 1913. — SP 1914, 92, 93,
Das öffentliche Urkundcnwcsen der europäischen Staaten. — SP I9Î4, 93—94.
Dr. Heinrich Bartsch, Das österr. allg. GrundbuchgeseU in seiner praktischen Anwendung, 1914. — SP 1914, 94.
Dt. Metod Dolenc. Duäanov ïakonik- 1925. — SP 1926, 36—40,
Melitta Pivec - Stele, La vie économique des Provinces Ellyriennes (1809—1813). 1930. — tiMS 12, 1931, 58, 59.
Dr. Augasl Pitreieh, Slovenisch und Deutsch in der frsterr. Justiz. — GMS 12, 1931, 61—64.
Zwitter Franc, Prebivalstvo na Slovenskem od XVdl, stol. do današnjih dni. 1936. — GMS 17, 1936, 152—155.
Theodor Mayer, Die Entstehung des modernen Staates im Mittelalter und die freien Bauern. 1937. — GMS 18, 1937, 151.
tnventare tislerr, staatlicher Archive. — V, tnve.nl arc des Wiener Haus- Hof u. Staatsarchivs. — GMS 19, 193S, 79—SÎ.
Aleksander Solovjev, Predavanja iï isiorije slovenskih prava. 1939. — GMS 22, 1941, S6-S7.
Dr Ivan Pintar, Mediko-kirurSki uEni zavod v Ljubljani, njegov nastanek, razmah in konec, 1939, — GMS 22, 1941, 92—93,
M. Kos, Urbarji salzburSke nadškotije. — Viri za zgodovino Slovencev I. 1939. — GMS 23, 1942, 110, 111.
	
L	
▼ 1	


FRAN RAMOVŠ
Rojen dne 14. septembra LS9G. v Ljubljani. Redni profesor za slovenski jexi!k na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademije je postal dne 7. oktobra 1938.; dne 11. julija I 942. izvoljen za dobo treh let za njenega generalnega sekretarja.
Po maturi (5910) se je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze, po dveh semestrih pa na graiko univerzo, kjer je bil 1914. promoviran za doktorja filozofije (stroka mu je bila slovanska fi-lologija s primerjalno indoevropsko lingvistiko), V 1, 1913. je bil na Studijskem potovanju po Nemčiji in Danskem (Dresden, Berlin, Kjohenhaven, Hamburg, Göttingen, Frankfurt, Tübingen). Od 1. 1915. do konca 19IB. je bil v vojaški službi, Začetkom leta 1918. se je habilitiral za slovansko filologijo na univerzi v G raz H, koncem ist£ga leta pa je postal tajnik vseučiliške komisije pri pokrajinski vladi v Ljubljani. Od 1. 1919, dalje je redni pTofesor za slovenski jezik na univerzi v Ljubljani, kjer je bil v študijskem letu 1926-27. dekan filozofske fakultete, v letu 1934-35. pa rektor univerze. Od 1, 1926. je bil član komisije za izenačenje srbskohrvatskega pravopisa in terminologije pri ministrstvu prosvete, od I. 1938. član glavnega prosvetnega sveta v Beogradu. Kot tajnik Znanstvenega druitva za humanistične vede v Ljubljani je urejal društveno cdicijo „Razprave" (zvez. 1—17), bil je soured-tiik Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino (let. 1—8) in od 1931. dalje je sourednik Južnoslovenskega Fiiologa v Beogradu, V organizacijskem odboru za 3- mednarodni kongres slavistov je vršil službo podpredsednika. V 1. 1921. je postal redni član Znanstvenega društva v Ljubljani, ki mu je poverilo pripravljalna dela za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti V Ljubljani. Izvoljen je bil za dopisnega člana pri Schoo! of SlaivoTtie and East European Studies na univerzi v Londonu (1925), Jugoslavenske akademtje znanosti in umetnosti v Zagrebu (1926), Srpske kraljevske akademije nauka v Beogradu (1929), Slovanskega Ustava v Pragi (1929), Češke kralovske společnosti nauk v Pragi (1935), Poljske akademije
znanosti in umetnosti v Krakovu (1935), — Njegove Študije so posvečene zgodovinskemu 'proučevanju slovenskega jezika, akcen-tologiji in slovenski dialektoiogiji. Njegov delež v „Pravopisu" je orloepija. O njegovem delu gl. Ljetopis Jugoslav. Akademije, Zagreb 1927, 141—3; GodiSnjak Srp. kralj. Akademije, Beograd 1929, 128—135; slovenski dnevniki na dan 14. sept, 1940; F. Bezlaj, Ljub. Zvon 1940; N„ Sodobnost J940, 479^480; Who's Who s. v.
DELA Knjige
Historična gramatika slovenskega jezika, 11 Konzonantizem. Ljubljana. 1924. 8", str. X + 336.
Dialektološka tarta slovenskega jezika. Ljubljana. 1931. 4°. 1—72.
Karta slovenskih narečij, Ljubljana. 1935. Str. I—16.
Historična gramatika slovenskega jezika. VII. Dialekti. Ljubljana. 1935. 8°, sir. XXXII + 206.
Slovenski pravopis. (Priredila A, Breznik in F, Ramovš). Ljubljana. 1935. 8°, str. 1—234. — 2. izdaja 1937. — 3. izdaja 1938.
Kratka zgodovina slovenskega jezika. Ljubljana. 1936, str. VIII + 246.
Briiinski spomeniki. Izdala M. Kos in F. Ramovš. Ljubljana. 1937, Akademska biblioteka, 9. 4®, str. 1—32.
Narodno blago iz Roía. (Zbral J. Saše!, priredi! F, Ramovš). Arhiv za zgod, in narodopisje II (1937), str. 1—124.
Razprave itt (tanki
Slovarski doneski iz Trubarjevih del. — Časopis za zgodovino in narodopisje. 10. 144—151.
Donesek k boju / ali u. — Slovan 12. 126—128.
Neuroi. — Časopis pro mod. fiU 5. 212—215.
Zur slovenisciien Djale-ktforschung. — Arch. f. slav. Phil, 36, 445—460.
Sloveníüehe Studien, — Arch. f. slav, Phil. 37. 123—174; 289—33(5.
t O. Stanislav Skrabce. — Ljub. Zvon 1919, 81—88.
Grosuplje. — Ljubljanski Zvon 1919, 176—182.
Odkod rodbinsko ime slovenskih Kraigherjev? — Ljub, Zvon 1919, 190—191.
Delu revizije za Dalmatinovo biblijo. — Časopis za slov. jezik 1. 113—153.
Sorodstvo ataroindijs-kega sama „Sommer, Halbjahr". ČJKZ (Časopis za slov. jezik) 2 (1920), 63—71.
Donesek k slovenskim starožitnositm. CJKZ 2 (1920J, 98—109, K zgodovini slovanske konjugaeije. (CJK7, 2 (1920), 128—30, Zanimiv primer razvoja prehodnega i, CJKZ 2 (1920), 130—32. Zanimiv koroško-slovcnskl rokopis. CJKZ 2 (1920), 2B2—95. Opazke k slovanskim tvorbam pronominal nega debla quo. CJKZ 2 (1920), 274—6.
Vyjijneine u misto pravldelncho o za Q v slovinitini. CMFL 8 (1920), 1—S.
Die Geschichte des vokalischen I im SSovenischen. Prace lingwist. of. J. B. de Cou rtenay (1921), 44—60.
Izvor slovenske besede „kazen". SP 34 (1920), 230—2. Opazke k nenaglaSenemu e s posebnim ozirom na psi. istčja v slovenskih narečjih. Zbornik A. Beliča. 1921, 17—23.
Razvoj skupin r + i in 3 + r v slovenskem jeziku. JF 2 (1921), 40—9. O slovenskem novoakutiranem n v 0, ft p. JF 2 (1921), 227—39, Slov. Celje. CJKZ 3 (1921—2), 33—4. Csl. desfh — slov. destän. C J KZ 3 (1921—2), 43—S. Slov. res „verum". CJKZ 3 (1921—2), 46—S. Stcil, nijfvPn. — slov. nejoveran. CJKZ 3 (1921—2), 49. Slov. Jež. jezero. CJKZ 3 (1921—2), SO—1. Psi, /lčimh — slov. nesam, nteam. CJKZ 3 (1921—2), 52—J. Slov. ledan „hebdomas" CJKZ 3 (1921—2), 55—7, 153. Slov, viri), vSrij „piscina". CJKZ 3 (1921—2), 5fi—9. Slov. Kobarid — furl. (^avtired — i (al. Caporetlo -— nem. Karfreit. CJKZ 3 (1921—2), 60—2.
Drobnosti iz slovenske gramatike. 1.) Opazke k y, Slavia 1 (1922—3), 27—37; 2.) Konzonanlične asimilacije pred sufiksoma — sko in — iivo; 3.) Refleksi za prvotno zd{ in zgi. Slavia 1 (1922—3), 22S—
Une isoglotic čakavo-kajkaviennc, Revue des ¿tu des slaves 3 (1923), 48—58.
Dcklinaeija slovenskega imena oia, ote za	RD1IV 1 (1923),
402—B.
K poznavanju praslovanske metatonije, Slavia 2 (1923—4), 205—3i. Imperfekt v rezijskem dialektu. CJKZ 4 (1924), 117—9.
Izvor slov. svelniSkcga imena flj, Tilj. T ¡len. T t lih za lat. Egidius. CJKZ 4 (1924), 120—1,
Eine slovenische Form des lnstr. Sing. Fem. ZsIPh 1 (1925), 65—73. Pra slovensko kasegi, „Edling *. RDHV 2 (1925), 303—26, O prvotnih južtioslov. substitucijah za balk.-lat. k, g pred e, i. JF 6 (1926—7), 153—65.
Razvoj psi, e v slovenskih dolgih zlogih. CJKZ 6 (1927), 8—21. O naravi psi. lorr in t er t v prasloveničini. ČJKZ 6 (1927), 22—6. O kajk.-fakavskem prehodu d' v j. CJKZ 6 (1927), 86—90, K razlagam o postanku glagola morati. CJKZ 6 (1927), 265—7. Karakteristika slovenskega narečja v Reziji. CJKZ 7 (1928). 107—21. O jeziku v briiinskih spomenikih. CJKZ 7 (1928), 160—S. Slovensko o iz "h, t>, posebc äc dial. done r za	Slavia 9 (1930—1).
48—56.
Razvoj skupin Vb v vl. v slovenskem jeziku. Rad Jugosi. akad. 243. knj. (1932), 1—22.
Ueber die Stellung des Slovenlschen im Kreise der slavischen Sprachen. Annales Acad, Scient. Fennicae B 27, Helsinki 1932, 218 -38.
Kratka karakteristika slovenskega nareüja na Dolenjskem. Sbornikii Miletiti (1933), 152—63.
O premiku akcenta v tipih zvezda, ¿eitä in inagla v slovenskem jeziku. Lud slowianskl 1 (1934), 48—61.
Poznamka k slovenskyro a juhoslovanskym jazykovym stykom. RiSa Vel komoravska (1935), 441—52.
K razvoju l>jn t> v slovenskem jeziku. Beličcv Zbornik (1937), 339—46, K naglaievanju slovenskih pridevnikov. Slov. jezik 3 (1940), 45—51. Iz pojavov soglasniške sklanje. Slov. jezik 4 (1941), 26—32.
Ocene, poročila
A. Breznik, Izreka v poeziji in prozi. — Nastavni Vjesnik 21. 227 do 229.
F, llešif, Izgovor slovenskega knjižnega jezika, — Nastavni Vjes-nik 21. 766—771.
A, Breznik, Začetna poglavja \2 slovenske srcdnjeSokkc slovnice, — Slovan 13, 94—95.
R. Merkh, Deutsche Ortsnamen in FrianL — Ljubljanski Zvon 1916, 668—670.
R. Nahtigai, Die Frage einer einheitlichen albanischen Schriftsprache. — Ljubljanski Zvon, 1918, 77—79.
S. Skrabec, Jezikoslovni spisi I. — Ljubljanski Zvon 1917, SOI—503.
Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 1. J, — Ljubljanski Zvon, 1918, 368—370.
Fr. Stroh, Die altslavische Besiedlung des oberen Mühlviertels, — Ljubljanski Zvon, 1919, 124—128.
S. Skrabec, Jezikoslovni spisi 1. 3. — Ljubljanski Zvon, 1919, 247-250.
Spisi V. Jagiča v zadnjih detetih letih (skupaj z M. Kešetarjem). — Časopis za slov, jezik. I. 5—II.
Slovenšstika v Jagičevem Archivu für slav. Philologie, — Časopis za slov. jezik, knjii. in zgod, I. 227—233.
J. Gl on ar, Nai jezik, LZ 39 (1919), 568—69.
Die Südgrenze der deutschen Steiermark. LZ 39 (1919), 379—81.
Monimenta Sclavenica,., par M- Pcemrou iti Dr, F. Nachtigall, JuŽno-slovansko-italijansko sporno vpraäanje v luči nekih znanstvenih podatkov, LZ 39 (¡919}, 439 -42.
Izreka trdega /-a v slovenščini pri šolskem pouku (kot razglas pokraj. uprave). Slov, Učitelj, 1922, str. i 18 si.
Jan Baudouin de Courteniy. t? K Z 3 (1921—2), 150—1.
Slovenački jezik, (Bibliografsko-kritični pregled.) JF 3 (1922), 228—97.
S. Skrabec, Jezikoslovni spisi 1, S—4. Slavia 2 (1923—4), IIS—23,
K, Strekelj, Historična slovnica slovenskega jezika. ZsIPh 2 (1925), 310—17,
A. Musič, Glagol mr/ci i morati u slovenskem jeziku. Slavia 4 (1925—6), 142—9.
Slavischer Grundriss, CJKZ 5 (1926), 156—7,
Prof, Rajko Nahtigal, 1877—1927. CJKZ 6 (1927), 242—5.
Dudlebi-Teindles, CJKZ 6 (1927), 252—i.
Opomba k äkoljeloikemu refleksu za e. CJKZ 6 (1927), 253—4.
O postanku slov, dial. sunce. CJKZ 6 (1927), 253—60.
Simon Pireheg&er. Die slavischen Ortsnamen im Miirzgebiet. Slavia 6 (1927—3), 774—86.
Nov rezijanski katekizem. CJKZ 7 (1923), 157-9.
Cirminah-Rotenmann, CJKZ 7 (1928), 63—9.
Slov. dial. Varožl za Varaždin, CJKZ 7 (1928), 169.
Osobenik „inquilinus, advena". CJKZ 7 (1923), 170—1,
SlovenaČki jezik. J F 7 (1928 - 9), 293—304.
F, Schwarz, Zur Chronologie von asi. a > o, JF 7, 246—7.
L. A. Bulahovski, Akcentologičeskije etjudy. JF 7, 250—1.
L, A. BuTahovski, Die Akzent Zurückziehung im SI o ven i sehen. JF 7, 251—2.
S, Pirchegger, Die slavischen Ortsnamen im Mürzgeblei. JF 7, 261, Schwarz, Die Uebernahme des asi. -ika in den Flussnamen Oesterreichs. JF 7, 268.
J. Schnalz, Die -nita- Flussnamen Oesterreichs. JF 7, 268—9. F. lleäiä, Moči i morali u slovenaikom jeziku, JF 7, 294, J. Kctemina, Nekaj o Dulebih na Slovenskem, JF 7, 29L J, Keicmina, Nove dulehske študije. JF 7, 294—5, K. Kniely, Der Name «SchocketJF 7, 296. R. Kolarii, Nosni vokali v prvotni slovenščini. JF 7, 296—7. M- Rešetar, Završetak -u u gen. sg. muJkih j menica u slovenskem jeziku. JF 1, 300.
E. Sievers, Die altslavischcn Verslexte von Kiew und Freising. JF 7, 301.
L, Tesniere, Du traitement i en e en Styrien. JF 7, 302. L. Tesniere, Sur Je systeme casuel du slovene. JF 7, 302, Stanoje Stanojevič. Narodna enciklopedija SHS: biografije slavistov: Baudouin, Nahtigal, Oblak, Strekelj, fskrabec itd,
SlovenaEki jezik. St. Stanojevii, Nar. enciklopedija 4 (1929), 192—208. Slovenački književni jezik. St. Stanojevič, Nar. enciklopedija 4 (1929), 208—9.
Slovenaiki pravopis, St. Stanojevič, Nar. enciklopedija 4 (1929), 209. Slovenaiki jezik (bibliografski, kritični Teferati). JF 9 (1930), 381—5. M, Matecki, Cakawizm z uwzglcdnieniem zjawisk podobnych. Slavia 9 (1930—1), 151—4.
Slovenaiki jezik. 1F U (1931), 31?—20.
I. Grafenau er, Poglavje iz najstarejšega slovenskega pismenstva-JF II (193!), 316—7.
P. Skok, Iz slovenačke toponomastike. JF 11 (1931), 319—20, Zur Entwicklung der Lautgruppen Vb, vii im Slovcnischen. Bulletin internat, de TAcad. Yougosl., Ä (1933), 94—6,
Kako bi se mogla epoha praslovenskog jezika vremenski odrediti. Zbirka odgovora za III. med, kongres slavista (1939), L, 15—17.
Dali etimološki rečnik psi. jezika treba da obuhvati semamiiku stranu reči u istoriskom razvitku. Zbirka odgovora l. (1939), 23.
Obči momenti iz razvoja slovenskega jezika. Govori i predavanja IM. med, kongresa slavista (1939), str. 37—44.
VejaliŠie za naše strokovno besedje in izrazje. Zdravniški vesinik 12 (1940), 45—JI,
T^Tj^CJS
FRANCE STELÈ
Rojen dne 21. februarja 1886 v Tunjicah pri Kamniku, izredni profesor za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademij'c je postal dne 16. maja 1940. V akademskem letu 1942-43 je načelnik filozofsko-fiilološko-hi-storiCnega razreda.
Po gimnazijskih Študijah v Kranju in po enoletnem vojaškem roku je I. 1907. odšel Študirat na dunajsko univerzo sprva slovansko filologijo in zgodovino, a od L 1909. zgodovinske pomožne vede in umetnostno zgodovino (na institutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje). L. 1911. je dovršil študije na tem institutu in si pridobil kvalifikacijo za arhivsko, bibliotečno, muzejsko in spomeniško službo. L. 1912. postane doktor filozofije na podlagi disertacije „Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem". Jeseni 1912 je bil nastavljen kot praktikamt pri centralni komisiji za varstvo spomenikov na Dunaju in naslednjega leta kot eksponirani prak-t [kunt te (komisije prevzeJ funkcije deželnega konservatorija za Kranjsiko z nalogo, da organizira spo mernik o varstveno službo na Kranjskem. Do 1. 1914. je iz Ljubljane v ti funkciji vodil tudi referat za koroške spomenike. L. 1914. do 1919. je preživel v vojski, večji del kot vojni v,jetnik (vjet je bil v Galiciji 15. septembra 1914) v Sibiriji, Citi, Novo Nikolajevsku, Marijinsku, Sejnipalatinsku. Tjumeni, Tari, Omsku, Krasnojariku, Jekateringtt. Vrnil se je 1. 1919. čez Vladivostok, Tihi ocean, San Diego v Kaliforniji, Washington, Brest, Pariz in Švico. Prevzel je takoj službo spomeniškega urada za Slovenijo, ki ga je vodil do L 1937., ko je bil imenovan za profesorja na ljubljanski univerzi. Na mednarodnih kongresih Penklubov v Haagu, Barceloni in v Pragi je zastopal p&nkkibe bivše Jugoslavije; udeležil se je .mednarodnih bizan-tolo&kih kongresov v BukareSti, Beogradu, Sofiji, Atenah in v Romi, dalje dveh raziskovalno znanstvenih potovanj po Sloveniji, Hrvatski in po bavarskem Obdonavju. Kol zastopnik varstva spomenikov se je udeležil mednarodne muzejske konference v Atenah; I. 1936, je postal Clan Mednarodne zveze muzejev. Dalje
8
— 113 —
je sodeloval pri mednarodnem kongresu umetnostnih zgodovinarjev v Parizu in v Švici; 1. 1937. je postal član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino in I. 1939, je bil član predsedstva XV. kongresa v London j. V i. 1935-42. je bil občinski svetnik ljubljanske občine, predsednik mestnega turističnega sveta in odbornik Tiijsko-prometne zveze. Bil je tudi urednik mestne propagandne revije „Kronika slovenskih mest". L. 1921. je .postal honorarni učitelj umetnostne zgodovine na ljubljanski tehnični fakulteti. Je delovni član Hrvatskega arheološkega društva, redni član Znanstvenega druStva za humanistične vede v Ljubljani, častni Član Muzejskega druïtva v Mariboru, Pluju in v Celju. V poročilih je večkrat Uporabljal psevdonime François, FTancesco Farfalla, France Francetov, Frst. — Prim. še Narodna Enciklopedija; P. E. N. — klub Beograd—Ljubljana—Zagreb 1932, Beograd 1933, 27; Slovenec z dne 21. febr. 1936, Jutro z dne 6. julija 1940.
DELA Knjige in brošure
Fr. Te rs e glav in Fr. Stelfe, Sveta Rusija, Ljubljana 1920; 85.
Oris zgodovine umetnosti pri Slovcncih, Ljubljana 1924; S", 176, 68 slik.
France in Tone Kralj. Ljubljana 1925.
Dr. Val. Krisper in Fr. Stelè, Ljubljana, glavno mesto Slovencev v besedi in sliki. Ljubljana 1927. Poleg slovenske Se izdaje v hrvatskem, srbskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. 4", 24 str,
V obrambo rimskega zidu na Mirju v Ljubljani, Ljubljana 1928; 8°, 23,
Politični okraj Kamnik L Sodni okraj Kamnik. Umctnostno-topograf-aki opis. Ljubljana 1929; J02, 230 slik.
Celjski strop. Ljubijana-Celje 1929; 8", 39, 28 slik.
Jože Pleinik na Hradčanih in v Ljubljani. Ljubljana 1930: 20.
Uršulinska cerkev, biser ljubljanske arhitekture. Ljubljana 1930; 9<>, 16.
Milko Kos s sodelovanjem Fr. Stalita, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljana 1931,
Ljubljanski grad — slovenska Akropola, Ljubljana 1932; 4°, 20.
La Slovénie, aperçu de son histoire, sa culture, sa littérature. Ljubljana 1933; S4*, 24.
Narodna galerija. Ljubljana 1933; 28.
Projekt univerzitetne biblioteke ljubljanske. Ljubljana 1933; 4°, 56 strani.
Cerkveno slikarstvo. O njegovih problemih, načelih in zgodovini. Celje 1934; K<\ 212.
Umetnost zapadne Evrope, Oris njenih virov in glavnih dob njenega razvoja. Ljubljana 1935; 8°, 436, 292 siik.
Monumenta anis slovenicae L SrednjeveSko slikarstvo (slovenski in francoski tekst). Ljubljana 1935; 4U, 60, 173 slik. — II. Slikarstvo baroka in romantike (slovenski in francoski tekst). Ljubljana 1938; 4°, 36, 95 slik-
Cerkveno slikarstvo med Slovenci I, Srednji vek. Celje 1937; 8fl, 330.
Slovenske Marije. Celje 194(1; 8**. 3S, 64 slik.
Ptujska gora. Celje 1940; 8°, 131.
Umetnost v Primožu. Ljubljana 1940; 8nf 32, 25 slik,
Ljubljana. Ljubljana 1940. 4". Tri izdaje: I, z obširnim slovenskim besedilom, 4S str., 64'slik; 2, s skrajšanim slovenskim besedilom, 24 str.. 64 slik; 3. s srbohrvatskim, nemškim, francoskim in italijanskim besedilom, 36 str., 64 slik,
Arehitectura perennis. Ljubljana 1941; 4n, 290.
Slovenski lesorez. Ljubljana 1942; 4°, 4, 140 slik.
Razprave, članki
Sp:awa UTti*versytetu sicwienskiego, Swiat stowiariski (Krakov) 1909.
Cerkev sv. Klementa v Rimu in sveta brata Ciril in Metod. Cas 1910. 35—45, 11 1—119, i 77—186,
Najnovejše starokrščanske izkopnine v Ogleju, Cas 191 L 74—87.
Apologija moderne iimetnosti. Cas 1911. 401—415,
Valvasor. Cas 1913, 25—36.
Lepota stare ljubljanske mestne slike. Slovenec 30. maja 1914.
Pas Burgertum und das Stadtbild von Laibacb. Laibacher Zeitung 3. in 4. VI, 1914.
Varstvo spomenikov, DS 1914, 49—56.
Stari kipi na Kranjskem, Ljubitelj krščanske iimetnosti 1914; 45—59.
Umetnostno - zgodovinski izpiski iz arhiva cerkve sv. Petra v Ljubljani. Carniola 1914, I—22 (tudi posebej).
Slikar Johannes de Laybaco. ZUZ 1921; 1—48, 26 slik.
Gotske freske na Jezerskem, ZUZ 1921; 109—137, 15 slik.
Portret Primčeve Julije, DS 1921; 30—33.
Ivan Meitrovič, DS 1921; 152—158.
Historična razstava slikarstva na Slovenskem. Slovenec 13. avg. 1922, Lionardo da Vinci „Zadnja večerja". DS 1922; 223—231. Slovinskč umčnl. Umeleckf Liat. Hodonin 1922 (tudi posebej). K. v. Coldenstein in M. Langus ZUZ It (1922J, p. 21—25. Napake ljubljanskega arhiuJtta. Slovenec 24, XII. 1922. Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem, Jugoslavija 19., 20., 21, in 22. X. 1922.
Umetnost in Slovenci. DS 1923, 182—188, 212—219, 339—245, 287 do 296 (knjižno kot Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih),
Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem, Cas 1923; 6(J—66, Donesek k Layerjevi biografiji I. ZUZ 3; 124—127, Poskus datiranja Langusove Julije. DS 1923; 85—88. Stara Ljubljana. Slovenec 10. VI. 5923. Gotske freske v Bermu v Istriji. ZUZ 3.; 156,
Gotsko slensko slikarstvo na Kranjskem. Buhčev zbornik. Split — Zagreb 1924, 477—491 (tudi posebej).
Umetnost in katoliški shod, 5, katoliški shod v Ljubljani, Ljubljana 1924.
Freske na Kamenem vrhu. DS 1924; 175—178, Pisma iz Romunije 1—4. Slovenec 8., 9., 27 V. in 5. VI. 1924. Leseni stropi v cerkvah. DS 1924; 213—216, 243—248. Ohranimo estetsko lice mestne hiSc, Slovenec 13. L 1925. Slikar Jernej iz Loke. GMD 1924/2J. 24—31.
Bpigrafične drobtine, ZUZ 1925: L Letnica na svodu ladje pri sv. Primožu nad Kamnikom in letnica postanka fresk na Kamenem vrhu; 43 do 47; Stavbar Andrej iz Loke; 3. Andre maller von Ostrog; 47 — 49. Brata Kralja. DS 1925.
Spomeniki starejšega portretnega slikarstva na Slovenskem. ZUZ 1925; 142—161.
Troje uresničenj misticizma v umetnosti. DS 1925; 40—47, Razstava sodobne poljske grafike. Slovence 5, XI t. 1925. Iz state Ljubljane. Slovenec 10. IV. 1925.
Epigrafične drobtine. ZUZ 1926; 147—156: 4. Magister Martinus Petri(ch).
Die bildende Kunst in Slowenien. Morgenblatt (Zagreb), 26. V(. 1926. Slike gotskega krilnega oltarja iz Kranja. ZUZ 1926; 1—24 (tudi posebej).
O arhitekturni umetnosti. DS 1926; 45—47,
Portret. DS 1926, 85—S9.
Iz sibirskih spominov ob rojstvu Jugoslavije. Jlustr. Slovenec 1926; 364.
Groharjeva razstava. Slovenec 27. VI, 1926.
Umetniiko Frekmurje. DS 1926, 244—247.
„Klub mladih" v Ljubljani. Umilecka revue Veraiknn. (Praga) 12. (J926), 33—42.
„Hoika Madona" proizvod slikarja Gianfranccsea da Rimini. ZUZ 1927, 1—19 (tudi posebej).
Ali je ccrkev sv. Frančiška v Šiški tcs premalo katoliška. Cvetje z vrtov sv. Frančiška 1927, 42—49.
Gradivo za prekmursko zgodovino. CZN 1927. I—9.
Slikar Fr. Tratnik, DS 1927; p, 269-272.
O delatnosti Spomeniškog ureda u Slovenačkoj Slannar 1927,
Umetnost preteklih dob v Sloveniji, na Hrvatskem in v Dalmaciji; v knjigi Kraljevina SHS (1927), 54—56,
Arhitektura — poezija, D S 1927, 240—242,
Predkongresna Ljubljana. Ilustr. Slovenec IV. (1923), št. 15, 113 — 120.
Stenske slike v ladji cerkve na Vrzdencu. Vjesnik Hrv. Arheološkcg društva 1928; p. 117—147 (tudi posebej).
Ljubljanske muzejske razmere in akcija za Narodno galerijo. Slovenec I. I. 1928.
V obrambo rimskega zidu na Mirju, Slovence 20. in 21, VI. 1928 [tudi posebej).
Najdbe v bivšem dominikanskem samo&lanu v Ptuju. CZN 1928, 185 do 191.
Valvasorjev krog in njegovo grafično delo. L GMD 192S, 5—50, 16 slik (tudi posebej).
Osnovna načela varstva spomenikov. CZN 1928, 179—185 (tudi posebej),
Valvasorjeva Ljubljana. GMD 1928. 70—98, 31 slik (tudi posebej).
La Vierge protčctrice ži G raz. Byzajition IV. Lifcge, 1927/8, 349—362 (t ti d i posebej).
J. Plečnik na Hradčanih, DS 1929. 273—279 (ludi posebej).
Problem slovenske ljudske knjižne družbe. Cas 1929/30, 254—265.
Pot ruske ikone v svet. DS 1929, 299—304.
Varstvo spomenikov, CZN 1929, 99—104.
R. Jakopič Šestdesetletnik. DS 1929, 29—31.
Vplivi mojstra ES v slovenskih freskah 2. polovice XV. stoletja. £i-štecv zbornik, Zagreb 1929; p. 267—274 (tudi posebej).
Freske v cerkvi sv. Duha na Celovniku, CZN 1930; p. S9—98 (tudi posebej).
Slikar H. O. Pruschek-Perušek. DS 1930; p. 211—215. Slikani svodovi gotskih prczbiterija u Slovenačkoj. Starinar 1928/1930, 70—87, 29 slik (tudi posebej).
Donesek k spominom na Prešerna D S 1930, 308—309. Slikar Matej Sterneu 60 letnik. Slovenec 18. IX. 1930, Uriullnska cerkev, biser ljubljanske arhitekture. Slovenec 19. IV. 1930 (tudi posebej).
Sodobna cerkvena umetnost. DS 1930, 153—156. Po naSih podružnicah. Ilustrirani Slovenec 26. X. 1930. Etične in kulturne vrednote slovanstva, Poročilo o II. kongresu slovanskih katol. akademikov v Ljubljani 1931,
Predpotresna Ljubljana. Ilustrirani Slovenec VIL (1931), 271—274. Vojni spomenik na Breznici. Mladika 1931, 409—414. Umetnostni spomeniki v Kamniškem okraju. Slovenec 7, VI. 1931. Likovna umetnost v Sloveniji. Vodnik po zbirkah ljubljanskega muzeja I, 1931,
Karakteristika poljske umetnosti. DS 1931, 165—167. Umetnost severovzhodne Slovenije. Ilustracija 1931. 152—154. Luigi Kasimir, Ilustracija 1931. 395—396. Gradbeni Tazvoj Ljubljane. Ilustracija 193i. 290—292, Akrnpolis. Ilustracija 1931. 8—10.
Umetnost v razvoju Ljubljane. Domači prijatelj 1931. 233—238. Spomeniški urad. Vodnik po zbiikah ljubljanskega muzeja T. 1931. Poljska mesta. Slovenec 13. V, 1931, Ljubljanski rotovž. Slovenec 10. X. 1931. Dr. Stanko Vurnik. ZUZ XI., 93—96.
Stenske slike v minoritski cerkvi v Ptuju. ZUZ 1931; p. I—30 (tudi posebej).
Načela varstva spomenikov. ZUZ 11. (1931). 74—64. Strahlova oporoka in na£e ustanove, ZUZ H, (1931). 68—74. Sodobne Atene. Slovenec 10, L 1932,
Sen ob Adriji. Na stolpu sv. Marka (Genezis). Slovenec 24. XII. 1932. Jože Gorjup — cerkven slikaT. DS 1932, 69—72. Načrt za univerzitetno knjižnico v Ljubljani. DS 1932, 169—174 (tudi posebej).
Slikarstvo kod Slovenaca. Hrvatska revija 1932, 497—502, 537—543, 24 slik (tudi posebej).
Triptih o BudapeSti. Slovenec 30., 31. VIII., I. IX. 1932. Kje smo s cerkvenim slikarstvom? Mladika 1932 (izpopolnjeno tudi v knjigi).
Narodna galerija, DS 1933, 281—286.
Hram slave pri sv. Krištofu DS 1933, M—71 (tudi posebej). Umetnostna zgodovina v Ptuju. CZN 1933, 237—241, Na£a Narodna galerija. Slovenec 22. VI. 1933.
K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptuju, CZN 1933, 161—189, 32 slik (tudi posebej).
tiin FreskenTund in der Minoritenkirche in Ptuj, Die Denkmalpflege VI. Dunaj—Berlin 1933; p. 224—228,
i os. Mantnani. Etnolog ¡933, 283—287. Razstava Wl. Skoczylasa. Slovenec 20. XII. 1933. J. MeStrovič ob petdesetletnici. DS 1933, 440—445. Jos. Maniuani. CMD 1933. 136—140.
O varstvu spomenikov. Ars sacra 1933: p. 10—11: 36—38, L'art en Slovénie et le Byzantmime, v knjigi Ci. Millet, Art byzantin chez les Slaves. 11. Paris 1933, p, 381—393 (tudi posebej),
Ljubljana iz aeroplana, Kronika slov. mest I. 1933, 28—35. Umetnost Dolenjske. Etnolog 1933, p. 177—200 (tudi posebej). Problem ljubljanskega giadu. Kronika L. 106- 109, Sodobna slovenska umetnost. Dijaški koledar Slov. dijaške zveze za Sol. leto 1932/3, 81—S5.
J ihoslovane. UinÈni. Ottiiv slovnik naučnj. Dodatek. Praha 1934, Poljsko narodno slikarstvo in Wl. Skoczylas. DS 1934. 74--83. Trst, Slovenec 31, 3. 1934.
Življenje in delo Pietra firuegla. Uvod v F. Timmermansa roman Picter Brucgel. Ljubljana 1934; p, 7—30.
Obnova iupne cerkve v Kranju. Kranjski zvon 1934, St. 5, 1—2. Sodobna bolgarska likovna umetnost. Slovenec 26. X, 1934, Iz zgodovine slovenskega cerkvenega slikarstva I. Crotsko slikarstvo. Mladika 1934 in 1935 (izpopolnjeno tudi v knjigi).
Marijino Vnebovzetje pri frančiškanih v Ljubljani Kronika 1935; p. 221—226.
Duhovna kultura sodobne Poljske. DS 1934, 515—525. Sodobna evharistična umetnost. Mladika 1935, 211—217.
Na razpotju prve generacije slovenske umetnostne zgodovine, ZUZ 13; 95—102,
SUdsiavischc Kunst v knjigi Das Königreich Südslavien. Leipzig 1935, 215—236.
Potres in stara Ljubljana. Slovencc 1935,
Slikar Franc Kavčič. DS 1935, 496—505,
Umetnost v Slovenski Krajini, v knjigi Slovenska Krajina 1935, 21 do 33, 22 slik (tudi posebej).
Evharistična skrivnost in umetnost. Slovenec 28. VI. 1935.
Problem varstva spomenikov v Jugoslaviji, I. in II. Jugoslovenski istoriski časopis 1935, 425—454 in 1936, 49—100 (tudi posebej).
Načela in rezultati restavracije notranjščine v opatijski cerkvi v Celju. Kronika 1936; p. «1—87,
Die geographische Stellung der gotischen Malerei in Slowenien, XlVe Congres international de l'art 1936, vol. 1, R4sumfis, 39—91,
Problem varstva spomenikov v slovenskih mestih. Kronika 1936, 31 do 36.
Muzej kneza Pavla v Beogradu. Slovenec 19. I. 1936.
Slovenska mesta v grafiki L. Kasimirja, Kronika HI,, 145—151.
t Prof. E. Jarc. Kronika 3., 157—ISS.
Moderno francosko slikarstvo. DS 1936, 308—315.
Marijino kronanje pri frančiškanih v Ljubljani. Kronika 1937, 32—38.
Freske v Smartncm ob Paki. CZN 1937, 61—74.
Marijin trg. Kronika 4,, 147—155.
Razstava bratov Šubicev. Kronika 1938. 50—52,
Umetnost v Kamniškem okraju. V knjigi Na bregovih Bistrice (1938), 135—158.
Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji, ZU Z 1938, I—43 (tudi posebej).
Kulturni obraz. Ljubljane. Gradska opStina II. (Zagreb 1938), 201 do 210 in Kronika 5-, 169—171.
Zaton ilovanske vzajemnosti. Dejanje 1939, 139—141,
V J. Zontarja knjigi Zgodovina Kranja (1939) poglavja: str. 115—150 Srednjeveška umetnost v Kranju; str. 254—257 J. M. Kremser-Schmidt; str. 258—274 Slikarska in podobarska obrt v Kranju; str. 373—333 Obličje Kranja in njegov zgodovinski razvoj,
Varstvo spomenikov. Poročila o delovanju Spo-mcniSkega urada. ZUZ 1-, 79 S9, 186—189; 2„ 57—59, 149—155; 3., 67—71, 137—148; 4„ 46—48, 93—97, 155—157, 203—208; 5„ 64—69. 10&—113, 130—135; 6.,
43—54, JOS—LIS, 169—176, 233—241; 7„ 45—46, 172— ISO; 8„ 59— 64; 9„ 54—60, 135—143; 11., 84—93; 12., 89-98; 14, 53—66; 15., 94—101.
Italijanska urbamstika. Kronika i., 1-6,
Nemška urbanislika, Kronika 5., 72—78.
Kulturne naloge mest. Kronika 5., 153—157,
Ljubljana kol umetnostno sredi££e. Kronika 5,, 193—203.
Potovanje sfccvti Slovenijo I. 1571 in Î57J GMS 20 (1939), 304—309 (tudi posebej) in Kronika 7., 44—47,
Obličje Ptuja. Kronika 6-, 42*—43.*
Kako nastane portret? Kronika 6., 138—143.
Jelovškova Sveta Družina pri sv. Petru v Ljubljani. Kronika 6-, 1—7 (tudi posebej).
Zemljepisni in zgodovinski pogoji srednjeveške Ljubljane. Kronika 6., 49*—51.*
Umetnostni značaj Slov. Šlajerja in kulturno središče v Mariboru. Kronika 6., 69—73.
Plečnikova Ljubljana. Kronika 6, 227—232.
Slovenska likovna umetnost 1918—1938; v knjigi Jubilejni Zbornik Slovenije. Ljubljana 1939; 283—290.
L'ensemble iconographique de l'Imago pietalis (le Christ souffrant) de Crngrob. Zbirka vsebinskih posnetkov XV. medna rod. umetnostno zgodov, kongresa v Londonu 1939, str. 55.
Narodna in moderna galerija, Kronika 1940., 75—77.
Kako nastane zgodovinska slika? Kronika 1940, 1—10,
Moderné umenic vo svetle 19 storočia. Svoradov 8. (Bratislava 1940) 53—57, 81—84, 116—118.
Spomeniki srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji. Zgodovinski pregled rlZiskavanj do konca 193 8. Serta Hoffilleriana, Zagreb 1940. 480 -494, 25 slik (.tudi posebej).
Umetnost in obrt. Zbornik obrtniške zbornice v Ljubljani 1941, 97 do 10S.
t Dr, Avgust Zigon. CÎMDS 22., 140—142.
Slovena£ke božične jaslice. Vreme (Beograd) 6.—9. 1. 1941.
La Nativité du Crist dans les modestes églises Slovènes. L'Echo de Belgrad 22, XU. 1940 în isti dan v Helgrader Echo.
Zimski vtisi iz Budapešte. Slovence 1. I. 1941,
Vsi članki o slovenskih, hrvatskih in srbskih slikarjih od irke J dalje v Thieme-Beeker, Allgemeines Lexikon bildender Künstler.
Vsi članki o slovenskih umetnikih v Stanojevicevi Narodni enciklopediji SHS, v Leksikonu Minervi in več biografij v Slovenskem biografskem leksikonu. Narodne pesmi iz Kamniške okolice in drugih krajev Gorenjske v Strekljcvi zbirki Slovenske narodne pesmi (psevdonim France Francelov),
Prevodi
K, Morawski, Večeri nad Lemanom. Prevod iz poljskega. Ljubljana 1919.
Milo Urban, Živi bič. Prevod iz slovaškega. Ljubljana 1932.
Ocene in poročita
W. Shakespeare-O Zupančič, Sen kresne noči, DS 1920, 194—195.
Branko PopoviÈ, L'art moderne yougoslave, DS 1920, 91—94.
Revue yougoslave, DS 1920, 89—91.
K. Strajnič, Jos. Plečnik. DS 1920, 312—315.
V, Moli, Tristia ex Siberia, DS 1921, 54—56.
Recitocijski večer Ant. Podbevška, DS 1921, 59—61,
W. Shakespeare - O. Župančič, Beneški trgovec, D S 1922, 407- ■409.
V. jugoslovanska umetnostna razstava. Cas 1922, 367—394,
Najnovejša raziskovanja po zgodovini starejšega slovenskega slovstva, DS 1923, 190.
W. Shakespeare - O. Zupančič. Julij Cezar, DS 1923, 58.
W. Shakespeare - O. Zupančič, Othello, DS 1923, 156—157,
Iz ljubljanske šole za arhitekturo, DS 1923, 127— i28.
Ivan Meitrovič, DS 1923, 301—302.
Matija Jama, DS 1923, 221—222.
Kulturno-zgodovinska razstava mesta Zagreba, ZUZ 5.. 192.
Literarno zgodovinske beležke (L Cankar, A, Medved), DS 1924, 44 do 45.
J. Meštrovič o svojem notranjem razvoju, DS 1925, 61—63.
Iz ljubljanske Soie za arhitekturo 1925, DS 1926, 287—288.
Jos. Mal, Zgodovina umetnosti pri SHS. Cas 1924/5, 258—264,
Razstava avstrijskega gotskega slikarstva in kiparstva. ZUZ 6., 245 do 248,
W. Shakespeare - O. Zupančič, Kar hočete, DS 1927, 94—95.
Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, DS 1927. 120—121, 15fi do i58.
Iz. Cankar, Livad v umevanje likovne umetnosti, DS 1927, 95. Drogi bizuntoloiki kongres, ZUZ 7., 19?—197.
K označbi in razumevanju Plečnikovega arhitekturnega ustvarjanja', DS 1928, 285—286.
iz. Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi. Cas 1927/8, 131—133; 1928/29, 138—139; 1929/30, 95-97. J. Plečnik, Vfbir p raci, DS 1929. 95—96. St. Vurnik, Uvod v glasbo, D S 1929, 157.
V. Steska, Slovenska umetnost 1. Slikarstvo. Cas 1928/9, 236—2J9. Razstava slovenskih mest, ZUZ 11„ 113—115. J, Rus, Kralji dinastije Svcvladičcv, ZUZ 11., 105—107, ITI, mednarodni bizantološki kongres v Atenah, ZUZ 11.. tli — 112. W. Verkade, Der Antrieb ins Volkommene, DS 1931, 79—KI. Plečnikova novejša dela v Pragi, DS 1933, 552—555. XIV, mednar. kongres za zgodovino umetnosti, ZUZ 14., 85—86. W. Shakespeare-O, Zupančič, Hamlet, DS 1934, 94. Prva panevropska Šolska konferenca. ZUZ 14., 86—87. Buntak Fr., Zupna cerkev Sv. Marije u Zagrebu, ZUZ 16., 123—124. M. Marolt, Umetnostni spomeniki Slovenije II. Dckanija Vihnika. JIC I, (1935), 146—148.
V. medunaTodni kongres za vizantologiju. JIC 3, (1937), 607 -609. Voj. Moli, Umetnost, njeno obličje in izvor. ZUZ 20,, J3f—14J.


MILAN ŠKERLJ
Rojen dne 4. septembra 1875. v Ljubljani. Redni profesor za trgovinsko, menično icl čekovno pravo na juridični fakul-teLi univerze v Ljubljani. Redni član Akademije je postal dne 16. maja 1940.
V gimnazijo je hodil v Novem mestu (1885—1893), služil potem eno leto vojake in nato študiral na juridični fakulteti univerze na Dunaju, kjer je bil 1. 1899. promoviTan za doktorja. Sprva je služil kot sodnik v Novem mestu in v Mokronogu, pozneje v Cirazu* kmalu pa je bil pozvan v pravosodno ministrstvo na Dunaju, kjer je delal v zakonodajnem oddelku za irgovinsko pravo in v upravnih oddelkih. Skoro ves čas vojne dobe 1914—191S je služil v vojski. Od 1. 1918, je služboval v sodni upravi pri poverjenlštvu Za pravosodje, nato pri oddelku ministrstva za pravosodje v Ljubljani. Od I. 1920—24 je bil honorarni profesor, nato redni profesor na juridični fakulteti univerze v Ljubljani. V Studijskem letu I&24—25. in 1933—34. je hil dekan juridične fakultete. Sodeloval je v raznih zakonodajnih komisijah, ki so pripravljalo predloge za zakona o mcnici in čeku, za trgovinski zakon, pomorski zakon, za zakon o advokatih, O gospodarskih zadrugah, pri pomorskopravnih uredbah; izdelal je zakonski načrt o obročnih poslih in načrte za izvršilne uredbe k trgovinskemu zakonu. V 1. 1929—31, je bil član vrhovnega zakonodajnega sveta.
Dolgoletno delo v pravosodni upravi in pri pripravljanju zakonskih načrtov se dokaj jasno odrala v Skerljevih publikacijah. Seveda se glavno drži svoje stroke, prometnega prava, zanima ga pa tudi uprava in zlasti upravna statistika. V njegovi stroki ga skoro da bolj zanimajo vprašanja de lege feTenda, kot vprašanja de lege lata. V duhu sodobnega zakonodavstva in sodobne pravne vede se mnogo bavi s primerjalnim proučevanjem pravnih institucij. Vpliv zakonodavnega dela se kale tudi v tem, da se povsod ozira na nasledke pravnih norm za praktično gospodarsko življenje in da se ogiba čistemu dogmatiziranju. Od raznih pravnih strok, ki jih spaja široki pojem prometnega prava, so mu očito
najbolj pri srcu pravo trgovinskih dručb in gospodarskih zadrug, menično in čekovno pravo.
DELA Knjige
Das Gesetz über Gesellschaften mit beschränkter Haftung, Wien 1906. Manzschc Hof- Verlags- und Universitätsbuchhandlung, str. 16 + 189: 2. izdaja 1909, str. 16 + 246.
Menično pravo. Ljubljana 1922, Juridična fakulteta, vel. S", str. 287.
Pravila naših delniških družb. (Ponatis iz Trgovskega lista). Ljubljana 1926, Trg.-ind, dein, družba Merkur, 12°, str. 215.
Die österreichischen Zivilprozessgesetze im Königreiche der Serben, Kroaten und Slovenen, Sonderdruck dea Nachtrages 3 aus Neumanns Kommentar zu den Zivilprozessgesetzen, 4. Auflage. Wien 192S. Manzsche Verlags- u. UniversHätsbuchhandlung, vel. 8a, str. 224 (skupaj j prof. Krekom).
Menični zakon in Čekovni zakon z dne 29. novembra 1928. Ljubljana 1929, Tiskovna zadruga, mat. 8", str. 10 + 324.
Trgovinski zakon Kraljevine Jugoslavije (slovenski prevod besedila s kratkim uvodom in izčrpnim stvarnim kazalom). Ljubljana 1938, Tiskarna Merkur d. d., mal. 8'. str. 31 + 332,
Razprave in članki
Ali je g 887 odz. uporaben pri trgovinskih poslih? Slov. Pravnik 1899, str. 15.
Nekaj vprašanj iz rabokupnega postopanja. Slov. Pravnik 1901, str. 16.
Menično pravo (ocena A. Kndrove knjige), Slov. Pravnik 1904, str. 16.
Opravilni deleži družb z omejeno zavezo, Slov. Pravnik 1914, str. 12.
Osnutek zakona o advokatih. Slov. Pravnik 1921, str. 21.
Uredba o zaščiti industrijske svojine. Zbornik znanstvenih razprav l, str. 30.
Nekaj sodne statistike. Slov. Pravnik 1922, str. 33.
Najvažnejše razlike med določbami avstrijskega občega meničnega reda in trgovinskega zakonika za Kraljevino Italijo. Pravni Vestnik 1923, str. 18.
Referat o odvetniškem zakonu. Zagreb, 1924. Spomenica na prvi zbor pravnika, str. 5.
Z&štita naučile svojine. Achiv za prav. i druŠt. nauke. Knj. 9 (2C), str. 25.
Letalsko pravo. Trgovski list 1925, it. 47-52, 54, 55.
Ločitve zakona v območju ljubljanskega višjega deželnega sodišča. Ca s 1925/26. sir. 19.
Sodna izvršba v Sloveniji. Slov, Pravnik 1926, str. iS.
O izumu stvorjenem v službi, Zbornik znanstvenih razprav 5. str, 35
Društva s ograničenom odgovornošču. Arhiv za pravne i društvene nauke. Knj. 12 (29), str. 47.
Načrta novih zakonov o menici in Čeku, Trgovski list 1926, št. 56—59.
O odgovornosti organa akciunarskih dru5tava. Spomenica na 3. glavnu skupSimu Kongresa pravnika, 1927, str. 22.
Das jugoslavische Gesetz zum Schutze des gewerblichen Eigentums. Zeitschrift für Ostreehl 1927. str. 24.
Predlog novele k zakonu o zaščiti industrijske svojine. Trgovski list 1927, št. 141 do 146.
Menično pravo po italijanskem osnutku trgovinskega zakonika iz I, 1925, Pravni Vestnik. 1928, str, 33,
Nekaj poglavij iz delniškega prava po poljskem osnutku delniškega zakona. Trgovski list 1928, St. 27—30, 32, 33, 35.
Franc Klein: Govori, predavanja, članki, pisma. Slov. Pravnik 1928, str. 11.
Najnoviji načrt meničnog i četo v no g zakona. Arhiv za pravne i društvene nauke. Knj. 16 (33). str. 19.
Družba 7. omejeno zavezo po italijanskem osnutku trgovinskega zakonika iz I, 1925. Pravni vestnik 1928, str. 16,
Pravosodje v Sloveniji v prvih desetih letih po zjedinjenju, (V Zborniku: „Slovenija v desetletju 1918—1928). Ljubljana 1928, „Leonova družba", str. 35.
Der jugoslavische Wechselgesetzemwurf (s prevodom zakona o menici). Zeitschrift für Ostreeht 1928, str, 51.
Das jugoslavische Scheckgesetz (s prevodom zakona o čeku). Zeitschrift für Ostreeht 1929, sit. 30.
Protest po novein meničnem zakonu. Slov. Pravnik 1929, str, 13.
Nekaj pripomb k našemu trgovinskemu registru. Trgovski list 1933, št. 50—56; izšlo z naslovom „Pomen trgovinskega registra" kot ponatis, mal. 8", str. 4B.
Nekaj o izdaji menic in čekov in o vojenju trgovinskih knjig. Trgovski list 1933, St. 127—134, 136.
Reforme v pravu družb z omejeno zavezo. Slov. Pravnik 1933, str, 19.
Nekaj pripomb k prvim poglavjem predhodnega načrta o. d. z. - a. Slov. Pravnik 1936, str. 5.
Ženevske menične konvencije. (Ponatis iz Trgovskega lista, izšel v založbi Tiskarne Merkur. Ljubljana 1936, mal, S", str 34).
Mnenja o predhodnem načrtu o. d, z, - a. (Priloga Slov. Pravnika 1936—1938), kot separatum str, 49.
Reierve u ženevskim konvencijama o menici i čeku. Aihiv za pravne i drnStvene nauke. Knj. 32 (49), str. 26.
Načrt državljanskega zakonika in trgovinski zakonik. SP 1937, str. 9.
Bitne novine u novom trgovačkom zakonu i njegov nacionalno-eko-nomski značaj, „Narodno blagostanje" 193*?, Si, 52, 1938, it. i.
Trgovinski zastopniki (agenti) po novem trgovinskem zakonu. Trgovski list 1933, št. 7.
Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona. Slov_ Pravnik 1938, str. 17,
Naknadne nabavke po novom trgovačkom zakonu. Arhiv za pravne i društvene nauke. Knj. 36 (S3), str. 5.
Nekoliko pitanja iz novog zakona o pri vrednim zadrugama, Pravo-sude 1938, str, iS,
Omejitve poslovanja gospodarskih zadrug. Slov. Pravnik 1939, str. 26.
Članstvo v gospodarski zadrugi. Zbornik znanstvenih razpTav I i, str. 34.
Članstvo U organima privrednih zadruga. Pravosudc 1939, str, 22,
Poništavanje odluka skupštine po zakonu o privrednim zadrugama. Arhiv za pravne i društvene nauke, Knjiga 39 (56), str. 18.
Da li je osnovan naziv „društvo sa ograničenom odgovornošču"? Arhiv za pravne i društvene nauJte, Knjiga 38 (55), str. 5.
Le societa per azioni secondo la nuova [egge commerciale jugoslava. Rivigta del diritto commerciale 1939, str. 19.
Sklic in potek skupščine v gospodarskih zadrugah. Zbornik znanstvenih razprav 16, str. 34.
Nadležnost skupšfinc kod privrednih zadruga. Pravosudc 1940, str. 13.
Nadzor v gospodarskih zadrugah. Slov. Pravnik 194(1. str, 14.
Upravljanje poslovima privredne zadruge, Arhiv za pravne i društvene nauke. Knj. 4(1 (57). str. 24.
La societa a garanzia limilata secondo la nuova legge commerciale ju gos I a ve. Rivista del diritto commerciale 1941, str. 16.
Italijansko trgovinsko pravo. Slovenski Pravnik 1942, str. 16.
Družba z omejeno zavezo po italijanskem državljanskem zakoniku in po jugoslovanskem trgovinskem zakonu. Zbornik znanstvenih razprav 18, str. 20.
Dr. Gregor Krek, Zbornik znanstvenih razprav 19, str. 38 (v tisku).
Ocene in poročila v Slovenskem Pravniku, Mjesečniku. Arhivu za pravne i društvene nauke. Trgovskem lislu in v Zeitschrift fUr Ostrechi.


ALES UŠENfČNIK
Rojen dne 3. julija 186S v Poljanah nad Škofjo Loko. Redni profesor filozofije na teoloSki fakulteti univerze v Ljubljani, od leta 1938. v pokoju. Rcdnj član Akademije je postal dne 7. oktobra 1938,
Gimnazijske Študije je z odliko dovršil v Ljubljani (1888), filozofske in teološke z obojnim doktoratom na Gregorijanski univerzi v Rimu (1891, 1895). Leta 1897. je bil imenovan za suplenta na bogoslovnem učiliSču v Ljubljani, leta 1900. za rednega profesorja na istem učilišču. Ko se je leta 1919. ustanovila univerza v Ljubljani, je bil s prvimi profesorji imenovan tudi on in sicer za rednega, profesorja fdozofije na teološki fakulteti. Leta 1922—23, je bil rektor. Po dovršenih 70 letih je bil leta 1938. Zakonito umirovljen, Leta 1937, je bil med ustanovniki društva „Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" in je do uzakonitve akademije bil starostni predsednik društva, zagovornik in vodja zadnjih priprav za akademijo.
Od leta 1896. je vsa leta deloval tudi publicistično in znanstveno po raznih revijah (Rimski katolik. Voditelj v bogoslovnih vedah, Bogoslovni Ves t ni k. Katoliški obzornik, Cas), Katoliškemu Obzorniku je bil za letnike L—X. v letih 1897 do 1906 (z izjemo V, 1901), Času pa za letnike T—XIII, v letih 1907 do 1919. tudi urednik in glavni sodelavec. V te revije je napisal poleg raznih informativnih člankov, poroči! in kritik tudi vrsto znanstvenih razprav.
Imenovan je bil za častnega člana Leonove družbe (192S) in Filozofskega druStva v Ljubljani (1938), za dopisnega Člana Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu (1928), za člana P o n t i -ficia Academia Romana S. Thomae A q u i n a t i s (1937).
Kratka biografija o njem je v če3kem prevodu „Knjige d Življenju" {Kniha o životč, str. XXVI—XXVII, napisal prof, dr. Fr. Grivec), potem v Ljetopisu Jugoslavenske akademije zna-
nosti i umjetnosti za god. 1927—28, zv. 41, str. 96—97 (napisal vseučil. prgf, dr. Stjepan Zimmermann); daljša poročila so izšla v Času XXII, 1927—28 (ob 60,-Jelnici); dr. J. Fabijan, Aleš USeiiič-nik, filozof in apologet (267—285), dr. Jan. Ahčln, Aleš Ušeničnik kot sociolog (289—305), Tine Debeljafe, AJeš Ušeničnik in slovstvo (306- 314); v Času XXXII, 1937—38 (ob 70.-letnici): Alma Sodnik, Ob sedemdesetletnici Aleša Ušeničnika. Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih (266 286); Franc Veber, Aleš Ušeničnik in .moderna filozofska problematika (286—301); v Slovencu LVl, 3. julija 1928, št. I4& (ob 60.-letnici): dr. Jakob Solar, Aleš USe-niinik, naS filozof in usmerjevalec; dr. Mihael Opeka, O njegovi osebi; dr. Jožef Debevec, Slavnostna Številka Časa Alešu Uienii-ntku; v Slovencu LXVI, 3. julija 1938, št. 150: td. Ob sedemdesetletnici dr. Aleša USeničnjka; A, O,, Aleš Ušeničnik kol profesor.
DELA Knjige
Sociologija, Ljubljana 1910, Katoliška bukvama. S*1, 15 + 839,
Uvod v krščansko sociologijo, Ljubljana 1920, Slovenska krščansko-socialna zveza, 8", 146 (prevel na hivatsko dr. Peter Rogulja, Principi Socijologije, Zagreb 1920, Znanstvena knjižnica ,.Narodne Prosvjete"; na ukrajinsko: O, Mihajlo Firak, Osnovi sociologii, L'viv 1927, Biblioteka U k rains' k Ol Hristijans'koi Organi z aci'i).
Knjiga o življenju, Ljubljana 1916, izdala in založila „Leonova družba", 8", 188; 2. izdaja Celje, 1929, Mohorjeva drui.ba; 3. izdaja v Izbranih spisih 6, 1940, Jugoslovanska knjigarna, in posebej (prevel na češko P. Alois Jašek. Kniha o iivote, v Olomouci 1918, 173 + 27, Nakladam Matice Cyr.-Methodijski; na hrvatsko: D juro Gračanin, Filozofija iivota. Mostar 1922, 185 v zbirki „Savremena pitanja", ser. 3, zv. 13—15).
Uvod v filozofijo, Ljubljana, založilo Katoliško tiskovno društvo, 8", zv. 1: Spoznavno-kritični del 1921, 12 + 504; 2. zv.: Metafizični del, 1924, 12 + 627.
Ontologija 1924, 57.
Narodna ekonomija, Ljubljana 1926, Založila društvena nabavna zadruga, S4, 123,
Dialektični materialize m, Domžale - Grobi je 1938, Naša pol 16, 3", 68.
„Qu adrages i m o anno11, Okrožnica Pija XI. „O obnovi družabnega reda", prevedel in razložil Aleä USemínik, Domžale - Ciro bije, 1940, Naša pot 21, 8* 266.
„Divini Redemptoris'1, Okrožnica Pija XL „O brezbožnem komunizmu11, Domžale - Groblje 1937, Naša pot 13, BD, 100.
Knjiga načel, z v, i: Načela o načelih. Domžale - Groblje, 1934, NaSa pot j, K", 64; zVt 2: Načela naravne življenjske modrosti, Domžale-Groblje, 1935, Naia pot 9, 69—201.
Ale$ UfeiiKmk, Izbrani spisi, Ljubljana 1939—1941, Jugoslovanska in Ljudska knjigarna: 1, 1—320; 2, 1—306; 3, 1—319: 4, 1—312; 5, 1—304; 6, 1—300; 7, 1—316; 8, 1—292; 9. 1—304; JO, 1—355 str.
Razprave
Das Unbewusste bei Thomas von Aquin. „Phjlosophia perennis", Festgabe Joseph Geyzer zum 60. Geburlstag hgg. v->n Fritz-Joachim von Rin-lelen 1. Ü. 1930, 18Í—192.
De methodo cartesiana. „Cartesio" nel terzo centenario del „Discorso del Metodo", Milano, Socicta Editriee „Vita c Pensiero" 1937-XV, 761 do 766.
De reflexione completa in qua intima videtur esse ratio certitudinis. Acta Pont, Aeademiae Romanac S.Thomae Aquinatis et Religionis Catho-licae, nova series, vol. 3, 1936, 91—96.
De cognoscibilitate mundi eiterni. Ibid. vol. 5, 1938. 115—135.
Quacstio de certitudinc retractatur. Ibid. vol. 6, 1939—40, 121—136.
De potentia materiae. Ibid. vol. 7, 1941, 226—240.
Izbor razprav, člankov, kritik in poročil je izšel v izbranih spisih, ki jih je doslej izdanih 10 knjig.
MILAN VIDMAR
Rojen dne 22, junija 1885. v Ljubljani. Redni profesor za elektrotehniko na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član akademije je postal dne 16. maja 1940. Dne 27. junija 1942. je imenovan za dobo treh let za predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Obiskoval je sedem let gimnazijo v Ljubljani, napravil I. 1902. zrelostni izpit na realki in 1. 1903. 5e zrelostni izpit na gimnaziji. V 1. 1902—1907. je študiral na tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer je I. 1910. postal doktor tehniških ved. L. 1918. je položil na isti Soli docentski izpit. V dobi 1907 do 1919 je služil kot konstrukter v različnih elektrotehniških tvornicah. L. 1919. je imenovan za rednega profesorja za elektrotehniko na ljubljanski univerzi, ki ji je bil v Studijskem letu 1919—1930, za rektorja. L. 1930. je izvoljen za dopisnega člana v Verband deutscher Elektrotechniker v Berlinu; I. I93S. za dopisnega Elana Elektrotechnickc-ga Svaza Ceskoslovcnskega, Svoje študije je posvetil predvsem teoriji električnega transformatorja, dalje teoriji električnih strojev in iskanju najcenejše konstrukcije.
Kot svetovni Šahovski mojster je prejel nagrade na mednarodnih Šahovskih turnirjih v Nümbergu (1906), na Dunaju (1907), v Karlovih Varih (1907, 1911, 1929), v Pragi (I90K), v Cöteborgu (1909), Mannheimu (1914), na Dunaju (19iS; prva nagrada), v Berlinu (1918; prva nagrada), Hastingsu (1925), Londonu (1927), Hastingsu (1929), na Bledu (1931), v Sliaču (1932), v Zagrebu (1932; prva nagrada jugoslovanskega narodnega turnirja), v Budapest! (1940), dalje na šahovskih veletumirjih v San Sebastianu (1911; 2. in 3. nagrada e\ aequo), v Londonu (1922; 3, nagrada), na Semmeringu (1926; 3. nagrada) in v New Vorku (1927; 4, nagrada).
DELA.
Knjige
Moderne Tränsformatorenfrajjen, Vieweg, Braunschweig, 1915, 6 + 160.
Der wirtschaftliche Aufbau der elektrischen Maschinen, Springer, Berlin, 191Ö. 5+ 113 (prevedeni) na francoski in ruski jezik).
Die Tiansformatoren, 1. Auflage, Springer, Berlin, 1921, 16 + 702; 2. Auflage 1925, 1R + 751 {prevedeno na roski jezik).
Theorie der Kreiselpumpe, Vieweg, Braunschwcig, 1922, 127.
Der Transformator im Betrieb, Springer, Berlin, 1927, S + 3in (prevedeno na ruski jezik),
Vorlesungen über die wissenschaftlichen Grundlagen der Elektrotechnik, Springer, Berlin, 1928, 10+451 {prevedeno na ruski jezik).
Wirkungsweise elektrischer Maschinen, Springer, Berlin, 1928, 6 + 223 (prevedeno na ruski jeiik).
Oer kupfeTarme Transformator, Springer, Berlin, 1935, 4 + 92»
TransformatorenfcuTzsoMüsse. Vieweg, Braunschweig, 1940, 8 + 132
Moj pogled na svet. Založba Merkur, Ljubljana, 1935, 12 + 347.
Oslovski most, Založba Merkur, Ljubljana, 1936, 12 + 317,
Med Evropo in Ameriko, Naša založba, Ljubljana, 1937, 16+ 360.
Sah, Samozaložba, Ljubljana 1935, 1—352.
Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva. Tiskovna zadruga, Ljubljana 193 L, 207 str.
Das Ende des Goldzeitalters, Vieweg, Btaunschweig, I, Auflage |941; 1. Auflage 1942, 41«.
Razprave in članki
Zut Messteehnik des VcntilaLorenbaues, Zeitschrift für das gesamte Turbinen wesen = ZfgT. Berlin 1909.
Der Spaltverlust bei Ventilatoren und Kreiselpumpen, ZfgT. 1910.
Das Aufstellen von Typenreihen im Ventüatorcnbau, ZfgT, 1910.
Lieber einen neuen Zwciphasen-Dreiphasentransformator, Elektrotechnik und Maschinenbau — EM. Wien 1911.
Dreileltermaschineii, EM. Wien 1911.
Eine einfache Formel für die Überlastbarkeit des Drehstiominduk-liommotors, EM. Wien 1912.
Kühlrippentransformatoren, EM. Wien 1912.
Typenteihen von Trockentransformaloren, EM. Wien 1912.
Der Leerlaufstrom bei Transformatoren, EM. Wien 1913.
Transformalorenstudien, EM. Wien 1913.
StrömuniisVerhältnisse in Kreiselpumpen, ZfgT, Berlin I913,
Streungserschainungen hei Transformatoren, EM. Wien 1914.
Unsymmetrische Belastung von Transformatoren, EM. Wien 1915.
Eine ntue Art zusätzlicher Verluste im Transformatorenkupfer, EM. Wien 19 IS.
Wirbelstromverluste Im Transformaiorenkupfer, EM. Wien 1915.
Das Eindringen von Spannungswellen in Maschinenwicklungen. EM. Wien 1916.
Der Käufer und der Erbauer elektrischer Maschinen, EM. Wien 1917,
Der Entwurf des Transformators, EM. Wien 1917.
Der Jahreswirkungsgrad des Transformators, EM, Wien 1917.
Der Aluminlumtransformator, EM. Wien 1917.
Aussetzende Betriebe. Elektrische Kraftbetriebe und Bahnen = EKB. Berlin 1917.
Ein Vorschlag zur Ergänzung der Erwännungsvorschriften, EM Wien 1918.
Das Wachsen der Maschinenleistung, EM. Wien 1918.
Der Einschaltstrom des Transformators. EM. Wien 1918,
Folgen der Bearbeitungsfelder am Eisen der elektrischen Maschine, EM. Wien 1919.
Wirbelstromprobleme, EM, 1919.
Das Erwärmungsproblem des Trockentransformators. Elektrotechnische Zeitschrift = EZ Berlin 1919.
Das Wärmestrahlungsproblem des Transformators, EM. Wien 1921.
Ein neues Anlassverfahren für Gleichstrommotoren, EZ, Berlin 1921.
Der Magnetisierungssirom des Transformators und seine Oberwellen, EM. Wien 1923.
TTOcken- und OeltTansformalor, EM. Wien 1924.
Aktuelle Fragen aus dem Transformatorenbau, EM. Wien 1925,
Zick-Zack-Schaltung, EM. Wien 1926.
Bemessung von Lichttransformatoreti, EZ. Berlin 1926.
Der einphasige zusätzliche Kraftfluss des dreiphasigen Transformators, EM. Wien 1927.
Transformatoren im Paralclibclrieb, EM. Wien 1927.
Eine neue Schutzdrosselspule, EZ, Berlin 1927.
Zur Theorie der V-Schaltung, EM, Wien 1928.
Zur Theorie der Spannungskurve des Synchrongeneralars, EM. Wien 1928.
Zur Entwurfstheorie des Transformators, EM. Wien 1928.
Transformatoren im Paralellbctrieb, EZ. Berlin 1928.
Eine neue Stromkraftgefahr. Archiv für Elektrotechnik = AE. Berlin 1928,
Zusätzliche Magnetisierungssi röme des dreiphasigen Transformators, EM. Wien 1931.
Eigentümlichkeiten der Erregung des dreiphasigen Transformators, EM. Wien 1931.
Der fünf schenk! ige Eisenkern des dreiphasigen Grossiransformators. AE. Berlin 193!.
Die dreiphasige Transformal ion in Amerika und Europa, EZ, Berlin 1931,
Der Transformator mit Evolventenkern, EM. Wien 1932.
Le problème économique dans la construction des transformateurs, Congrès international d'Electricité, Paris 1932. Production et transformation de l'énergie électrique, Tom TT, Rapport n1' 17 (Yougoslavie) Volume V. Comptes rendus des Travaux de la troisième seelion.
Der wirtschaftliche Aufbau des Transformators, EM. Wien 1933.
Transformatoren mit verstärkten Jochen. Bulletin des schweizerischen elektrotechnischen Vereines 1933.
Otto Titus Blity. Zum 50-jährigen Jubiläum, EM. Wien 1933,
Das Jochgesctz bei Transformatoren, EM. Wien 1933,
Wirkungsgrade und Wirkungsgradkurven der elektrischen Maschinen, Bull, d. Schweii, Elektrolecb, Vcr. 1934.
Die Verlustaufteilung der Transformatoren, EM. Wien 1935.
Induktivität und Stromkrafi, EM. Wien 1938.
Das Allern der Transformatoren, EM. Wien 1939.
Gruppenbetrieb von Transformatoren, EM, Wien I9Î9,
Drei Jahrzehnte Transformatorenbau. Ehrenvortrag zur Feier des 125-jährigen Bestandes der Tech, Hochschule in Wien am 7. Nov. 1940.
RIHARD ZUPANČIČ
Rojen dne 22. decembra I87S v Ljubljani. Redni profesor
matematiko na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član Akademije od 7. oktobra 1938,
Ko je v Ljubljani dovršil gimnazijo 1897, se jc posvetil matematičnim študijam na tehnični visoki Soli na Dunaju in na univerzah v Goettingen in v Parizu. Profesorski izpit je napravil I. 1903., filozofski doktorat pa 1913-, oboje na dunajski univerzi. Od 1901 do 1903 je bil asistent na tehniški visoki Soli na Dunaju, v l. 1903—4. profesor na 111. državni nemški realki v Pragi, od L 1904. tio 1908. na realki v XVIII. okraju na Dunaju, L. 1908, dobi Studijski dopust za izdelavo svojega dela „Mathematisches Unterrichtswcrk" in za nadaljevanje Študij. V tem Času je bil uradni zastopnik vlade v mednarodni komisiji za matematični pouk. Leta 1912. je postal honorarni docent za matematiko na tehniäki visoki Soli na Dunaju. V vojski je sluiil pri arlileriji v činu nadpo-ročnika-inženirja.
V februarju 1919 je postal pri pokrajinski vladi za Slovenijo referent ¿a pripravo ustanovitve univerze V Ljubljani in po ustanovitvi je bil leta 1919. imenovan za rednega profesorja za matematiko na tehniški fakulteti. L. 1922, je postal dopisni ČJan Acadernie des Sciences, fnscriptions e Beiles - Lettres v Toulous,
DBLA
Knjige
Mathematische; Unterrichtswcrk, Arilirtetik und Algebra, 4 zvezki, Wien, 1909—J911, F. Tempsky, 8°., ca. 300 str.
Mathematisches Unterrichts werk. Geometrij, 4 ivelki. Wien 1909— 1912, F. Tempsky, 8°., ca. 300 str.
LeiLfaden der darstellenden Geometrie für Realgymnasien, t zvezek. Wien, 19U9, F. Tempsky, 8°., ca. 2SO str.
Lehrbuch der darstellenden Geometrie, Wien. 1911, F. Tempsky, S**., 269 str.
10
- 145 —
Razprave
Sur Ja Demostration du Theoreme de Taylor, L'enseignement mathématique, Paris-Genève 1901, pg. 1—3.
Ueber Oberflächen vierter Ordnung mit Doppclkegelschnitt, Programm der dritten Staatsrealschule in Prag, 1904.
Einiges über eine besondere Lage von Flächen zweiter Ordnung, Programm der Staatsrcaischule in Wien XV1U, Wien 1905.
Ueber die Multiplikation and Division unvollständiger Zahlen, Zeitschrift für das Kcalschulwesen, 29. Jahrgang, Wien 1904,
Ueber einige Fragen des mathematischen Unterrichtes und seine neue Organisation in Prankreich, Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien, Jahrgang 1907, Wien 1907, pg. 1—9.
Die Aequipollenzen des Bellaviüs und komplexe Zahlen, Zeitschrift für das Realschuiwesen, Jahrgang 1907, Wien 1907.
L'Application des Idées modernes des Mathématiques à renseignement secondaire en Autriche, Atti del quarto congresso dei matematici, 1, 3. Roma 1908, pg. 47S — 4SI.
Die verschiedenen Arten des räumlichen An schauungsv ermögen s, Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien, Jahrgang 1909, Wien 1909, pg. 940—946.
Sur une introduction première des logarithmes. L'enseignement mathématique, t. 11, Paris-Genève 1909, pg. 374—378,
Sur une question élémentaire de Divisibilité, L'Enseignement mathématique, t. Il, Paris-Genève 1909.
Ueber die Normierung der Normalform der Gleichung einer Geraden, Zeitschrift für das Realschulwesen, 36. Jahrgang, Wien 191J, pg. 1—5.
Die Heranbildung der Lehrer für Mathematik, und der Ingenieure in Frankreich. Die Organisation der betreffenden Unlerrichlsanslalten. Zeitschrift für das Reaischulwesen, 37. Jahrgang, Wien 1912, pg. 1—92.
Sur le Raisonnement logique dans l'enseignement mathématique secondaire et universitaire. Precedings of the fifth international Congress of Mathematicians, T. 2, Cambridge 1913, pg. 455—458.
Zur Automatik der Methode deT kleinsten Quadrate, Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien, Band 122, Abteilung Il/a, Wien 1914, pg. 1—32.
Eine Vereinfachung des Existenzbeweises des bestimmten Integrales, Zeitschrift der deutschen Mathematikerveieinigung, Jahrgang 22, Leipzig 1913, pg. 36—39.
Eine Ergänzung hiezu, ibidem, 1913. Heft. 7/8.
Zur Frage der Infinitesimalrechnung an Mittelschulen. Zeitschrift für das Rcalschulwesen, lahrgang Wien 1914, pg, \ — 16.
Die Interpolationsprobleme von Lagrange und Tschebischef und die Approximation von Funktionen durch Polynome. Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien, Band 123, Abteilung IIa, Wien 1914, pg. 1—66.
Kursus de principio medii arithmetici. Astronomische Nachrichten, Band 199, Nro. 476S, Kiel 1914.
Sur un Développement en séries des piussances d'un pôlynâme. Compte« Rendus des Séances de l'Academie des Sciences, t. 153, Paris 1914, pg, 1-3.
Le problème d'Interpolation et la formule de Taylor, L'Enseignement mathématique, t. 17., Paris—Genève 1915, pg. 40—46,
Vierstellige Tafel der trigonometrischen Funktionen der Winkel im Strichmass {Neustrich) mit einer Einleitung über die interpolation. Mitteilungen über Gegenstände des Artillerie- und Genie Weierts. Jahrgang 1916, Heft S. Wien 1916, pg. 1—36.
Die numerische und konstruktive Beherrschung der ballistischen Hyperbel, Mitteilungen Uber Gegenstände des Artillerie- und Geniowcsens, Jahrgang 1916, Hefl 6. Wien 1916, pg. 1—14.
Die Interpolation durch Polynome und ihre Anwendung in der äusseren Ballistik. Mitteilungen Ober Gegenstände des Artillerie- und Geniewesens, Jahrgang 1916, Heft 1, 2 und 3. Wien 191S, pg. 1—113.
Matematika v duševnem življenju narodov, PidagoSki zbornik, zvezek 19, Ljubljana 1927.
Prispevki francoskih matematikov klasične dobe za razvoj mehanike, Matematični list, Beograd 1932, broj 1/2.
Sur la décomposition des Homographies, Alti del CongresSo dei ma-tematici, t. IV. Bologna 1933, pg. 217—220.
Une propriété du dčplaeement parallèle d'après M. Levt-Civita, Publications mathématiques de l'Université de Belgrade, tome 11, 1933, pg, 60—65.
Das Verhältnis der Mathematik an Hochschulen und Mittelschulen. Manuskript za matematični kongres v Beogradu 1939.
OTON ŽUPANČIČ
Rojen dne 23. januarja 1878 v Vinici. Književnik, Uprav^ nik Narodnega gledališča v Ljubljani, Redni član akademije od dne 1. oktobra L93S.
2e kot gimnazijec je objavil po nekaj svojih pesmi v „Vrtcu", „Dom in Svetu" in v „Ljubljanskem Zvonu". Od 1896 do 1902 Študira na filozofski fakulteti Univerze na Dunaju zgodovino mi zemljepis. Poklic profesorja vrši samo en semester na klasični gimnaziji v Ljubljani. L. 1905. odpotuje v Pariz, kjer preživi leto dni predan proučevanju francoskih mislecev, pisateljev in pesnikov. Od J. 1908. do 1910. živi kot domaČi učitelj pri nemSki plemiški rodbini v Bregenzu, na VVurttemberŠkem in na Bavarskem. Od L 1910. dalje prebiva stalno v Ljubljani, Bil je sprva dramaturg Narodnega gledališča, pozneje prevyame upravo mestnega arhiva, od koder se spet kot dramaturg, pozneje upravnik vrne k Narodnemu gledališču. V 1. 1925. postane član School of Sla-wonic and East European Studies v Londonu, 1. 1928. dopisni Član J ugnsla venske akademije znanosti j umjetnosti v Zagrebu. Z Ivanom Cankarjem. Dragotinom Kettejem in Josipom Murnom utemeljitelj slovenske Modeme, — O Župančiču gl, Izidor Cankar, Obiski 1920, 163 -176; Jubilejni zbornik za petdesetletnico Oto-na Zupančiča, uredil Fran Albrecbt, Ljubljana 1928 (s točno bibliografijo njegovega dela in spisov o njem); slovenski dnevniki na dan 23. jan. 1928 in 193S; Arturo Cronia, Ottone Zupančič, Pub-blicazioni dell'lstituto per l'Ëuropa orientale, T. ser., Xlli, Roma 1928, 137 str.; Lucien Tesnière, Oton Jouppantchiteh, poète Slovène: L'homme et l'oeuvre. Publications de la Faculté des Lettres de Strasbourg El, vol. 7. Paris 1931, 15 + 383; Nar. Enciklop. 4, 1325.
Lirika:
CaSa opojnosli. Ljubljana, 1899, 110 str. ~ 2. natiï 1911.
Pisanice- Pesmi m mladino. Ljubljana, 19(10. 64 str.
Ce z plan. Ljubljana, 1904, 7+ 114 air. — 2. natis 1911.
Samqgovori. Ljubljana, 1908, 103 str.
Lahkih nog naokrog, Ljubljana, 1913. 16 str.
Slo ugank. Ljubljana, 1915. 39 str. — 2. natis 1919.
Ciciban in le kaj. Ljubljana, 1915. 55 str, — 2, izdaja 1922,
Mlada pota. Ljubljana, 1920. 15 + 207 str.
Odlomki Še neobjavljene zbirke „Med Gslrnicami" v LZ.
Duma. Bibliofilska izdaja. Stanko Gladnik, Ljubljana I93S,
Dramatika:
Noč na verne duše. Dramat&ka slika, LZ 1904.
Veronika Deseniika, Tragedija v petih dejanjih. Ljubljana. 1924. 185 str.
Iz nenapisane komedije, fragment. LZ.
Proza:
Iz beležnice Pavla Kuzme, LZ, 1902. Buddha in polii, Slovan, 19(5.
Članki, govori, ocene in eseji — v 4. knjigi zbranega dela.
Dela Otona Župančiča. Ljubljana 1936, 1. knjiga 190 Str., 2. knjiga 223 str., 3, knjiga 211 stT., 4. knjiga 193S, 196 str,
Prevodi: Verzi:
Puškin, Car Saltan, Ljubljana, 1937, 48 str. Numerirana izdaja. Dramatika:
Shakespeare: Julij Cezar. Gorica, 1904. — 2, izdaja 1922 Lj. Shakespeare: Beneški trgovec. Ljubljana, 1905, 120 str. — 2, natis I92L Shakespeare: Sen kresne noči. Ljubljana, 1920. 128 str. Shakespeare: Macheth. Ljubljana, 1921. 151 str. Shakespeare: Othello. Ljubljana, 1923. 158 str. Shakespeare: Kar hočete, Ljubljana, 1926. 120 str. Shakespeare: Zimska pravljica. Ljubljana, 1928. 144 str, Shakespeare: Ukročena trmoglavka. Ljubljana, 1929. 111 str. Shakespeare: Komedija zmešnjav. Ljubljana, 1930. 82 str.
Shakespeare: Hamlet. Ljubljana, 1933. 173 str. Shakespeare: Romeo in Julija. Ljubljana, 1940, 136 sir, Shakespeare: Vihar. Ljubljana, 1942 123 str. Friedrich Schiller: Marija Stuart. Ljubljana, 1923, 21 + 196 str. Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac. Ljubljana, 1923, 196 sir. Calderon de la Barca: Sodnik Zalamejski. Ljubljana, 1930. 100 str. Hngo v, Hofmannsthal: Slehernik, Celje, 1934. 118 str. Moliire: Tartuffe. Ljubljana, 1934. 87 str.
Proza:
Charles Dickens; Oliver Twist, Ljubljana, (911. 6+ 479, — 2. izd. Celje, 1936.
Guy de Ma u pas tant r Lepi sinček Bel-ami. LjubljanaT 1912. 526 str. Alphonse Daudet: Sapho. Slike iz pariškega Življenja, Ljubljana, 1912. 291 str.
C. K. Chesterton: Četrtek. Ljubljana, 1917. 195 str. Gustave Flaubert; Tri povesti. Ljubljana, 1917. 146 sit. Anatole France: Kuhinja pri kraljici Gosji možici, Ljubljana, 1920. 297 str.
Šibi I j Olfers: Pokoncu izpod korenin. Ljubljana, 1927, 20 str. GalswoTthy: Temni cvet. Ljubljana, 1930, 303 str. Prosper Mérimée: Sentjerncjska noî. Ljubljana, 1930, 2fil str. Joseph Conrad: Senčna črta. Ljubljana, 1931, 154 Str. Liam O Fiaherthy: Noî po izdaji. Ljubljana, 1931, 367 str, Georges Duhamel: Prizori iz bodočega življenja. Ljubljana, 1932. 222 str.
Knul Hamsun; Potepuhi, Ljubljana, 1932, 41)8 str. John Galsworthy: Saga o Forsytih, Ljubljana, 1933. L knjiga 419 str., 2. knjiga 322 str., 3, knjiga 335 str.
Hortarč de Balzac: Oče Goriot. Ljubljana, 1934. 290 str. Honoré de Balzac: Teta Liza, Ljubljana, 1935. 390 str. Litton Strachey: Kraljica Viktorija. Ljubljana, 1935. 271 str. Charles Dickens, David Copperfield. Ljubljana, 1936. 1. knjiga 365 str., 2. knjiga 366 str., 3, knjiga 376 sir.
Stendhal: Parmska kartuzifa. Ljubljana, 1938. 474 str. Honoré de Balzac: Strifek Pons. Ljubljana, 194ÎP. 312 str.
III
DOPISNI ČLANI
ANTON BREZNIK
Rojen dne 26. junija 188.1. v Ihanu. Študiral v Ljubljani klasično gimnazijo in filolo-gijo na fil. fakulteti univerze v Gradcu, kjer si je pridobil tudi naslov dr, phil. Po končanih študijah je postal profesor na škofijski gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljano; od leta 1937. dalje je direktor tega zavoda. L, 1921. je postal pra"vi Član Znanstvenega društva v Ljubljani; za dopisnega člana v filozorsko-filolo-ško-historičnem razredu Akademije je bil izvoljen dne 16. maja 1941).
DELA Knjige
Slovenska slovnica za srednje šole. Celovec 1916; tiskala, in zalofila tiskarna Družbe sv. Mohorja; sir. 276, — Dmga, predelana izdaja. Pre-valja 1921; str. 243. — Tretja izdaja 1924. — Cfitrta pomnožena izdaja. Celje 1934, str. 266.
Slovenski pravopis. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1920. str, 104.
Slovenski pravopis, Izdalo in založilo Znanstveno društvo (skupaj s F. Ramovšem). Ljubljana 1935, str. 234. — Druga izdaja 1937. — Tretja izdaja 193&.
Razprave in članki
Slovarski navržki. (DS, 1904, 63—4, 127—8, 191—2, 255—6, 320, 383—4, 447—8. 511—2).
fogrcikl pri nekaterih priponah. (DS, 1904 , 427—31),
O slavi d o povednega glagola. (DS, 1905, 162—6).
O tujkah in izposojenkah. (DS, 1906, 149—54).
Kako je v naši pisavi s tujkami? (DS, 1907, 557—60). Besedni red v govoru. (DS, 1906, 222—30, 258—67). izšlo tudi v ponatisu, v Ljubljani, založ, K atol. bukvama, 1908,
Kako se besede jemljejo. (Mentor, L, 6—7, 34—6). O učenju srbohrvaščine. (Mentor, L, 64—6, 113 -4, 139—41, 185—7, 210—12, 282—3).
Slovanske besede v slovenščini. (Cas, 1909, 268-80, 315—48). Izšlo tudi v ponatisu, v Ljubljani, založ, Kaiol. bukvama. 1909,
Die fielonungstypen des slavischen Verbums. (AsIPh, Bd XXXII, 399—454),
Zanimivosti iz nagega Štetja. (Mentor, III,, 135—6, 157—9). Naglas v ioü (VI. izvestje kn, Sk, privatne gimnazije v St. Vidu n. Lj. 19J1, I—2J>.
Besedni homunkulus. (Mentor, IV., 64—6, 110—13, 161—3, 183—5, 284—5).
Prvotne predstave o Bogu. (Cas, 1911, 26—30). Dr. K. Streklju za spomin, (DS, 1912, 452—5).
Izreka v poeziji, (Vil. izvestje kn, $k. privatne gimnazije v St. Vidu n. Lj. 1912, 1—26).
Razvoj novejše slovenske pisave pa Levčev pravopis. (DS, J913, 28—32, 67—71, 103—5, 146—50, 192—5. 230—3, 265—7, 314—7, 348—51, 394—7, 429—32, 473—6. — DS, 1914, 20—4, 121—4, IGO—3, 193—5, 235—8, 265—8, 369—72, 403—5. — DS, 1915, 23—5, 99—100, 331—43.
Začetna poglavja iz slovenske srednješolske slovnice. (IX. izvestje kn. 5k. privatne gimnazije v St. Vidu n. Lj. 1914, 1—32),
Sedemdesetletnica p, Stanislava Škrabca, (DS, 1914, 70). Literarna tradicija v „Evangelijih in listih". (DS, 1917, 170—4, 225— 30, 279—84, 333—47).
Novejše napake slovenskega Sloga, (DS, 1918, 54—5. 108—9, 165—66. 246—8).
O. Stanislav Skrabee. (CJKZ, 1919, 2IB—26), O. Stanislav Skrabee. (CZN, 1919, XV, letnik, 153—7), O slovenski izreki. (Slov. učitelj, 1923, 4—7, 43—7, 58—60). Stritarjev slog. (DS, 1924, 130—4).
Slovenski slovarji. (Razprave ZDHV, NI, 1926. 110—74). Popovičev Specimen vocabularii vindoearnioiiei ter Pohlinov Glpssa-rium slavieum. (CJKZ, VI, 1927, 91—99),
lapljev prevod sv, pisma. (CJKZ, VII, 1928, 77—106). Dobrovskega vpliv na slovenski pismeni jezik. (Josef Dobrovsky, 1753—1K29. Sbornik stati. V Praze. 1929, 1—22). Jezik v kmečki povesti. (DS, 1930, 28—32).
Vpliv slovenskih slovarjev na srbskohrvatske. (CJKZ, S, 1931, 16 do 67).
O časnikarski slovenščini. (DS, 1933, 72—82, 141—6. 200—6, 255—63, 312—20, 420—4, S 24—7).
Jezik naiih pripovednikov. Dom in Svet 1934: Jurčič 84—93; Stritar 176—IKI; Tavčar 271—276; Delela 510—514; Dom in Svet 1935: Kersnik 77—79; Mcncinger 338—341; Trdina 427—430; Ivan Cankar 505—510; Dom in Svet 1936: Finigar 71—75: Meško 315—318.
Izdaje naüih pripovednikov. DS 1934: Jurčič 229—235; Tavčar 384 do 383.
Ocenjevalcem Slovenskega pravopisa: Slovenec 1936. dne 13., 14., 17., IS., 19., 21. in 25. novembra.
Slovenske besede v češčini, slovaäfini in poljščini. (Kovačičev jbor-nik. Izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru, 1937, CZN, 32, 1937, 213—8).
Iz zgodovine novejših slovenskih slovarjev. (CZN, 33. 193&, 17—32, 87—98, 147—65).
Kastclčev latinsko-slovenski slovar. (Slovenski jezik, I. 1938, 55—62). Primeri predikatnega nominativa v slovenäiiri. (Slovenski jezik, 3., 3—4. snopič).
Oc ene in poročila
Dr. Jos, Tominšek: Narečje v Bočni in njega sklanjatev, Jahresber. des k. k. Kaiser Fr. Jos. Slaalsgymn. in Kramburg, 1903, str, 27. {DS,
1903.	626—7, ocena).
Dt. K. Strekelj: Zur Kenntnis der slavischen Elemente im italienischen Wortschätze, Archiv f. slav. Philologie, 26 , 407 sl. (DS, 1904, 441—2, poročilo).
Dr. K, Strekel;: Zitr slavischen Lehnwörterknnde, Denkschriften der kais. Akademie der Wissenschaften in Wien, Phil, histor. Cl,, Bd. I..
1904,	str. S9. (DS, 1904, 49&—9, poročilo).
Dr. K, Strekelj: Siavische WoTtdeutungen, Archiv f. slav. Philologie. 27, 41 si. (DS, 1905, 37S—6. poročilo).
A. Medved: Poeiijc, II, del, Ljubljana 1909. (Mentor, 99 -101), Ocena).
Dr. K. Strekelj, Slovanski elementi v besednem zakladu Štajerskih Nemcev. Posebni natisek iz CZN. J, in 6,, 1909, Maribor, (Mentor, 2., poročilo),
Ivan Grafenauer; Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Ljubljana 1909, (Mentor, 2., 71; poročilo).
Dr. K. StTekeljT Slovanski elementi v besednem zakladu Štajerskih Nemcev. (DS, 1909. 525, poročilo),
Dostavni k razpravi; Pau] Diels, Studien zur slav. Betonung, (Rocznik slawistyczny, Krakow, 1911 J.
Dr, Jos, Tominiek: Antibarbarus. L del. Ljubljana 1950, str. 67. (DS, 1911. 35—7, 79, ocena).
Dr. K, Strekelj: O Levčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah. V Ljubljani, 1911, sir. 136. (DSf 1911, 405).
Dr. K, Strekelj: O nekaterih pobijanji] pravilih slovenske pisave. Posebni natisek iz Ljub, Zvona, 31. V Ljubljani 1911, str. 42. (DS, 1912, 72—4, 114, ocena).
Dr, Janez Mencinger: Izbrani spisi. Izdala Matica Slovenska, 1911. I. del. (DS, 1912, 114—5, ocena).
Dr. Fr. Tlešič: Izgovor slovenskega knjižnega jezika. Letopis Mat. Slov., 1912. (DS, 1913, 113—4, ocena).
Peter Bohinjec; Sredozemci. Izdalo Tiskovno društvo v Kranju. 1913. (DS, 1913, 235, ocena).
Ivan Grafenauer; Zbirka slovenskih povesti. Ii. zv, Založila Katol. bukvarna v Ljubljani. 1913. (DS, 1914. 165, ocena).
P. Stanislav Skrabee: Jezikoslovni spisi. i. zv., 1, snopič. Izdala Leonova družba v Ljubljani, 1916, (DS, 1917, 70, ocena).
Dr, Fr. Ramovš: Slovenische Studien. Hefl 1. Die moderne Vokal-reduklion. Posebni odtis iz AslPh, 37, 123—215. (DS, 1918, 103, poTofilo). Jezikovne ocene. (DS, 1919, 39—41), 162—3, 289—90). P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi. L zv., 3. snopič. Izdala Leonova družba v Ljubljani, 1918. (DS, 1919, 41, poročilo). Jezikovne ocene. (DS, 1920, 84-5). Naše jezikovno edinsivo. (DS, 1922. 138—9). Jezikovne ocene. (DS, 1923, 26—S, 55—7, S8, 123). Maks Fleteršnik. (Slovenski biografski leksikon). Ob 150letnici rojstva Vtika. Karadiiča, (Slovenski jezik, 1, 1938. 178).
Prešernova PuŠčičica brez zcla. (Slovenski jezik, 3, 1940, 182).
IVAN GRAFENAUER
Rojan dne 7. marca 1880 -
v Veliki vasi pri Brdu v Zilj-ski dolini, obiskoval Šolo v Beljaku, kjer je 1. 1900. dokončal gimnazijo. Študiral je germansko in slovansko filo-logijo na univerzi na Dunaju. Od L 1904. do ¡908. je služboval kot profesor v Kranju, od tega leta dalje pa do upokojitve na klasični gimnaziji v Ljubljani. L. 1917. je pro-moviral za dr. phil, na dunajski univerzi, 1. 1920. je postal privatni docent na zagrebški univerzi; nekaj časa je bil višji šolski nadzornik. Za
dopisnega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil izvoljen dne Ifi. maja 1940. — Gl. St. Stanojcvič, Nar. Encikl. I. 769; Slov. biogr. leks.; Tine Debeljak: Dr. Ivan Grafenauer, Slovenski jeiik IV. 5—16 s popolno bibliografijo na str. 17—23.
DELA.
Knjige
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva, 1, del: Od Pohlina do Prešerna, Kat, bukvama. Lj, 1909, 153 + (3} str.
ii Kastelfeve zapuščine. Rokopisi Prešernovi, Kaslelčevi in drugi. Pomnožen in popravljen ponalisk iz Časa 4 (1910), Katol, bukvama, Lj, 1911, {A) + 124 str.
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva, II. del. Doba narodnega prebujenja (1848—1868). Katol. bukvama, Lj, 1911, 8 + 475 str.
Kratka zgodovina slovenskega slovstva I. del: Od začetkov do marčne revolucije, Kat. bukvama, Lj, 1917, str. 1 — 160.
Kratka igodovina slovenskega slovstva, II. del: Od marčne revolucije do naših dni, Jugoslov. knjigarna, Lj, 1919. str. 161—335. (Izšla je
ti
— 161 —
tudi skupno s še nevezanimi polami I. dela samo z naslovom „Kratka zgodovina slov. slovstva" (1919) — 2. izdaja 1920.
Slovenska čitanka za višje razrede srednjih Sol. S sodelovanjem dr. Janka Bezjaka in dr. Antona Breznika. 1. del. Jugosl. knjigarna, Lj. 1921. 3 + 320 str.
Slovenska čitanka za viSje razrede srednjih Sol. S sodelovanjem dr. Janka Bezjaka in dr. Antona Breznika. H. del. Kr. založba Šolskih knjig in učil, Lj. 1922. 2 + 307 + 3 str.
Slovenska čitanka za višje razrede srednjih Šol. 111. del. S sodelovanjem dr. Janka Bezjaka in dr. Antona Breznika. Jugosl. knjigarna, Lj. 1925, 7 + 279 str.
Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. IV, del. Jngoslov. knjigarna, Lj. 1930, 6 + 343 str.
Karolinška kateheza ter izvor briiinskih spomenikov in „Čina nad ispovčdajoitiim' se" (ZDHV v Lj. 13, filol.-lingv. odsek 2), Lj. 1936, 165 + 3 str.
Razpmve
Zum Akzente im Gailtalerdialekle, AsIPh 27. 1904/5, 195—223,
„Duhovna hramba" in „Kolomonov Žegcn", ČZN 4, 1907, 1— 70, 192.
Zgodovina novejšega slovstva, I. del: Od Pohlina do Prešerna, Prvi oddelek, jahresbericht des Staatsgymnasiuins in Krainburg 1903, 3—51.
Salomonova legenda v slovenski narodni pesmi, Zbornik u slavu V. Jagiča, Wcidmann, Berlin 1903, 65—70,
Jurčič-Gerstacker, DS 21, 1908, 296—300.
Simon Jenko in njegovi pesniiki zgledi, DS 21, 1908, 420—1, 456— 8, 506—12, 559—f.3.
Opazke k Levstikovemu življenjepisu, Blcivvelsov Zbornik (ZMS II), MS, L j, 1909, 260—77.
Iz Kastelčeve zapuiiine, čas 4. 1909/10, 120—45, 212—34; 270—84. 421—34, 4(19—86.
Nekaj iz Prešernovega peresa, Carn. Nova vrsta I, 1910, 13—20.
O Trubarjevem prevodu evangelijev, DS 27, 1914, 297—303.
O naših najmlajših, DS 28, 1915: 1, Joža Lovrečič, 6—10, 2. Stanko Majcen, 41—44, 3. Narte Velikonja, 92—95.
Stiški (ljubljanski) rokopis, DS 29, 1916, 239- 43, 311—6 (s snimki).
Drobci iz starejše kulturne in slovstvene zgodovine, C 10, 1916: 1, Slovensko uradovanje v preteklih stoletjih, 248—50, 2, Ali je razsojal koroški vojvoda kot vrhovni slovenski mojster na cesarskem dvoru v slovenskem jeziku, 250—54, 3. Hipolitov in Paglovčev prevod Tomaža Kempčana, 254—6, 4. Iz zgodovine slovenske metrike, 299—319,
Jeranov problem, DS 40, 1917, JO—13.
Vodnikova „Ilirija oživljena", slavospcv na slovensko zgodovino, DS, 40, 1917, 64—87.
Valentin Vodnik — pesnik. Analiza njegovega pesniškega razvoja in enačaja, KK 22, MS. Lj. 191«, 104—169.
Med Glasnikom in Zvonom. Antonu Jancžiču v spomin, DS 41,
1918, 5—9,
kazni popravki, DS 41, 191S: I. Brižinski spomeniki, 104—6. 2, Grc-gorčiana, 106, 3, Razno, 107.
O Vodnikovi pesniški zapuSCini in dosedanjih izdajah njegovih pesmi, CJKZ 1, 19 IS/19, 179—92.
Naglas v nemških izposojenkah \ slovenščini, donesek k zgodovini slovenskega naglasa, Razprave Znanstv. druitva za hum. vede v Lj. 1, 1923, 358—91.
Pripombe k slovenskemu Slapletonu, CJKZ 4, 1924, 106—16.
Pregled najnovije slovenačkc književnosti (prevod s slov,). Nova Evropa 10, 1924, 23(1—33 (Prčhlert nejnovšjii literatury slovinski. Se ¿volcnim aittorov^m pfeložil J. Vuga, Slovansky Pfehled, IS, 1924, 335—38j.
La nuova leiteratura slovena (itaL prevod z nemi fine, bTez avtorjeve kontrole), Europa orieniale, Roma, 24, 1924, 1—18.
Poglavje iz najstarejšega slovenskega pismenslva, CJKZ 8, 1931: I, Celovški rokopis, 68—73, A. Očenaš Celovikega rokopisa, 73—86, B, Zdravamarija Celovškega rokopisa, 86—91, C. Vera v Celovškem rokopisu, 91 —102, 2. So li Freisinški spomeniki osamljen pojav, 103—106, 3. Očitna spoved Stiškega rokopisa, 106—117,
O pokristjanjenju Slovencev in pričetkih slovenskega piimenstva, DS 1934, I, str. 350—71, II. 460—503.
Gutsmannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik, CZN 30. 1—29.
Najstarejši slovenski zagovori, Kovačičev zbornik (CZN 32), Zgod. društvo, Maribor 1937, 275—93,
Andrej Einspieler, soustanovitelj MD in borec za slovenske narodne pravice (k 50 letnici njegove smrti), Knjiini Glasnik, MD, Celje 1937, 57—62.
Starobavarska (^vetoemmeranska) molitev v starem slovenskem in stcksl. jeziku, Slovenski jezik I, Lj. 1938, 8—54.
Vodnikov dclei pri Kopitarjevi abecedni picosnovi, Slov. jezik JP Lj. 1938, 119—24 {s snimkom).
Prepisi Vodnikovih pesmi izpred čheličnc dobe. Slov, jezik 1, Lj. 1938, 171—2.
ji
— 163 —
Slovenska narodna balada o „Lepi Vidi", DS 1937/8, 236—37.
Slovenska narodna, romanca o Romarju sv. Jakoba Kom poste I skc g a. DS 1937/8, 338—34S,
Štifta rji in ätiftarska narodna pesem, Slovenski jezik IT, Lj_ 1939, str, IS—3S, 137—154,
O Zariki in Sončnici in še kaj o Španskih junakih (prav: kraljih in kraljicah). DS 1939: Zarika in Sunčica, 76—83, Brajdika in Antika, A3—84. Španski kralj v slovenskih narodnih pesmih. 84—89.
„Poljska kraljica". DS 1939: Poljska kraljica, Španska kraljica, 224 do 218,
Se Mavri v (slovenski) narodni pesmi, DS 1939: 0 mlajši inačici „Lepe Vide" 281—3, Se o Romarju sv. Jakoba Komposielskega, 284—5.
Zamorci in zamorske deklice v (slovenskih) narodnih pesmih, DS 1939: 1. Sveta hostija oneČaSČena. Cerkveni ropar proda Judom sv. ho-stijo, 343—49; 2. Marija, ptica in zamorska deklica. PtiČica poje o pše-ničnem klasu in sladkem vincu, 409—418; 3. Jezus vrtnar in ajdovska deklica, Jezus slikar in krffanska deklica, 469 —479,
Ocene
0. M. Ljapunov, NČskol'ko zamäianij o slovčnsko-nčmcekom slovar! Pleterjnika, Odesa 1903, AslPh 26, 1903/4 113—120,
Dr. Josip TominJek, Narečje v Bočni in njega sklanjatev, Jahresbericht des Slaatsgymnasiums in Krainhurg 1903, AslPh 26, 1903/4, 305 do 312.
Dr. Karl Ozvald, Zur Phonetik, des Dialektes von Polstrau, Jahresbericht des Staatsgymnasiums in Görz 1904. AslPh 27, 1904/5. 138—9.
Josef Karisek, Slawische Literaturgeschichte, Sammlung G tischen Bdch. 277—278, slovenski del, AlsPh 29T 1906/7. 140—2,
Ivan SaJelj, Bisernice iz betokranjskega zaklada I, Kal. tisk. društvo, L j. 1906, As I Pil 29, 190fi/7, 47 J—6.
Dr. Janko Slebinger. Slovenska bibliografija za 1» 1907, do 1912. MS, Lj. 1913. L>S 27, 1914, 62.
Dr. Branko Vodnik, Povijest hrvatske književnosti. Matica Hrvatska, Zagreb 1913, DS 27, 1914, 64—66.
Dr. Ivan Prijatelj, Janko Kersnik, njega delo in doba (Janka Kersnika Zbrani spisi, ur. dr. Iv. Prijatelj, zv. VI, sei. 2—3: Novelist in kritik), Schwcntner, Lj. 1914, DS 27, 1914, 372 6.
Korespondenca Janeza Nep. Primca (Korespondence pomembnih Slovencev I), Znanstveno druilvo, L j. 1934, C 29, 134/5, 313—4.
Möderndorfer Vinko, Narodno blago koroSkih Slovencev (Narodopisna knjižnica 2), Zgod, druStvo v Mariboru 1934, C 29, 1934/5, 313—4.
Trubarjev Catchismus, Akad, založba, Lj. 1935, C 30, 1935/6, 220—1, Rajko Nahtigal, Slarocerkvennslovanslie Sludijc (ZDHV 15, fitol,-lingv. odsek l), Lj. 1936, C 31, 1936/7, 34S—52.
Fr. Ramovš in M, Kos. BhZinski spomeniki, Akad, založba, Lj. 1937, C 32, J937/8, 249—53.
Sacrum Promptuarium Janeza Svet o kriškega, izbr. in prir, Mirko Rupel, Akad. založba, Lj. 1937, C 32, 1937/8, 313—4,
Franc Grivec, Slovenski knez Kocelj, Jugosl. knjigama, Lj. 1938. DS 1937/8, 380—R4,
Lino Legli a, Slovenska poezija od Vodnikovih pesmi za pokuSino do priprav za Kranjsko Cbelico (IS06—IS2SJ. Ponatisk iz Slov, jezika F, L). 193S, DS 1937/8, 386—87.
A. V. Isačenko, Narečje vasi Sele na Rožu (Razprave znanstv. društva v Lj. 16, filol.-linev. odsek 4), Lj. 1939, C 1938/9, 280—83.
Zoisova korespondenca 1808—1809. (Korespondence pomembnih Slovencev 1, izd. Akademija znanosti in umetnosti v L.), Lj. 1939, C 34, 1939/40, št, 5—6.
Od I. 1913. je bil urednik „Zbirke slovenskih povesti" (izdaje pisateljev Ogrinec, Erjavec, Jaki i C, Mcško, Finigar), dalje je uredil spise Josipa Jurčiča (zvez. 1—X), sestavil nebroj biografij slovenskih pisateljev za Stanojevičevo Narodno Enciklopedijo in obširna poročila za Slovenski biografski ieksikon, kratke referate, ocene in vesti v DS in Času,
LJUDMIL HAUPTMANN
je rojen 5. februarja 1&84 v Gradcu; tu j ti obiskoval osnovne šole. gimnazijo (do 1902) iti univerzo, kjer je Študiral zgodovino in zemljepis, postal 1907 doktor filozofije in 1908 opravil profesorski izpit. Kot gimnazijski suplent in profesor je služboval v Gradcu (1906 do 1911), Fürstenfeldu (1911 do 1913), na Dunaju (1913 do 1918) in v Ljubljani (1918 do 1920). Od 1920 je bil izredni, od 1921 pa redni profesor ljubljanske univerze za občo zgodovino srednjega veka in starejšo slovensko zgodovino: od 1926 pa je redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu, L. 1926, je postal dopisni, ^928 izredni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, 1. 1941. član Hrvatske akademije znanosti v Zagrebu, 1. 1935. dopisni član Srpske kralj, akademije nauka v Beogradu. Dopisni član ljubljanske Akademije je od 16. maja 1940.
DELA
Die Freileute, Carinthia 1, 1910.
Das Schöffentum auf slovenischem Boden. Zeitschrift des histor. Vereins für Steiermark, 1912,
Ueber den Ursprung der Erbleihen in Ocstereich, Steiermark und Kärnten, Forschungen zur Verfassung und Verwaltung der Steiermark, 8, 1913.
Politische Umwälzungen unter den Slovenen vom Ende des sechsten Jahrh. bis zur Mitte des neunten. Mitteilungen des Instituts für Österreich. Geschichtsforschung, 36 (1915).
Staroslovenska družba in njeni stanovi. Časopis za slov. jezik, knjiž, in zgodovino. 1 (191S).
Dit neuere slovenische Geschichtsforschung, 1 (191 fi). Postanek in raivoj frankovskih mark ob srednji Donavi. Časopis za slov. jezik, književnost in Zgod,, 2 (1920),
Mejna grofija spodnjepanonska. Razprave znanstvenega druStva. 1, 1923.
I'rlroda in zgodovina v jugoslovanskem razvoju. Njiva II (1923). Staroslovanska in sta ros i o venska „svoboda". Cas, 17 (I92Î). Prihod Hrvatov. Hufičev zbornik, 1924. — Hrvatski prevod Dolazak Hrvata. Zbornik kralja Tomislava, 1925.
Die bestimmenden Kräfte der kroatischen Geschichte im Zeitalter der nationalen Herrscher. Mitteilungen des Instituti f. österr. Geschichtsforschung, 40 (1924). — Prevod z nekaterimi spremembami: Koje su sile hrvatske povijesti odi uči vale u Vrijeffie narodne dinastije. Zbornik kralja Tomislava, 1924.
Karantanska Hrvatska, Zbornik kralja Tomislava, 1924. Les rapports des Byzantins avec les Slaves et les Avares pendant la seconde moitié du Vl^ siècle. Bizantion, 4 (1927H92S).
Die Herkunft der Kärntner Edlinge, Vierteljahrschrift für Sozial-und Wirtschaftsgeschichte. 21 (1918).
Hufengrössen im bayrischen Stammes- und Kolonialgebiet, prav tam. „Slovenačke pokrajine"; „Slovenci". Stanojeviceva Narodna enciklopedija. 4, 1929.
O postanku hrvatske graniee prema Kranjsko}. SiiiÉev zbornik, 1929, Entstehung und Entwicklung Krains. Erläuterungen zum Historischen Attas der österreichischen Atpenlknder, I. Abt., 4. Teil, 1929.
Konstantin Porfirogenit v porijekln stanovništva dubrovaïkog za-Icdja. Reäetarov zbornik, 1931,
Uloga Vclikomoravske države u slavensko-njemaÈkoj borbi za Podu-navlje. Rad Jugosiav, akadsmije, 243. 1932,
Kroaten, Goten und Sarmaien, Germanoslavicaj 3, 1935, ürofovi Vilnjegorski. Kad Jugosiav. akademije, 250, 193ö, Hema i Svetopük. Rad Jugosiav. akademije, 255, 1936. Mariborske študije. Rad Jugosiav. akademije, 260, 1938. Colonus, Barschalk und Ereimann, Wirtschaft und Kultur. Festschrift, .. Alfons Dopsch, 1938.
Slaven i German na poietku svoga državno&a iivota, Hrvatska revija 2, 1929,
Geographische Tatsachen und politische Möglichkeiten in Mitteleuropa. Hrvatski gengr. Glasnik 1930.
Bismarck i pruski duh. Hrvatska revija 7, 1934. Seoba Hrvata i Srba, Jugoslovanski istoriski časopis 3, 1937. Geografska podloga nacionalnog problema u Austro-Ugarskoj monarhiji. Hrvatski geografski Glasnik 1939.
FRANC KSAVERLUKMAN
Rojen 24. novembra 1880 v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru, obiskoval ljudsko Šolo pri Sv. Juriju in 1891—1899 f —	gimnazijo v Mariboru. Po ma-
turi je Sel v Collcgium Ger^ '	manicum-Hungaricum v Rim
—in na Gregorijanski univerzi Študiral filozofijo ter teologijo ^SÜj^^^	(1899—1906) in v obeh dose-
gd doktorski naslov, Za no-strifikacijo teološkega d.okto-K rata je 1908 predložil teoloäki Kr- fakulteti v Gradcu disertacijo Hb „Die Heilsbedeutung Christi nach den griechischen Apologeten des II, Jahrhunderts" in opravil rigoroz iz cerkvene zgodovine in kanonskega prava. V letih 1906—1908 je bil kaplan v Slov, Bistrici in hitra tu Študiral klasično filologijo na univerzi v Gradcu. V letih 190S—1919 je bit profesor moralne teologije na bogoslovnem učiiišču v Mariboru. Od srede januarja 1919 do 31. marca 1920 je bil referent za verske zadeve pri Narodni vladi za Slovenijo v Ljubljani. Leta 1920. je bil imenovan za izrednega, 1, 1921. za rednega profesorja na univerzi v Ljubljani; predava historično dogmatiko, od 1923 tudi zgodovino starokrščanskega slovstva in cerkveno zgodovino prvih treh stoletij. — V Mariboru je od pomladi 1909—1916 urejeval čel rt letnik „Voditelj v bogoslovnih vedah" in sam mnogo vanj pisal. — V Ljubljani jc od 1921 urednik „Bogoslovnega vestnika", bil sourednik „Časa" od 1923—[931, od leta 1931. pa urejuje „Slovenski biografski leksikon"
i-n od 1937 vodi zbirko „Cerkvenih očetov izbrana dela" {izdaja Družba sv. Mohorja v Celju), — V letih 1932 1938. je sodeloval pri enciklopedičnem delu „Lexikon für Theologie und Kirche (Freiburg i. Breis.gau, Herder & Co.; 10 zvezkov). Od ¡937. sodeluje pri bibliografski publikaciji „Die
theologische Literatur", „Bibliographisches Beiblatt der Theologischen Liieraturzeitung" {Leipzig, J. C. Hinrichs Verlag),
Dopisni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je poslal 16. maja 194(1.
DELA
Knjige
Martyres Christl. Trideset poročil o mučencih prvih stoletij z zgodovinskim okvirom. Celje 1934. 8°, 8 in 2SÎ str.	*
Izbrani spisi svetega Cecilija Ciprianu. I, del; Pisma, Knjižica „O padlih", Celje 1938, 8fl, 6 in 214 str.
Razprave
Sv, lgnalija Antiohij&kega list 5mirn£anom 7, 1 (Bogoslovni vest-nik I, 1921, 156—162).
Sv, Ambrozij o pokori (BV 1, 1921, 234—263).
Zephyrinos, Kallistos, Hippolytos (BV 6, 1926, 169—196).
K nagrobnemu napisu Škofa (iaudentija v St. Pavlu pri Preboldu. I. Rekonstrukcija teksta. 2. Pripombe (Časopis za zgodovino in narodopisje 21. 1926, 112—114).
Nikolaj Kabasilas in Simeon Solunski o epiklezi (BV 7, 1927, 1 —14).
Zephyrinos in Hippolytos (BV 7, 1927. 177—186),
Markos Eugenikos o epiktezi (BV 7, 1927, 196—202),
EpitaEij Škofa Gaudenlija (BV 8, 1928, 117—122).
Kanuzijnna Sifrida iz Jurkloîtra „Commendacio celle" (BV 9, 1929, 97—113). >
Sv. Trene j o Marijinem dcviStvu (BV 10, 1930, 105—120).
Toile, legel tolle lege! (BV 11. 1931, 170-175).
Sv. Ambrozija razlaga EJc 6, 17—23 (BV 12, 1932, 326—32S).
Doslej neopazen s-pomin krstnega obreda pri Tenulianu (BV 14, 1924, 25—28).
„Ecclesia quaedam forma iustitiae est". S. Ambrosius, Dc officiis ministrorum T. 29, 142 (BV 16, 1936, 288—295).
Škofa Karla Herbersteina bogosiužni red za cerkev sv. Frančiika Ksaverija na Straiah (Časopis za zgodovino in narodopisje 37, 1937, 132—138).
Pripombe k Tertulianovemu spisu „De paenitentia" (BV 19, 1939, 263—269).
ANTON MRL IK
je rojen 1. januarja 1H90 v Črni vasi pri Ljubljani, osnovno šolo in gimnazijo (do 1910) je obiskoval v Ljubljani, univerzo na Dunaju, kjer je 1916 opravil usposobljenostmi izpit za pouk na srednjih Šolah iz geografije in zgodovine kot glavnih predmetov. Od 1917 do ¡927 je bil suplenl oziroma profesor na srednjih šolah v Ljubljani, 1927 je dosegel na ljubljanskem vseučilišču doktorat filozofske fakultete, od 1927 je bil docent, od 1932 izredni, od 1938 pa je redni profesor za geografijo in vodja Geografskega instituta na univerzi v Ljubljani. Je predsednik Geografskega društva in urednik Geografskega Vestnika v Ljubljani. Dopisni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je postal 16. maja 1940,
DELA
Knjige
Jugoslavija, Zemljepisni pregled; 1. del, 283 str. Ljubljana 192!. Jugoslavija. Zemljepisni pregled; II. del, J, in 1. snopič. 522 str. Ljubljana 1922, 1923.
Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled; 1. del, druga predelana in pomnožena izdaja, 426 str. Ljubljana 1924. Kolonizacija Ljubljanskega barja, 66 str. Ljubljana 1927, fcoiolcc na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, Ljubljana 1931. Str 107 in 38 tabel.
Slovenija, Geografski opis. I, splošni del; 1. zvezek, Ljubljana 1935. Str. 393; 2. zvezek. Ljubljana 1936, str. 395—700,
Razprave in tltinki
Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju. Geografski Vestnik 3, Ljubljana 1928. Str. 53—95.
Pliocensko porečje Ljubljanice. Geografski Vesttiik 4, Ljubljana 1929 Str. 69—88.
Bohinjski ledenik. Geografi ki Vestnik 5/6, Ljubljana 1930. Str. 1—39.
Razvoj Ljubljane. Geografski Vestnik 5/6, Ljubljana 1930. Str. 93 do 137.
Hidrpgrafski in morfološki razvoj na srednjem Dolenjskem. Geografski Vestnik 7, Ljubljana 1931. Sir. 66—100,
Meja med Balkanskim polotokom in evropskim trupom. Glasnik Geo-grafskog društva v Beogradu 14, Beograd 1923. Str. 107—121.
O diluvialni poledfinitvi v Karavankah. Geografski Vestnik 8, Ljubljana 1932. Str. 89—101.
Jugoslavija, Istorisko-antropogeografski pregled. V knjigi: P. Vuje-vič, Kraljevina Jugoslavija, Beograd 1930, Str, 133—151.
Kmeiska naselja na Slovenskem. Geografski Vestnik 9, Ljubljana
1933.	Str. 129—165.
Še o razvoju Bohinjske kotline. Geografski Vestnik 1.0. Ljuhljana
1934.	Str. 150—168.
Jugoslovanska dTiavna meja. Analiia odsekov po dobi in motivih nastanka ter geografskih značilnostih. Časopis za zgodovino in narodopisje 32 (Kovačiistv zbornik). Maribor 1937. Str. 256—263.
O poklicni sestavi prebivalstva v mestih Jugoslavije. Geografski Vestnik 12/13, Ljubljana 1937. Str. 184—206.
O kesnodiluvijalnih jezerih v Bohinju. Hrvatski Geografski Glasnik, 1939.
Razvoj železnic na ozemlju Jugoslavije, Geografski Vestnik, 14 (1938), 116—134.
O mestih in trgih na Slovenskem, Glasnik Muzejskega druitva za Slovenijo, 20 (1939), 333—344.
Populacijski problemi Jugoslavije v dobi 1918—1938, Misel in delo, 1939.
MATIJA MURKO
H	Rojen dne 12. februarja
1861 na Drsteli pri Ptuju. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju in Mariboru, od 1. 1880. pa je Študiral slovansko in germansko filoiogijo na univerzi na Dunaju, kjer je l. 1886. pro-moviral za dr, phiL Nato je bil dve leti nadaljeval začete Študije v Rusiji. Po vrnitvi je postal lektor ruskega jezika, na dunajskem zavodu za orien-talnc jezike, i. 1896. pa profesor za ruski jezik na konzularni akademiji. Naslednjega leta je postal na dunajski univerzi privatni docent za slovansko filologijo. L, 1902, je imenovan za rednega profesorja na univerzi v Grazu, 1. 1917. na. univerzi v Leipzigu in 1, 1920. na univerzi v Pragi, kjer živi zdaj v pokoju. Bil jc soustanovitelj in je Muredpik osrednjega slavističnega glasila „Slavia", dalje je ustanovil založbo slavističnih monografij „Slaviea" (Heidelberg) in je sourednik lista Wörter und Sachen (Heidelberg). L. I90ß. mu je univerza v Pragi ,,honoris causa" podelila doktorsko čast. Je dopisni član znanstvenih akademij v Zagrebu (1897), Beogradu (1905), Pragi (1913), Krakovu (1929), Leningradu, pri School of Slavonic and East European Studies (University or London), Član znanstvenegii društva v Ljubljani, član in predsednik Slovanskega Ustava v Pragi itd. Pripravil in predsedoval je I. mednarodnemu kongresu slovanskih filologov v Pragi 1, 1929. Za dopisnega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil izvoljen dne 16. maja 1940, Poleg Številnih informativnih tn kritičnih člankov, ocen, spisov o razvoju slovanske filologije itd, je njegovo delo posvečeno v prvi vrsti raznim kulturnim in literarnim dobam
pri Slovanih (reformacija, romantika, starejše južnoslovanske literature), etnografiji, starožitnostim, v izredni mori pa shrv. narodni pesmi. O njegovem življenju, o pomenu njegovega znanstvenega dela in o organizaciji slavističnih Študij sploh prim. R, Nahligal LZ 1921; Grabowsky, Dr. M- Murko (19091; Nar. EncikL: Slov, Biogr. Leks., predvsem pa J. Horäk v uvodu k Rozpravy L o boru slov. fiiologic str. V,—XIV (Praga 1937).
DELA Knjige
Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der slavischen Romantik. I. Die böhmische Romantik. Graz 1 BD?, 12 + 374.
Miklosichs Jugend- und Lehrjahre. Sep. iz Festgabe für Richard Hein?-el, Weimar 1898, 1—75.
Dr. Vatroslav Oblak. VI. zvezek Ant. Knezove knjiinke, Slovenska Malica, Ljubljana 1899. 142—313 (in sep,).
VatToslav Oblak. Gin Beitrag zur Geschichte der neuesten Slavistik. Wien 1902. 1—62.
Geschichte der älteren sildslavischen Literaturen. Leipzig, C. F. Amt-längs Verlag, 1908, 10 + 24».
Bericht über eine Bercisung von Nordwestbosnien und der angrenzenden Gebiete von Kroatien und üalmatien behufs Erforschung der Volksepik der bosnischen Mohammedaner. Sitz. Her. d. Akad. d. Wiss. Wien, phil.-hist. Kl. 173 Bd., 3 Abh., 1—52.
Bericht über phonographische Aufnahmen epischer, meist mohammedanischer Volkslieder in nordwestl. Bosnien im Sommer 1912. No 30 der Mitt. d. Phonogrammarchivs - Komm. d. Akad. d. Wiss. Wien (Anzeiger 1913, 58—75).
Bericht über eine Reise zum Studium der Volksepik in Bosnien und Herzegowina im J. 1913. Sitz,-Ber. d, Akad. d. Wiss. Wien 176 Bd, 1—50.
Bericht über phonogr. Aufnahmen ep. Volkslieder im mittleren Bosnien und in der Herzegowina im J, 1913; Milt. Phonogrammarch.-Komm, 179 Bd. I Abh. 1—23.
Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven (Slavia IV. in V), sep. Prag und Heidelberg 1927, 1 + 4 + 1 + 184.
La poésie populaire épique en Yougoslavie au début du XXème siècle. Travaux publiés par l'Institut d'études slaves. Paris 1929, 1—77.
Les études slaves en Tchécoslovaquie. Ibid. Paris 1935, 1—143.
Razprave, Članki, poročila in ocene v najrazličnejših dnevnikih, kulturnih in strokovnih revijah. Pregled vseh Murkovih spisov podaja Jelka \ me rio va - Mu r kov a v knjigi Matylî Murko, Rozpravy z oboru slovanské filologie, uredil JiFi Horik, Prâce Slov, Ustava v Prazc IV., 1937, 581—97.
IVAN REGEN
Rojen dne 9. decembra J. 1S6S. v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini (oče se je pisal nekoč Režen, doma je bil iz Triesta). Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer je maturiral I. 1890. Prirodoslov-je je študiral na dunajski univerzi, kjer je 1. 1897. doktoriral. Kol Srednješolski profesor je poučeval (razen prva letal do upokojitve v 1. 1918. na gimnaziji II. okraja na Dunaju, kjer stalno živi. L. 1919. je na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani izvoljen za izrednega profesorja za živalsko fiziologijo; tega mesta pa žal ni sprejel. Izdatno podpiran od zasebnih dobrotnikov posebej pa 5e od dunajske akademije znanosti, si je uredil privatni laboratorij za živalsko fiziologijo in iu zelo uspešno delal. z vso pravico je bil Regen s poklicane strani proglašen za enega največjih biologov slovanskega juga. Rezultati njegovega pridnega in plodovitega dela so sprejeti v vodilno internacionalno literaturo. Problemi in objekti, ki jih je Regen obdeloval, so razvidni iz naslovov njegovih publikacij. Posebno se je odlikoval Se s konstrukcijo različnih finih mehaničnih aparatov kot pripomočkov pri fiziološkem raziskovanju sluha in produkcije tonov (slridulaeiji) pri žuželkah, v prvi vrsti pri murnu.
Za dopisnega člana Akadejnije znanosti in umeinosti v Ljubljani je bil izvoljen dne 16. maja 1940,
DELA
Neue Beobaehtungen ilber die Stridulationsorgane der Saltatoren Orthopternn. VorL M it t. Zoolog. An z., Bd, 25., 1902.
liti naslov Arb. d. zool. Inst, \Vicn-Triest, Bd, 14, Sv, 3., 1903.
Physiologische Untersuchungen über Tierstimmen. L Stridulation von Gryllus campcstris, Sitz.-Ber. d, k, Akad. d, Wiss, Wien.. Bd. 114. Abt. 3. 1905 (skupno s prof. AI, KreidLom).
Untersuchungen über den Winterschlaf der Larven von Gryllus campestris L. Zool. Anz., Bd. 30., 1906.
Das Tymp anale Sinnesorgan von Thamnotrizon apterus Fab., o* als Gehörapparat experimentell nachgewiesen. Sitz,-Ber. d. k. Akad. d. Wjss, Wien, Bd., 117. Abt. 3. 1908.
Kastration und ihre Folgeerscheinungen bei Gryllus campestris L. I. Mitt. Zool. Anz., Bd., 36., 1909.
Isti naslov. IL Mitteilung. Istotam. Vol. 15. 1909.
Regeneration der Vordcrflügel und des Tonapparates bei Gryllus campestris L. Ibidem. Vol. 35. 191L
Unter Süchtingen über die Atmung von Insekten unter Anwendung der photographischen Methode. Pflügers Archiv f. Physiologie., Bd., 138. 1911.
Experimentelle Untersuchung über das Gehör von Liogryllus campe-stris L. Zool. Anz, Bd. 40. 1912.
Untersuchungen über die Stridulation von Gryllus campestris L, O* unter Anwendung der photographischen Registriermethode. Istotam. Bd. 42. 1913.
Ueber die Anlockung des Weibchens von Gryllus campestris L., durch lelephonisch übertragene Stridulationsorgane des Männchens, Pflügers Areh. f. Physiologie., Bd. 155. 1913.
Haben die Antennen für die alternierende Stridulation von Thamno-trizon apterus Fab., o eine Bedeutung? Ibidem, Bd., 1913,
Untersuchungen über die Stridulation und das Gehör von Thamno-trizon apterus Fab., o, Sitz.-Ber. d. k. Akad. d. Wiss, Wien. Bd. 23. Abt. L 1914.
Entwicklung des Flügclgeäders bei Gryllus campestris L, Zool, Anz. Bd, 54., 1922,
Eine Mermithiade aus der Leibeshohle von Liogryllus campestris L. Ibidem. Bd., 1922.
Der Kropf von Liogryllus campestris L„ als Organ zur Aufnahme von Luft zur Zeit der Häutung. Sitz..-Ber. d. Akad. d. Wiss. 130. u. 13i. Bd. Abt. 3. 1922.
Ueber die Orientierung des Weibchens von LiogTyllus campestris L.. nach dem Stridulationschall des Männchens, ibidem. Bd. 132., Abt. f. 1923,
Anatomisch-physiologische Untersuchungen über die Spermatophore von Liogryllus campestris L-, Ibidem. Bd. 133. Abt. I. 1924,
Ueber die Beeinflussung der Stridulation von Thamnotrizon apterus Fab. o* durch künstlich erzeugte Töne und verschiedenartige Geräusche. Ibidem. Bd. 135., Abt. I. 1926.
Besitzen die Insekten einen Gehörsinn? Forschungen u. Fortschritte, 4., 1928.
FRANC VEBER
Rojen je 20. septembra 1890 v Zgornji Radgoni. Gimnazijske Študije je obiskoval v Mariboru, od 1. 1910. dalje pa je študiral na fjloz. fak. univerze v Grazu filozofijo pri prof, Meinongtt, Med vojno 1914—18 je služil vojake, Leta 1920. je postal privatni docent za filozofijo na univerzi v Zagrebu, l. 1922. i/redni in I. 1926, redni profesor na univerzi v Ljubljani. Veber je redni član Znanstvenega društva iti Filozofskega društva v Ljubljani. V svojih delih se je posvetil vsega problemom o istinitosti in veljavnosti, o kajstvu in subsiancionalnosti, o vzročnosti in svobodi, o hierarhiji vrednot, o resnici in zmoti, o zaznavanju stvarnosti. Dopisni član Akademije je postal dne 16. maja 1940.
(JE L A Knjige
Uvod v filozofijo, Ljubljana, 1921, str. 352. Sistem filozofije I. O bistvu predmeta, Ljubljana, 1921, str. 334. Znanost in vera. Vedoslovna študija, — „Pota in cilji" 15,-Ifi. zv. Ljubljana, 1923. str. 254.
Problemi sodobne filozofije, „Knjižnica sploina" 9 tv. Ljubljana, 1923, str, 342.
Etika. Psihološki in normativni temelji nagonske pameti. Ljubljana. 1923, str. 627.
Analitična psihologija L Znanstveno društvo za humanistične vede, Ljubljana, 1924, str, 170.
Očrt psihologije, Ljubljana, 1924, str. 224.
n
— 177 —-
Estetika. Psihološki ¡11 normativni temelji estetske pameti. Ljubljana, 1925, str. 343,
Idejni temelji slovanskega agrarizma. P rog ram a lična socialna Študija, Ljubljana, 1927, sit. 335.
Filozofija. Načelni nauk o človeku in njegovem mestu v stvarstvu, „Knjižnica znanstvena", 10 z v. Ljubljana 1930, str. 21*7. Sv. Avguštin, „Kozmos11, Ljubljana, 1931, str. 176. Knjiga o Bogu, „Knjižnica znanstvena" M. D., Celje, 1934, str. 454. Nacionalizem in krščanstvo, Ljubljana., 1938, str. 239, VpraSanje stvarnosti, Akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana, 1939, str. 496.
Razprave
O bistvu lepote, Ljubljanski Zvon, 1919. str. 464—470, 531—535. Bcick — slovenski psiholog. Ped. let. 1919, Ljubljana, str, 40—79. Bergsonova teorija smernega, Lj, Zv. 1920, str. 151 —158, 218—227, 290—'295, 330—334. 468—475, 679—685, 740—744.
O ftnomenologiji jezika, ClKZ 1920, str. 1—46, 137—187. Markič: Silogistika, Lj, Zv. 1920 (daljša rceenžija), str, 249—251, 316—319, 438—443, 503 -508, 567—570,
Matcrializem. Naši zapiski, 1921, str. 3—5, 30—33, 53—55, 75—80, 100—106, 131—137, 185—189,
Cas in prostor. Češka Mysl. Praga, 1922. O umetniškem ustvarjanju, Lj. Zv. 1922, str. 321—332, O razmerju med besednim in stvarnim doživljanjem, CJKZ 1922, str. i34—149.
Elementarne enačbe človeikc pozornosti. ZDliV L 1924, str, 35—90, Sokrat, Mladina I. 1924, str. 30-39, 62—71. 114—122. — IL I92i, str. 16—24, 62—74, 104 -109, 134—138, 185—J83. — IIL 1926, str. 15—19, 57—63, 131—1 35, 155—158, 182—187,
Problem predstavne produkcije. ZDHV IV. 1928, str. 139—254. Emocialna struktura osebnosti. Lj. Zv. 1928, str. 387—400. Načrt novega dokaza za istinitost boijo. DiS 1932, str. 182—201, Banich de Spinoza, DiS 1932, st. 403—412,
Misli o imetju in lastnini (daljša načelna razprava). Zadrugar, 1932, str. 233—237, 264—268, 298—302, 359—364.
Dednost In osebnost, DiS 1933, str. 146—159.
Starogrška filozofija in Slovenci (Psiholoike osnove nacionalne misli), Lj. Zv. 1933, str, 403-411, 527—537.
Filozofija in krščanstvo, DiS 1936, str. 4J—58.
Die Philosophischen Grundlagen des Christentums, Akti intern. tom. kongresa v Rimu, 1936.
Dušesiovne osnove naše dobe, DiS 1936, sir. 457—474. Vprašanje „Vitalno-slat ¡stičnega zavoda" v Ljubljani, Kronika slov. mest 1940, str. 102—107.
Objavil je še celo vrsto, nekako 50 po številu, krajših člankov, poročil in ocen v raznih domačih in tujih revijah.
le-
— 179 —
IV
UMRLI CLAM
v V*
Blr' m Msticu bsl^f
RADO KüäEJ
Kille j Radoslav (Jakob) se je rodil dne 21. julija 1S75. v Spodnjih Libučali v župniji pliberški na Koroškem kot edini sin posestnika Aleša Kušeja p. d. Hrasta in Uršule roj. Kralj. Hodil je v osnovno pliberško iolo, jeseni 1888 se je vpisal na gimnazijo oo. benediktincev v Št. Pavlu v labodski dolini, od tretjega gimnazijskega razreda dalje pa je obiskoval gimnazijo v Celovcu, kjer je !, 1B96. maturiral. Naslednja štiri leta je študiral pravo na dunajski univerzi ter bil i. 1901. promoviran za doktorja. 2e L 1900. je vstopil v sodno prakso pri deželnem sodišču v Celovcu, opravil L 1903-sodni izpit in bil maja 1905. imenovan za sodnega pristava v Cr-nomelj, kjer pa službe ni nastopil, ker je bil takoj nato pozvan na službovanje pri tajništvu višjega deželnega sodišča v Gradcu. Konec i. 1905. je dobil državno študijsko ustanovo po prizadevanju tedanjega ljubljanskega župana, ki je bil tačas na čelu gibanja za ustanovitev slovenske univerze. Ker se je odločil za cerkvenopravno vedo, je Sel na univerzo v Bonn k tedaj ¡te zaslo-velcmu kanonistu in pravnemu zgodovinarju UIrichu Stutzu. Na njegovo pobudo Se je lolil znanstvene obdelave reforme zunanje cerkvene organizacije, ki jo je izvedel cesar Jožef II. za notranje avstrijske dežele. V začetku i. 1908. je bila razprava godna za tisk in je izšla kot 49.—5Ü. zvezek Stutzovih „K irchenrechtliche Abhandlunge n" pod naslovom „Joseph II. und die äussere Kirchenverfassung Innerösteneicbs". Čeprav je znanstveni svet soglasno ugodno ocenil Kušejevo delo, sc mu zavoljo tedanjih političnih prilik ni posrečilo, da bi se bil habilitiral. Zagrenjen je prenehal s kanonističnim študijem, zlasti še, ko mu njegova poklicna zaposlitev ni dovoljevala, da bi ga načrtno razširjeval in poglabljal. 2e avgusta 1906. mu je iztekel Studijski dopust, nakar je nekaj mesecev služboval pri okrožnem sodišču v Celju, konec istega leta pa je priiel zopet v Gradec. Tu je bil 1- 1911. imenovan za sodnika s stalnim mestom, I. 1912. pa za okrajnega sodnika. Ob prevratu j&seni I91Ä. je bil imenovan za začasnega vodjo okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, a že konec istega meseca je bil premeščen kot sodni svetnik na mesto predstojnika okrajnega sodiSča v Pliberku. Meseca maja 1919, je bil
dodeljen okrožnemu sodišču v Celju, septembra imenovan za de-želnosodnega svetnika v Ljubljani, Na tem mestu je ostal do 20. februarja 1920.
Ob pripravah za ljubljansko univerzo je bil od vsega početka določen za kandidata za cerkvenopravno atolico. Imenovan je bil 27. januarja 1920. sprva za izrednega, že 27. avgusta istega leta pa za rednega profesorja. Tako je dobil možnost nekdaj prekinjeno znanstveno delo povzeti, kar je storil z vso vnemo. Kakor je iz bibliografije njegovih strokovnih spisov razvidno, so Kušeja odslej zanimala prav posebno cerkvenopolitična vprašanja, ki so v novo nastali drŽavi terjala reäitve; med njimi so na prvem mestu tista, ki se tičejo zakonskega (matrimonialnega) in patronatnega prava. Poleg tega svojega pretežno praktično usmerjenega, delno pravno-političnega, delno pravnodogmatičnega strokovnega dela, katerega torišče je bilo državno cerkveno pravo, se je na podlagi zakonika katoliške cerkve (codex iuris canonici) z i, 1917. lotil tudi še sistematične obdelave kanonskopravne snovi. Tako je nastal učbenik „C erkveno pravo katoliške in pravoslavne Cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev", katerega je 1. 1923. izdala pravna fakulteta. 2e spomladi 1927. je izšlo to delo predelano in pomnoženo kot priročnik pod novim naslovom „Cerkveno pravo katoliške cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini S H S"; posebej podaja dodatek Se: pregled virov, ustavnih in upravnih načel cerkvenega prava pravoslavne cerkve". Prav pod konec svojega življenja je nameraval Kušej posvetiti svojo pozornost zopet domači cerkvenopravni zgodovini, vendar ga je prehitela smrt.
V dvajsetih letih svojega akademskega poklica je KuSej zavzemal razna akademska dostojanstva. Bil je dekan pravne fakultete v študijskih letih 1922/23, 1928/29, 1931/32, dvakrat izvoljeni Prodekan in sicer 1921/22, 1930/31. Za leti 1937/3S in 1933/39 je bil izbran za rektorja univerze, V tem svojstvu je konec l. 1937. ko se je Akademija znanosti in umetnosti ustanovila najprej kot druätvo, imenoval njene prve člane. Po njeni uzakonitvi je bil tudi sam imenovan s kraljevim ukazom z dne 7. oktobra 193S za red-
nega člana Akademije, Poleg tega je bil Kušej v 1. 1923-4 in 1924-5 Član univerzitetnega sodišča, 1930/31 član univ. sodišča za slušatelje in 1933/34 ter 1936/37 disciplinski preiskovalec pri nižjem univerzitetnem disciplinskem sodišču- Od junija 1933 naprej je bil imenovan od ministrstva prosvete za prvega podpredsedniku izprane val ne komisije za pravnozgodovinski državni izpit. Zavoljo svoje strokovne usposobljenosti je bil meseca oktobra 1921 imenovan za zastopnika ministrstva za vere pri verski anketi v Beogradu, kasneje pa poklican v razne komisije pri ministrstvu pravde, ki SO Se bavile Z izdelavo zakonskih osnutkov, zadevajofiih versko-politično važna vprašanja (osnutki zakonov o medverskih oduo-šajih, predosnutek II. dela jugoslovankega občega državljanskega zakonika: zakonsko pravo). Umrl je 10. maja 194l-XIX.
Prim.: Slovenski biografski leksikon L, 595; Slov. Pravnik 1935, 27S in 1941, 156; podroben oris in oceno njegovega dela je podal Janko Polec, Zbornik znanstvenih razprav, XVIEl, 1942, 1—22.
DELA
Knjige
Joseph [J. und die aussere Kirchenverfassung Inneriisterreichs. — Kirchenrcehtliche Abhandlungen, herausgcgeben voli U. Stutz, 49. u. 50 Hcft, 1903, IS + 358 str.
Verska anketa u Beogradu i njeni zaključek — Ljubljana 1922, samozaložba, 48 str.
Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini i>HS Ljubljana 1923, Založba juridične fakultete. 12 + 488 str.
Cerkev v luči prava in etike. — „Ljudska visoka šola", V. zvezek, 1924, 32 str.
Cerkveno pravo katoliške cerkve s posebnim ozirom na razmere v krajevini SHS. — Dodatek. Pregled virov, ustavnih in upravnih načel cerkvenega prava pravoslavne cerkve. 2, predelana in popolnjena izdaja. — Ljubljana 1927, Zatoiba juridiine fakultete, 16 + 695 str.
Konkordat. — Ustava in verska ravnopravnost. — Ljubljana 1937, J. Blasnika nasl., 73 str.
Razprave, članki, poročila
Pomen cerkvenopravne zgodovine za kanonistično vedo. Slov. Pravnik, 1914, 251—255.
Vera in verska svoboda. — Slov, Narod 11, jan. 1921, Si, 7, Cerkvena politika Jugoslavije. — Slov. Narod 12. jan. 1921, iL S, Kaj naj določi ustava glede verstva? Slov. Narod 13. jan. 1921, St. 9,
Verska vzgoja dece, — Slov. Narod 14, jan. 1921. št, 10. Verska svoboda in zakon (brak). — Slov. Narod 14. jan, 1921, št, 11. K vprašanju konkordata, — Slov, Narod 12, febr, 1921, SI. 34. Narodna cerkev. — Slov. Narod 6. marca 1921, St. 53, Država in cerkveno pravo, — Slov. Narod 13. marca 1921, St, 59, Ljudska univerza in njeno glasilo, — Slov, Narod 28, avg. 1921, St, 192.
Pomoč duhovniStvu. — Slov. Narod 27, sepl, 1921, St. 216. Slovenija in oblasti, — Slov. Narod 4. dcc. 1921, SI. 273. Verska pripadnost otrok in verski pouk v Soli ter naša začasna pokrajinska uprava. — Njiva L, 1921, 381—385,
Cerkvena avtonomija in naäa ustava. — SJov. Pravnik 1921, str. 137 do 144.
Codex iuris canonici in njegov pomen za cerkev in državo, — Zbornik znanstvenih razprav L, 192!, 183—198.
Cerkveno imetje in socialna ideja. — Slovenec 25., 26., 27„ 28. febr., 1., 2. marca 1922, ät. 46—51,
Izstradana znanost. — Slov. Narod 11. febr. 1922, Št. 34. Sanje in dejstva. — Slov, Narod 1. dec. 1922, ät. 274. Posledice državnega preobrata na polju patronatnega prava. — Zbornik znanstvenih razprav II,, 1922. 140—3 59.
Cerkev in država, — Slov, Narod 10. jan, 1923, St, 6, □r. Kari VcrstovSck +. — Slov. Pravnik 1923, 156. Gross Karl: Lehrbuch des katholischen Kirchenrechts mit besonderer Berücksichtigung der partikularen Gestaltung desselben in Österreich, (ftcccnzijski prikaz). — Slov. Pravnik 1924, 48.
Vera in bračna vez v naši državi de lege lata in de lege ferenda. — zbornik znanstvenih razprav IV., 1925, 94—132.
Osnutek zakona o med verskih odnosajih. — Slovenec 9. maja 1925, ät. 103.
Sladovič Eugen; Ženitbeno piavo. (Recenzijski prikaz). — Slov. Pravnik 1925, 257,
Pasivna asistenta pTi mednih zakonih po prejšnjem in po novem katoliškem pravu. Zbornik znanstvenih rar.prav V,, 1926, 296—3J2,
Kapitlji in fakultete. ~ Slovenec 20. jan. 1926, št. 15,
Izenačenje zakonskih prav v kraljevini. Referat na II, kongresu pravnikov v Ljubljani 9. sept. 1926. — Slovenec 10., ÜL, 14., 16., 17. sepl. in 22. okt. 1926, Si. 206, 207, 209, 211, 212, 242 in Spomenica IL kongresa pravnikov 1927, 37—47,
Problem izenačenja zakonskih prav na drugem kongresu pravnikov v Ljubljani — Cas 21., 1926/27, 44-48,
M iss i o in beneficii possessionem et institutio corporalis. — Katolički List (Zagreb), 21. srpnja 1927, br. 29., 4ü9—411.
Pravoslavne cerkve in njihovo pravo. — Slovenec 6., 7,, S, aprila
1927,	Si. 77—79.
Cerkveni zakoni v sovjetski Rusiji, — Slovenec 3., 4., S,, 9, junija 1927, St. 124. 125, 127, 128.
Ustavne meje agrarne reforme, — Slov, Pravnik 1928, 246—263,
Verski zaklad in patronatna bremena. — Ljubljanski Škofijski list
1928,	it. 7 in 8 in posebni odtis, 20 str,
Pasivna asistenca in sedanji cerkveni zakonik. — Bogoslovni Vestnik 8., 1928, 256—265.
Zakonskopravne določbe v osnutku zakona o medverskih odnoSajih. — Slov. Pravnik 1929, 73—85.
Katoliška cerkev in njeno pravo v povojni dobi. — Zbornik znanstvenih Tazprav 7., 1930, 76—102.
Die öffentlichen Palronale im kaiserlichen Österreich und ihre Schicksale in seinen Nachfolgestaaten. Zeitschrift der Savignystiftung für Rechtsgeschichte, 50., Kan. Abt. 19„ 1930, 17J—214.
Cerkvena politika Jugoslavije, — Jugoslavija 1. in 2. avg. 1930, št. 50, 51,
Gross-Schüllerov Udžbenik Crkvenoga prava katoličke Crkve. (Recenzijski prikaz). — Čas 25., 1930/31, 308.
Seriatski zagoni v slovensko-dalmatinske m pravnem področju, — Slovenec 20. okt. 1932, St. 241.
Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve. — Slovnee 29. dee. 1933, 51. 295.
Das autonome Klrchenrecht als Teil der staatlichen Rechtsordnung in Jugoslavien. — Acta Congrcssus Juridici Interoationalis Romae 12.— 17. nov. 1934, vol. V., 1937, 259—270,
Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve. — Zbornik znanstvenih razprav 10., 1934, 79- 112.
Ob reformi in izenačenju bračnega prava. — Spomenica prof, I. Mau-rovitu ob 60. letnici, II., Beograd 1934, 399—411 (samo poseben odtis).
Ali je prestala na področju stola sedmo riet: odd S. izključna pristojnost civilnih sodiSč v bručnopravnih sporih vsicd Cl. zakona o srbski pravoslavni cerkvi? — Slov. Pravnik 1934, 11 —15.
Bračno pravo za katolike v Avstriji izza konkordata. — Sfov. Pravnik 1935. 247—260.
Mešani braki v bračnib pravilih srbske pravoslavne cerkve. — Zbornik znanstvenih razprav II., 1935, 114 132.
Eisner Bertold: Medjunarodno, medjupokrajinsko (interlokalno) i medjuversko bračno pravo kraljevine Jugoslavije. (Recenzijski prikaz), — Slov. Pravnik 193i, 31—B4.
Seriatsko braino pravo v Jugoslaviji. (Recenzijski prikaz knjige dr. Mchmeda Begoviča.) — Slov. Pravnik 1936, 296—304.
Zakonsko pravo v predhodnem načrtu državljanskega zakona za kraljevino Jugoslavijo. Sliri predavanja v Ljubljanskem Radiu. — Ljubljana 1937, Umetniška propaganda, 39 str.
Piekarski Maximilian: Ehescheidung und Ehetrennung. (Recenzijski prikaz). Slov. Pravnik 1937, 46.
Eisner Bertold: Das Eherecht im jugoslavisehen Vorentwurf und im tschechoslovakischen Entwurf eines biirglichen Gesetzbuches v Festschrift für Dolenc, Krek, Ktiiej und Skerlj zu ihrem 60. Geburtstage 1936, (Recenzijski prikaz). Zeitschrift für osteuropäisches Recht N, F. III.,
1937,	775.
Eisner Bertold: Medjunarodno, medjupokrajinsko (interlokalno) i medjuversko bračno pravo kraljevine Jugoslavije. (Recenzijski prikaz). — Zeitschrift für osteuropäisches Recht N. F. (II., 1937, 776.
□ ic Form der Einweisung in Amt und Pfründe in den katholischen Diözesen Jugoslaviens.— Kirchenrechtliche Abh. Heft 117/118, Festschrift U. Stutz, 193«, 430—449.
O bračnem (zakonskem) pravu. Mnenja k predhodnemu načrtu drlav-ljanskega zakonika za kraljevino Jugoslavijo. Izdalo druStvo „Pravnik"
1938,	98—106,
P. Bonitiui (Ivan) Rupčič, O. F, M. t Entstehung der Franziskancr-pfarreien in Bosnien und der Herzegowina und ihre Entwicklung bis zum f, 1878. (Recenzijski prikaz). — Zeitschrift der Savignystlftung für Rechtsgeschichtc, 59., Kan. Abt. 2S., 1939, 650—656.
Cesar Joüef IL in papeževe prvenstvene pravice. — „Razprave" Pravnega razreda Akademije znanosti, 1., 1941, 101—120.
G, KuŠej,
METOD DOLENC
Rojen na Slapu pri Vipavi 19. decembra 1875. Bil je redili profesor za kazensko pravo na juridični fakulteti univerze v Ljubljani; redni član Akademije je poslal 7. oktobra 1938. (Jmrl je 10. oktobra 1941-XX v Ljubljani
Ljudsko šolo jc obiskoval na Slapu in v Ljubljani, v prvi gimnazijski razred je hodil v Ljubljani, ostale razrede pa je obiskoval v Novem mestu. Po jtiridičnih študijah na Dunaju (1894—1898J je bil proinoviran za doktorja prava (1899), na kar je vstopil v sodno prakso (1898) v Novem mestih kjer je postal (1900) sodni pristav; pozneje je bil prideljen (1905) tajništvu viš, dež. sodišča v Gradcu in sicer od L 1912. kot okrajni sodnik; potem je bil prideljen civilnemu okrajnemu sodišču za Gradec - okolic o in je postal 1917 na tem mestu sodni svetnik. Po Štiriletni vojaški službi, večinoma kot avditor na raznih frontah, je bil prideljen dece.mbra 1918. novo ustanovljenemu vii. dež. (apelacijskemu) sodišču v Ljubljani in je bil tukaj 1919 imenovan za viš. svetnika. Že v Novem mestu se jc posveitil kriminalistiki znanstvene Slruje Hansa Grossa; v Gradcu pa je pod njegovim osebnim vplivom to nagnjenje Še teoretično poglobil ter napisal iz te stroke že nekaj pomembnih razprav. Poleg tega ga je tukaj usmeril v pravno-zgodo vinsko delo prof. Anton K.aspret, Zato je bil po ustanovitvi univerze v Ljubljani, za katero je deloval ie kot zastopnik društva „Pravnik" v Vseučiliški komisiji, imenovan (1920) za rednega profesorja kazenskega ¡prava. Zaslužen je bil za organizacijo pravne fakultete, ki ji je ustanovil tudi znanstveno glasilo „Zbornik znanstvenih razprav", v katerem je skozi 17 let priobčeval redno svoje najtehtnejše razprave. Bil je tej fakulteti trikrat dekan (1921-22, 1925-26, 1935-36) in v L 1929-30. je bil rektor univerze. Po svojem akademskem zvanju je bil od 1. 1920. član kazenskopravne sekcije stalnega zakonodajnega sveta ministrstva za pravosodje in je zelo aktivno sodeloval pri redakciji kazensikega zakona in postopka ter drugih kazensko-pravnih zakonov, prav tako pa tudi kot član komisije za sestavo univerzitetnega zakona in univerzitetne uredbe. Od I. 1929—1931. je bil član Vrhovnega
zakonodajnega Sveta, do 1. 1933. Član Svetodavnega odbora za kazenske zavode in od I. 1935. mednarodne komisije za kazensko pravo. Bil je od početka (1922) eden glavnih organizatorjev kongresov jugoslovanskih pravnikov, neprestano član glavnega odbora, predsednik in večkrat referent. DruStvu „Pravnik" je bil dve desetletji voditelj iznajdljive energične inicijative. najbolj marljiv SOtmdnik njegovega glasila i.n njegov Častni Član. Prav kot njegov zastopnik je sodeloval že pri pripravah za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in se pri tem posebno prizadeval za ustanovitev pravnega razreda. Po uzakonitvi Akademije je bil imenovan med prvimi rednimi člani lega razreda, bil do smrti njegov načelnik, pobudnik in prvi solrudnik Razprav, početnik izdaje „Pravnih spomenikov slovenskega naroda", ki jih je uvedel s svojim pravno-zgodovinskim življenjskim delom: ,,Gorskimi bukvami v izvirniku, prevodih in priredbah" (1940).
L. 1928. je bil izbran za dopisujočega člana bivše Jugosla-ven^ke akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, 1. 1933. o priliki kongresa slovanskih pravnikov v Bratislavi pa za častnega doktorja prava bratislavske univerze.
Metod Dolenc je bil znanstvenik nenavadnega formata po svoji čudoviti plodovitosti, neugnani marljivosti in vnemi, po znanstveni domišljiji in kombinaciji, po mnogostrani razgledanosti v pravni stroki, po visokem pojmovanju pomena znanosti in njeni oceni za kulturno življenje naroda. Kar v dveh panogah pravne znanosti pri Slovencih je zapustil neizbrisne sledove.
V kazensko-pravni vedi je s svojimi Številnimi spisi in z zakonodajnim delom modernim svetovnim kazensko-pravnim idejam najprej prvi pri nas uiiral pota in jih ¿a naše razmere oblikoval; kasneje jih je pa. v novo kazensko-pravno zakonodajo zajete, v nadaljnjih člankih, razpravah, tolmačih, učbenikih in sistemih znanstveno tolmačil in obdeloval. Zapustil je samo iz le stroke 190 del, knjig in razprav. S tem svojim literarnim delom je položil širok temelj razvijajoči se kazenskopravni književnosti pri Slovencih.
Se pomembnejši in trajnejši se zdi njegov pomen za slovensko pravno-zgodo vinsko vedo. Skozi več desetletij je vztrajno razisko-
val dokaj bogate domače vire za slovensko vinogorsko pravo v vinorodni Dolenjski in je iz leh dognanj v mnogih tehtnih razpravah sestavljal zaokrožene slike celotnega pravnega življenja domaČega ljudstva. Svoje izsledke je slednjič povezal v akademijski izdaji že navedenih „Gorskih bukev".
Sočasno je prvi med mutii iz domaČe folklore najprej iz ne-izčrpanega zaklada naših narodnih pesmi, kasneje Se iz drugega folklornega gradiva luščil sledove slovenskega prava.
Zvečine oprt na ta svoja lastna monografska raziskavanja, se je odlično izkazal kot znanstveni graditelj, postavivši od vrha do tal izdelano stavbo „Pravne zgodovine za slovensko ozemlje" {1935} na znanstvena tla, ki so bila ob časti, ko je začel sam sipati svoje razprave (okrog 50), še neobdelana ledina. Zato bo živel Metod Dolenc v zgodovini slovenske znanosti predvsem kot ustanovitelj in graditelj slovenske pravno-zgodovifiske vede.
Podrobno in izčrpno oceno njegovega znanstvenega dela in natančno bibliografijo njegovih spisov je podal v Zborniku znanstvenih razprav juridične fakultete v Ljubljani (ZZR) XV]II., 1942, 24—95 prof. dr. Janko Polet. Zato so tu navedeni le glavni spisi,
DELA
A. Kazensko pravo:
Zur Prage der psychologischen Grundlagen der Geschworenenwahr-spriiehe. V zborniku: W. Mittermaier- IVI Licpmann, Schwurgerichte und Schöffengerichte 15., 19(16. v. 424—456.
Die Verfassung der österr. Strafgerichte und das Laicnrichtertum, V zborniku: W. Mittermaicr - M, Licpmann, Schwurgerichte und Schöffengerichte. II, Heft 4, 1910, v. 8" 467—602.
Sadašnji položaj kaznenopravnog zakonodavstva kraljevine SHN. Ljubljana 1923, v. 8° 39 str. in ncmSki: v Zschr, f, d. ges. Strafe -wissenschaft 1923, J25—206,
Problem izvrševanja kazni na prostosti v kraljevini SHS. ZZR 4., 1925, 1—75.
Glavne poteze našega tiskovnega prava. SP 1926, 105—130 in posebni odtis ter nemški: v Ostrecht 1927, 154—166.
Zločinec iz prepričanja, ZZR 6., 1928, 30—48.
13«
— 195 —
Tolmač h kazenskemu zakoniku kraljevine Jugoslavije. \929, v. S° 608 str. in hrvatski : Tumai krivičnog zakonika. Zagreb 1930, v. B11 510 str.
Sodni kazenski postopnik kraljevine Jugoslavije. Sistematični prikaz. Ljubljana I93Z, v. 8° 472 str, in srbski: Beograd 1933, v 8" 37S str,
„Socialna sudska pomoč" Ikao institut krivičnog procesa. Policija 1932, 753—756, S 65—8i.9, 969—974.
Opredelitev kriminalne in civilne prevare. ZZR 9., 1933, 1—+0.
M. Dolenc in A. Maklecov. Sistem celokupnega kaz. prava kraljevine Jugoslavije, 1934, v. 8" 415 str. in srbski: Beograd 1935, v. 8" 320 str.
„Naklep" in „namera" v kazenskem zakoniku kraljevine Jugoslavije. ZZR II., 1935, 27—76.
Odnosi med glavnimi in stranskimi kaz, zakoni. ZZR 13„ 1937, I—53.
Mnogotni zločini v kaz. zakoniku kraljevine Jugoslavije. „Razprave" pravnega razreda akad. znanosti v Ljubljani 1941, 48—100,
Načelna raziskavanja o podnetu, nasnovi, pomoči in podpomoči po kazenskem zakoniku kraljevine Jugoslavije. ZZR I7„ I94f, 1 -29.
B. Pravna zgodovina:
Pravniški razgled po slov. narodnih pesmih. SP 1914. 309—319.
Pravosodstvo pri novomeškem inkorpori ranem uradu nemškega viteškega reda v I. 1721—1771. ZZR 1, 1921, 22—100.
Pravosodstvo cistereienske opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidence v Pleterju od konca 16, do konca 18. stol. ZZR 3., 1924. 1 —11S,
L)u£anov zakonik. Primerjalni prikaz pravnih razmer po Dušanovem zakoniku in po istodobnem germanskem pravu s posebnim ozirom m Slovence. Ljubljana 1925, v. 8° S +214 str.
Pravosodstvo klevev^ke in boštanjske graščine od konca 17, do začetka 19. stol. ZZR 5-, 1926, 1—95.
Kmečko dedno nasledstvo za časa veljavnosti gorskih bukev. CZN 22., 1927, 105—148.
Die niedere Volksgcrichtsbarkcii unter den Slovenen vom Ende de* 16, bis Anfang des 19. Jabrhunderts. Jahrbtichcr f, Kultur u. Gesch. der Slaven NF V., Ileft 3., 1929, 299—368.
Ljudsko pravo pod iuiempcrSko in soieško gorsko gosposko od konca 16. do začetka 19. stol. CZN 25., 1930, 1—88.
Kazenska pravda zoper Veroniko DeseniSko. Ljubljana, 1930, 26 str.
Slovenska ljudska sodišča v dobi od 16. do 18. stol. Rad Jugosl. Akad. znan. i umjetn., 239 zv. 1930, 1—55,
Sorodni odmevi črnogorskih pravnih zgodbic in slovenskega običajnega prava. CZN 27., 1932, 1—35.
Pravna zgodovina za slovensko ozemlje. Ljubljana 1935, 8'J, 559 sir.
I" ravno z godovi na ki prikaz dokaznega postopanja pri sodiščih slov. ozemlja s posebnim oziram na ljudska sodišča. ZZR. 14., 1938, 35—84.
Simbolična pravna dejanja in izražanja med Slovenci. SP 1938, 241—258, 323—336 in poseben odtis.
¡.Gorske bukve" v izvirniku, prevodih in priredbah. Pravni spomeniki slov. naroda. (Akad. znanostij T,, 1940, v. 8° 276 str.
Jan ko Polec.
GREGOR RKEK
Rojen je bil v Štajerskem Gradcu 27. junija 1875, Bil je redni profesor rimskega in državljanskega prava na juridični fakulteti na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil od 7. oktobra 1938. Umrl je v Ljubljani 1. septembra 1942.
V Gradcu je pohajal ljudsko šolo na vadnici učiteljišča, dovršil gimnazijo (1893) in pravne Študije ter bil 1. 1898. promoviran za doktorja prava. Po materini in očetovi strani glasbeno nadarjen, se je hkratu že zelo zgodaj izobraževal v glasbi. V izredno veliki knjižnici očeta-slavista je že v nižji gimnaziji našel mnogo pobude za literarno delo; tukaj se je široko razgleda! zlasti po slovenski in nemški književnosti; ta imu je vzbudila po očetu podedovano pesniško žilo. 2c višji gimnazijec in visokošolec je priobčeval eseje in literarne razprave ter prevode mnogih slovenskih pesmi, V domači knjižnici je tudi zgodaj spoznal pomen knjižnih zbirik in se je seznanil z njihovo tehnično ureditvijo. Lektira in očetova okolica mu je rodila nagnjenje k jezikoslovju in študiju zgodovine, ki se mu je hotel posvetili; oče ga je pa pregovoril, da se je lotil pravoznanstva. Posebno profesor Hanausek, srečen pobudnik mnogih mladih talentov, je v svojem, takrat v Avstriji skoro edinstvenem rimiko-pravnem seminarju usmeril tudi mladega Kreka k pandektam in civilistiki sploh ter ga vobče navdušil za rimsko pravo. To navdušenje ga ni več izpustilo. Tudi prav tačas tako marljivo splošno proučavanje novega civilnopravnega poslopnika je zapustilo pri Kreku trajne sledove. Kakor že mnogim, ki so se ji približali nejevoljno, je resna poglobitev priljubila pravno vedo tudi Kreku. Ni le odlično opravil teoretičnih državnih in strogih izpitov na univerzi, ni le dosegel,, vstopivši 1. 1897. v sodno službo v Gradcu, redko odliko tudi pri praktičnem sodnem izpilil (1900), marveč se je že takrat poskušal v večinoma iito-grafsko razmnoženih manjših razpravah iz civilnega malcrijelnega in procesnega prava. Tajko podkovan teoretično je v sodni službi razmeroma naglo napredoval. Takoj po sodnem izpitu je bil imenovan za sodnega pristava (sodnika) v Ljubljani. Ne zanj povsem novo življenje v doma vini, ki ga je imel prvič priliko Spoznavati,
ne živahno udejstvovanje v glasbenem in splošnem kulturnem svetu ni moglo udušiti zanimanja za pravno teorijo in strem Ijenja po akademskem poklicu na bodoči slovenski univerzi, ki je lebdel mladim takratnim pravnikom kot ideal v skoro ne-doscžni daljavi, prebil je Šolsko leto 1902/03 kot državni Štipendist na tačas po slovečih učiteljih prava znameniti univerzi v Lipskem, da se pripravi za akademsko življenjsko pot. Civilist Emil Strohal in romaniat Ludovik Mitteis sta mu bila vodnika v resnem seminarskem delu in znanstveni pripravi. Tukaj je dovršil svojo že L 1903. priobčeno globokoumno razpravo „Gericht-■licher Vergleich und Versatimnisurleil bei verburgter Schuld" in pripravljal dve leti kasneje priobčeno študijo: „Falligkcil, Klagbarkeit und Verzug der Burgenschuld". Le za dobro leto dni se je vrnil k sodišču v Ljubljani. Decembra 1904 je bil pozvan v tajništvo vrhovnega sodišča na Dunaju. Tukaj je postal I. 1907. svetniški, 1. 1911. pa dvorni tajnik; septembra L 1918. mu je bil podeljen naslov in značaj višjesodnega svetnika. Namen poziva na Dunaj je bil, da se mu omogoči v vseučili&kem mestu daljnje znanstveno delo in habilitacija. Poklicni posli ga v teh dunajskih letih niso preveč obremenjevali. Navzlic temu sadov njegovega juridičnega znanstvenega dela iz tega Časa skoro nimamo. Razmere so bile takrat take, da Slovencem skoro ni bilo mogoče misliti na akademsko pot na tuji univerzi, domače vseučilišče pa je bilo vedno manj pričakovati. Zato Se ni Čuditi, da je skladatelja, glasbenika in glasbenega pisca muzika v glasbeno tako razgibanem Dunaju vsega zajela. Treba je prelistati samo tistih tet Nove Akorde, ki jih je Krek v Ljubljani poklical v življenje in urejeval tukaj, v Lipskem in na Dunaju, pa vemo, kam je bilo usmerjeno Krekovo takratno delovanje. Na drugem mestu tega zbornika je Obrazloženo, kako znamenito je bilo tO udejstvovanje za razvoj slovenske glasbene kulture. Že pričetek prve svetovne vojne, še bolj državni .prevrat I. 191 S. je zaključil to uajplodovi-tejšo glasbeno dobo, ki se je zopet umaknila juridičnemu življenjskemu razdobju, Hetcrogenost juridične znanosti in glasbene umetnosti, Krekova popolna predanost nalogi, ki si jo je v kakšnem času zastavil, njegova natančnost mu nt dopuščala večjega sočasnega udejstvovanja v obeh smereh. Zato se to vrsti v ja«no
obrisanih obdobjih. Dobi univerzitetnega pravnega študija v Gradcu in v Lipskem sledi sedaj tretja in to najdaljša in najbolj uspešna doba delavnosti na pravnem polju.
Novembra 191S je hil Krek dodeljen novo ustanovljenemu viS-jemu deželnemu sodišču v Ljubljani; 15. septembra 1919 je bil imenovan za svetnika tega sodnega dvoru. 2e zdoma knjigoljub in vajen na ureditev knjižnic, je za svojega dunajskega službovanja ob dopustih nadomestoval tajnika-knjižničarja v veliki „Centralni knjižnici v justični palači", namenjeni številnim dunajskim sodnikom in odvetnikom. Tako jc imel priliko dodobra spoznati njen ustroj. Prvi predsednik novega višjega deželnega sodišča v Ljubljani Ivan Kavčni.k, je kot dvorni svetnik vrhovnega sodišča na Dunaju spoznal pomen take knjižnice za dobro judikaturo. Znal si je preskrbeti v Ljubljani sredstva in pridobiti v K.reku knjižničarja, ki je ustanovil s svojim strokovnim znanjem, s svojo razgledanostjo v pravni literaturi, s svojimi skušnjami in dunajskimi knjigamiškimi zvezami knjižnico, ki ji je iziposodil od dunajske ime Ln način uredbe, V to knjižnico je uvrstil kot dragocen najstarejši inventar Se biblioteko gra5.kega profesorja Janeza Kopača, ki jo je ta zapustil 1. 1872, nekdanji Juridični družbi ljubljanski. Kdor je poznal borno knjižnico bivšega deželnega sodišča v Ljubljani, ne izpolnjujoče male omare in sestoječo iz nekaj starih komentarjev in par knjig o novem civilnem postopniku ter nekaj letnikov „GerichtszeitUng", „Jur. BiStter' ter „Notariatszeitung", in pa — Krekovo centralno knjižnico, ve ceniti njegovo delo, s katerim si je pridobil trajne zasluge za naše pravosodje.
2e jeseni L 1919. je bil postavljen Krek na razpotje, da voli med dostojanstvom kavcijskega sodnika v Zagrebu in stolico na novi juridični fakulteti v Ljubljani. Odločitev po njegovi preteklosti ni mogla bili dvomljiva. 27. januarja 1920 je bil imenovan za rednega profesorja rimskega in državljanskega prava. S tem imenovanjem je bil postavljen pred velike naloge, 2e samo priprava za predavanja iz dveh tako važnih in obsežnih predmetov je zahtevala obilo Eruda, Marljivo je sodeloval pri ureditvi fakultete. Bil je med prav maloitevilnimi člani novega profesorskega zbora, ki je Eprinesel s seboj akademsko tradicijo vsaj po očetu. Izvoljen je bil že drugo leto za dekana fakultete (1920/21) in
bil že naslednje leto (1921/22) tretji rektor Univerze. Kasneje mu je zaupanje tovarišev poverilo Je dvakrat (1926/27 in 1934/35) dekanat. Največjo in nevenljivo zaslugo za fakulteto si je pridobil, da je že koj v začetku prav ustvaril fakultetno knjižnico, jo s svojimi skušnjami in poznavanjem juridične literature skozi 22 let, do svoje smrti, kaj srečno metodično izpopolnjeval in vodik Knjižnica obsega danes preko 30.000 zvezkov. Tako je profesor Krek sestavil obe največji juridični knjižnici v Ljubljani.
L. 1920, je bil pozvan v stalni zakonodajni svet pri ministrstvu pravosodja in sicer kot član privatno-pravnega odseka. Tu je pokazal na torišču, ki zahteva največje pravniške sposobnosti, v zakonodaji, odlične lastnosti. Njegova temeljitost, njegovo globoko in mnogosiransko pravniško znanje, preizkušeno v praksi vseh sodnih inStanc, njegovo pozna vanje življenja, njegov jezikovni čut, njegovo jaisno, izredno točno in določno izražanje, ne nazadnje njegova vestnost in natančnost, ki je bila značilna poteza njegovega značaja, vse to ga jc v posebni meri usposabljalo za zako-nodajca. Ni Čuda, da si je pridobil med člani zakonodajnega sveta takoj zelo ugledno mesto. Njegov informativni članek: „Izenačenje zasebnopravnih zakonikov po načrtih stalnega zakonodajnega s vela" (Njiva I, 1920, 105) in še bolj njegova velika razprava „Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu" (SP 1923/24 in posebna knjiga 28£jStr.) izpričujeta njegovo vsestransko pripravo za to delo, strokovno znanje in jasne poglede. Zakonodajno delo ga je več nego desetletje v pretežni meri zaposlovalo. Uzakonjen je njegov načrt zemljiškoknjižnih zakonov, scstavljavec je ludi pravilnika za vodstvo zemljiških knjig. Sestavil je načrt zakona o prisilni poravnavi izven konkurza, dalje splošnega dela državljanskega zakonika, poglavij o zastaranju in pri-posestvovanju in uvodnega zakona k temu z mednarodnim in medpokrajinskim državljanskim pravom. Ce glede tega zakonika ni imel uspeha, da bi se bili njegovi načrti uzakonili, so tega krive razmere, za katere ne more odgovarjati. Kot član vrhovnega zakonodajnega sveta od junija 1929 do decembra 1931 je z vnemo sodeloval zlasti pri zakonu o ureditvi rednih sodišč, konkurznem zakonu, zakonu o ustanovah, uvodnem zakonu za civilno-pravtlni postopek, zakonu o fideikomisih. Za vse to odgovorno delo se je
z intenzivnim Študijem teorije in tuje zakonodaje vestno pripravljal.
Seveda je pa tO dolgoletno udejstvovanje v zakonodaji, ki ga je zelo zavzelo, zavirajoče vplivalo na njegovo literarno pravno produkcijo, zlasti ker ni naglo delal, marveč je s priobčitvijo spisov „odlašal, jih popravljal in pilil." (Gl. predgovor k Obligacijskemu pravu). Dve pretežno informativni razpravi, ki Sta V najožji zvezi z njegovim zakonodajnim delom, smo žc omenili. Razen teh je priobčil I. 1921. sijajno pisano, vsebinsko bogato Studijo „Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj" (ZZK E) kot uvod v predavanje o rimskem pravu, v kateri kaže glavno na še Vedno trajajoči pom&n rimskega prava kot podlage današnje civilne zakonodaje in njegovo veliko> tudi v bodočnosti nenadomestljivo vzgojno vrednost. L. 192fi. je iznenadMa obširna razprava; „Grundzüge des Verfassungsrechtes der Serben, Kroaten und Slovenen" civilista Kreka zunanjt in domači pravni svet. Ta spis, ki ga je na Zunaj sicer izzvalo vabilo uredništva revije Zeitschrift für osteuropäisches Recht, rodil pa poglobljen študij zamotanih zakonodajnih problemov tiste dobe, moramo prištevati najbolj preglednim in najglohljim prikazom vidovtlanske ustave. V Časovnem redu moramo tukaj omeniti dve deli, ki jih je izvršil skupaj S tovarišem prof. Milanom Skerljem; NemSki prevod jugoslovanskega tiskovnega zai jna iz I. 1925. ter obširni dodatek o jugoslovanski civilno-pra.vd.ni zakonodaji (224 str.) za četrto izdajo Neumannovega komentarja k avstrijskemu civilno-pravd-nemu redu, sicer kompilalorično delo, ki pa jc zahtevalo mnogo pozitivnega znanja in razgledanosti v najrazličnejših 'zakonih.
Študija trajnega pomena, dokazujoča avtorjeve ostroumne poglede na pri nas veljavno civilno pravo ter njegov razvoj, je prigodni spis ob Randini stoletnici: „Anion Randa 1834--1914" (SP 1934 in posebej tudi v nemški izdaji). Na široko, plastično ozadje pravnih idej njegove dobe je začrtal in mojstrsko označil Randino veliko delo. Bolj nego v katerem drugem spisu se zrcalijo prav v tem duhovitem Živi jen jepisu Krekovi lasmi nazori o pravnih problemih, pa tudi o nalogah akademskega učitelja.
Med najboljše Krekove spise prištevajo njegovo razpravo „Lastnina na divjačini" (poseben odtis iz Spomenice Mattroviču
ob njegovi šestdeseileinici, neizšli II, ¿v., 1934), kjer rešuje z globokoumno historično interpretacijo pozitivne zakonodaje in s pomočjo pravnozgodovinskih, narodnogospodarskih in pravnofilo-zcfskih vidikov vprašanje: „komu pripada lastnina na divjačini, ako si jo prisvoji neupravičenem."
Največje pravno znanstveno Krekovo delo pa je „Obligacijsko pravo" (1937, XVI + 545 str.) v okviru Koroiec - Krekove „Zgodovine in sistema rimskega zasebnega prava14. V bistvu je izšlo iz njegovih predavanj in prerašča po obsegu in vsebini daleko navaden učbenik, V resnici je priročnik za vsakega pravnika, ki se hoče temeljito poučiti o obveznostnem pravu. Podaja sicer po oznaki splošnih pojmov v velikih obrhih povsod Tazvoj rimskega obligacijskega prava in njegovih uredb v klasičnem in Ju-stinijanovem pravu, v glavnem pa kaže vedno in vedno na pomen, ki ga ima rimsko za današnje obligacijsko pravo, Vsebinsko stoji ta sistem na višku modeme pravne znanosti. Formalno pa se odlikuje, kakor vsi Krekovi spisi, po jasnem, elegantnem slogu in izredno določnem izražanju. Prištevamo ga najboljšim delom mlade slovenske civilistike, če ni prav največje.
Krekovo odlično udejstvovanje v zatkonodaji in pravni znanosti je našlo odmeva tudi izven naših mej. L. 1929. je bil izbran za člana Slovanskega ustava v Pragi, 1940, pa za dopisujotega člana modroslovno-pravnega razreda Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Pa tudi domovina mu je mogla končno izreči svoje priznanje za njegove znanstvene zasluge. Dne S, decembra 1937 je bil imenovan za prvega člana pravnega razreda novo ustanovljenega društva Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Sodeloval je nato kot član-pravnik pri sestavi načrta zakonske uredbe in poslovnika Akademije. Dne 7. oktobra 193H je bil je imenovan med prvimi člani pravnega razreda uzakonjene Akademije; 28. januarja 1939 pa izvoljen za generalnega tajnika. Kot tak je izvedel po uredbi in poslovniku vso dejansko organizacijo Akademije, preskrbel in opremil njene prostore, uredil prav vse notranje poslovanje in s tem položil temelj za nadaljnje urejeno delovanje. To delo je bilo tem težavnejše, ker je opravljal te posle celi dve leti prav brez vsake pisarniške moči. Vodil je popolnoma sam vse .pisarniške posle, občevanje z razredi in zuna-
njim svetom, akademijami, oblastvi, tiskarnami ild., SESlavljal sam vsa poročila, vse dopise in pisal včasih celo prepise, vse sejne zapisnike, vpisoval sam v vse Številne poslovne knjige, ki jih je vpeljal, in opravljal tudi vse računske in blagajniške posle. Vse to pa je delal s tisto brezprimerno nalančnostjo, Temeljitostjo in vestnostjo, ki je bila lastna Kreku. Jasno je, da ga je to delo zadnje dve leti. že vsega bolehnega in zapisanega smrti, popolnoma prevzelo, da je moral opustiti v tem času fikoro vsako drugo, zlasti znanstveno udejstvovanje. V tem delu za Akademijo je vztrajal prav do zadnjih šestih tednov, ko je dobil naslednika v generalnem tajništvu.
Nepozabna ostane njegova zvestoba prevzetim dolžnostim vsakomur, kdor je videl, kako je, že privezan na posteljo, segal V zadnjih tednih po poslovnih knjigah Akademije, ki so ga obdajale, in dajal iz njih točna pojasnila.
Zato mu ohrani Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ne le kot odličnemu slovenskemu znanstveniku, marveč predvsem kot svojemu prvemu generalnemu tajniku ter zaslužnemu, požrtvovalnemu in nadvse zvestemu organizatorju dela trajen in hvaležen spomin.
Janko Polec.
GREGOR GOJMIR KREK. KOT SKLADATELJ
Priprava. — Dvojnost Krekovega imena, ki jc morda že koga osupnila, izvira že z doma. Očetovo ime je podedoval pri krstu, ko mu je bil za bolra stric Jože, organist, kakor da mu vnaprej določuje pot glasbenika. Doma so ga raje klicali Gojmir in s tem im&nom se je predstavil tudi kol literat. Odilej ločita obe Lmeni dvoje osebnosti Krekovega življenja: znanstvenika Gregorja in. umetnika Gojmira, strogo naturo natančnega in v dno prodirajočega pravnika in mehkega, v romantično fantaziranje pogreznjenega glasbenega poeta. Zgodnja mladost mu je tekla v urejenem družinskem življenju, kjer gredo stvari vsako svojo vnaprej dognano smer. Visoki očetov položaj in nad vsakdanjost vzvišena vrlina kultumosti domačega krova, očetova knjižnica, materina splošna naobraženost, vse tet ie mlademu gimnazijcu omogočilo posebno erudicijo; posebej se je še Šola) V klavirskem igranju. Počitniški meseci pri babici na Štajerskem (v Thaluj so izpopolnjevali zakladnico naučenih narodnih in umetnih pesmic in tako so minevala zgodnja mladostna^ leta pod harmoničnimi aspekti srečnega družinskega življenja, polna bogatih vtisov, nabranih v Študiju in muziciranju.
Plodovi takšnega vplivanja niso mogli izostati pri bistrem dečku, čigar sprejemljivost je bila izredna in uma. Povsem naravno se mu je sprva prikupila literatura kot najbolj ročna in najmanj uporna umetnost. 5tar šele 14 let je že poslal dijaškemu Časopisu ,,Der gute Kamerad" v Stuttgartu .povestico „Vaterlandsliebe und Pfichttreu e"; tiskana sicer ni bila, a urednik ga je pohvalil in vzpodbujal z oceno „für Dein Alter eine ganz hervorragende Leistung". Razume se, da ga je uspeh podžgal; sledile so nadaljnje povesti čctrtošolca, ki se je kmalu začel poskušati tudi v kompoziciji. Ker je sreča senca mladosti, mu je uspelo, da se je pokazal javnosti kot skladatelj „Mazurke", ki so jo izvajali na plesu grofa Schlicka v Gradcu dne 7. februarja 1891. leta,
Ze v ljudski šoli (od 1882—t SS5) je imel dva glasbeno nadarjena učitelja: v prvem razredu Josefa Gauby-ja, takrat po Štajerskem dobro znanega mladega avtorja lirskib pesmi, zborov, spevoiger in tudi komorne glasbe (nestor štajerskih ikladateljev Wilhelm K i en z 1 ga je zelo cenil), v četrtem razredu pa
J u 1 i ii s - a Hcuberger-ja, Gradčana, brala z nameni tej šega dirigenta, zborovodje in skladatelja znane operete „Ples v operi", R i h a r d a Heubergerja. Ker je čutil v sebi neugnano željo po glasbeni izobrazbi, se je vpisal v glasbeno Solo štajerskega glasbenega društva (Steiermarkischer Musikverein).
Glasbeni referent društva je bil advokat in univerzitetni docent dr. Friderik von Hausegger, Korošec iz Sv, Andreja ob Osojskem jezeru. Kot vnet pobomik nemških glasbenih mojstrov se je zavzemal zlasti za Wagnerja; spisal je nekaj estetskih razprav in njegov spis „M u s i k a I s Ausdruck:" (izšel na Dunaju 1885. leta) je veljal kot posebno pomemben na področju glasbene estetike, Njegov sin, Siegmund v. Hausegger, je postal znan skladatelj in eden najbolj odličnih nemških dirigentov. Friderik v. Hausegger je uvedel za sprejemni pogoj na šoli enoletno posedanje zborovega petja, ki ga je smatral za temelj glasbene na-obrazbe, Tako je prišel mladi Krek 1. 1889. v roke učitelju Pre-1 i n g c r j u in leto nato je bil sprejet v violinski oddelek češkega pedagoga Ccycrja, ki pa je bil 'težko bolan in je deloma poučeval kar na domu. V teoriji mu je dajal osnovne nauke skladatelj K i e n z 1, Čigar zanimanje pa je bilo daleč od vzgojeslovja, saj je ravno takrat začenjal svojo pot kot operni skladatelj. Tudi njegov naslednik Kari Po h lig, Lisziov učenec, je bil preveč zaposlen, da bi se posvetil učencem in 'njihovemu napredku. Krek je obiskoval na šoli kot glavni predmet gosli, kot stranska pa teorijo in zborovo petje. Sola je dobila strožjo in resnejšo upravo, ko je Erich Wolf Degner postal njen ravnatelj (1891). Kot izboren organizator in izkušen učitelj glasbene šole v Weimarju je znal reorganizirati celotno šolsko osnovo. Preuredil je učni načrt in skrbel, da so ga v$i nastavljcnci strogo izvajali. Kot učitelj kompozicijskih predmetov je bil nepopustljiv do gojencev. Zavrgel je skratka vse, .kar so dotlej delali v šoli in vsak je moral pričeti znova. Tako je tudi Krek povzel študij teorije od kraja in se s podvojeno vnemo pokoril strogim predpisom harmonije, kontra-punkta, oblikoslovja in insirumentacije, ki so bili odslej njegovi glavni predmeti. Dcgner je sestavil majhen Šolski orkester iz godal, nekaj pihal in trobil ter pavk in za pavkista je določil Kreka. To
14
— 209 —
je bila težka in odgovorna naloga, saj ravno ta instrument zahteva najbolj pozornega izvajalca, ritmično trdnega do trme in obdarjenega po možnosti z absolutnim posluhom. Temu glasbilu, ki čisto po krivem nosi očitek razbijala, se je mladi muzik prajv dobro privadil in ravnatelj ga je pritegnil k velikemu komcertnemu orkestru Štajerskega glasbenega društva. Ta naloga je bila zanj zelo Častna.
V kompozicijskem oddelku je dobro napredoval in v višjih razredih se je večkrat poslužiI ugodnosti, da so mladi skladatelji smeli računati z izvedbo svojih šolskih del v zboru in v Šolskem orkestru in da so jih sami dirigirali, Zbor je znal peti prima vista, brez posebnih vaj. Pri tem je skladatelj lahko zapazil hibe svojega dela, ikar je bilo zelo koristno. Krekove skladbe so na javnih produkcijah žele splošno pohvalo občinstva in kriiikc. Zaradi mature (I&93.) pa je v zadnjem gimnazijskem letu prekinil Študije na glasbeni Soli; po maturi se je znova vpisal v kompozicijo, ki se ji jc že takrat ves posvetil.
Sproti se je tudi z literaturo bavil; njegovemu poetičnemu in romantičnemu ustroju je prijala zlasti folklora, katere je bila očetova knjižnica polna. Tako je napisal za list „Sudsteirische Post11 bajko „W as der Quell riuscht. Modcrnes Rojenice-M a r c h e n", k.i je izšla v It. 70 letnika 1892, Odtlej jc ostal zvest feljtonist in dopisnik tega V nemščini pisanega slovenskega lista, ki je izhajal dvakrat tedensko v Mariboru kot glasilo katoliškega tiskovnega društva. Tu je objavljal svoja umetniška pisma („Grazer Kunstbriefe41}, v katerih je poročal o koncertnih in gledaliških prireditvah štajerske metropole; priofcčeval je tudi kritike o novih skladbah, tako n. pr. o V i I h a r j e v i h „Balada h". Spustil se je celo v daljšo polemiko s poročevalcem „Slovenskega Naroda" zaradi očetove „Slovanske Antologije11, Njegovi dopisi v „Sudsteirische Post" kažejo že vse vrline kritičnega esteta „Novih Akordov", poetičnega pobornika pravičnosti in veljave nove, moderne glasbe, osnovane na klasični obnovi in na trdnem znanju.
Po maturi se je Krek skoraj proti lafitni volji, ki ga, je gnala k jezikoslovju, vdal očetovemu nasvetu in začel študirati pravo, kjer je njegova točna in v podrobnosti segajoča analitična zmožnost prišla do veljave. Jurisprudcnca ga je zanimala vsled logične nuj-
nosti in doslednosti. Študij je dokončal v rednem roku in z odliko. Neenakomernost glasbenega študija, osnovana v gimnaziji s povečanimi zahtevami pred maturo, na univerzi s pospešenim pravnim Študijem, nastopanje in zaposlenost v glasbeni organizaciji, vse tO je seveda molilo reden polek glasbenega razvoja. Kot dirigent slovenskega akademskega društva „Triglav" je nastopil na javnem koncertu dne 6. marca 1894. Dne 25. januarja 1895, ga srečamo za dirigentskim pultom akademskega društva „Srbadija", ko je orkester zaigral tudi njegovo skladbo ,,M e 1 o d 1 j a11. Pri Prešernovi slavnosti dne 13, marca 1895. dirigira zbor in orkester s programom iz skladb Cajkovskega, Glinke, Ipavca (Kdo je mar?), Foersterja (Venec Vodnikovih .pesmi) in čeških narodnih pesmi; dirigiral je tudi veliki dobrodelni koncert, ki so ga dne 13. maja 1895. priredili v korist oškodovancem ljubljanskega potresa (gl. Izidor Cankar, Obiski). Kritike so bile nadvse ugodne, le predsedniku glasbenega društva, dvornemu svetniku Bischoffu se je zdelo, da je gojenec prekršil šolsko disciplino, ker za svoj nastop ni popreje prosil dovoljenja ravnateljstva. Slavlje-nec večera je bi! seveda dirigent, ki se je izkazal tako ne le z mu-zikalnega, temveč tudi z organizatornega stališča. Leto dni kasneje dirigira na koncertu štajerskega glasbenega društva svojo kompozicijo „Geistliches Lied" za mešani zbor in orgle; organist je bil ravnatelj Degner sam. Par dni kasneje (25. maja 1&96-) vodi pravoslavni cerkveni pevski zbor v protestantski cerkvi, in dva dni nato izvaja na dobrodelnem koncertu za evangelijski zavod „Ja-cobeum" med drugimi skladbami vprvič „H imno" Josipa T p a v c a za zbor in orgle.
Ves ta Čas je pridno komponiral in skrbel za izpopolnitev svoje kompozicijske tehnike. Prvi počelki samostojnega kompozicijskega udejstovanja segajo nazaj v otroško dobo, Kot trinajstletni fantič je napisal zborček in ga a|nonimno poslal takratnemu uredniku „Doni in Sveta11, dr, Frančišku Lampetu. Plašljivi začetnik se je skril pod zagonetne črke „G- - r e -", za naslov pa navedel ime prijatelja Rudolfa Fraubergerja. Odgovor dr. Lampeta pa je prišel na. dom; urednik je že kako zaslutil avtorjevo pravo ime (gl. Obiski 85) in za „domačo rabo" je dal zborček hektografirati. Drugim pr-
i-r
— 211 -
vencem (valčkom, koračnicam in podobnim skladbam), ki jih je nadebudni skladatelj poslal ljubljanski Glasbeni Malici, ni bila usoda nič milejša. Ker ni bilo odgovora, se je odločil za ogorčeno intervencijo pri ravnatelju Gerbiču; odgovor je bil sicer prijazen in laskav, toda „Matica" prav tako ni vedela kaj početi s skladbami, ki so romale nazaj k avtorju. Prav dovtipno pripoveduje dr. Krek sam o svojem doživljaju s prvo v samozaložbi izdano tiskano skladbo („Impromptu") (Obiski str. 86).
Iz te prve dobe glasbenega ustvarjanja, nekako do leta 1S92„ nam je ohranjenih precej kompozitornih poskusov mladega skladatelja: nekaj mešanih zborov, „Adagio" za dve violini tn klavir, glasbena slika „Berezina" za klavir, več ¡plesnih skladb, med njimi „Cesarski valček", podokniea za baritonski solo in klavir ter drugo. Poznejše skladbe kažejo vedno več tehnične prožnosti, znanja in prilagodljivosti. Študij na glasbeni šoli, ki ga je Krek končal s predpisanimi izpiti leta 1S96., mu je dal temeljito kompozicij sko-tehnično naohrazbo, izšolano t strogem kontrapunktičnem nauku, v kanonih in fugah in v praktični instrumentaciji, Od zaključka glasbenih študij dalje najdemo skladatelja na solidnih tleh glasbenega znanja, oprtega na klasicizem in romantiko, a vedno pripravljenega, da pripusti znaten delež novotarijam, v kolikor morejo prenesti njegovo ostro kritično sodbo.
V glasbenem udejstvovanju je delil doživetja s prijateljem in sošolcem RudolEom Fraubergerjem, ki je bil izvrsten goslač. Z njim je preigral domala vso violinsko glasbo od Bacha in Handla do takratnih modernistov, Fraubergerjeva mati je bila Francozinja iz Švice; Krek je že takoj po maturi obiskal svojega prijatelja in obenem tudi glavna švicarska mesta. V kraju Saint-Ursanne ob ■vznožju grebena Mont Terrible sta priredila dobrodelen koncert v cerkvi. Za to priliko je Krek aranžiral Schuman-novo „Sanjarijo*" za gosli in orgle; to sta igrala poleg Mendels-sohnovega koncerta za violino in klavir tudi Se na koncertu v bližnjem večjem mestu Porrentryju.
Ko je t. 1900. Krek prišel kot sodni adjunkt v Ljubljano in pobliže spoznal življenje in nehati je slovenske metropole, je brž spregledal, da je naša glasba daleč za muzikalnim življenjem
štajerskega glavnega mesta, da občinstvo ni navajeno na koncerte, da ne ceni truda, umetnikov in da bi bilo treba umetnost in narod medsebojno zbližati. V tem gledanju ga je podkrepilo prijateljstvo s pesnikom Antonom Aškercem, čigar dejavni občudovalec je bil Krek že popreje, saj je že leta 1889. priobčil nemško študijo o tem pesniku.
Krek sam pripisuje dobrien del zaslug in uspeha na glasbenem polju za vse lepo in dobro navdušenim prijateljem, med katerimi se je dobro počutil in ki So njegova prizadevanja c&nili in ga včasih celo nevede izpodbujali in podpirali. V Ljubljani ob Krekovem prihodu ni bilo pravega razgibanega družabnega življenja; tem bolj je cenil mladi Krek družbo, ki se je sestajala redno ob nedeljah in praznikih pri omizju gostilne Lloyd. Tjakaj so prihajali nekateri domobranski častniki s polkovnikom Lavričem, stotnikom Martin-čičem, poročnikom Majstrom in Cvirnom ter njihovimi prijatelji. Tu so se zbirali Govekar, Schwentner, advokat dr. Furlan, češki, pridomačeni skladatelj Prochazka, operni pcvci in pevke, tako Tit Olszewski, Gärtnerjeva, Nedbalova in drugi umetniki in literati. Ta družba in Se nekateri domači prijatelji se je sestajala tudi na gostoljubnem domu dr, Furlana, kjer se je debatiralo o vsem, razen O politiki. Krek sam pa je v svojem stanovanju V Lazzarinijevi hi$i v Gosposki ulici prirejal nedeljske muzikalne popoldneve; sim so redno prihajali Olszewski, Schwentner, Govekar, Prochazka in drugi. Tu so bila navadno vprvjč izvajana dela mladih slovenskih skladateljev. Posebno izpodbudo je dajal Kreku tudi zdravnik dr. Alojzij Praunseis, ki je z zanimanjem spremljal Krekovo muzikalno udejstvovanje.
Po Hubadovem odhodu je Krek kot odbornik Dramatičnega društva za pol leta prevzel tudi intendantstvo slovenske opere. Poleg dr. Vladimirja Foersterja se je udejstvoval še kot koncertni poročevalec „Ljubljanskega Zvona" in kasneje äe listov „Slavisches Tag-blait" in „Laibacher Zeitung". Njegovo glavno torišče kritično-estetskega udejstvovanja pa so postali „Novi Akordi'*.
V Ljubljani, kjer je ostal samo leto dni, je Krek uglasbil mnogo samosipevov, tako ob stoletnici Prešernovega rojstva bari tonski spev „Pod oknom", dalje troje Kettejevih pesmi op. 11, ki jih je vprvič
pel na koncertu prijatelj, tenorist ljubljanske opere T i t Ols z e ws k i. Matični pevski zbor je na koncertih često izvajal Krekove zbore, ki so kmalu ponesli sloves mladega skladatelja v širšo koncertno publiko. Tudi nekaj klavirskih skladb datira; iz te prve dobe udcjslvovanja v Ljubljani, lako „Slovanski Capriccio" in „Melodija" op. 16, Pred odhodom v N&m£ijo je pridobi! podjetnega založnika Lavoslava Schwentncrja za izdajo glasbene publikacije, dvomesečnika „Novi Akordi". Z „Novimi Akordi" se začenja pri nas prva doba zavednega glasbenega ustvarjanja; in dr Krek je kot urednik, sotrudnik, kritik in ocenjevalec, neumoren in nesebičen v službi glasbenega napredka, storil neizmerno veliko.
Iz Leipziga, kamor je Sel nadaljevat svoje juridične študije, je urejal „Nove Akorde", si dopisoval s slovenskimi skladatelji, izbiral, sodil, gradil in komponiral. — Pestrost in bogastvo sta že odlika II, letnika; 4 umetniške priloge (slike skladateljev), 14 skladb za klavir, ti samospevov s klavirjem, 6 mešanih zborov, 4 moški, 4 ženski s klavirjem, 3 skladbe za orgle in 1 za violino in klavir, Sodelovalo je Z3 skladateljev „različnih umetniških struj": Adamič, Albini, D e v , Fajgelj, Ferjančič, Foerstef, Gerbič, Hladnik, Ipavci, Jeraj, Junek., Krek, La-jovic, Novak, Pahor, Parma, Prochäzka, Sachs, Savin, Schwab, Vilhar, Zaje in Zupanec so n jihova imena. Da je zbral tako lepo Ln, pomembno falango za novo stvar vnetih in složno sodelujočih skladateljev, je velika zasluga. Urednikova in založnikova naloga je bila pa še v tem, da privadita naše občinstvo na domačo tvornost in utrdita stališče domačih skladateljev v našem kulturnem življenju. Zalo ostane pomen „Novih Akordov" v spominu in v rabi kot osnova naše samostojne ¡posvetne glasbe, kot zakladnica Se danes rabnih in pomembnih ustvaritev naših najboljših glasbenih talentov polpretekle dobe.
Z veliko vojno 1914 -18 so „Novi Akordi" prenehali izhajali. Po vojni se je Krek večkrat zavzel za obnovo revije. Razmere so odlašale izvršitev na kasnejši fas; ko se je „Glasbena Matica" zavedela svoje založniške dolžnosti, je bila najboljša prilika, da pre-
vzame vodstvo revije „Nova M u z i k a" mentor starih „Novih Akordov", Za publikacijo je bilo usodno, da se to ni zgodilo in tako čakamo Se danes zaman na slovensko glasbeno revijo, ki bi nadomestila in nadaljevala „Nove Akorde",
Novi Akordi. — Zgodovina slovenske glasbe navaja v preteklih dobah nekaj imen pomembnih, da celo slavnih naših komponistov, ki so postali važni ne le za razvoj naše glasbe, temveč tudi kot tekmeci velikih mojstrov svetovne glasbene arene. Semkaj štejemo po pravici Jakoba Petelin a-G a:li u s a-H a n d Ia, znamenitega rojaka iz druge polovice 16. stoletja, čigar sloves se je s pridom kosal s Palestrinovim in i.assovim, Seveda ne smemo kar dobrohotno prezreti, da je bila povezanost tega skladatelja s slovensko rodno grudo manj kot rahla. Novejši izsledki «o sicer ugotovili s precejšno gotovostjo, da je Petelin mestoma uporabljal v svojih motetah slovenske ljudske nape ve aH vsaj njim slične in sorodne motive. Toda tudi to dejstvo bi bilo le bolj zunanjostni znak duševne odvisnosti, nikakor pa ne podstat glasbenega ustvarjanja, iki je šlo v tisti dobi svojo odmerjeno in zakonilo pot brez ozira na narodnostno poreklo skladateljev. Poznejša stoletja molče o delavnosti slovenskega glasbenega naraščaja; šele v prvi polovici 19. stoletja se pojavi nova osebnost, ki je s svojimi nastopi žela v tujini pozornost. To je bil Jurij Mihevec, po rodu Ljubljančan, čigar odrska dela so živela podrejeno in kratkotrajno Življenje na Dunaju v gledališčih za operete in spevoigre.
Kar je bilo ostalih slovenskih skladateljev, so bili ponajveč dile-tanti, četudi nekateri zelo talentirani in zmožni velikega razvoja. Po pretežni večini so ostali v ozkih mejah budnic in gesel ČitalniŠke dobe. Njihova glavna naloga je bila kultumo-politična in treba: jim je priznati, da so jo vršili z vnemo in uspehom. Od čiste umetnosti jih je odvračala tudi pomanjkljiva glasb en o-teoretska naobrazba, ki jim ni dovoljevala večjega razmaha in obvladovanja težjih kompozicijskih nalog. Zato so se povsem naravno omejili na tisti del glasbenega delovanja, h kateremu jih je vodila, po eni strani darovitost, po drugi pa potreba ustvarjanja prigodnih in dopadljivih popevk, ki so mogle služiti najbolj preprostim pevskim zborom in posameznim pevcem v bodrilo in pogum. Iz časa tega dobrodušnega in domo-
ljubnega dilelantizma se je ohranil še dolgo predsodek, da mora vsak skladatelj imeti tudi Se praktičen, takorekcč vsakdanji po-iklic, ki naj ga živi in mu daje priliko, da se poprime tudi dela na umetniškem področju, kjer bi edino mogel doseči pomembno stopnjo popolnosti. Da v takih okoliščinah noben talent ni mogel razviti svojih zmožnosti prav do končne popolnosti, je umevno. Posledice te miselnosti čutimo danes ob razčlembi del naših najboljših talentov iz 19. stoletja. Skoraj nikjer ne naletimo na umetniško dovršene skladbe, vsepovsodi je vidna le dobra volja, a malo dognanosti. V večnem boju z upornostjo materije, ki pa ni bil sličen gigantskemu naporu Beethovna za uravnovešen os t med vsebino in izrazom, temveč bolj Sizifovemu brezplodnemu premikanju na mrtvi točki, so morali podleči in ustvarjati dela, ki so bila za naše kulturno-politično stanje sicer dobrodošla, a v primeri s svetovno vršino takratne glasbe več kot pomanjkljiva.
V to stanje je poseglo delovanje Gojmira Kreka. Prišel je v Ljubljano mlad, poln zanosa, delavnosti in pričakovanja. Nenadoma je spregledal vso nižavo našega glasbenega nehanja in se je začutil poklicanega, da z mladeniško ogn je vi lost jo prepodi mrke megle mrtvila in pokaže pot k svetlejši in kulturnejši bodočnosti. Stik 7- Antonom Aškercem in drugimi prijatelji ga je še bolj potrdil v tej nameri, katere udejstvitev si je predstavljal odvisno le od Svojega zanosa. Pred Sabo je imel popolnoma jasen cilj, le pot do njega se je zdela krajša in lagodnejša, ¡kakor, pa se je kasneje izkazala v resnici. „Novi Akordi" so posvetili v ljubljanski svet v juliju 1901. leta. V sotrudniški krog je zbral malone vse takratne slovenske in tudi nekatere hrvatske skladatelje. Z ustanovitvijo „Novih Akordov" je napočila doba, ki bi jo smel imenovati „dobo slovenskega glasbenega prebujenja". Nenadoma so se poleg starih, prizinanih avtorjev pojavila imena mladih drznikov, ki so z običajno revolucionarnostjo prebudili glasbo in njene dojemalce iz mrtvičnega toka vsakdanjosti iu jih vrgli v vrtinec presenečenj.
Spočetka se je zdelo, da bo le malo odziva med nezaupljivim in sumničljivim meščanstvom; kmalu pa se je izkazalo, da je občinstvu všeč živahna svežina, s katero je posegel mladi kompozicijski naraščaj v sodobno tvornost in polagoma se je Število naročnikov
dvignilo na zavidljivo in nesluten-o višino, kar je dalo založniku pobudo in zadoščenje, uredniku pa novih skrbi in odgovornosti.
Krek je urejal „Nove Akorde" iz tujine, iz Lipskega airt Z Dunaja; tako je lažje presojal vposlane skladbe z objektivnega in širšega vidika. Rešen pa je bil tudi premnogih osebnostnih vplivov in mogel je doprinesti največ pobude za razvoj slovenske glasbe, ki naj bi vsaj v najožjem okviru dosegla vršino svetovne. Skrbel je, da je bila vsaka nova številka pestra in privlačna za različne okuse naročnikov, ne da bi pri tem zašel v nižino poljudnega podajanja osladnih in kompozicijsko manjvrednih del. Za presojo ga je usposabljala lastna temeljita glasbena naobražemost, nadalje pa njegov kritični duh, ki mu je znal pridružiti preizkušen in zane-sljiv okus. Ocenjevanje vloženih kompozicij ni bilo lahko: po eni strani je moral urednik imeti najstrožje merilo, po drugi pa ni smel raniti samoljubne občutljivosti sotrudnikov, da jih ne odvrne od dela. Zato je bilo treba za vsakogar najti drugo vrednotenje. Starejšim je bilo treba dati vedeti, da gre čas naprej, mlajšim, da naj ga ne prehitevajo; učenim, da naj bodo včasih tudi malce poljudni, banalnim. da naj se poplemenitijo. Podobno je bilo treba ravnati tudi z naročniki. Starokopitnežem je šla graja radi okornosti v dojemanju novega, pTekueuhom nasvet k zmernosti; tistim, ki SC jim je hotelo narodne in ponarodele glasbe, je bilo treba dopovedati, da je mera diletantizma polna; onim pa, ki jim ni bila nobena Stvar dovolj težavna, da naj bodo obzirni do rojakov, ki ne morejo tako hitro za njimi. Poslednjih, šepavcev, je bilo seveda največ in tako so morali „Novi Akordi" prinašati za vsakogar nekaj, a hkrati biti na dostojni višini glasbene produkcije, kar je zahtevalo ne le znanja, temveč tudi potrpljenja, obzirnosti in diplomatskih sposobnosti. No, Gojmir Krek je bil dovolj trdno podkovan glasbenik, obenem pa previden jurist, da je znal ustreči na levo in desno in voditi barko svoje revije skoni čeri in zapreke. „Novi Akordi" so v moralnem, pa tudi v gmotnem oziru odlično uspevali in takega pevzdiga slovenska glasba ni doživela ne prej, ne potlej več. Bili so zanjo pravi zlati časi, merjeno seveda z merilom naših razmer ■in možnosti, kakor jih nudi majhen narod in majhno mesto.
Z ]X. letnikom je urednik dodal glasbenemu delu Se glasbcno-literamo p r i 1 o go. To je bilo smelo in novotarsko podjetje, saj je bilo pričakovati, da se bodo v tej knjižni prilogi kosali nazori in vneli spori, bojevaLi boji. Krek se ni ustrašil grozečih nevarnosti. Pogumno je zastavil pero ter napisal dokaj krotek in skromen uvod z naslovom „Ob vznožju!". Tu je obrazložil svoj načrt, namen književne priloge in proglasil je ,,Nove Akorde" za posredovalni organ med ustvarjajočim in izvršujočim umetnikom in za zvesto glasilo onim, ki se sami temeljiteje bavijo z glasbo; torej pravi strokovni glasbeni list, kakršnega SLovenci do takrat nismo imeli. V resnic! je književna priloga „Novih Akordov" že v prvi številki pomenila več; v nji je našel Čitatelj vse polno zanimivega gradiva: ■strokovne članke, kratke biografije, analize, polemike, poročila o koncertih, tmizikalnih in književnih novostih, o gledališču, pregled o delu glasbenikov v tujini, referate glasbenih društev, popis in razčlembo priobčenih skladb, razna poročila in nad vse poučno j,listnico uredništva", kjer je urednik obračunaval z neuspelimi in diletantskimi poskusi. Najvažnejši dopisniki so bili Anton La-jovic, Emil Adamič, Stanko Premrl, Hinko Dru-zovič,Pavel Kozina, Emil Hoehreiter, Fran G e r -b i č in ne med zadnjimi urednik sam.
Posebno zanimivo je brati nazore dr. Kreka; v mnogih člankih jih je na široko razpredel ter z jijimi dal smernice in trdno podlago za bodoče estelsiko-kritično delo. Pikro je grajal ozkosrčno in malenkostno slovensko glasbeno delovainje, hoteČ ga dvigniti na evropsko vrlino in očistiti malomeščanskih navlak. Tako primerja v zanimivi Študiji „Hugo Wolf in Slovenci" našo glasbeno tvornost z Wolfovo, torej z delom skladatelja, ki je kot naš popoli rojak marsikaj črpal iz naše narodne pesmi. Ko dodobra opredeli Wolfovo poetično glasbeno ustvarjanje, preide na naše muzikalno življenje ter ga oŠvrkne takole: ,,Kako vsa drugačna pa je glasba, ki jo Slovenci negujejo! Skrajno skromna V mislih stremi nasprotno V izražanju po pompOznem sijaju, po dekorativnem uspehu, po zunanjem efektu. Kamor gledaš, opazuješ ono muziciranje za druge, ono zaljubljeno pogledovanje za gotovimi nekulturnimi željami in nagoni muzikalno neolikane mase. Prva skrb naših umetnikov — bodisi ustvarjajočih, bodisi
izvršujočih — je, da imajo srečo pri masi, ki zavrača vsled tega v svoji prepoten most i vse, kar ji ne ugaja na prvi hip. Tako vprašujejo naši skladatelji: Ali bo to ljudem všeč? Ali bo napravilo vtisk na maso? Ali bodo mojo Stvar sploh prednaSali? Katere so želje naših društev? Na ta način imamo glasbo, ki bi. jo imenovali upravičeno u t i 1 i t a r i s t n o umetnost. Ne iz notranjega nagona. temveč z ozirom na želje izvršujočih faktorjev in na okus našega občinstva se dela. Naša glasbena društva pa zopet le tako glasbo goje, ki vleče bodisi po vsebini, bodisi po gotovih zunanjostih, in ki slednjič tako ali tako napolnijo blagajne. Tako se prirejajo koncerti z „reisserji" ali monstre-koneerti, pri katerih se meri umetniška vrednost skladbe na vatle — po množini nastopajočega ensembla in po času, ki se ga rabi za izvajanje skladbe".
Cestokrat je z resno glasbeno kritiko brez usmiljenja razgalil revščino naše glasbene kulture ter s tem dregnil v sršemovo gnezdo. 2e popolnoma pravična opazka je znala vzbuditi ogorčeno zavračanje prizadetih. Tako je (v 6. številki IX. letnika) mimogrede, ob oceni Premrl ove fuge, izrekel željo: „Naj bi le dosti takih imeli, ki SO svoje Študije res dovršili in ki vsled tega niso, kakor večina naših skladateljev, obsojeni, ustaviti se na polovici poti, ostati vse žive dni polovičarjt!'' Opazka j^j zadoščala, da se je usula nanj ploha očitkov iz samozavestnih ust, kalierim pa je znal krepko odgovoriti.
Ob desetletnici „Novih Akordov" je napisal optimističen, veder uvodnik in proglasil nadaljni načrt: ,,Naš program je Star, vendai vedno nov, ker je glavna njegova točka napredek, ker se torej sam vedno iznova pomlaja. Ta naš program ostane neizpremenjen; nimamo mu ničesar dodati. Kvečjemu smemo vnovič povdariti, da pri vsem navdušenju, s katerim se udajemo premagovalnemu toku modernega naziranja, tudi v bodoče nc bomo zaničevali starega, dobro vedoč, da se je moglo novo le iz njega razviti, da pridejo časi, ko bo tudi naše danes še bleščeče orožje zarjavelo, morda celo le zgodovinskega, muzejskega pomena, in domnevajoč, da za-dobi marsikaj, kar se nam danes dozdeva staro, po zakonu večnega povratka morda že v doglednem času novo življenjsko moč, nov ugled. Le s tem nekoliko poniževalnim, a potrebnim spoznanjem
se nam nikoli ne bo zgodilo, da bi gledal glasbeni zgodovinar poznejših časov na maš naslov z onim porogljivo-milim smehljajem, s katerim vzemamo mi sedanjiki n. pr. „Najnovejše pridobitve zrakoplova", natisnjene 1. 1839., v roko, ali s katerim prelistamo kako naravoslovno knjigo „na moderni podlagi11, ki je bila že dobiti pri antikvarju, ko se je Darwin porodil. Le s to omejitvijo, ki jo nam veleva napraviti ne le modroslovna perspektiva, temveč tudi dober okus — £e ie moramo umreti, si želimo smrt ,,v lepoti" — le s to omejitvijo bodo ostali „Novi Akordi" ne le simbolično, temveč tudi v resnici novi, dokler jim je usojeno živeti,"
Ostro je obsodil snovanja društev, ki se ustanavljajo pod pretvezo petja, v resnici pa so družabni klubi ali diletantski krožki, od katerih glasba ne more pričakovati ne pobude, ne napredka (v 3. zvezku X. letnika). Na očitke pevskega društva „Slavcc" je odgovoril trdo:.......sedaj poslušajte enkrat,
kako mislijo drugi ljudje o Vašem delovanju in o delovanju marsikaterih drugih drušlevl— Dcplasirano je dandanes delovanje vseh pevskih društev na Kranjskem, ki jim ni prva in glavna naloga petje in napredovanje v petju. — Popolnoma drugo nalogo pa imajo kulturno - vzgojevalna društva v današnji dohi. Čitalnica, ki ne nudi vsega aktualnega, za izobrazbo važnega iti va, telovadna društva, ki ne jekli jo resno telesa, da postaja odporno v težkem boju za obstanek in kulturo, in pevska društva, kj petja ne negujejo vestno, vse to so danes nezfnisli, pojmi kakor canis a non canendo. Če zahtevamo, da dobi prvi in edini merodajni poklic pevskega društva petje — drugod in drugim ljudem bi bilo to samoumevno, —■ moramo še dostaviti, da tudi tu ne zadošča vsakršnje petje. Po gostilnah, na izletih, pri vojakih, v Šolah, na hribih — povsod prepevajo naše dobro akreditirane stare pesmi. Vse te pesimi poznajo v „Ijepi naši domovini" — hvala muzikalnemu talentu našega ljudstva — vsi na pamet. Negovanje takega pesemskega gradiva torej tudi ne more biti naloga pevskih društev. Da znajo tudi ona take pesmi peti, se razume samo po sebi. Naloga pevskih društev je negovanje pelja kot umetnost. Le ono pevsko društvo
izpolnjuje dandanes svojo kulturno dolžnost, ki stoji na višku sodobne umetnosti, ki goji torej poleg dobrega starejšega gradiva — marsikaj starega, a zelo dobrega ,je popolnoma pozabljeno in nepoznaino — predvsem tudi sodobno pesem, seveda na tak način, da zadošča predvajanje umetniškim zahtevam".
Ni torej prizanašal zborom, ki jih je skušal dvigniti na višji nivo glasbenega podajanja, izbire programa in zavesti O odgovornosti.
Prav tako se ni plašil posameznikov, najsi so bili skladatelji, pevci ali organizatorji; tu ni štedil z ostrejšo grajo in njegova označba je bila često trpka in neizprosna. Zlasti je skrbel za to, da bi bili nastopi naših umetnikov v programskem oziru umetniško neoporečni. Njegovo nepodkupljivo oko se ni dalo premamili od „dobrodelnih namenov", „velike požrtvovalnosti" in „posebne naklonjenosti", Če je videlo malomarnost in površnost zaradi udobja ali prezira; neusmiljeno je znal udariti.
Od skladateljev je zahteval, da prilagodijo Svoje Znanje višini, ki jo pričakujejo drugod od izšolanih avtorjev. V tem pogledu je posebno poučen njegov estetsko-kritični članek o Sattnerjevi kantati „Vnebovzetje" (v prvem zvezku XI. letnika); članek je izšel ob skladateljevi šestdesetletnici in ima naslov: P, H, Sattner in njegova „Assumptio". V tem članku, ki je izzval Sattnerjev odgovor in avtorjevo obrambo ter več nadaljnih polemik, se je najprej razhudil nad pretiranim hvalisanjem v reklami {takrat kot danes vir dobrohotnih predsodkov in prisiljenega uspeha), nad neresničnimi ali napihnjenimi reklamnimi napovedmi, ki ponižujejo resnično vrednost umetnine ter ji podtaknejo namišljeno, ki naj bi irnponirala. Očitki seveda niso .zadevali skrajno skromnega skladatelja, temveč poklicno reklamo, ki ji ni toliko do poveličevanja umetnikovega dela, kakor do polne koncertne blagajne in do senzacije. Se bolj pa je graja veljala neobjeklivni in pristranski kritiki, ki je priložnostno prevzemala kar napovedi reklame ali pa jih celo prekosila v neokusnem hvaličenju. Takole je svojo povedal:
p.O njem (i. j. o ora toriju „Assumplio") pa je že govorilo vse, in pisalo in hvalilo: „Prvi slovenski oratorijl", „prvi oratorij na Čas: Sv. M a r i j e s p I o h ! „veliko delo, kojega prednašba abserbuje cel koncertni večeri", delo „z izvirno instrumenta C i j 0 ! itd. ad infinitum. — Ali nam preostaja po vseh teh slavospevih in po številnih več ali manj posrečenih, a vseskozi navdušenih analizah, ki se drže večinoma zunanjosti ter razdrobe celotno delo neusmiljeno in ne vedno po pravilih muzikalne anatomije v posamezne organe in člene, ¡¡zgubljaje v posameznostih pregled nad celoto, — ali nam še preostaja po vsem takem kaka beseda, ki še ni bila izgovorjena? Mislimo odločno: da!" — in potem drugi odstavek: „Da bi bila Sattncrjeva „Assumptio" prvi oratorij na i ast Svete Marije, ni res; in če bi bilo res, bi to ne imelo ničesar opraviti z njeno muzikaLno vrednostjo. — Da je prvi slovenski oratorij, je lepo. A nismo že imeli več „prvih" slovenskih oper, in nihče jih danes ni vesel? Golo prvenstvo kot tako je v umetnosti navadno tudi popolnoma postranska reč. — In sedaj orgiastni klici o stotinah ■i z vršu joči h umetnikov, o dolgosti in š i r o k o s t i skladbe in o njeni samostojni instrumentaciji!... Odkritosrčno rečeno: insirumentiranje danes za nas ni več tako nezaslišano dejstvo, da bi i z samega respekta pred njim in pred skladateljem, ki instrumentira svoje skladbe „sam" (f)> kar padali na kolena in kako delo ne glede na njegovo notranjo vrednost le radi tega hvalili, ker ga je avtor napisal tudi za orkester".
Rad pa se je raznežil ob prilikah, ki so zaslužile uvaževanje. Kako poetičen, a proti koncu obenem grozeč je njegov nekrolog prijatelju Antonu Aškercu (3, zvezek XI. letnika)l Kako naklonjene in zanimanja polne so bile njegove ocene novih skladb, na prim. L a j o v č e v e „S e r e n a d e" (2. zvezek X. letnika)! Kako ljubeznivo je /¡nal priporočati naročnikom skladbe novih zvezkov „Novih Akordov", čeprav se pogosto ni strinjal s slogom ali izrazom skladateljev-sotrudnikov! Bil jim je priporočnik, svetovalec in ocenjevalec obenem. Pod njegovim bojevitim in zato zanje varnim okriljem so smeli peti tako, kot jim je bilo grlo
ustvarjeno, Zato je bi! vzdig slovenske glasbe v „Novih Akordih" tako velik, kot nikoli preje in kasneje, „Novi Akordi" so bili mladim zatočišče, starim pribežališče, vsem pa mesto, kjer so smeli dati duška notranjim vagonom, ne da bi se bilo treba bati posledic. Ščitila jih je ugledna in v boju utrjena urednikova roka, ki je skozi 13 let z neuničljivo voljo, z upornim navdušenjem in brezkompromisno vodila levijo skozi dobra in slaba leta.
Posebna vrlina knjižne priloge je bila njena široka razgledanost po umetniškem svetu. Vsaka številka je prinesla poročila o domačih koncertih in opernih predstavah, o gibanju v pevskih iin glasbenih društvih, o novih umetnikih in mladih talentih. Toda revija se ni omejevala na domaČe pojave. Objavljala je novosti na glasbenem področju, naštevala nove muzikalije in glasbene knjige; poslala je 'nekakšen Osrednji list za našo glasbeno kulturo. Doživela je mnogo priznanj v tujini in če se danes razgledamo po njenih orumenelih listih, se čudimo, kdaj, kje in kako je mogel urednik zbrali toliko zanimivega in hkrati poučno-zabavnega gradiva. Za našo glasbeno kulturo ostanejo „Novi Akordi" in njihova knjižna priloga ne samo zgodovinska zakladnica, temveč tudi bogat vir živih misli v besedi in glasbi.
Skladatelj, — Dr, Gojmir Krek je morda edini slovenski skladatelj, ki je svoje delo sam zbral in uredil, To pozornost je terjala od njega njegova vzorna vestnost, ki ni pripuščala, da bi karkoli ostalo n e d ogot o vi j eno. Kaikor je bil točen in natančen kot znanstvenik, tako je tudi vzorno uredil svoj katalog glasbenih deJL Krek je v svoj katalog vzel le zrelejša dela, izpustil je začetniške in šolske skladbe, ki jih je smatrati za študije. Daleč od vsiljivosti je cčio njegovo glasbeno delo, zato ni nikdar vzbudilo hrupne pozornosti, temveč je skromno živelo svoje lastno, intimno življenje, kakršnemu je bilo namenjeno.
Krekov talent je pretežno lirski, mestoma prevet z rahlo šega vostjo in ironijo in z lahno primesjo neobtežene poskočnosti. Epska Širina še bolj pa dramatični razplet sta mu neznana, ker ne odgovarjata njegovi naturi, V tem glavnem obrisu je zapopadena
tudi tehnika njegovega kompozicijskega ustvarjanja. Utemeljena je v homofonem stavku, ki pa ne zavrača kontrapunktskih metod, kadar so potrebne za povzdigo učinkovitosti. Krekovo prepričanje je bilo: glavni element glasbe je in ostane melodija, podprta z ritmom in harmonijo. Osnove Krekove glasbe so v domiselnosti, izgradnja misli pa je dognana z jasnostjo, ki pritiče vsaki zaokroženi umetnini. Zato ne presenečajo in niso nikdar presenečale, Vendar najde raziskovalec v njih mnogo nenavadnih in svojstvenih potez, ki pa SO odete V plašč gladkega toka, Nanje hočem opozorili pri podrobnejši razčlembi drugod.
Krek se je previdno in skromno omejil na nekatera glasbena področja, ki so ustrezala njegovemu osnovnemu razpoloženju in kjer je vedel za svoje kreposti in šibkosti. Njegovo ceiotno delo obsega 62 opusnih številk, ki pa obsegajo iprav za prav 168 kompozicij. Napisane so za samospev s klavirjem (87 pesmi raznih avtorjev), za dva glasova s klavirjem (2 pesmi), za moški (3) in mešani (11) zbor, za klavir (58 skladb), za violino in klavir (4), za orgle (2} in za godalni orkester (1). S tO preudarno omejitvijo si je ustvaril pogoje dognanega umetnostnega dela. Prevladuje vokalna kompozicija in v nji samospev s klavirjem, najbolj neposredni izraz lirizma. Instrumentalno je največ zastopana klavirska glasba, orkester pa v večjem smislu zanj ni prišel v poštev. Kratka skladbica za godalni orkester skoraj ne šteje kot opus, tako je osamljena. Prav tako ne najdemo v Krekovem delu cerkvene glasbe in njene protiuteži, odrske glasbe. Oboje je pregnano iz tega lirskega raja, kjer vladajo neobtežena in z nobeno amotmostjo zvezana pravila.
Samospev je prvobitno izraano sredstvo muzikalncga človeka. Spričo rimanih besedil (in Krek se je posluževal le takšnih) je glasbena oblika samospeva podana že skoraj po sebi. Razširjajo jo predigre in poigre, kratki vložki in vezaji, oddihi za pevca, Skladnost posameznih odstavkov jc zajamčena z verzi, ako jih skladatelj ne ponavlja po mili volji; pa tudi takrat ponovitev le razširi formo, a je ne razbije. Pesemska oblika je temeljna za vso kompozicijo in najbolj naravna. Tako je umevna po sebi, da je hkrati najbolj
pristopna vsakomur. Vidimo, da je večina skladateljev v mladosti pričela s samospevom; kasneje postane tvorec bolj redkobeseden ter zakriva svoja čustva v neprodomo odejo velikih form, kjer more poslušalec iskati, kar mu prija.
V celotnem Krekovem glasbenem ustvarjanju ločimo časovno točno odmerjene dobe. Prva sega nekako do vojnih let, druga zajema vojno dobo (1914—l&J, tretja ,pa po daljšem odmoru najnovejši čas. Prva doba se začne že med študijami na graŠki Šoli, nekako v zadnjih letih 19. stoletja ter sega tja do leta 1912, t'o delih je zelo bogata; njen skladatelj je zdrav, živahne in lahkotne invencije poln fantast, ki pa ne zgubi nikdar realnih tal. Slog te dobe temelji sicer v klaisikih in romaniikih, a prinaša mnogo drznih, nepričakovanih okretov, v katerih se odraža mladostni vzgon in nekaj nepomišljene, vihrave prezirljivosti tehnoloških problemov. Druga doba je po delih izredno revna, Krek je takrat vse moči posvetil znanosti in odrinil umetnost v stran. Prav za prav spada v čas od 1912 do 1930 komaj nekaj samospevov, pa še te je avtor kasneje deloma ponovno predelal, kar kaže, da njihov nastanek ni bil organičen V razvoju skladateljevega ustvarjanja. Šele z letom 193S. nastopi nova, tretji doba skladateljskega prizadevanja. Zdaj najdemo Kreka na potih, ki ne želijo prodirati v nova ozemlja glasbenega izražanja, temveč stremijo k zunanji in notranji izpopolnitvi. K prvi štejem gladkost v toku invencije, tehnično dograjenost, izogibanje površnosti in nerodnosti v slogo^vem smislu; k drugi izbirčnost pri zapisovanju domislekov, omejitev na nujno potrebno in iskanje notranjega izraza na podlagi izkoriščanja narodnega motiviČnega materijala. Semkaj sodi tudi številno pre-delavanje prejšnjih kompozicij, ki se skladatelju niso več zdele dovolj dovršene v tehničnem in izraznem pomenu. Tako prenovljene skladbe bi smeli prav za pTav šteti za nove, kajti pri predelavah se ni omejil zgolj na popravljanje očitnejših stavkovnih napak, temveč je posegal globlje ludi v izraz. Vendar kažejo tudi zadnje skladbe ozko miselno tn duševno povezanost s starejšimi, so njihovo naravno nadaljevanje, ki pa je podvrženo strožji kritičnosti in zbranosti. Zato razlikujem pri Kreku v bistvu Je dvoje ustvariteljskih dob: prvo do vojnih let, drugo od leta 1930. dalje.
Vmes je vrzel skoraj 20 let, ko je skladatelja pregnal znanstvenik, organizator, pisec pravnih knjig in profesor.
Kakor večina ostalih naših skladateljev iz dobe „Novih Akordov", je tudi Krek delil poklic od pozvanosii ter dajai prvemu prednost ,na škodo druge; v glasbi pa je bil vendarle glasnik nove dobe, vodnik mlade generacije,1 ki j: je dajal pogum in pouk bolj iz bogatega znanja in posebne kritične usmerjenosti duha kol z zgledom kompozicij. Vendar ostanejo njegove skladbe žive zaradi neposrednosti, neprisiljenosti' in neumelničenosti, ki jih preveva in jim daje svojstven, prikupen izraz. Njegovi samospevi zavzemajo častno in priljubljeno mesto, njegova klavirska glasba izpolnjuje občutno vrzel. Najboljše je dal v intimnem, ilirskem območju, kjer se je najiskreneje izživljal v zavestnem izbegavanju ivegajočih poskusov. V tem sicer ozkem, a pestrem pasu čustvenega izražanja ostane njegovo delo plod temeljite naobrazbe, vedre domiselnosti in za-nositega vzgona, kar mu daje zaokroženo, v svoji opredeljenosti dovršeno in neoporečno mojstrstvo.	^ ^ škctfunc
DELA* A, PRAVNI SPISI
Knjige
Navodilo za prisilne upravnike. (Poslovenjeno). Gradec 1899, 8", 74 str.
Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. SP 1923, 1— 28. S1 —67, 113—130, 161—173, 253—278; 1924, 1—31, 53—74, 101 — 136, 157—234, 259—291 in posehen odtis 1924, S", 286 str. (Prim, SN 26. okt. 1924; Mjesečnik 1925, 49, 141, 526; Annuario di diritto comparato e di studi Icgislativi, vol. IV/V, 431; Allg. österr. Ger Zg 1927, 223.)
Grundziige des Verfa^sungsrechtes des Königreiches der Serben, Kroaten und Slovenen. Zschr. f. osteurop. Recht lT 1925, 323—364; II, 1926, 86—123. 249—307 in posebni odtis 1926, 8", 142 str. (Prim,: Arhiv za pravne i druStv. nauke 1927, 1. 14, 402; Cas, 1926/27, 120; SP 1927, 36; Zschr. f. öffentl. Recht 1927, 1. 6, 153.)
Die österreichischen Zivilprozessgesetze im Königreiche der Serben, Kroaten und Slowenen. Fassung und Anwendung in ihrem Cieltungsge-
* Seznam pravnih in glasbenih spisov, razprav, člankov in poročil ter raznih spisov je sestavil dr. Janko Polec, seznam skladb pa pokojni Slavko Koželj: ta seznam je izpopolnil L, M, Skerjanc.
biete Dalmatien und Slovenien. (Nachtrag III aus Neumanns Kommentar zu den Zivilprozessgesetzcn in pos. odtis); Wien 1928, 224 str. skopaj z dr, Milanom Skerljem. (Frim.: SP 1928, 233; Mjesečnik 1928, 297; S 1923, št, 113; I 1928, št. 67; Cleriehtshalle 1928, 70; Züchr. f.Oütrccht 1928, 1765; Arhiv za pravne in drgätv. nauke 1928, 16, 420; Zentralbl. f, d. jur. Praxis 1928.)
Obligacijsko pravo (II. zv. Zgodovine in sistema rimskega zasebnega prava, spisala dr. V. Korošec in dr. C. Krek) 1937, 16 + 545 sir. (Prim,: SP 1937, 291—293; Mjcseänik 1938, 223—226; Cas 32, 1937,'3S, 192 -194).
Razprave
Zur Frage des geringsten Gebotes bei Baustellen. — AUg. österr, Ger. Zg 1900, it. 27. 28.
Gerichtlicher Vergleich und Versa umni s urteil bei verbürgter Schuld. — Gerichtshalle 1903, Št. 4S 51 in poseben odtis 41 str.
Fälligkeit, Klagbarkeit und Verzug der Bürgenschuld. — Allg, österr, Ger. Zg 1905, St. 46—48 in pos. odlis. 19 slr.
Izenačenje zasebnopravnih zakonikov po načrtih stalnega zakono-danjega sveta v Beogradu. — Njiva I, 1920, 105—111.
Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj. — ZZR I. 1921, 116—182 in pos. odlis 68 str, (Prim,: Arhiv za pravne in društv. nauke 1922, III, br, 6; Mjescčnik 1922, 135; Sbornik včd pravnih a stalnih 1925, 76).
Das Pressgcseu, Mitgeteilt von M. Skerlj u. G. Krek, (Prevod, jugosl. tiskovnega zakona z 9. avg. 1925). — Zschr. f. osteurop. Recht II, 1926, 3 OS—3 28,
Nekaj o uspehih naših kongresov. — SP 1926, 191—196.
Anton Randa 1B34—1914. — SP 1934, št. 7—9 in pos. odtis 35 str, ter ncmSki; Anton Randa, Gedächtnisschrift zur hundertsten Wiederkehr seines Geburtstages, 41 str.
Lastnina na divjačini. — „Spomenica Mauroviia", neizišli IL zv. in pos. odlis (Beograd) 1934, 68 str.
Poročilu
Metod Dolenc, Dušanov zakonik 1925. — Zschr. f. osteuropäisches Recht, IT., 1926, 123—125.
Rimsko-pravni problem odgovornosti dedičev. [Poročilo o; Dr, Viktor Korošec „Die Erbenhaftung nach römischem Recht".) — SP 1928, 168—177.
Zur jugoslavischen Zivilprozessordnung. Kritische Bemerkungen anläßlich des Gordischen Kommentars. — Zschr. f. Osirechl, B. 1934, 177—191.
Pogrcškc u prevodu u našim zakonima — Pravosudje 1935, 505—509.
B. GLASBENA DELA
SKLADBE
Kratice: NA - Novi Akordi; ZV-Zvonček. Brez navedbe - rokopisno
1—2 op. 1. Dve skladbi za violino in klavir. St. 1. Cavatina, St. 2, Scherzino (decembra 1896).
J op. 2. Andantf! za godalni orkester (vi. L, vL IL, vla,, vlc., kb.).
4—5 op. 3. D v a mešana zbora. St. L Zvečer (Aleksandrov) (2e iz daljave mrak prihaja) (NA, I. II., 1902/3, zv. 6., str. 98.). St 2. Rožmarin ob poti (Kretzschmar) (Tausend Biumen stehn am Ram),
6—10 op. 4. Petero otrok lahkokrilc muze. Klavir 2-ro£-no. St, 1, Polka mazurka {NA, 1. V., 1905/6, zv. l„ str. It.). St. 2. Polka frankaiso (NA, i. L, 1901/2, zv. 6,, str. 103.). St. J, V planinski raj. Koračnica. (NA, I. L, 1901/2, zv. 3, stran 54). St. 4. Ga v ota (NA, 1. VI., 1906/7, zv. 1., str. 1.). St. 5. Valček.
11 op, 5. Pot! oknom (Fr. Prešeren) (Luna sije, kladvo bije). Ob stoletnici FreSemovfifca rojstva. Samospev za bariton (B-f) s spremljevanjem klavirja. Zložil dr, Gojmir Krek. Založil L. Schwentner v Ljubljani. (1900). 4", 9 strani.
12—15 op. 6. Skladbe za klavir. St. 1. D v oglasu a in venci j« (NA, 1. V., 1905/6, J!v, 5-, str. 60,), St. 2. Baleta (NA, 1. L, 1901/2, zv. 6., str. 99,}. St. 3. Slovanski capriccio (NA, t. L, 1901/2, zv. L, str. 17,). St. 4, Slovanski cftpriccieto (NA, I. VIII., 1908/9. zv. L, str, 13,).
16 Op. T. DtiEtovita pesem (po Gellerlu - Anton Aškerc) (Pred licem tvojim, o moj Bog). Mešani zbor in orgle. (1896) (NA, 1. II., 1902/3, zv. 1., str. 14.).
17--20 op. S. Samospevi, St. 1. Pod tvojim oknom drevje jc šumelo (M - y) (d'-a") (5, 12. 1902). St. 2, Kaj mi tof (M. A-Lohvickaja-A. Aškerc) (Kaj mi to, če me z gorkimi gledaš očmi) (e'-a"). St. 3. Mrtvi (O, Michaeli - N. Štrilof) (Zdaj ljubim le šele) (c'-gcs") (nov. 1904). St, 4. Plamenikj (Utva) (V mladem jutru za gorami) (b-fis") (5. 9. 1906). (Samozaložba).
21—24 op, 9. Meiani zbori, St. 1. Vahiln (S. Jenko) (Ljubica, pojd* z menoj) (NA, L L, 1901/2, zv. 2., str. 25,). St, 2. Idila (O. Župančič) (Gospod in gospa na polje sta Sla) (NA, 1. I,, 1901/2, zv. 4,, str. 72.). St. 3. Kan^lica (O. Zupančič) (Deklica Sla je po vodo) (Na, 1. IV., 1904/5, zv. 4, str. 41.).
25—27 op. 1(1. Samospevi, St. 1. Hladan jc svet (Cojmir Krek -N. Siritof) (Hladan in mrk in nem je svet) (e'-g") (Decembra 19(14), Si, 2. Hrepenenje (Oj pridi, moj dragce) (Cojmir Krek) (cis'-g") 26. 6, 1905). St. 3- Kri sem ti posvetilo (Gojmir Krek-N. Siritof) [d'-a") (5. 9. 1905). (Samozaložba).
28 —30 op. II. Tri pesmi D r & £ o I i n a Ketteja za glas in klavir, St, 1. ja/, ninmm več paini (c'-a") (1901) (NA, 1. 1-, {ionI/2, zv. 2., sir, 35,). Si. 3. Misli (Tihi gaj. mrtvi gaj) (d-h") {1901) (NA, 1. I„ 1901/2, zv. J., str. 86,). St. 3. Zaprta so njena okenca (h-a") (1901) (NA, 1. II„ 1902/3, zv. 3., str. 47.). Skladbo £t, 3. je priredil za ¡"Jas in simfonični orkester (2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 2 fagota, 4 rogovi, harfa, t r i kot in godala) T, M. Skerjanc, Partituro in glasove hrani arhiv glasbene Akademije v Ljubljani.
31—33 op. 12. Tri pesmi J, N, Hesmana za mešani zbor. St. 1, Povejte, ve planine (NA, 1. II., 1902/3, iv, 5., str. 84.). St. 2. Slika (Na trgu fante zbirajo) (NA, I. VII., 1907/3, zv. 4,, str, 60 ). St. 3. Kakor bela golobica (NA, 1. VII., 1907/8, zv. 6.. str, 72.).
34 op. 13. Siavnostna predigra za orgle. (NA, 1. II., 1902/3, zv. 4., str. 65.).
35—38 op. 14. Štirje samospevi. St, 1. Prošnja (Nik. Lenau-A. Aškerc) (Gledaj me, oko ti je temno) (a-f") (NA, 1. I.,1901/2, zv. 4,, str. 60.). St. 2. V b rez up n ost i (S. Jenko) (Moči, moči mi daj, moj Bog!) (f-b") (NA, 1. 11., 1902/3, zv. 5., str. 78 ). St, 3, fntermezzo (Lj, Poljanec) (Jaz ljubim tihe noči) (a-a") (NA, I. VII,, 1907/8, zv. !., str. 8,). St. 4. Pogodba (Rudolf Maister) (NaS cesar kralj m: glas je dal) (a-a") (NA, 1. Vil., 1907/8, zv, 4., str. 51.).
39_41 op. 15. Tri slike i a klavir. St. 1. S[Kirnlail trku na duri (NA, I. III., 1903/4, zv, 6-, str. 71.). St, 2. K Bocklinovim slikam: I. Spomlodrti dan (NA, 1. ¡V., 1904/5, zv. 3., str, 33,). St. 3. K Bocklinovim slikam; II, F.rcmit (ad, lib. violina in orgle ali harmonij) (NA, 1. IV,. 1904/5, zv. 5., str. 58.).
42 op. 16. Melodija. Klavir 4-ročno. (NA, 1, IV., 1904/5. zv. I., Str. 7.).
43—46 op, 17. Štiri pesmi Otona Zupančiča za glas in klavir. St. 1. Nft tvoje zdravje, Bertft (des'-g") (NA, 1. II., 1902/3, z v. 6., str. 100.). St. 2, Iz vseh grobov t« večnost (d'-as") NA, 1. H., 1902/3, z v. 2., str. 32.). St. 3. Belokrnn jska (Tihi veter od morja) (ais-a") (NA, 1, IV., 1904/5, zv. 6,.
str. 72.), St. 4. Božji volck (Curi muri. božji volek) (£'-g") (16. 7, 1909., predelano 7, 1. 1933.),
47—50 op. IS. Štiri pesmi D r a g o t i n a Ketteja za glas in klavir St. L T«m zunaj je sne£ (e'-a") (NA, I. III., 1903/4, zv, 4., str. SJ,). St. 2. Na poljani (Na poljani javor bel stoji) l.d'-b"> (NA, bV. 1905/6, iv. 6-, str. 71.). it. 3. Pred krčmo (Oj moSnjo, pamet in srce) (d'-C") (NA, I. Vl„ 1906/7, zv. 2.. str. 22.). St. 4. Šum vira in zefira {fV-h") (NA, 1, X.. 1911, iv. 2., str, 19.), (Skladbo št. 4. je priredil za glas in simfonični orkester; 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 2 fagota, 4 rogovi in godala L. M, Skerjanc. Partituro in glasove hrani arhiv glasbene Akademije v Ljubljani).
51 —53 op. 19, Tri pesmi Aleksandrova za glas in klavir. St. I. Notranjska (Novo vino, nova radost) (e'-g") (NA, l. JlL, 1903/4, zv, 5„ str. 57.), St. 2. Pozabil sem mtiogokaj. dekle--, <c'-f") NA, 1. V., 1905/6, zv, 5., sir, 51.), St, 3. Pa ne pojdem prek polj«« (as-f") (NA, 1, VII., 1907/S, zv, 3., str. 36.).
54—59 op. 20. Sest pesmi O. J. Bierbauma za glas in klavir St. 1. Dir (Saj imela bi me rada) (prev, G, Krek) (d'-®") (20. 5. 1907). St. 2. Poletna (prev, N. Stritof) (Ko sonce je la-relo) (f'-g"i (10. 5. 1907). St 3. Nedolžnost [prev. N. Stritof) (Daj mi roko in me poglej) (f'-b") (26. 4. 1907). St, 4. Ob zidu (prev, N. Širitpf) (Ob tidu, kjer bister potoček šumlja (c'-a") (28. 5. 1907). St. 5. Ljubavua (prev. N. Stritof) (Objamem te. poljubim te) (e'-a") (24. 5, 19D7), St. 6. Eksinza (prev, N. Stritof) (Bog, zdaj odpit mi je tvoj sveti raj) (h-a") (26. 9. 1908).
60 op. 21. Psalm CXVIU, 17. (Simon Gregorčič) (Tvoj uk, Gospod, je Čudovit) Bas in klavir. (G-f) {29. 11, 190?., predel. 5, S, 1933).
61—66 op. 22. Sest samospevov O. J, Bierbauma. Si. 1. Večerna (prev, N, Stritof) (Glej, noč že zemljo krije) (d'T") 13. 1, 1907), St. 2. Nedeljo (prev. O. Zupančič) (Svet nedeljski mir mesto je prestrl) (hr-fis1") (3. 2, 1907). Si, 3. Hvaležen in skromen (prev. O, Zupančič) (Prediagi moj, če bi verjel) (d'-a") (24, 4, 1907). St. 4. Uvele rože pod steklom (prev. N. Stritof) (V maju ste budili tuide) (e'-g ') (18. 5. 1907). St. 5. l.sra /a zaljubljene (prev. N. Šlritof) (£na, dve, tri, princ Amor miži) (fg") (6. 12. 1907). Si.. 6. Kaj hoče nialti pravzaprav (prev. N, Stritof) (c'-g") (18. 12. 1907),
67—69 op. 23. Trije moSki zbori. St. 1. Siudcnček (J, N. Res-man) (Ni kriv ne stodenček, ne hladna vodica) (NA, 1. VII..
1907,'8, zv, 4., str. 42.). St. 2. liarčica (O. Zupandü) (Plavaj, plavaj barčica) NA, 1. IX-, 1910, zv. I,, sit. 5.). St. 3. Krat je. v kolo se vstopim»! (S. Gregorčič) (NA, I. X., 1911. zv. 4„ str. 37,).
70—72 op. 24. T r i skladbe za k J a v i r. St. I. Po ljubih potih (NA, 1. X., 1911, z v. 2., sir. 13.). St. 2. žuželke v poletnem soncu (9. 7. 1938). St. i. Ob studencu.
71 op. 25. Rlaeor jim! (A, Aškeic) (Blagor, vsem onim blagor), Melanl zbor, (NA, 1. X.. 1911, zv. 3.. str. 29.).
74—7S op. 26. Petero samospevov ti. J. B J e r b a u m a. St. 1. Ali veš? (prev. Petruäka) (Ali veS; ta hišica) (er-a'r) (11. 5. 1908) (NA 1. XIL, 1913, zv. 2., str. 14.) St. 2. Sedaj, ko pada listje (prev. O. Zupančič) (es'-g ") (19. 9, 1908). St, 3. Nočna luč (prev, O. Zupančič) (Zagrnila noč me je) (iT-g") (8. 12. 1908). St. 4. Piesna (prev. N. Stritof) (Cez plan hitijo dekleta) Glas (h-fis"), flaula in kiavir {13. I, 1909, predel. 31. 12. 1937). St, J, Čudo na drevesu (prev, O. Zupančič) {Prelepo čudo se godi) (c'-f") (maja 1914). (Samozaložba).
79 op. 27. Aleluja za orgle {1938). SO—82 op. 28. T r) j e mešani z b o t i. St. 1. Tam na vrtni gredi (Ljud, Poijanec) (NA 1. VI., 1906/7, zv. 5.. sir. 50.). St. 2. Srbska iiarufliia (G. ZupančiS) (Tam v Budimu mestu) (NA, 1. VIII., 1908/9, zv. 6., str. 67,). St. 3. Postno palet je (O. J, Bier-b&um) (Wenn das Gras der griinen Wiesen), 83—86 op. 29. Domače epizode za klavir, St. 1. (20, 7. 1935).
St. 2. {19, S. 1935). St. 3. (19, 8, 1935), St. 4. (23. 8, 1935), 87—91 op. 30. Predsmrtnice Simona Gregorčiča za glas in k I avi r. St, l. (I.) Tone solnce, tone (c'-a") (NA. 1. VIII.. 1908/9, zv. [., str. 5.), St, 2, (II.) Prijateljev vernih sem mnoga imel (a-es") (NA, 1. IX, 1910, zv. 6,, str, 66.). St. 3. (III.) Mla-dowii mi solnce bistrilo pluvA (e'-lis") 17. 4. i9io). St. 4. (IV.) Na življenja «sli (c'-e") (NA. 1, XI.. 1912, zv. 2., str, 23.). St. 5. (XIII.) Sadim, sadim si lovor (a-e") (15. 8, 1910), 92—93 op, 31, Dva samospeva, St. 1, Kože nn nepravem mestu {Gojmir Krek-N. Stritof) (Dve roii v čaši mi dehtita) (h-fis") {31. 12. 1912). St. 2. Poletje (O, J. Bierbaum - O. Zupančič) (Pe-vaj, moja draga duia) (d'-h") (18. II. 1918). 94—95 op. 32. Dva kmečka plesa za klavir. St. 1, (24, 9.
1937), St, 2. (24, 9. 1937). 96_97 op. 33. Dva dvospeva, Si. 1. Zakonski dnet (O. J. Bierbaum - N, Stritof) (Jaz in ti, midva veva) (e'-c". eis'-a") 14. 9.
1923, predel. 29. 12. 1937). St. 2. Zvezde (V, A. Mazurkevič - A, Aškerc) (Dolina zaspala je v megli) (d'-a"p gis-e") (14. 6. 1914, predel. IS. 4. 19381.
98— ! 03 op. 34. Sest s a m o i p e v o v. St, 1, Pod cipreso (A, Med ved ) (Pod cipreso rad hi v grobu Spal) (f'-ges") (26. 4. 1907). St. 2. Ljubim, je rekel Jehuva (Drag, Kette) (d'-fis") (24. 9. 1923). St. 3. Mojo srčno kri škropite (S. Gregorčič) (cis'-g") (12. 7. 1930). St, 4. Pesem kolona (Alojzij Gradnik) (Burja jesenska čei brda ie brije) (d'-a") (16. 7, 1930). St. 5. Pesmi kritiku (Drag. Kette) (Me smo čebelice) (gis'-a") (12, 8, 1930). St. 6. Kako te ljubim (Drag. Kelte) (d'-a"J (julija 1930), Samozaložba).	,
104—106 op. 35, Trije samospevi. St. i. Ptxl nebom Neskončnim (Ljud. Poljanec) (t'-a"] (22. 9. 1930). St. 2. Večer {Alojzij Gradnik) (Večerai zvon, sonce v zaton) (fis'-a") (12, 7. 1930). St. 3. Kje je tista tiha pot (Ljud. Poljanec) (f-cs") (23. 7. 1935). Samozaložba).
107—110 op. 36, Pesmi o d e c i in za d e c o za glas in klavir.
St. 1, Po gostiji (prev, Alojzij Gradnik) (Žabec sta in žaba na večerji bila) (a-d es") (B. 3. 1931). St. 2. Molitev naše in aie Danice (prev. Alojzij Gradnik) (Dobro jutro, dobri Bogcc!) (b d") (12. 3. 1931). St. 3. NeJcnalice, Jeiiivlce (Zašto patka, koka, guska) (d'-fis") (12. 4. 1931) (ZV, 1. 36., 1934/5, str, 14.). St, 4. Zbogom, lastavice (prev, Alojzij Gradnik) (Kam greste, lastavice? (d'-e") (30. 5. 1936), (Samoza-loiba),
111—114 op. 37, Sttrje samospevi O. I. Bierbauma. Si, 1, Modrijan toži (prev, P. Karlin) (Ko sem bil mlad) (e'-a") (6. 3. 1933). St. 2, Posvetilo (prev, N. Strilof) (Dekle moje smiljeno) (c-g ") (9. 3. 1933). St. 3. Pesem o vinu (prev. P. Karlin) (Sedel pod senčnim grmom sem) (d'-g") (17. 4. 1933). St, 4. Poslednja želja (prev, Ivan Karlin) (Da bi z roko mi čelo božala) (his-a") (21, 4. 1933).
115—119 op. 38. Iz potne torbe. Klavir 2-roi no. Si. 1- (24, 8. 1935), St. 2. (29. 8. 1935), St. 3. (29. S. 1935), št. 4. (31. 8. 1935), št. 5, (3. 9. 1935).
120—121 op. 39. Deux chansons (O. J. B i e r b a n m), St. Î. Nočnii pesem (prev, N, Stritof) (Hodim, hodim sem in tja) (e'-gis") (20, 4. 1936), St. 2. Aarlota (piev. N, Stritof) (Sadota, lota, lota, je moja ljubica) (cis'-g") (20. 1. 1937).
122	op. 40. Aie Maria (Ave Maria, graiia plena) za glas in klavir, (e'-a"> (23, 8. 1937).
123	op. 41. Selierzo za klavir. (20. 7. 1935),
124—]25 ep. 42. Dva samospeva. St. 1, V samolnh (Drag, Kette) (Lahna sapica pihlja) (d-a") (13. 9. 1937). St. 2. Izkušnja (Rud. Maister) (Daj, dekle, mi poljubčka dva} (eis'-a") (16. 9. 19371. (Samozaložb»),
126—128 op, 43. T r i skladbe za klavir. St 1. Sanjarija (24. 9.
1937), St. 2. Sarabomla (29. 9, 1937). St. 3. Humoreska (l. 10. 1937).
129	op. 44. Vol se rurale, Klavir 2-ročno. (24. 9. 1937).
130	op. 45. NovHeia za klavir. (30. 9. 1937).
131	op. 46. Valse rumajLiicpie za klavir. (10. 10. 1937).
132—134 op. 47, Tri skladbe za klavir. St, 1, Kommici (29. 9.
1937).	St. 2. CaprieieUo (3. 10, 1937). St. 3. Etude (4. 10. 1937).
135—138 cp. 48. Štirje samospevi. St. 1. Zahufolc ¡sfftre (O. Zupančič) (d'-h") (3, 2. i93S>. Sl 2, Pesem na^ajivka (O. Zupančič) (Zima, zima bela, vrh goie sedela) (d'-c'") (3, 2. 1938). St. 3, In sanjala sva sredi rož (Ljud, Poljanec) (e'-c"') (4. 3,
1938).	St. 4 Oranža (O, Zupančič) (Pala je, pala, zlata orania) (£'-b") (4. 3. 1938). (Samozaložba).
139— 141 op, 49. Glasbena šala v treh dejanjih. Klavir 2-roČno, (20. 2. 1938). St, !. Stori „šijiiH". St. 2. Pi-fiaz v deželi ro. m a n I i k*. St 3. Prdialosfna tekma rozinante z avtomobilom,
142	op. SO. Škratov ples za klaviT (14, 4. 1938),
143	op. 51. Bele cvetice. (Alojzij Gradnik) (&cle cvetice na morju cveto) MeSani zbor. (23, 6. 1938).
144— 146 op. 5?. Pesmi o dccijn za dcco za glas in klavir.
St, 5. Sestra ziba bratca (Zmaj ■ Jovanovič ■ Al. Gradnik) (Zi-bčlka moja pisana) (10. 8. 193H). St. 6. Mora v hoj (Zmaj ■ Jovanovič -Al. Gradnik) (Milutine, mirno stoj!) (11, 8. 1938). St- 7, Milcnita (O. Zupančič) (Trga M i leni ca rožice) (9. 6. 1940). 147--149 op, 53. Trije samospevi. St, J. Zato veruj! (Drag. Kette) (Zato veruj, ni strastno poželenje) (c'-b") (21. 7. 19381. Sr. 2. Bcsrde ni, izraza ni (Ljud. Poljanec) (d'-h") (21. 7. 1938). St. 3. In če sreea bi mojo sam orel bila (M, A. Lohvickaja - A. Aškerc) (c'-a"> (23. 7. 1938). (Samozaložba), 150 op. 54. Slavnostna koračnim za klavir. (2tl, 7. 193S).
151 — 154 op, 55. 12. naSih logov Štiri skladbe za klavir. St. 1.
(29. 7. 1938), št, 2. (30. 7. 1938), št. 3. (30. 7. 1938), št. 4. (31. 7, 1938).
155—157 op. 56. Jugoslovanski plesi za klavir. St. 1. (7, 8. 1938), it. 2. (10. S. 1938), it. 3. (15. E. 1938).
158—159 op, 57. Tihi večeri. Violina in klavir. St. i. Dvo^pev v mmku (17. 8. 1938). St. 2. Klavna zatopljonost (19. 8. 1938).
160 op. 58. Perpetuum muhile za kiavir. (28, 8. 1938).
161—162 op, 59, Skladbice za mladino. Klavir 2-ročno. St. I.
Jesen (Z V, L 39., 1938, str. 157.), (Sept, 1938). Si. 2. Mali vojak (sept. 1938).
163— 165 op, 60. Samospevi. St. 1. Spomincice (S. Gregorčič) (Na gomilo tvojo rano} (h-e") (6. 9. 1938). St. 2. Še j eden krat reiem (D. Kette) (cis'-d") (I. 5. 1939). St. 3. Ne molim te1 nt* (D. Kette) (d'-a") (9. 8. 1940).
166—170 op. 61, Jugoslovanski plesi za klavir. St, 4. (6, 9. 1938), it. 5. (15. 9. 1938), SE. fi. (27. 9. 1938), It. 7. (29, 9. 1938), St. 8, (2. 10. 193S).
171	op. 62. Veselo obvestilo. Klavir 2-ročno, (8. *0. 1938}.
172	op. 63. I>omotožjc. Violončelo in klavir. (7, 8, 1940),
173	op. 64. Trozveztiica. (Samo Stamec), Mešani zbor, (26. 2, 1940).
174	op. 65. Mt jrfmo naprej, ini strelci! Koračnica. Klavir 2-ročno. Sinu Mirku. (18, 7. 1940),
175	op. 66. Mazurkfi. Klavir 2-rotno, (21. 2. 1940),
176	op. 67. St. 1. Trudna pot. (Al. Gradnik). Samospev s klav:rjem. (Trudni in tihi stopicajo osli po poti) (cr-es") (26. 8, J 941),
SISTEMATIČNI PREGLED A, Vokalne skladbe
I, Samospevi in dvOSpevi s klavirjem: Op 5. 8. 10, II, 14, 17, 18, 19,
20, 21, 22, 26, 30, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 39, 40, 42. 48, 52, 53, 60, 67,
II. Mešani zbori: Op. 3. 7 (s spre ml je vanje m orgel), 9, 12, 25, 28, 51, 64,
III. Moški zbor: Op. 23,
ti. Instrumentalne skladbe
1, Skladbo za klavir: Op. 4, 6. 15, 16, 24, 29, 32, 38, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 49, 50, 54, 55, 56. 58, 59, 61, 62, 65, 66,
H. Skladbe orgle; Op. 13, 27.
III.	Skladbe za violino in klavir: Op. I, 4! (violina in orgle ali harmonij ad lih.), 57.
IV.	Skludba za violoneelo in klavir: Op. 63.
V.	Orkestralna skladba: Op- 2.
GLASBENI SPISI
Razprave in članki
Ob vznožju (programatičen Članek ob pričetku Glasbeno-književne priloge k Novim akordom) — NA 9, 19J0, 1, 2.
Hugo Wolf in Slovenci. Ob umetnikovi petdesetletnici. — NA 1910, 18—20.
Deset let „Novih Akordov". — NA 10. 1911, 1, 2.
Še enkrat Jenkov „Naprej". Hkratu donesek k nalogam glasbene zgodovine, — NA 10, 1911, 2, 3.
Franju Geibiču. — NA 10, 1911, 47,
P. H. Sattner in njegova „Assumptio". Nekaj .parentcličnih misli ob skladateljevi Sestdesetletnici. — NA 11, 1912, 1—4.
Po&lludij. Nekoliko replike na Salfnerjcva izvajanja. — NA 12, 1913, 6—9.
Josip Kocjančič Ignaciju Gruntarjti, Petero neobjavljenih pisem in Še to in ono iz Kocjančičevega življenja. — NA 12, 1913, 24—30.
Kocjančičevo glasbeno delo. — NA 12, 1913, 30—35.
Glasba narodu — Življenje in svet knj. 10, It. 26, 27. dec. 1931
Tudi glasbena kritika na stranpotih, — Glas naroda 1935, 5t. 73.
Poročila
Grazer Kunstbrief. - Sildsteirische Post 1693. £t, 10, 18, 23, 29; 1894, U. fi, 12, 34; IS95. St. II.
Grazer Thealerbrief. — Siidsteirisehe Pust, 1894, Št. 8S.
Risto Savin, Zimska idila 1901. — LZ 1901, 68, 69.
Gledališka in operna poročila. — SN 1901, St. 224, 229, 241, 256, 261, 265, 284, 286. 288, 296, 299.
I. Ipavic, „Moirček* 1091— LZ 1901, 141, 142.
H, O. Vogrič. K upi e ti za ni?_)i glas s spramljevanjem klavirja. 1901. — LZ 1901, 216.
Fran Gerbič, Album slovenskih napevov, IT, — LZ 1902, 137,
Koncert Glasbene Malice v proslavo Scstdesctleinicc dr. Antona Dvofaka. — LZ 1902, 137, 138,
Eniil Adamič, Tri skladbe za klavir. 1909. — NA 9. 1910, 3, 4.
Fran FerjanČiČ. Mešani in ženski zbori. 1909, — NA 9, 1910, 4,
Ign. Hladnik, Desetero moških zborov v narodnem tonu. Op. 55. — NA 9, 1910, 4.
Srečko Albini: baron Trenck. — NA 9, 1910, 5.
Josip Michl, Človeka nikar, 1909. — NA 9. 1910, ]□.
Anton Forster, Domovini, 1909. — NA 9, 1910, It.
Vinko Vodopivcc, Kovačev študent, 191». — HA 9. 1910, 11, 12.
Vinko Vodopivec, MoSki zbori. — NA 9, 1910. 21, 22.
Stanko Premrl, Himna v čast sv. Cirilu in Metodu. 1910. — NA 9,
1910,	36, 37.
Slovensko deželno gledališče v Ljubljani (kritika opernega reper-t o ari j a za I. 1910/11), — NA 9, 1910, 43, 44.
Davorin Jenko, Slavisches Tagblatt 1910, it. 3, 4. Rubrika: Naii umetniki. — NA 9, 1910, 22 (Vjekoslav Rosenberg-RuŽič).
Rubrika: Glasbena druStva. — NA 9, 1910, S, 12. 13, 37, 45; — 1. 10,
1911,	10, 24, 37, 39, 55, 56; — 1. 11, 1912, 7, 26, 49, 50; — I. 12, 1913, 54, 55; — 1, 13, 1914, 12.
Rubrika; Slovenski glasbeni svet. — NA 9, 1910, 5, 6, 13, 14, 22, 23, 37, 38, 45, 46; — 1. 10, 1911, II, 12, 24, 25; 39—41; 56, 57; — I. 11,
1912,	S—10; 26, 27; 50, 51; — J. 12, 1913, 12, 55; — 1. 13, 1914, 13—16. Rubrika: Naše skladbe — NA 9, 1910, 6, 14, 23, 18, 46, 47; — 1. 10,
1911, 12, 13, 26, 41, 42, 57, 58; — 1, 11, 1912, U, 12, 27, 28, 43, 51, 52; — I. 12, 1913, 9, 10, 36, 56, 57; — 1. 13, 1914, 16, t7.
Rubrika: Izza tujih odrov. — NA 10, 1911, 13, 26. 27, 42, 53. 59; — I. 11, 1912, 12, 28, 53; — 1. 12, 1913, 12, 57; — 1. 13, 1914, 17, 18.
Rubrika: Odmevi iz koncertne dvorane. — NA 10, 1911, 13, 14, 27, 43, 59; — I. 11, 1912, 13, 29, 53; — 1. 12, 1913, 12, 13, 57; — L 13, 1914, 18.
Rubrika: S knjižne miie in iz glasbene mape. ■ NA 10, 1911, 14, 15,
27,	28, 43, 44. 59, 60; — 1. 11, 1912, 13, 14. 29, 30, 44. 53—55; — I. 12,
1913,	13—15, 58; —1. 13, 1914, 18—21.
Rubrika: Umetnikovo življenje in stremljenje, — NA 10, 1911, 15,
28,	29. 44, 60, 61; — 1. M, 1912, 14, 15, 30, 44; — l, 12, 1913, 15, 16, 59; — l, 13, 1914. 21, 22.
Rubrika: „Pčle~m£lc", — NA 1. 10, 1911, 15, 16, 29, 30, 44—46, 61, 62; — 1. 11, 1912, 15, 16, 30—32, 44, 55, 56; 1. 12, 1913, 16, 59, 60; 1. 13, 1914, 22—24,
Rubrika: Zapiski. — NA 9, )9)0, 6, 7, I4t 15, 23, 24, 38, 39, 47, 4S. Rubrika; To in ono, — NA 9, I91U, 39, 40, 48.
Rubrika: Listnica uredništva. — NA 9, 1910, 7, 16, 24, 40, 48; I. 10,
1911,	16, 30, 46, 62; L 11, 1912, 16, 32, 56, 1 12, 1913, 36, 60; 1. 13, 1914, 24 F- S. Vilhar-Kalski: Balade. — NA 10, 1911, 6—8.
Marko Bajuk: Odmevi naäih gajev. 1910. — NA 10, 1911, 9. Janko Leban: Zbirka cerkvenih pesmi. 1910, — NA 10, 1911. 20, 21. P Angelik Hribar: a) Obhajilne pesmi. 1910; b) Adventne in božične pesmi, 1911. — NA 10, 1911, 21.
Osem samospevov s s p remijev an je m klavirja. — NA 10. 1911, 21, 22. Slavnost pevskega društva „Hajdrih" 7.—9. sept. 1912, — NA 11.
1912,	48, 49.
Koncert druitva „Zvezda" 19. XI. 1911 in 3. III. 1912. — NA II,
1912,	19, 20.
Koncerti KliČka, Pevska Jednota Praäkih Učiteljev, Vukovič, Ka-rasik, Czarniawski. — NA 12, 1913, 44. 45.
2iga Polaiek in Josip Vedral, Slovenski mladini 1913. — NA 12.
1913,	53.
Rubrika: Glasbeno-zgodovinskc drobtinicet Josipina Tumogradska; Naša glasbena kritika pred sedemdesetimi leti. — NA 13, 1914, 22.
Wiener Musikbriefe im Plauderten. Briete an eine Freundin. Laibacher Zg 1914, it. 43, 44, 81, 82, 110, III.
Koncerti Akademikov, Jos, I.hčvinne-a. Pabla Casalsa, DmStva Dunajskih glasbenikov, Lalewicza, H. pl. Andrasffy, Godalnega kvarteta Capet in Leva Sirote ter Julija Wolisohna, — NA 13, 1914, 2—4 Jos. B. Forster. Op. 47, Träumereien. — NA 13, 1914. il. Emil Adamič, „Na kmetiški svatbi". — NA 1j, 1914, 12.
C. RAZNI SPISI
„Was der Quell rauscht? Ein modernes Rojenice-Märchen. — Sild-steirischc Post 1892, Št. 70.
Spätsomnierliches Treiben auf dem Prilaz. Agramer Strassenbild. — Süd st ei fische Post 1892, št. KO.
Der Hermagorasverein u. seine Bedeutung für das Volk, — Südsteirische Post, 1892, it. 89.
Poesie aus Böhmen. — Südsteirische Post, 1892, št. 95.
Dr. R. Razlag's „Pesmarica". — Südsteirische Post 1893, št, 5.
Ein Wort zur Beherzigung. — Südsteirische Post 1893, St. 6.
Charfreitag. — Südsteirische Post 1893, 26,
Farbige Scherben. — Südsteirische Post 1893, ät. 59.
„Lichter". — Süd sie irische Post 1893, ät. Sl.
Schattenbilder — Südsteirische Post 1893, Et, 82.
Aus dam Süden. Agrame: Skizenblälter. - 5¡Idsteinsche Post 1893, 5t. 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97, 99 in pos. cdtis Maribor 1393, Sü, 62 slr.
Aus dem Bücherlisch, — Agramer Zeilung. St. 893, ät. 197, 199, 201.
Prevodi: Sisko Menietifi, „Das Bild deT Teuren"; Stanko Vraz, Aus den „ftosenäpfeln" 2; Avgust Senoa, Aus den „Hrvatulje"; Simon Jenko, „Aus den BÜctern" in „Sumiuo Jovi"; Franc Levstik, „Wunsch" in „Des Fischers Tochter"; Simon Gregoriii, Aus „Von den Grobem" 2, „Freund" und Schatten, „Im Hain", ..Projekt"; Anton ASkerc ,,Der leiste Brief", „Ein Blatt aus der Chronik des Zajcer Klosters", „Das alte Schloss", „DeT Fährman" — v „Gregor Krek, Slavische Anthologie. In deutschen Übersetzungen. Stutlgart, 177, ISO, 188, 211, 212, 214, 215, 224, 225, 226, 227, 231—235, 239—242.
Eine Kritik unter aller Kritik. — Südsteirische Post 1895, ät. 13 in 15 (Entgegnung).
Eine Handvoll Wandergedanken, Lose Tagcbuchnolizen. — Südsteirische Post 1895, ät. 64.
Aus dem Laibachcr Kunslkbcn. — Südsteirische Post 1895, St. BJ.
Prevoda iz slovenäiine; A- ASkere, „Das alte Schloss" in „Der Fährmann", — österr.-ungar. Revue, 23, 1898, str, 174.
Anton Aäkere, Studie mit Übersetzungsproben, 1900. 8", 1|4 str. tPrim.: SN 1899, St. 298, 1900, ät. 24; LZ 1900, 123; Literarisches Echo 1901/02, 791; M. Boränik Skerlak, Aäkere, 237, 238, 349).
Sonetten kränz von Dr. Franz Freieren. Aus dem Slovenischen übertragen von Anton Funtek. 1901- — LZ 1901, 356.
Fr. Freieren, Poesien. In deutscher Übertragung gesammelt und herausgegeben von Dr Fr. Vidie. — LZ 190!. 572—575.
ALFONZ PAULIN
Rodil se Je 14. septembra 1. 1853, v Turnski graščini pri Krškem. Oče Avguštin je bil graščinski oskrbnik. Mati mu je bila Marija, roj. BlažiČ. Ljudsko šolo (pripravnico za gimnazijo} in nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani od J. 1861, do 1869., višjo gimnazijo pa v JNovem mestu, kjer je maturiral L 1873, Nato je odšel v Gradec, kjer je študiral na ondotni univerzi prirodopis, matematiko in fiziko do 1. 1878., ko je napravil izpite iz priro-dopisa. Medtem je dobil državno štipendijo in je odšel v Triestc, da bi izpopolnil na tamkajšnji zoološki opazovalni postaji svoje zoološko in botanično znanje z opazovanjem morskih rastlin in živali. Nekaj časa je pomagal tudi kot pomožni asistemt univ. prof. Hornesu pri raziskovanju devonskih skladov na srednjem Štajerskem. Se istega leta, ko je napravil izpite iz prirodopisa, je bil ob času okupacije Bosne in Hercegovine vpoklican kot rezervni oficir v vojaško službo in je okusil zlasti v bojih pri Bihaču trdoto vojaškega življenja. Decembra meseca 1. 1878. se je vrnil hudo bolan domov. Bolehal je poldrugo leto in je mogel šele i, 1880, dokončati popolnoma svoj Študij in napraviti izpile Še iz matematike in fizike.
Služboval je vse svoje življenje v Ljubljani. V šolskem letu 1880—81. je bil suplent na ljubljanski realki, pozneje pa 30 let profesor na ljubljanski klasični gimnaziji. L. 1907. je postal šolski svetnik. Službo profesorja je opravljal vzorno. TmdiJ se je, da bi naučil dijake čim natančneje in podrobneje opazovati naravo. Stremel je, da bi dosegli čim obsežnejše in popolnejše znanje o prirodnih telesih in zakonitostih. Skušal jim jc vcepiti zanimanje za prirodo, za rastlinstvo pa Še posebej. Skrbel je, da bi se mogli učiti Ln spoznavati rastlinstvo iz knjig, napisanih v njihovem materinem jeziku, in je napisal prvo izvirno slovensko učno knjigo za poučevanje botanike v nižjih razredih gimnazije. K.O je bil I, 1910. na lastno prošnjo upokojen, mu je deželni šolski svet izrazil popolno priznanje za mnogoletno požrtvovalno, vestno in uspešno delovanje; hkrati je bil odlikovan z viteškim križcem.
Pokojnik ni bil znan le kot vesten in vzoren učitelj srednješolske mladine, on je slovel doma in drugod še bolj zaradi svojega
IG
— 241 —
znanstvenega delovanja na področji! floristike, fitogeografije in botanične sistematike. Nobenega dvoma ni, da jc bil najboljši poznavalec naše domače flore in vegetacije. Za botaniko se je zanimal že v svojih Studijskih letih. To zanimanje se je stopnjevalo v prvih letih njegovega srednješolskega službovanja, L. 1K83. je sodelovai že pri vstvariivi velike znanstvene zbirke: „Flora cxsiccata Austro-Hungariea", opus cura Musei Bolanici Univcrsi-tatis Vindobonensis edituni subveniente caes. Academia littera-rum. Raziskovanju domače flore in vegetacije pa se jc posvetil popolnoma od takrat, ko ,ga je deželna vlada imenovala I. 1886, za vodjo in kustosa botaničnega vrta. Vrt je bil, ko ga je prevzel v žalostnem stanju. Novi vodja se je zavedal, da je naloga, ki jo je >prevzel, težavna. Z vso vnemo in natančnostjo, ki ste mu bili lastni, je skušal vrt sistematično preurediti in zbrati v njem vse praprotnice in cvetnice, ki rastejo na Slovenskem. To delo ni bilo lahko. Najstarejše delo o flori Kranjske in sosednih dežel, ki ga je napisal Seopoli, je bilo že zastarelo. Spisi poznejših domačih floristov, n. pr. Fleiscjimannovi, so bili nepopolni, nezanesljivi in za sistematično ureditev vrta koimaj Uporabni. Treba je bilo preštudirati najprej kritično vso fioristično literaturo, pregledati herbarije in manuskripte vseh botanikov, ki so zbirali in opisovali rastlinstvo naše domovine. Vse to je opravil pokojni profesor. To pa Se ni zadostovalo. Podatki o domači flori in vegetaciji, ki jih jc zbral, so bili nezadostni. Ko so bili sistematično urejeni, SO se pokazale ogromne vrzeli. Ponovilo in natančno je moral raziskovati rastlinstvo slovenskega ozemlja. Napravil je nešteto ekskurzij po vsej Kranjski in tudi v njeno soseščino, pre-iskal je fioristično bližnje in daljne kraje naše domovine. Bota-niziral je ob prometnih cestah in po dolinah, pa tudi v najbolj oddaljenih in zakotnih krajih, tja do najvišjih vrhov, Pridno in vestno je nabiral in določeval rastlinske vrste, zbiral jih je skrbno in sušil, nato jih je primerjal in razvrščal. Polimorfne vrste in rodove je pošiljal specialistom v določitev ali vsaj v revizijo. Sam je pregledal vse herbarske zbirke umrlih domaČih floristov in jih je primerjal z rastlinami, ki jih je sam nabral, posuSil in določil, tz nabranih, posušenih, določenih in sistematično urejenih vrst Tastlin je nastala slovita herbarska zbirka, ki je znana pod ime-
nom „Flora exsiccata earaiolica1' ali kar kralko „Paulinov hcrbar". Herhar živih rastlin pa jc postal ljubljanski botanični vrt, kajti vsako vrsto, ki jo je našel, je vsadil ali vsejal — če je bilo le mogoče — tudi na vrtu, ki ga je urejeval in vodil. Ze 1. 19) 1. je biJo usajenih na vriu nad 6000 rastlin, t. j. dvajsetkrat toliko kakor tedaj, ko je vrt prevzel.
Lotil se je težavnega dela in ga je vztrajno nadaljeval skoro 60 let. Zavedal se je, da je delo preogram.no, da bi ga mogel sam obvladali, Poskrbel si je solrudnike, tako n. pr. lekarnarja Rob-leka, tajnika sodišča Karla Mulleya, nadučitelje Rajka Justina, Jožefa Armiča. prof. Zupančiča, v kasnejših letih zdravnike dr. Hog-lerja in Dr. Dolšaka, nadgeometra Gspana i. .dr. Vsi so potovali križem domovine, so nabirali in mu donašali žive in posušene rastline iz vseh delov Slovenije, da jih je on kot „suminu5 arbiter" končnoveljavno določil ter uvrstil v svoj hcrbar in hkrati zasadil v botaničnem vrtu; največ pa ijh jc nabral potujoč sam ali pa V družbi z Vrtnarjem Juvanom.
Le na ta način je mogel dobiti pristno in zanesljivo podlago za sistematično in znanstveno utemeljeno ureditev botaničnega vrta, pa tudi za svoje Številne in znanstveno kritične spise o kranjski in slovenski flori ter vegetaciji.
O uspehih in napredku na vrtu je poročal v „fz vest jih ljubljanske gimnazije". Izdajal je sezname pridelanih semen in jih je pošiljal drugim botaničnim vrtovom, da je dobival semena v zameno. Tako je stalno izpopolnjeval živi vrtni inventar. Zamenjavo je organiziral odlično. Vrt je bil v zvezi z več kot 200 botaničnimi vrtovi po vsem svetu in je razposlal nekatera leta po več deset-tisočev zavojčkov semen. Preuredil je ves načrt vrta in zasadil rastline po sistematičnih skupinah (družinah). Kolikor je ostalo prostora, ga je porabil za pri rodne skupine rastlin (bukov gozdiček, rastjfe kraškega gozda). Dal je zgraditi razmeroma obsežen „alpinetum", kjer so dobile svoj prostor rastlinske vrste planinskega grmičevja, trat in skal. Ob stoletnici ustanovitve ni pozabil niti zgodovine botaničnega vrta,
Vodil je vrt na posebno željo deželne vlade tudi potem, ko je bil kol srednješolski profesor že upokojen, tja do 1, 1920. Njegova zasluga je, da je bila ta naša znanstvena ustanova že v prvih
desetletjih našega stoletja sistematično urejena in bogato založena 2 ■najrazličnejšimi vrstami domaČih, pa tudi tujih rastlin. Tako je mogla univerza prevzeti, takoj po svoji ustanovitvi, dobro urejen botanični vrt in ga uporabljati za svoje naučne in znanstvene namene ter ¡potrebe. Na vrtu je bila zastopana domala vsa flora Slovenije z vsemi svojimi najvažnejšimi srednjeevropskimi, alpskimi, ilirskimi, panonskimi in submediteranskimi elementi.
Po ustanovitvi univerze v Ljubljani se mu je I. i919. nudila prilika in možnost, da bi prevzel učno mesto za botaniko. To častno ponudbo je glede na svoja leta odklonil. Predavati bi bil moral brez pripomočkov in brez pomožnega učnega osebja občo in sistematsko botaniko in organizirati hkrati botanični institut. Sklenil pa je, da bo Še deloval kot vodja botaničnega vrta. L. 1920. je bil reaktiviran in istočasno imenovan za direktorja univerzitetnega botaničnega vrla.
Zaradi pomanjkanja specialistov iz botanične sistematike ga je filozofska fakulteta in uprava univerze I. 1923. ponovno zaprosila, naj bi prevzel predavanja iz te discipline. Bil je kmalu nato imenovan za predavatelja botanične sistemaitike, je predaval pri nabito polni dvorani in je tolmačil prirodni rastlinski sistem, kakor ga je znal le on. Na žalost je deloval kot predavatelj le štiri semestre, L. 1925. se je zaradi razmer, ki niso bile ugodne za razmah sistematične botanike, umaknil in je odpovedal predavanja.
Ostal pa je še dalje direktor vrta, kjer je vodil vrt in znanstveno deloval do svoje upokojitve 1. 1931., ko je bil po 50 letih plodonosnega znanstvenega delovanja upokojen. Od tedaj je delal v tihi sobici svojega doma v Petrarcovi ulici 14 še skoraj deset let. Izpopolnjevat je neprestano svojo veliko herbarsko zbirko in dočakal devetdeseti rojstni dan svojega, vztrajnega dela in uspehov polnega življenja. Bil je dopisni član AZU, častni član Muzejskega in PrirodosJovnega društva v Ljubljani in član zoološko-botamčnega društva na Dunaju. Umrl je dne 1. decembra 1942.
Plodovi njegovega vztrajnega, natančnega in načrtnega Elori-stičnega ter geobotaničnega raziskovanja so se pokazli še bolj izven ožjega vrtnega delovanja. Njegov herbarij je naraščal in postajal od leta do leta popolnejši. Hfcraiti se je množilo število njegovih znanstvenih spisov. Poslal jc mednarodno splošno priznan
strokovnjak in specialist za vsa floristična in geobotanična vprašanja, ki so se tikala slovenskega ozemlja. Velik je bil njegov ugled tudi na polju botanične sistematice. Slovel jc zlasti kot dober poznavalec vrst polimorfnega Todu Alchemilla, Sodeloval je pri znanstvenih herbarskih zbirkah in pri priznanih florističmh delih o flori Srednje Evrope, kjer so citirane številne ugotovitve iz njegovih znanstvenih spisov, prav pogosto pa tudi iz pismenih sporočil, neobjavljenih manuskriplov in originalnih, nenatisnjenih vegetacijskih kart. Vsi, ki so se bavili s floro naših krajev in jugovzhodne EvT^pe, so bili z njim v stalnih pismenih -stikih, Njegova korespondenca je naravnost ogromna. Dopisoval je z več kot &0 botaniki iz vseh dežel Evrope, Med njimi najdemo najbolj slovita imena: L. Adamoviča, Aschersona, T. Briqueta, G. Bccka, Bor-basa, Buserja, Dalla TOrrc-a, Dörfler-ja, Degena, Englerja, Fiorija, Fritscha, Hegija, Keraerja, P. A. Saccarda, A. Thellunga. R. v. Wettsteina i. dr. Obširna je njegova korespondenca s specialisti in monografi polimorfnih rastlinskih rodov.. Tem je pošiljal rastlinske vrste, ki so težko določljive v določitev ali pa v revizijo. Da naštejemo samo prav odlične: Baumgartnerja (rod Alyssum), Bellija (rod Festuca), BeckcTja (rod Viola), Buserja (rod Alchemilla), Gayerja (rod Aconitum), Hackela (rod Festuca), E. Khcka (rod Cirsium), Kiikcnthala (rod Carcx), K. Lyko {rod Thymus), K. Ronningcrja (rod Thymus), Witasekovo (rod Campanula), Th. Wolf a (rod Potentilla), H. Zahna (rod Hieracium) in A, Zamelisa (rod Alchemilla).
DHL A
Napisal je:
O mineraloškem pouku na srednjih šolah. (V oceni Erjavčeve mineralogije za srednje Šole). Kres. 1884,
Die Bärlappgewächse Krains (28 strani). Mitteilungen des Musealvereines für Krain. VUL Jahrg. 1895.
Über einige für die Flora Krains neue Arten, Varietäten nnd Bastarde aus der Farngattung Aspidium (32 strani). Ibid., IX. Jahrg. 1896-
Die VegetaiicmsvCThältnisse der Nassenfusser Höhen, der Gurkfcl-der Ebene und des Uskokengebirges (14 strani). 1896 (kamenotisk). Razpravo je predlofil naučnemu ministrstvu skupaj s poročilom o znanstve-
nem potovanju. Glej: Jahresbericht des k. k. Staats-Obergymnasiums in Laibach pro 139*097, p. 46!
Die VegcLadonsverhaltnisse der Littaicr Berge (16 strani). 1896 (ka-menotisk). Kakor prej!
Die Vegetationsverhällnisse der südlichen an Ismen und Kroatien angrenzenden Gebiete Krains (30 strani). 1396 (kamenoti&k), Kakor prej!
Vier Publikationen von A. Paul Winter, Besprochen von Prof. A. Paul in (14 strani). Mitteilungen des Musealvereines für Krain. X. Jahrg. 1897 (Literaturberichi).
Turistka in znanost (6 strani), Planinski Vestnik, TU., 1897.
Erechthltcs hieraeifolia Rafinesqne. Eine für Kram neue, eingewanderte Composilae Amerikas. Mitteilungen des Museal Vereines filr Krain, X. Jahrg. 1897.
Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih Sol (267 strani). Ljubljana 1898.
Schedat ad Floram exsiccatam Carniolieam. Labaci. 1901—1937.
Vol. L (40 strani) — 1901. Vol. VI.* !926.
Vol. II, (42 „ ) — 1902. Vol. VIL* 1928.
Vol. III. (46 „ ) — 1904. Vol. VllL* 1930.
Kranjsko rasllinstvo in /ivalslvn (8 strani), Glej: Oroien, Vojvodina Kranjska, Ljubljana, 1901, p. 11 in 141! Izdala „Matica Slovenska".
Beiträge zur Kenntnis der Vegetation^Verhältnisse Krains. Würzburg-Laibach, 1901—1904. I. Teil (104 strani). 1901. II. Teil (HO „ ). 1902. IIS. Teil (93 „ ). 1904,
über das Vorkommen einiger seltenerer Pflanzenarten in den Karawanken Krains (6 strani). Mitteilungen des Museal Vereines für Krain. XV. Jahrg. 1902.
Uber die geographische Verbreitung von Daphne Blagayana (S strani). Ibid. XV. JahTg. 1902.
Über das Vorkommen der bisher nur aus den Pyrenäen bekannten Viola cornuta in den Karawanken Krains. Österreichische botanische Zeitschrift. 1902.
Zooloäki atiant z besedilom (58 strani). Ljubljana, 1905.
* Skupno % Dr. DolSakom.
Vol. IV. (35 Vol, V, (38
—	1905. Vol. IX." 1934,
—	1907.	Vol. X. 1937.
Über botanische Denkmäler in Krain (17 slrani, kamenotisk), 1906. Napisal po naročilu naučnega ministrstva in predloiil.
Die Farne Krains (44 slrani), Jahresbericht d. k. k. Staals-Obergymna-si Li iti i, in Laibach pro 1905/1906.
Übersicht der in Krain bisher nachgewiesenen Formen aus der Gattung Alchemilla (19 slrani). Ibid. 1906/1907.
Flora der Sanntaler Alpen (63 strani). Skupno z univ. prof. A. v. Hayekom. Abhandlungen der k, k. zoolog.-botan. Gesellschaft in Wien Bd. IV. Jena 1907,
Die Cistaceen der Flora Krains (5 strani). „Carniola", Mitteilungen des Museal-Vereincs für Krain. 191 í. V zvezi z referatom o razpravi Dr. C, Janchena: Die Cistaceen Oesterreich-Ungarns.
Die Schachtclhalmgc wachse Krains und der benachbarten Gebiete Küstenlands (28 slrani). „Carniola". 1911.
Beitrag zur Moosflora Krains (4 strani), ,,Carniola". 1911, V zvezi z referatom o razpravi Glowackega: Die Moosflora der Julischen Alpen.
Alchemillae Balcanicac. Bearbeitung einiget in Serbien, Bosnien und der Herzegovina vorkommenden Typen der Gattung Alchemilla. In Dr, C. Fritseh: Neue Beitrage zut Flora der Etalkanhalbinsel. Vol. HL Mitteilungen des naturwiss. Ver, f. Steiermark, Bd. 47, 1910, p. 146, p. 180/1.
Der k. k. botanische Garten in Laibach. Geschichte und Bericht über den gegenwärtigen Zustand des Gartens anlässlich seines hundertjährigen Bestandes (8 strani). „Carniola". 1915.
Ergänzungen und Berichtigungen zur Flora von Krain (7 strani}. „Carniola". 1913. V zvezi z referatom o A, Kernerjevi: Flora exsiccata Aufetro-Hungarica.
Beitrag zur Píliflora Krains (7 strani), „Carniola". 1913. V zvezi z referatom o razpravi Dr, v. Keisslerja: Zur Kenntnis der Pilzflora.
Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte.
I. Teil (32 slrani). „Carniola". 1915, IL Teil (2Í strani). Ibid. 1916.
Die Cruciferen Krains, Manuskript, ki ga je poslal Dr. G. Hegiju in Dr. A. Thellungu najkasneje 1. 1916., kakor ie razvidno iz korespondence. Glej: G. Hegi, Illustrierte Flora von Mitteleuropa, Bd. IV/L, p, 380 in 4471 Oh^cg je neznan,
ÜbeT die in Krain adventiven Euphorbia-Arten der Sektion Ani-sophyllum (8 strani). „Carniola". 1917.
Iris Cengialti nova forma vochinensis Paulin und Centaurea alpígena Paulin, zwei nene Pflanzen aus den Wocheiner Alpen (16 strani). „Carniola". 1917.
Dalje je nabral in izdal:
Flora exjlccata Carniolica. Fasciculus i, Centuria I. et II. Labaei 1901: — II. Ceaturia III. et IV. Ibid. 1902; — IH. Centuria V. et VI. Ibid. 1904; — IV. CenUiria VII. et VIII. Ibid. 1905; — V. Cefliuria IX. et X. Ibid. 1907; — VI. Cenluria XI. et XII. Ibid. 1926; — VII. Centuria XIII. et XIV, lbid, 1928; — Vili. Centuria XV. et XVI. Ibid. 1930; — IX. Centuria XVII. et XVIII. Ibid. 1934; — X. Centuria XIX. et XX. Ibid. 1937.
Sodeloval je:
Od I. 1883. do I. 1913. pri nabiranju znanstvene zbirke „Flora cxsic-cata Austro-Hungarica, opus cura Musei botanici Unlversitatis Vindo-bonensis editum subveniente caes. Academia iitterarum". Glej: A, de Kerner, R. de Wettstein er C. Fritseh: Schedac ad Floram exslccatam Austro-Hunsaricam. Vol. L—X., Vindobonae 1882—19131
Od I. 1887. do 1. 1893. pri sestavljanju si oven s ko-nemškega slovarja. Glej; PleteTänik, Slovensko nemški slovar, I, p, 71
Od 1, 1903, do 1907, pri zbiranju znanstvene zbirke „Flora Stiriaca", ki jo je izdal univ. prof, Dr. A. v. Hayek. Glej: A, v. Hayek, Sehedae ad floram essiccatam stiriacam. Vol. I.—XII. Vindobonae 1903—1912!
Od 1. 1906, do 1. 1925, pri sestavljanju največjega dela o flori Srednje Evrope (G. He$i, Illustrierte Flora von Mitteleuropa), Pošiljal je Hegi-ju in sodelavcem pismena poročila in pojasnila O fiorisliCnih razmerah v naših krajih.
Glej: Hegi, Illustrierte Flora von Mitteleuropa, Bd, II., p, 301, 359; Bd. III., p. 81; Bd. rv/l„ p, 88, 90, 92, 106, 108, 112, 121, 126, 130, 131, 132, 133, 161, 167, 172, 178, 180, 188, 195, 222, 225, 289, 292, 406, 410 in 419; Bd. IV/2,, p. 674; Sd. V/2., p. 715, 724, 1110, 1163, 1193, 123], 1237, 1277, 1283, 1297. 1442, 1466, 1484, 1490, 1494: Bd. V/3., p. 1765, 1776, 1825, 1826; Bd. V/4., p. 2570/71; Bd. VI/2„ p, 782.
L. 1922. je preskrbel Dr, C. Fritschu za njegovo knjigo ,,Exkursions-fiora für Oesterreich und die ehemals österreichischen Nachbargebiete" zanesljive podatke o razširjenosti Številnih vrst rastlin v naših krajih. Glej: Dr. C, Fritseh, Fxkursionsflora, Leipzig, 1922, p, VII. in p. 818— 824 (Nachträge und Berichtigungen).
Gabriel Tomaiič.
POM EM DELA A, PAULINA
NajpomembnejŠe pokojnikovo delo je „Flora exsiccata camio-lica", ki Šteje 200Í) (rastlinskih vrst. V tem obsežno zasnovanem in temeljito pripravljenem delu je doseglo njegovo skrbno in vztrajno znanstveno delovanje svoj vrhunec. Obsežen rastlinski materij al, ki je vzorno prepariran in znanstveno obdelan, obsega do malega vse rastlinsko-geografsko in fioristično važne svetnice in praprotnice iz slovenskih krajev. Diagnoze rastlin so točne, floristični podatki so obilni, materijal je sistematično nabTan tn urejen. Velika je razlika, če primerjamo Paulinov herbar z zbirko rastlin „Herbarium camiolicum", ki je eksistirala sredi polovice prejSnega stoletja v našem muzeju. V tej zbirki ni bilo skoro nobenih zastopnikov polimorfnih in težje določljivih rodov. Manjkale so skoro Vse vrste šašev (Carex), trav (Grami neae), telohov (Helleborus), vrb (Salix), hribjih res (Alchemilla), preobjed (Aconitum), maternih dušic (Thymus), grašlc (Vicia), kamenokrečev (Saxífraga), grahor-jev (Lathyrus), prsiuikov (Potentilla), sviščev (Gentiana), vijolic (Viola), smetlik (Euphrasia), äkrzolic (Hieracium), lanik (Thcsium), vrbovcev (Epilobium), repnjakov (Arabis). kadulj (Salvia), irnocljev (Stachys), äemborcev (Cytisus), klinčkov (Dianthns), ožebkov (Satúrela), met (Mentha), ratnšel (Polygala), talino v (Thalictrum), rož (Rosa)) robid (Rubus) in drugih rodov, ki so jih domači floristi zaradi težav pri določevanju zanemarjali. Prvi. ki je začel nabirati po naših krajih vse, tudi težje določljive vrste rastlin, je bil pokojni profesor Paulin. Pri določevanju teh je upošteval morfoloäke razlike do najbolj subtilnih podrobnosti in je sledil novejšim in sodobnejšim vidikom monografsko - sistematičnega raziskovanja. Uspel je, da je uredil zahomotano pestrost večine polimorfnih rodov v okvirju naše domače flore. V tem je največji pomen njegovega botaničnega delovanja. Ne zmanjša ga niti dejstvo, da je ostalo nekaj polimorfnih svoji (Hicracium, Rosa, Rubus, Kocleria) neobdelanih. Njegov herbar je in ostane podlaga vsakemu nadaljnjemu flor ¡¡stičnemu in geobotaničnemu študiju na Slovenskem,
Rezultati razi&kavanj, ki jih je objavil v svoji zbirki „Flora exsiccata carniolica1' niso le podlaga vsakemu florističnemu delu o naših krajih, oni so bili tudi (podlaga njegovim geobotaničnim
ugotovitvam in vsem njegovim spisom o vegetaciji naših krajev. Ostali botanični spisi, ki jih je pokojnik napisal že prej, ali pa šele pozneje vzporedno z glavnim svojim delom, so bili le bolj ali manj potrebne priprave in komentarji. V tem, da so bili kljub temu zelo izčrpni, in natančni, se zrcali najlepše preciznost in velika znanstvena vrednost Paulinovega dela. O tem priča referat slovitega botanika, univ. prof. Dr. R, v. Weitstem», ki je izšeJ že J. 1898. v časopisu „österreichische botanische Zeitschrift" na str, 365 in kulmintra V Stavkih: ,,In ähnlicher Weise wie die vorerwähnte Arbeit (Die Bärlappgewächse Krains) bearbeitet die vorliegende einige für die Flora Krains neue Arten, Varietäten und Bastarde aus der Gattung As,pidium in zusammenfassender Weise. Es wäre mit großer Freude zu begrüssen, wenn es erlaubt wäre, die vorliegenden Arbeiten als den Beginn einer Neubearbeitung der so interessanten Flora des Landes aufzufassen". Ta Želja in napoved se je pozneje uresničila; na žalost pa ni mogel pokojnik svojega monumentalnega dela izdelati v celoti v takem obsegu, kakor ga je zasnoval in nameraval. Le k prvim šestim centurijam je dodal poleg običajnega seznama rastlin (Sehedae a d floram exsiccatam carniolicam) tudi tekst (Beitrage zur Kennlnis der Vegetationsverhältnisse Krains), v katerem so bili točni in izčrpnij podatki o nomenklaturi, 0 sinomiki, o nahajališčih in o raznih botaničnih in strokovno-instruktivnili zadevah ter zanimivostih. Vsled pomanjkanja gmotnih sredstev je moral izdali naslednje Štiri cen-turije brez teksta. Izšel je le seznam rastlin (schedae).
Gradivo nabranih eksikatov je bilo tako oibsežno, da je mogel pokojnik oddajati večje Število izvodov tudi zunanjim naročnikom, med njimi raznim evropskim univerzam in znanstvenim zavodom. Med vojno in pO vojni so se razmere spremenile. Zunanji naročniki so izostali. Pokojni profesor je ikljub lemu nadaljeval svoje delo. Izdal je še deset centurij, ki so jih naroČili botanični instituti v Ljubljani in ZagTebu, Narodni muzej v Ljubljani in še nekateri privatniki. Te centurije so izšle brez teksta in brez tiskanega seznama rastlin. Da bi ne bilo zaradi tega prevelike vrzeli v naši fioristični literaturi, je objavil, s privoljenjem avtorja, Dr. Fran DolSak 1. 1929. in 1936. seznam vseh rastlin, ki so bile izdane v XI. do XVIII. centuriji. Zadnji dve centuriji, ki jih je izdal pc-
kojni profesor pozneje, ste ostali brez seznama. V zadnjem seznamu, ki je izšel I. 1936., je dodal Dr. DolSak pri nekaterih vrstah nekaj geobotaničnih pripomb; seznam se približuje 2ato do gotove mere tekstu, ki je spremljal prvih šest centurij,
Pokojni prof. Paulin je nameraval omejiti .sprva svojo zbirko rastlin na floro bivše kranjske deicle in priključiti le prav ozek pas sosednjih kronovin. Pozneje jo je razširil na vse slovensko ozemlje.
Gmotne ovire in spremembe za časa svetovne vojne so povzročile, da je ogromno in monunientalno delo pok. prof. Paulina neenotno. Krivo ni bilo pomanjkljivo ali celo breznačrtno delo, pač pa neugodne razmere. Pokojni se je lega zavedal in je skušal to popraviti s celo vrsto spisov o flori in vegetaciji naših krajev (Glej; Uber einige fiir Krain ncuc oder seltenere Pflanzen ...; Iris Cen-gialli..itd.!).
Pokojni profesor Paulin je bil pri določevanju nabranih rastlin izredno na*lančen. Uporabljal je vedno originalne diagnoze, ki so jih napisali prejšnji domači ali pa tuji evropski botaniki. Mnogokrat pa je našel in nabral rastline takih obli'k, da ni našel v domači niti v vsej evropski floristični literaturi odgovarjajočih opisov. Bile so nove forme, zvrsti in vrste. Za vsako novo rastlinsko obliko je napravil diagnozo in jo je imenoval, ali pa jo je poslal specialistom, da so jo opisali, ločili od sorodnih oblik in imenovali. Diagnosticiral in imenoval je naslednje vrste, podvrste, zvrsti in forme:
Festuca julica Paulin.
Ccntaorea alpigena Paulin fje C. dichroantha A. Kerner var. julica Hayek).
Alchemilla hybrida L. cm. Miller, ssp, flabell&la (Busur pro var. A. pubcscentis; Robert Keller pro var. A, hybridae) Gams, var. genuina (Paulin pro var. A. flabellatac Buser) Gams; — var, camiolica (Paulin .pro var. A. flabellatac Buser) Gams.
Alchemilla hybrida L. cm. Miller, ssp. pubcscens (Lam.) Gams, var. glaucescens (Wallr. pro sp.) Paulin; — var. glaueescens (Wallr. pro sp.) Paulin f, serbica Paulin; — var. colorala (Buser pro sp.) Paulin.
Alchcmilia vulgaris L., var, pasloralis (Buser pro sp.) Paulin; — var. crinila (Buser pro sp.) Paulin; — var. micans (Buser pro sp.) Paulin.
AlchcmîJiii alpcstris Schmidt, var. acutidens (Unser pro sp.) Paulin; — var. montana (Schmidt pro sp.) Paulin.
Alchemilla vulgaris L., ssp. hei er cipo da (Buser) Garns, var. glabri-caulis (Paulin pro f. A, heteiopodae); — var, typica (Paulin pro f. A. he-teropodae).
Mclampyrum harbatum W. et K„ ssp, barbatum (W. cl K.) liayek, var. purpurascens Paulin.
Hieracíum umbelialum, ssp, nmbella,tum, var. carniolicum Paulin et Zahn.
Satúrela montana L., var. parviflora Paulin.
Draba aizoides, var. af finis (Host) Paul in.
Centaurium umbcilatum GIlib. var. c api ta tu m (Willd.) Paulin.
Festuca stenamha, var. carniolica Belli (et Paulin),
Festuca pratensis, var. carniolka Belli (et Paul in),
Festuca pratensis, subvar, Zagorjensis Belli (et Paulin).
Festuca hcterophylla Lam., var. glaucescens Paulin,
Ta*us intermedia Paulin (= T, baeeata X X. paTviflora).
HeUeborm carnlolicus Paulin (= H. atrorubens X H. odorus).
Potentilla canescens var. inciso - serrata X P. recta var. sulphurea Paulin,
Potentilla austialis X P, Tommasiniana Paulin el Th. Wolf,
Alnus ambigua (— A, in cana X A, glutinosa) f. glabriuscula Paulin.
Iris Ccngialti Aftibrosi (. v o chinen si s Paulin.
Iris pallida auct. tirol. ncc Lam. ssp. Cengialti Aschcrs. et Graehfl. f.). Je z.elo sorudna z I. illyriea Tomín.
Alchemilla alpígena Buser f. septemsecta Paulin.
Viola uliginosa Besser f. albiflora Paulin.
Equisctum arvensc L. f. polystaehyum (Aschers.) Paulin.
Carex caryophyllea Lat. f. vegetier Paulin,
Carcit flava L. f. pygmaeft Paulin (non Anderss.).
Schoenoplectus rnucronatus [L.) Palla £. microstachys Paulin.
Thesium b&varum Schrank f. intermedia Paulin.
Saxífraga sedoides L, f. ramifieans Paulin,
Asplenium ruta muraría L. f. mícrolobum Paulin.
Lnztiia nemorosa (Poll.) G. Mey. var, 1 encan tbemu (Wallt.) A. et C3. f. erubescens Pau lin.
Luzula nemorosa (Poll.) G. Mey. var. parvlfloia Doli, f. rubella Paulin.
Libanofis montana Cr. var. miíiior Koch f. pygmaea Paulin.
Satúrela subspicata Bartl. f. umbratica Paulin.
Saturna subspicata Bani. f. elongata Paulin.
Juneus Jacquini L. f. pygmaea Paulin.
Poten till a dubia (Crtz.) Zimm. f. vegetior Paulin.
Arabis Halleri L. E. intermedin Paulin.
Carex sempervirens Vili, f. latiEolia Paulin.
Festuca rubra L. var. gEnuina Hack. E. mierantha Paulin.
Festuca pumila Vili. E. pusilla Paulin.
Gentians anisodonta Borb, ssp, calycina (Koch) Hay f. pygmaea Paulin et F. glabrescens Paulin,
Festuca eapillata Lam. f, spieulis variegatis Paulin,
Nekatere podvrste in zvrsti, ki jih je našel pok. prof, Pavlin in so hile dotlej neznane, so dobile pri krslu njegovo ime:
Viola tricolor L., Viola alpestris (DC.) Jord. ssp, Paulini Hayek.
(Syn.: Viola tricolor L. ssp, subalpina G audi n var. alpestris Ging. apad DC.; Viola tricolor L., V. alpestris (DC.) W. Becker ssp. typica W. Becker).
Festuca cyllenka Boiss. et Heldr. var. Pauliniana Belli in lit t, 17. ITT. 1913.
(Syn.: Festuca juliea Paulin),
Pokojni prof. Paulin jc korigiral zelo Številne napačne deter-minacije naših starejših avtorjev, pogosto pa tudi one svetovno znanih botanikov, n. pr.: Polygala forojulensis A. Kerner in Sched. ad Fl. exsicc. Au. - Hung. = P. carniolica A. Kerner, Helleborus atrorubens ibid., Helleborus intermedius ibid. Pojasnil je nekatera zagonetna rastlinska imena naših starejših Cloristov. Spravil je v sklad sinonimi ko vseh naših florističnih pisateljev, ki SO živeli pred njim, začenši s Scopolijem, kolikor niso tega napravili že pred njim A. Kerner, C. Marchesetti, Pospichal in Hayek.
Zbral je iz manuskriptov, herbarijev, časoipisov in razprav vse floristične In geobotanične podatke, ki se nanašajo na floro in vegetacijo slovenskega ozemlja. Našel je nad 100 rastlinskih vrst, nad 25 form in več kot 10 bastardov, ki niso bili dotedaj v naših krajih znani ali pa so bila njihova nahajališča znana le iz nezanesljivih virov. Vse ugotovitve in izsledke je
zbral v svojem glavnem delu „Flora, exsiccaía camiolica". Tu najdemo naslednje vrste in zvrsti, ki jih Scopoli, Host, Reichenbach, Hladnik, Fieischmann in ostali naSi starejši flomti niso poznali; Aspidium Braunti, Lycopodium cítamaecyparissus, Erecht hi tes hierad/olja, Cercis siliquastrum, Conringia orientalis, Cro-ctis variegatus, Lathyrus «phaericus, Trifolium badium, Euphorbia strieta, Aspidium spinulosum ¡¡ exaítaurm, Aspidium dilatatum ff deltoi-deum tn (i oblongum, Čare* Halleriana, Colutca arbo-resccns, Delphinium fissum, Dianlhus tergestinus, Gentiana acaulis, Getim replans, Mochringia villosa, Melampyrum barbatum, Po-tentilla micramha, Salvia austríaca, Scorzonera austríaca /ž oblon-gifolia, Tuzzia alpina, Bupleurum junqeum, Viola saxatilis (reete V, alpestris -ssp. Paultni Hayelt), Crepis montana, Euphorbia nu-tans, Gagea mi nima, Grobanchc flava, O. teucrií, Polycneimim maju s, Pimentilla norvegica, Scirpus maritimu-s f. compacta in f. simple*, Vicia sórdida, Solidago serótina, Cytisus Jtigricans ¡i au-stralis, Willemetia stipitata, Festuca ajnethystina, Lycopus euro-paeus /í mollis, Valeriana supina, Phytouma spicatum ssp. ochro-leucum in ssp, cceruleum, Phytcuma Halleri var. typicum, Phy-teuma corniculalum ssp. charmelioides var. petraeum, Micropus ercclus, Senecio jacobea ¡1 hydrophilus, Euphorbia dulcis var. pttr-purata, Acer obtusatum ssp. euobtusatum var. genuinuiri. Chaero-phyllum cicutaria var. roseum, Anthriscus fumarioides var, Hlad-nikiana, Cirsium eriophorum var. platyonyctiium, Centaurea Trium-fetti E. nana et f. aseendens, Viola cornuta, Melilotas altissimus, Híeracium jurassicifonne ssp. jtirassiciforme, H. illyricum ssip. Holleri, Euphorbia humífusa, E, cliamaesyce, E, maculata, Pcdi-cularis Haermanniana, Hieracium furcatum ssp. maJacodes, Bro-mus erettus var. longiflorus, Thesium tenuifolium, Cytisus ratis-bonensis, C. ciliatus, Epiloblum nutajis, Anthriscus scandií!. Salvia nemorosa, Carex laevis, C. Buxbaumii, Nephrodium eristatum, Paradina liliastrum, Poa hybrida in Malaxis paludosa. Razen naštetih vrst in zvrsti je našel še precejšnje število bastardov, ki niso bili dotedaj iz naših krajev z.nani; Aspidium illyricAim, A. Luersseni, A- remotum. Nephrodium uliginosum, Ajuga hybrida, Cirsium Linkianum, Brunella spuria, Coeloglossum viride X Qrchis sam-
budna F. purpurea, Orchis t-ridentata X O, ustulata in Gymnadenia conopea X Nigritella rubra. Pri mnogih redkih vrstah. katerih nahajališča so bila le malo znana in navadno le iz nezanesljivih virov, je ugotovil kritično njihovo razširjenost; tako n. pr. za vrste: Minuartia rupestris, Pseudorchis Loeselii, Heleocharis gracilis, Schoenoplectus triqueter, Draba dubta, Ranunculus Seguieri, Astragalus australts, Trichophorum alpinum. T. austriacum, Duvaljouvea serotina, Chlorocyperus longus, Cladium mariscus, Rhynchospora fusca, Elyna myosuroides, Luzula nivea, L. spadicea, Carex. Fritschii, Loiseleuria procumbent, Adcnophora liliiFolia, Campanula thyrsoidca var, carniolica. Campanula bononiensis var. Tauscheri, Ceterach oft'icinarum, Equisetum ratmwissimum, E. hiemale, E. va-riegatum, Helianthemum nitidum, H. canum, H. rupifragtim, Athy-ryum al pestre, Asplenitim Scelosii, Adiantum capillus Veneris, Empetrum nigrum, Lycapodium alpinum, Saponaria ocymoides, Aspidium thelypteris, Pilularia globuliFera, Eriophorum Scheuch-zeri, CaTe^t pauciflora, Luzula Sieberi, L. spicata. Myosotis variabilis, Euphrasia montana, Streptopus amplexifolius, Orchis pur-pureus, O. laxiflorus, O, palustriu, Serapias longipetala, Centrosis abortiva, Schoenus ferrugineus, Epipogium aphyllum, Gentiana Kochiana in Viola palustris,
„Flora exsiccata carniolica", ki jo jc izdal pok. prof. A. Paulin, se odlikuje po precizni determinaciji rastlinskih vrst in je tudi v tem oziru sigurna podlaga za vsa nadaljna proučevanja naše flore in vegetacije. Diagnoze so tako točne, da je znanih dosedaj v vsem ogromnem delu komaj par nepravilnih determinacij: Vrsta J>rypis Linnaena Murb. et Wett-st., .ki jo je izdal t. c. št. 1305 je D. Jacquiniana Murb. et Wettst., vrsta D. Jacquiniana, ki jo je nabral pri Stranjah nad Kamnikom in izdal I. c. št. 1306, pa je D. Linnacana, Klinček Dianlhus atrorubens Paulin I. c, št, 265 ni pravi D. atrorubens Ali., kakor je menil pokojnik, pač pa je D. c arthu s i an o r um L. ssp. latifolius Grisebach et Schenk. Vrsta Hypericum Richeri Paulin 1. c. St. 146 ni pravi Hypericum Richeri Vili., ampak je H. Richeri Vili. ssp. alpigcnum (Kit.) E, Sehmid. KamenokreČ, ki ga je izdal 1. c- št. 1525 pod imenom Saxifraga atropurpurea Stemb,, se ujema bolj ali manj z vrsto S. moschata Wulf. ssp. rhodanensis Br. Bi. var. purpurascens Br. BI., le batva
cvetov je nekoliko različna. Vrsti Saxífraga moschata Wulf, in S. carniolica Huter, ki ju je objavil 1, c, št, 1523 pod tem imenom, je S. moschata Wulf. ssp. pseudoexarata Br. Bi, in var. carniolica (Huter) Br. BI, Kamenokreč, ki je v njegovi „Fi. exsiec. carniolica" št. 1528 pod imenom S. oppositifolia L., je v resnici S, oppositi-folia L. var. imbrícala Ser, em. Br. BI. Vrsta Echinops Ritro L., ki jo je izdal I. c. St. 553 pod tem imenom, je E. ruthenicus Bieb. To so malenkostne nepravilnosti, ki so nastale večinoma zato, ker niso bili pojmi O obsegu pravkar naštetih vrst ob Času, ko jih jc publiciral, dovolj razčiščeni.
„Flora exsiccata carniolica" ni le diagnostično in floristično fundamentalno delo, v njej najdemo tudi začetke geobolaniČnega raziskavanja naših krajev. Pri večini rastlinskih vrst, ki imajo na slovenskem ozemlju mejo svojega areala, so meje njihove razširjenosti točno določene, pri ostali vrstah pa So nahajališča izčrpno našteta (vsaj v prvih šestih centurijah),
„Flora exsiccata carniolica" in številni drugi pokojnikovi spisi utirajo razen tega še pot do spoznavanja vegetacije, t. j. rastlinskih družb, slovenskega ozemlja. Pri več kot 60 rastlinskih vrstah so navedene bolj ali manj izčrpno rastline, ki rastejo stalno v njihovi družbi. Pokojni prof. je začel raziskovati vegetacijo naših krajev že I. 1896 (Krško polje, Gorjanci, hribovje pri Litiji in Mokronogu, Notranjsko), pozneje je raztegnil to panogo raziskovanja na Gorenjsko (Karavanke, Golica, BegunjšČica, K.omar£a, Belapeč) in na Ljubljansko barje.
Pokojni prof. A. Paulin je zapustil dela trajne in neminljive vrednosti. Pravičneje jih bo mogla oceniti Šele zgodovina razvoja botanične vede med Slovenci, ko bo poročala o njegovem in o delu ostalih naših botanikov. Ugotoviti bo morala, o tem ni nobenega dvoma že sedaj, da je doseglo raziskavanje domače flore, pa tudi vegetacije, v „dobi profesorja in direktorja A. Paulina" svoj tretji razmah. Obem dobam zgolj flori stične g a raziskavanja (Scopoli, Hladnik-Fleischmann), je sledila doba, ko se je floristi&no proučevanje naše flore poglobilo (študij polimorfnih rodov in vrst), obemem pa se je razmahnilo zanimanje za geobotanične probleme (meja arealov, vegetacija, asociacije).
Literatura:
Dr. R- v, Weustein: österr, Botan. Zeitschr., 1S98, p. 365.
M. Edm. Mouillefarine: Sur une nouvelle localité du Viola Cornuta L. Bulletin de la Société botanique de France, Tome XLIX, Séance du 25 avril 1902.
Alexander Puesko: Schulrat Professor Alfoni Paulin, Biographische Skizze. Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums zu Laibach 1909/10, p. 18—20.
Dr. G. Sajovic: Paul in, A., Flora exsiccata Carn iü lica. Fase. V. La-baci 1912. „Carniola" 1913.
v, Benz; Viola cornuta auf der Begun jšiica in Krain. österr. Botan. ZeitschT. 1913, p. 52—54.
V. PetkovJek: Alfonz Paulin. Ob osemdesetletnici, Proteus. Letnik I, 1933, St. % p. 14—16.
Dr. Jože Debevec: Obiski pri naših upokojenih profesorjih, 3.} Pri g, šolskem svétniku prof. Alfonzu Paulinu, Mentor, 1937/38, Si, 4, p, 116 do 118.
G. T. Znanstveno delo prof, Alfonza Paulina. J,—IV. Jutro, £t. 220, 221, itd.. 26., 27, itd. IX. 1942.
Gabriel Tumalii.




FERDINAND S KID L
Rojen je bil dne 10, marca 1856 v Novem mestu na Dolenjskem. Tu je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo. Po maturi se je posvetil prirodoslovnemu Študiju na filozofski fakulteti univerze v Grazu. Po opravljenih izpitih je nekaj časa služboval na meščanski Soli v Krškem. pozneje pa ves čas kot profesor na realki v Gorizii. Že pred veliko vojno v I. 1914—18. je bil stopil v pokoj in se naselil v svojem rojstnem meslu, kjer je med vojno in še nekaj let potem zaradi primanjkovanja učnih moti spet vršil profesorsko službo na novomeški gimnaziji. Ko je bila ustanovljena ljubljanska univerza, jc bil zaprošen, da bi prevzel stolico za geologijo na filozofski fakulteti. Velika skromnost in bolehavost, ki je z leti nastopala, pa sta mu svetovali, da se vabilu ni odzval. Pač pa je I. 1926. sprejel vabilo za sodelovanje pri geološko-paleontološkem inštitutu na ljubljanski univerzi, raziskoval je geološko zgradbo novomeške okolice in pripomogel h geološkemu kartiranju Dolenjskega. Ze od I. 1895. dalje jc kot član dunajske potrososlovne komisije pri Akademiji znanosti zasledoval tresljaje velikonočne ljubljanske potresne periode in pošiljal poročila o vseh potresih na Kranjskem in Goriškem v publikacije dunajskega Zavoda za meteorologijo in geodinamiko. Ocene in poročila o spisih, ki zadevajo prirodoslovje, posebej še geologijo naših tal, je objavljal v Muzejskih izvestjib, v Carnioli in Geografskem vostniku. V Planinskem vestniku je izšlo več njegovih poljudno znanstvenih prispevkov. Bil je dopisni član bivše Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosli v Zagrebu. častni član Geografskega društva na univerzi v Beogradu, Geografskega društva v Ljubljani, Muzejskega društva v Ljubljani, Prirodoslovnega društva v Ljubljani, Hrvatskega prirodoslovnega društva v Zagrebu, dopisni Član Zavoda za geologijo na Dunaju in Zavoda za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju.
Dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je postal dne 16- maja 1940.
Umrl je v Novem mestu dne 1. decembra 1942.
BIBLIOGRAFIJA SEIDLOVIH DEL.
Sestavil univ. prof. dr. Ivan Rakove e.
I, Knjige, razprave in članki
Napovedovanje vremena na znanstveni podlagi, Ljublj. list, 1, ät. (15, aprila 1884),
Stare in nove vesti o solncu. Ibidem, 1, št. IDI (1. jui. 1884).
Stopnjevanje življenja. l&idcrn, I, SL 181 (4, okt, 1884) in it. 182 (6, okt.).
Primer narJvinE mehanike. Ibidem, 1, št 207 {S. nov. 1884) in it. 208 (6. nov.).
Q hitrosti duševnega poslovanja. Ibidem, 1, št. 227 (28. nov. 1884) in St. 228 (29. nov.),
O na-povedovanji vremena. (Predaval v Krikem dne 26. aprila 1885 Ferd. Seidl.) Ibidem, 2, St. 95 (28. apr. 1885) in St. 96 (29, apr,).
Črtice o podnebji v Krškem. Pelo letao poročilo deäke mešč. šole s kmetij, značajem v Krškem, (886, 14—25,
Pregled nreteoroložkih opazovanj v Krškem od 1. aprila 1885 do 31. julija 1886. Ibidem. 1886, 25—28.
Osnovna toplina ljubljanska. Ljublj. zvon, 6, 1886, 491—495, 547—552.
Normale Peniadenmiitel der Temperatur Laibachs. Meteorol, Zeitschr., J, 1886, 419—420.
Tnplinske razmere Zagreba in Ljubljane, (ji lasni k Hrv. naravoslov. dr., 2. Zagreb 1887, 45—91.
Temperatur - Veriheilung im Gebiete der K ara wanken. Meteorol. Zeitschr., 4, 1887, 313—318.
O menjavi topline v Ljubljani. Ljublj. zvon, 9, 1889, 156—161, 225 — 227, 285—291, 344—34S, 465—470, 542—545.
Ueber das Klima d« Karstes. Miti., d. Museal ver. L Krain, 3, 1890, 307—340.
Ucber das Klima des Karstes. Laibacher Zeitung. Jg. 11(1, Nr. 69 (27. März 1891),
Das Klima von Krain. Mitt. d. Musealver. f, Krain, 4, II. Abt., 1891, 71—137; 5, IL Abt., 1892, 85- 177; 6, 1!. Abt., 1893, ¡—96; 7, IL Abt., 1894, I—68; 8, 1895, 159—190; 9, 1896, 15—20, 67—83, 125—127, 233—239. 241—270; 10, 1897, 54—66, 77—90, 101—121; 1t, 1898, 1—15, 21—43, 57^65, 101—108; 12, 1899, 17—24, 41—46, 100—128; 14, 1901, 1—16, 73—88; 15. 1902, 1—45. (Posebni odtis je izšel z naslovnim listom, kazalom in samostojno paginacijo.)
Bemerkungen über die Karstbora. Meteorol. Zeit&chr., 8, 1891, 232 —235.
Der tägliche Gang der Temperatur in Klagenfurt. Ibidem, 8, 1891,
263—265,
L'np tri od i s che VVitlerungserschcinungcn im Gebiete des Karstes und der Karawanken. Ibidem, 10, 1893. 342—348.
Regenfall zu Weissenfeis. Ibidem, 10, 1893. 378—379.
O naravi velikcnedeljskcga potresa. Slov. Narod, 28, ät. 92 (23. apr. 1895).
Beziehungen zwischen Erdbeben und atmosphärischen Bewegungen, Mitt. d. Muscalver. f. Krain, S, 1895, 33—45, 67—93.
Potresi na Kranjskem in Primorskem. Ljublj. zvon, 15, 1895, 354— 360, 417—423, 487—490, 545—552, 600—607, 674—680, 745—749,
Vremenska hiäica v Gorici, Soča, 26. it, 6 (7, febr, 1896), (Članek je podpisan z „X".)
Die Errichtung eines internationalen Systems von Erdbeben-Beobachtungsstationen. Mitt. d. Museal ver. f. Krain, 9, 1896, 44—45.
Meliorierung von Torfmooren, Ibidem, 9, 1896, 46.
Nova geološka preiskava kranjske dežele. Izv. Muzej, dr, za Kranjsko, 6, 1896, 229—238,
Verzeichnis der Nachbeben des Erdbebens von Laibach am 14, A pri t 1895, welche innerhalb des Zeitraumes vom August 1895 bis Juli 1896 stattgefunden haben. Beilage V. zu: Fr. E, Suess, Das Erdbeben von Laibach am 14. April 1895. Jahbr. d. Geol. R, A. Wien, 46, 1896, 3S4—8B8.
Letošnji potresi na Kranjskem. Slov, Narod. 30, ät, 54 (S, marca 1897) in št. 55 (9, marca).
Potresi na Kranjskem in Goriškem leta 1896, Izv. Muzej, dr, za Kranjsko, 7, 1897, 9—27.
Versammlungen von Freunden der Naturwissenschaften in Laibach im Jahre 1849. Mitt. d. Muscalver. f, Krain, 10, 1897, 75—76.
Die Erderschiitteningen Laibachs in den Jahren 1851—1886, vorwiegend nach den handschriftlichen Aufzeichnungen Karl Deschmanns. Sitzber. d. Akad. d. Wiss., math.-nat. Kl., Abt. 1, 107, Wien 1898, (Mitt. d. Erdbeben-Kommission d, Akad. d, Wiss, Wien, 6), 465—492.
Luftwellen bei Bora im Golfe von Triest. Meteorol. Zeit sehr., 15, 1898, 230—232,
Übersicht der Laibacher Osterbebcnperiode füt die Zeit vom Ifi, April 1895 bis Ende December 1898. Silzber. d. Akad, d. Wiss,, math. nat. Kl., Abt. I, 108, Wien 1899, (Mitt. d. Erdhcben-Commission d. Akad. d, Wiss, Wien, 12), 395—430.
Director Krämers Theorie der Bildungsweise der „terra rossa" des Karstes. Mitt. d. Musealver. f, Krain, Ii, 1900, 70—76.
Nochmals über die Bildungsweise der ,.terra Tossa" des Karstes. Ibidem, 11, 1900, 139—145.
Staubfall in Görz am 10./I1. März. Meteorni. Zeitschr., 18. 1901, 313.
Bericht über das Erdbeben in Uni erst eiermark und Krain am 31. März
1904.	Milt. d. Erdbeben-Kommission d. Akad. d. Wiss. Wien, N. F., 27,
1905,	1—48. (Napisal skupno z R_ Hocrnesom.)
Zgradba in geološka zgodovina Sa vinskih ali Kamniških planin. Planinski vestnik. 12, 1906, 69—73, 85—89,
Sledovi ledniške dobe pri Tolminu. Soča. 36, ät. 74 (15. sept. 1906) in St. 75 (19. sept.),
Sledovi ledniške dobe pri Tolminu. Planinski vestnik, 12, 1906, (64— 169. (Ponatis i z Soče, sept. 1906,}
Chronik der Erdbeben 1904. VI. Krain und Görz-Gradiska. Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1904 in Österreich beobachteten Erdbeben, No T, Offiz. Publikation. Herausgeg. v. d. Direktion d, Zentralanstalt f. Meteorologie u. Geodynamik, Wien 1906, 37—104,
Chronik der Erdbeben 1905. Vf, Krain und Görz-Gradiska. Ibidem, No II, Wien (907, 75—127.
Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Poljuden geološki in krajinski opis. Slovenska zemlja, 5, Matica Slovenska, Ljubljana, J. zw., 1907, 1—144 in 24 prilog (geol. načrti, profili in krajinske podobe); II. zv„ 1908, H5—255 in 34 prilog (krajinske podobe, geol, načrti, profili in zemljevidi, med temi rastjepisni zemljevid in geol. karta v barvah v merilu 1 : 150.000).
Chronik der Erdbeben. VI, Krain und Görz-Gradiska. Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1906 in Österreich beobachteten Erdbeben. No III, Offiz. Publikation. Herausgeg, v. d. Direktion d. Zentral-anslall f. Meteorologie u, Geodynamik, Wien 1908, 75—136.
PresihajoEi studenec pod Iglo in njegov mehanizem. Planinski vestnik, 15, 1909, 5—7, (Ta članek je izšel, jzvzemSi uvodne besede, v II. zvezku „Kamniških ali Savinjskih Alp".)
Dolina Kamniške Bistrice. Ibidem, 15, 1909, 125—136. (Ponatis iz knjige „Kamniške ali Savinjske Alpe".)
Chronik der Erdbeben, VI, Krain und Gorz-Gradiska. Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1907 in Österreich beobachteten Erdbeben. No IV. Offiz. Publikation. Herausgeg. v. d. Direktion d, Zentralanstalt f. Meteorologie u. Geodynamik, Wien 1909, 113- 143,
Rudolfova skala. Planinski vestnik, (6, 1910, 222—223.
Chronik der Erdbeben. VI. Krain und Görz-Gradiska. Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 190S in Österreich beobachteten Erd-
beben. No V, Offiz, Publikation. Herausgeg. v. d. Direktion d. Zentralanstalt f. Meteorologie u. Geodynamik, Wien 1910, 109—142.
„Glorija" na Triglavu, Planinski vcstnik, 17, 1911, 1S9—192.
Chronik der Erdbeben, VI, Krain und Görz-Gradiska, Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1909 in Österreich beobachteten Erdbeben. No VI, Offiz, Publikation. Herausgeg. v. d. Direktion d. Zentralanstalt f. Meteorologie n, Geodynamik, Wien 1911, 105—142,
Sirokotelni los [Alces lalifrons) v starejši diluvijalni naplavini Ljubljanskega barja. Carniola, N. v., 3, 1912, 261—274,
Mehanika duševnega delovanja. Poljudno-znanstvena Študija. Veda, 2, Gorica 1912, 11—28, 146—155, 278—293.
Mehanika duSevncga delovanja. Poljudnoznanstvena Študija. Gorica 1912, str, 41. (Fonaiis iz „Vede1'.)
Chronik der Erdbeben 1910. VI. Krain und Gorz-Gradiska. Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1910 in öiterreieh beobachteten Erdbeben. No VII, Offiz. Publikation. Herausgcg. v, d, Direktion d. Zentralanstalt f. Meteorologie u. Geodynamik, Wien 1912, 91—121.
Geološki izprehDdr po Goriškem. Predaval v ,,Narodni Prosveli" v Gorici 1. 1912. Socialna Matica, Gorica 1913, str. 40 (32 strani besedila in 8 strani prilog: 2 zemljevidna načrta, 8 geoloških prerezov in 4 fotografske podobe).
Resultate der meteorologischen Beobachtungen im Jahre 1911 und 1912 am Observatorium erster Ordnung zu Curityba (Staat Parani, Brasilien). Meteorol, Zeitschr., 30, 1913, 607—608.
Chronik der Erdbeben 1911. VI. Krain und Görz-Gradiska. Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1911 in Österreich beobachteten Erdbeben, No VIII, Offii. Publikation, Herausgeg. v. d. Direktion d. Zentralanstalt f. Meteorologie u. Geodynamik, Wien 1914, 47— 63.
Chronik der Erdbeben 1512. VI. Krain und Görz-Gradiska. Ibidem, No IX und X, Wien 1915, 37—52,
Chronik der Erdbeben 1913. VI. Krain und Görz-Gradiska, Ibidem, No IX u. X, Wien 1915, 107—128.
Rastlinstvo naših Alp. Slovan, 14, 1916. 69—73, 102—105, 134—138, 165—171, 193—204, 242—255, 302—317.
Chronik der Erdbeben. VI, Krain und Görz-Gradiska. Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1914 in Österreich beobachteten Erdbeben, No XI, Offiz, Publikation, Herausgcg, v, d. Direktion d. Zentralanstaft f. Meteorologie u. Geodynamik, Wien 1917, 29—53.
Rastlinstvo naSih Alp. Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Ljubljana 1918, str, 224. (Popravljen in z „Imenikom omenjenih rastlin" pomnožen ponatis iz Slovana.)
Zemeljski potres pri Breiicah in Kriki vasi dne 29. januarja I. 1917. Carmola, N. V-, 9t 1919. 43—60.
Der diluviale See von Prečna bei Novo mesto. A. Entwurf der geologischen Geschichte des Tales der Krka (Gurk) and de; Beckens von Prečna. Carniola, N. v., 9, 1919. 146—151.
Das Erdbeben von Rann an der Save vom 29, iänner 1917, II. Die Tektonik der Bucht von Landstrall und ihre Beziehungen zu den Erder-schiiiicrungen Mitt, d. Erdbeben-Kommission d. Akad. d. Wiss. Wien, N. F., 55, 1919, I—156. s priloženo geoloäko karto v merilu 1:75,000. (Napisal skupno s F. iieritschtm.)
Melov plaz pri Zagorju 16. januarja leta 1917. Glasnik Muzej. dr. za Slov., B, 1, 1919—1920, 33—44.
Panonska detelja (Trifolium pannonictim) na Gorjancih. Ibid&m, B, l, 1919—1920, 67—69.
Tisa (Taxus baccata) v Gorjancih. Ibidem, B, 2—3, 1921—1923, 63—64.
Zemeljski potresi pri Črnomlju v zvezi z geoloSko zgodovino krajine. Glasnik Hrv. prircdoslov. dr., 37—38 (na naslovni strani pomotoma 38—39), Spomenica u počasi prof. dr. Gorjanovič-Krambergeru. Zagreb 1925/26, 143—169.
Modema izobrazba. Slika o potih in ciljih napredka. Pota in cilji, 19. zv., Ljubljana 1927, str. 77.
Zlatenska ploča v Osrednjih Julijskih Alpah. Glasnik Muzej. dr. za Slov., B, 10, 1929, 3—29.
Dinarskogorski fen. Geogr. vestnLk, 8, 1932, 3—37; 10, 1934, 168—181; lt, 1935, 3—76. (Posebni odtis je iziel s samostojno paginaeijo.) Oblačnost na Sljementi. Ibidem, 8, 1932, 143—145. Prirodoslovci in SPD. Planinski vestnik, 33, 1933. 186—187. Pripomnje k učeni razprave o Zlalenski ploii. Geogr. vest ni k, 9, 1933, 196,
Navadni regrat. Proteus, 6, 1939, 148—152. (Ponatis i?- knjige „Rastlinstvo naših Alp".)
¡1. Ocene, poročila in nekrologi
O naravi velikonedeljskega potresa, Soča, 25, ät, 21 (24. maja 1895). (Poročilo o predavanju, ki ga je imel 7. maja 1895 v Gorici ) Fosilne ribe Kamena, Mrzteka, Hvara i M. Libanona uz dodatak o oligo-eenskim ribama Tüffera (sie), Zagora (sie) i Trifalja (sle). De piscibus fossilibus etc. (isti naslov v latinskem jeziku pred hrvatskim naslovom). Auetorc C. Gorjanovič-Kramberger, scient. nat, doct., geologiac
et palaeomologiae In regis uiiiv. Francisci-Joseph) I. Zagrabiensi pro-fessore, directore nat. geol, palaeont. musei etc. Edidit Academia scientiarum et artium Slav. Merk!. U Zagrebu 1895. Izv. Muzej, dr. za Kranjsko, 6, 1896. 44—45. Jahrbücher der k. k. Central an stall für Meteorologie und Erdmagnetismus, 30. Bd., Jg. 1893, Wien 1S96. Mitt. d. Musealver f. Krain, 9, 1896, 240. Gtowaeki, J., Die Fische der Save und des Tsonzo. L, Jahresber. d. k. k, Untergymn. in Cilli, 1896. Mitt. d. Museal ver. f. Krain, 9, 1896, 288. Friedrich Simony +
Mitt. d. Musealver. f. Krain, 10, 1897, 33. Dr. F. Kossmat, Vorläufige Bemerkungen über die Geologie des Nanos-gebietes. Vhdl, d. Geol. R. A. Wien 1896.
Mitt. d. Musealver. f. Kram, 10, 1897, 40. (Omenja &amo naslov), L. Kott, Vorstudien zur geographischen Monographie der Julischen Alpen. T. Thell. Programm der Oberrcalschule in Görz 1896. Mitt. d. Musealver. f. Krain, 10, 1897, 40. (Omenja samo naslov). O. Ho mann, Europäische Höhlenfauna. Eine Darstellung der in den Höhlen Europas lebenden Thiecwclt mit besonderer Berücksichtigung der Höhenfauna Kraini, Jena 1896. Mitt. d. Musealver, f. Krain, 10, 1897, 131—132. Mittheiiungen der Erdbebencommission der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien.
Mitt. d. Musealver. f. Krain, 10, 1897, 175—ISO. E. Pospichal, Flora des österreichischen Küstenlandes, Leipzig und Wien 1897, L Bd.
Mitt, d. Musealver, f. Krain, 10. 1897, ISO. Dr. Fr. E. Sueß, Das Erdbeben von Laibach am 14. April 1895.
Mitt. d. Musealver. f. Krain. 10, 1897, 181—194. Prirodopis rastlinstva za niijc razrede srednjih iol. Spisal Alfonz Paulin. Ljubljana 189S.
Ljublj. zvon. IS, 1898, 632—633. Jul. Gregor, Trigonometrische Höhenbeslinimung des Punktes Uranschitz (Raiica) im Erdbebengebiete von Laibach. Mitt, d, k u. k. mil.-geogr. tnst., 18, Wien 1897.
Mitt. d. Musealver_ f. Krain, 12, 1899, 195—197. Ferd, Seidl, Die Erderschüttcrungen Laibachs in den Jahren 1851—86. 6, Hfl, d. Mitt. d. Erilbcbencomm. d. k. Akad. d. Wiss,, Sitzbe:. d. k. Akad. d. Wiss., math.-nat., C1„: 107, Abt. I, Wien 1898. Mitt. d, Musealver. f. Krain, 12. 1S99, 197—198.
E. v, Mojsisovics, Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1897 innerhalb des Beobachiungsgebietes erfolgten Erdbeben. 5. Heft d. Milt. d. Erdbebencommission d. k. Akad. d. Wiss, Wien, Sitzbcr, d. Akad. d. Wiss., math.-nat. GL, I, 107, 1898. Mitt. d, Musealver. f. Krain. 12, 1899, 198—199. E. v, Mojsisovics, Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1898 innerhalb des Beobachtungsgebietes erfolgten Erdbeben, 10. Heft d. Mitt. d. Erdbebencommission d. k. Akad. d. Wiss. Wien, Sitzber. d. Akad, d. Wiss., math.-nai. Cl„ !, 108, 1899. Mitt. d. Museal ver, f. Krain, 12, 1899, 199. CerkniSko jczero, Spisal Joicf Zirovnik. Zabavna knjiinica Slov. Matice, II. ZV-, Ljubljana 1S9S. Ljublj- zvon, 19, 1899, 638—640, 697—703. Ferd. Seidl, Übersicht der Laibacher Osterbebenperiode für die Zeit vom 16. April 1895 bis Ende December 1898. Hft. 12 d, Mitt. d. Erdbeben-comm. d, k. Akad, d. Wiss. Wien, Sitzbcr, d, k. Akad, d. Wiss., math.-nat. ct., 10S, Abt, I, Wien IS99, Mitt. d. Musealver f. Krain, 13, 1900, 30—32. Dr, F, Kossmat. Über die geologischen Verhältnisse der Umgebung von Adelsberg tmd Planina. Vhdl, d. Geol. R A. Wien 1897. Mitl. d. Musealver. f. Krain, 13, 1900, SL Dr. F. Kossmat, Die Triasbildungen der Umgebung von Idria und Gereuth. Vhld. d. Geo!. R. A. Wien 1898. Mitt, d. Musealver. f. Ktain, 13, 1900, 81—82. Dr. F. Kossmat, über die geologischen Verhältnisse des Bergbaugebietes von Idria. Ib. d. Geol. K, A, Wien, 49, 1899. Mitl. d. Musealver. f. Kiain, 13, 1900, 82—86. Professor Dr, C. Diener, Grundlinien der Structur der Ostalpen. Pcter-manns Mitt., 1899,
Mitt. d. Musealver. f. Krain. 13, 1900, ¡56—89. W, Göll, Die Karsiaufforttung jn Krain, Laibach 1898,
Mitt. d. Musealver, f, Ktain, 13, 1900. 89—9L K. A. v. Zittel, Geschichte der Geologie und Paläontologie bis zum Schlüsse des 19. Jahrhunderts. München u. Leipzig 1899, Milt. d. Musealver. f. Krain, 13, 1900, 91—92, Bericht über die Thätigkeit des k. k, Ackerbau. Ministeriums in der Zeil vom 1. Jänner 1894 bis 31. December 1897. Wien 1899. Mitt. d. Musealver. f. Ktain, 13, 1900, 92. K. Moser, Der Karst und seine Höhlen. Naturwissenschaftlich geschildert. Mit einem Anhang über Vorgeschichte, Archäologie und Geschichte» Tricst 1899.
Mitt. d, Musealver, f. Krain, 13, 1900, 92.
Dr. E, Kossmat, Das, Gebirge zwischen Idria und Tribuia. Vhdl, d. Geol. R. A. Wien 1900.
Mitt. d, Musealvcf, f. Krain, 13, 1900, 146. E. v. Mojsisovics, Mittheilungcn der Erdbebcneommission der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien. IS. Heft. Allg. Bericht u. Chronik der im Jahre 1899 innerhalb des Bcob&chtungsgcbletcs erfolgten Erdbeben. Sitzbcr. d. Akad. d. Wiss. Wien, Math.-nat. Ct., 109, 1900.
Mitt. d. Museal vcr., f. Kraiß, 13, 1900, 146—14S. Th. Scheimpflug und M. Holler, Temperaturmcssungen im Quecksilberbergwerk von Idria. Sitzber. d. k. Akad. d. Wiss., math.-naE, Cl., 108. Abt. 1, Wien 1899.
Mitt. d. Museatver. f. Krain, 14, 1901, 21. Ritter v. Sterneck. Untersuchungen über den Zusammenhaag der Schwerc unter der Erdoberfläche mit der Temperatur. Sitzber. d. Akad, d. Wiss., math.-nat. Cl., 103, Abt. I, 1899, Mitt. d, Musealver. f. Krain, 14, 1901, 21—22. R. Lucerna, Gletscherspurcn in den Steiner Alpen. Gcogr, Jahresber. aus Österreich, IV, Wien 1906. Camiola, 1, 108, 66. Dr. F. Kossmat, Geologie des Wocheinerlunnels und der südlichen Ali-schlufllime ler KlodiCev Elanek: „Uber die Wasser- und TemperaturVerhältnisse des Tunnels. Denkschr. d. math.-nat. Kl. d. k. Akad. ti> Wiss. Wien, 1902. Carniola, 1. 1908, 220—222, Paul Deutsch, Die Niederschlagsverhältnisse im Mur-, Drau- und Save-gebicte. Geogr. Jahresber. aus Österreich, VI, Wien 1907. Carniola. 1. 1903, 222—223. Dr. A. v. Hayek, Die Sannialer Alpen (Steiner Alpen). IV. Heft der Vorarbeiten zu einer pflaniengeographischen Karte Österreichs. (Bd, IV. Hft, 2 d. Abh. d. k. k. Zool.-bol. Ges. in Wien, Jena 1907.) Carniola, 2, 1909, 54—57. A. Penck und E. Brückner, Die Alpen im Eiszeitalter. 3 Bd<i-, Leipzig 1909.
Carniola, 2, 1909, 57—58. Jahrbuch des k. k. hydrographischen Zentralbureaus, 13, Jg. 1905, 5. Teil: Das Savegebiet, — A,; Niederachlagsbeobachtungen; B.: Wasserstandsbeobachtungen. Wien 1907. Carniola, 2, 1909, 59. Kossmat und Diener, Die Beilerophonkalke von Oberkrain und ihre Brachiopodenfauna. Jahrb. d. Geol. ft. A. Wieil, 60, 1910. Carniola, N. v., 1, 1910, 270—273.
Geologische Spezialk a rte d. Üsierr.-Ungar, Monarchie. Blatt Bisehoflacit-Tdria. Zone 21, Kolonne 10. 1 :75.000. Aufg. v. Dr. Fr. Kossmat, herausg. v. Geol, R. A, Wien 1909. Carniola, N, v., 1, 1910, 273—274. Geologische Special karte d. Österr.-Ungar. Monarchie. Blatt Cil Ii-Rats ehac h, Zone 21, Kolonne 12. 1 : 75.000, Aufg, von Fr. Teller, herausg. v. Geol-R. A. Wien (1907). Camiola, N. v„ 1, 1910, 274—275. M. Kišpatič, Pesek otoka Sušaka pri Lošinju in njegov izvor, (Der Sand von Sansego bei Lussin und dessen Herkunft.) Vhdl, d. Geol. R, A. Wien 1910.
Camiola, N. v., 2, 191), 219—221. Fr. Teller, Geologie des Karawankentunnels. Denksehr, d. k, Akad. d. Wiss.. mat h.-na t. Kl., Wien 1910. Camiola, N. v., 2, 1911, 332—335. Fr. Tučan (Zagreb), Oblike povrSja na karbonatnih kameninah v fcraäkih krajinah. (Die Oberflächen formen bei Karbonatgesteinen in Karst-gcgenden. Zenlralbl. f. Min, etc., 1911), Camiola, N. v.. 3, 1912, 38—S9. R. Lucerna, Lednik v Podenski dolini v Karavankah za iasa ledene dobe. (Der eiszeitliche Bodentalglelscher in den Karawanken.) Vhdl. d. Geol R. A. Wien 1911. Carniola, N. v., 3, 1912, 138—139, Fr. Kossmal, Geologie des fdrianer Quecksilberbergbaues, Jahrb. d. Geol. R, A. Wien 1911,
Carniola, N. v., 3, 1912, 139—141, M. Limanowski, Die tektonisehen Verhältnisse des Quecksilberbergbaues in Idria. Bulletin intern, de l'Academie des sciences de Cracovie. Juli 1910.
Carniola, N. v., 3, 1912, 204—205. M, Limatiowiki, Les gtands charriages dans les Dinarides des environs d'Adel&berg {Postojna). Bulletin intern, de l'Academie des sciences de Cracovie. Juin 1910. Carniola, M. v., 3, 1912, 205—206, Fr. Kossmat, Der küstenländische Hochkarst und seine Lektonischc Stellung, Vhdl. A. Geol, R, A, Wien 1909. Carniola, N. v„ 3, 1912, 206—208. V. Conrad, Die zeitliche Verteilung der in den österreichischen Alpen-und Karstländern gefühlten Erdbeben in den Jahren 1897 bis 1907, i Erste Mitteilung.) A kad, d. Wiss. Wien 1909. Carniola, N. v„ 3, 1912, 280—281.
Jahrbuch des hydrographischen Zentralbureaus im k. k. Ministerium für öffentliche Arbeiten. XVI, Jligg, 1908. V, Das Savcgeblet. A, Nieder-schlagsbeobachtungcn. U. Wasserstandsbecbachtungen, Wien 1911. Carniola, N. v„ 3. 1912, 281—283. B. Baebler, Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne Sole. Ljubljana 1910. Veda, 2, 1912, 105—107. Vremenske izpremembe ob Adrijt. {£. Mazellfi, östeTr, Rundschau, 1912.)
Veda, 2, 1912, 310—311. Rad jugoslavenske akademije znanosti j umjelnosti. Knjiga 188. Mate-matičko-prirodoslovni razred, Zagreb 1911, Veda, 2, 1912, 311—312. L. Adamovič, Die Pflanzenwelt Dalmatiens. Leipzig 1911.
Veda, 2, 1912, 312—313. Kišpatič M., Bauxite des kroatischen Karstes und ihre Enstehung. Neues Jb. f. Min. etc.. Beil.-Bd., 34, Stuttgart 1912. Carniola, N. v., 5, 1914, 89—91. Tučan Fr., Zur Bauxitfrage. Zentralblatt f. Min. etc., Stuttgart 1913,
Carniola, N. y,f 5, 1914, 91. Tučan Fr., Terra rossa, deren Natur und Enstehung. Neues Jb. f. Min. etc., Beil.-Bd., 34, Stuttgart 1912. Carniola. N. v„ 5, 1914, 91—92, Tcppncr W.j Die Karstwasserfrage. Sonderabdruck aus „Geol. Rundschau", 4, 1913, Carniola, N. v., 5, 1914, 176. t Edvard Suess,
Carniola, N. v„ 5, 1914, ISO—184. KroplČ J., Über die Lagerstaitcnvcrhülfnissc des Bcrgbaugebietes von Idria. Berg- u. Hüttenmännisches Jahrb., 60, Wien 1912. Carniola, N. v., 5, 1914, 261—262. Kossmat F., Die Arbeit von J. Kropää: Uber die Lagerstättenverhaltnisse des Bergbaugebietes von Idria. Vhdl. d, Geol. R. A, Wien 1913. Carniola, N, v., 5, 1914, 262—263. Dr. G. Sajovic. Predavanja na prvem počitniškem tečaju Slov. šolske matice v Ljubljani I. 1912. Posebni odtisk ij Pedagoškega letopisa 1. 1912.
Ljubi j. zvon, 34. 1914, 484—485, Kossmat Fr., Die adriatisehe Umrandung in der alpinen Fallenregion. Mi 11, d, Geol. Ges. Wien, 6, 1913. Carniola, N. v„ 6, 1915, 58—64.
Predavanje dr, U, Zamika „O bojih v živalstvu".
Carniola, N» v„ 6, 1915. 147—I4S. Jahrbuch des hydrographischen Zeuiralbureaus im k. k. Ministerium für öffentliche Arbeiten, 18, 1910. - Das Savegeblet. A. Niederschlagsbeobachtungen. ß. Wasserstandsbeobaehlungen. Wien 1913. Carniola, N. v., 6, 1915, 210—212. Dvorsky, Dt. V., Studie ku geografii slovanskich sidel. 1. Trenta. Sbor-nik ieske spol, zemfvidne, 20, Praha 1914. Carniola, N. v., 6, 1915, 212—216. Dr. J, N. Dörr, Über die Fernwirkung der Explosion auf dem Steinfelde bei Wiener Neustadl (1912, Juni 7). Sitzbcr. d, Akad. d, Wiss, Wien 1913.
Carniola, N. V„ 7, 1916, 78—79. Dr. L, Waagen. Karst hydrographische Mitteilungen ans Unterkrain. Vhdl. d. Geol. R. A. Wien 1914, Carniola, N. v., 7, 19 Ii, 79—80, A, Penck, Die österreichische Alpengrenze. Stuttgart 1916.
Carniola, N. v,, 7, 1916, 214—217. Jahrbuch des hydrographischen Zentralbureaus im k, k. Min. f. äff. Arbehen. 19, Jg. 1911, Das Savegebiet. A. Niederschlagsbeobachtungen. B. Wasserslandsbeobachtungen. Wien 1914. Carniola, N. v., 7, 1916, 274—276,
F, Pengov. Podobe iz narave. L zvezek. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu 1916. Ljublj. zvon, 36, 1916. 566—570. Prof, Dr. Fr, Kossmat, Die morphologische Entwicklung der Gebirge im Isonzo- und oberen Savegebiet. Eine Studie zur Geschichte der Adria-1 i sehen Wasserscheide. Sonde rab d ruck a. d. Z. d. Ges. f. Erdkdc zu Berlin 1916.
Carniola, N. v., 8, 1917, 237—241. Vouk dr. Vale, Nauka o životu bilja. U Zagrebu 1918. Znansivena djela za opču naobrazbUj izdala jgsi, akademija znanosti i umjetnosti, knj. 7.
Ljublj, zvon, 39, 1919, 313—316, Dr. J. C, Oblak, Koroška Slovenija. V Ljubljani 1919.
Ljublj. zvon, 39, 5919, 634—635, Albrechl Spitz, Nachgosauische Störungen am Ostende der Nordkarawanken. (Bine Vermutung.) (Aus dem Nachlasse.) Vhdl, d, Geol. R. A. Wien 1919.
Glasnik Muzej. dr. za Slov,, B, 2—3, 1921 — 1923, 37—38.
Ffitz Härtel, Stratigraphische und tektonischc Notizen über das Wocheiner Juragebiet. Vhdl. d. Geol. R. A. Wien 1920, Glasnik Muzej. dr. z.a Slov., B. 2—3, 1921—1923, 38—39, Dr. K. Hinterlechner, Uber die alpinen Antimonitvorkommen: Maltern (Nied. Oesterr.), Schlaiming (Ungarn) und Trojane (Krain). Nebst Mitteilungen über die Blei-Quccksilber-Grube von Knapovže in Krain. Jahrb. d. Geol. R. A. Wien (1917), 67, 1918. Glasnik Muzej. dr. 2a Slov., B, 2 3, 1921-1923, 39—40. Eiehleitcr und Haekl, Arbeilen aus dem chemischen Laboratorium der „Geologischen Staatsansialt", ausgeführt in den Jahren 1913—1918. Jahrb. d. Geol. S. A-, Jg. !9t9, 69, Wien 1920. Glasnik. Muzej. dr. za Slov., B, 2—3. 1921—1923, 40—41. O. Ampferer, Über die Saveterrassen in Oberkram. Jahrb. d. Geol. R. A. Wien, Jg. 1917, 67, 191S.
Glasnik Muzej. dr. za Slov., B, 2—3, 1921—1923, 41—43. V, Hilbcr, Anthracctherienzähne aus Trifaü. Mitt, Naturwiss. Ver. f. Steiermark, 55. Graz 1919.
Glasnik Muzej. dr. na Slov., B, 2—3, 1921—1923, 43. W. v. Teppner und Jul. Dreg(g)er, Neue Amussiopectcn aus steirisehen Tertiärablagerungcn. Jahrb. d. Geol. R. A. Wien, Jg. 1917, 67, 1918, Glasnik Muzej. dr. za Slov., ß, 2—3, 1921—1923, 43, Glasnik geografskeg društva v Beogradu. God. 4, sv. 5. in 6, Beograd 1921,
Glasnik Muzej, dr, za Slov.. B, 2—3, 1921—1923 , 43 — 44. Dr. A. Winkler, Geomorphologische Studien im mittleren Isoitzo- und im unteren Idrijca-Tale, Jahrb. d. Geol. B. A. Wien, 72, 1922. Glasnik Muzej, dr. za Slov,, B, 4—6, 1924—1925, 50—51. Or. A. Winkler, Oas mittlere Isonzogebiet Jahrb. d. Geol. S. A, Wien, 70, 1920.
Glasnik Muzej, dT. za Slov., B, 4—6, 1924—1925, 51. Kossmat, F., Geologie der zentralen Balkanhalbinsel, Mit einer Ubersieht des dinarischen Gebirgsbaues. 12. zv, zbirke: Wilser, Die Kriegsschauplätze 1914—1918 geologisch dargestellt, Berlin 1924. Glasnik Muzej. dr. za Slov., B, 4—6, 1924—1925, 51—54. Fr. Kossmat, Die mcdiLcrranen Kettengebirge in ihrer Beziehung zum Gleichgewichtszustande der Erdrinde. Ablt, d. math.-phys. K.I, d. sächs. A k ad, d. Wiss. Leipzig 1920. Glasnik Muzej. dr. za Slov., B, 4—6, 1924—1925, 54—56. Dr, J, Rus, Slovenska zemlja. Kratka analiza nje zgradbe in izoblike. Splošna knjižnica, 11. zv,, Ljubljana 1924. Geogr, vestnik, 1, 1925, 67—70.
IS
— 21 i —
M. Salopek, Osvrt na geološku ekskuiziju u Bohinj i na Triglav. Spomenica u počasi prof. dr. Gorjanovi£u. Zagreb 1925/26. Glasnik Muzej, dr. za Slov., B, 7—8, 1926—1927, 69. Wijitler ArLur, Uber den Bau der östlichen Siidalpen. Mitt. d. Geol. Ges, Wien. 16, 1923.
Glasnik Muzej. dr. za Siov,, B, 7—8. 1926—1927, 69—74. E. Biel, Klimatographie des ehemaligen ästerr. Küstenlandes. Ocnkschr. d. Akad. d, Wiss. in Wien, 135—193, 45 razpredelnic, 11 slik v besedilu, 12 ze-mljevidov. Wien 1927. Geogi, vestnik, 4 (1928), 1929, 136—137.
ORIS iN OCENA S E1 D LOV EGA ZNANSTVENEGA DELA
Ko je nastopil Seidl svojo prvo službo na meščanski šoli v Krškem, se ni lotil z vso vnemo samo poklicnega defa, marveč je izrabil tudi ves prosti čas za nadaljnji študij prirodoslovnih znanosti. Kmalu se je pojavil v javnosti s krajšimi poljudnimi članki iz tega področja, ki jih je priobčil v „Ljubljanskem listu" leta 1884. in 1885. 2e ti sestavki kažejo, da ga je v prvi vrsti zanimala meteorologija. Verjetno je, da je vnet za to stroko dal sam pobudo za ustanovitev meteorološke postaje v Krškem, kjer je potem vršil tozadevna opazovanja, dokler se ni preselil na novo službeno mesto v Gorizio. S kakšno vestnostjo in vnemo je postajo vodil, izpričujejo mimo beležk, ki jih je pošiljal centrali na Dunaj, in njegovega „Pregleda meteoroložkih opazovanj v Krškem od I. aprila 1885 do 31. julija 188611 (Peto letno poročilo mešč. šole v Krškem, 1&S6) še tri razprave, ki jih je poleg omenjenega pregleda objavil leta 1886, Tako je sestavi) na podlagi lastnih opazovanj in drugih meteoroloških podatkov članek „Črtice o podnebji v Krškem" (ibid.), ki je prva znanstvena kfimatološka študija v slovenščini, v „Ljubljanskem zvonu" je izšla obširnejša razprava „Osnovna toplina ljubljanska", najzanimivejše izsledke iz slednje }e pa v zgoščeni obliki priobčil v vodilni nemški reviji „Meteorologische Zeitsehrift".
Poglabljal se je bolj in bolj v meteorološke in klimatološke probleme in obenem širil svoje delovno območje. Že leta 1887. fe izšla v „Glasniku Hrv. naravoslov. društva" v Zagrebu njegova temeljita, z vsem znanstvenim aparatom opremljena razprava „To-plinskc razmere Zagreba in Ljubljane", ki se po zrelosti močno razlikuje od avtorjevih prvencev. V ,,Meteorologischc Zeitsehrift" je pa objavil istega leta krajšo razpravo „Temperatur-Vertheilung i m Gebiete der Karawanken", kjer je obdelal zanimivo vprašanje, kako pojema temperatura z višino.
Dve leti pozneje (1&89) je izšla v „Ljubljanskem zvonu" obširna razprava ,,0 menjavi topline v Ljubljani". Pri tem delu se mu je gradivo tako namnožilo, da je bržkone že pričel misliti na monografijo o klimi Kranjske, Vendar je objavil še prej v „Mitt. d. Musealver. f. Krain" (1890) kot nekakšen poskus obširnejšo raz-
pravo „Ucbcr das Klima des Karstes", kjer je izčrpno obdelal podnebje Tržaškega Krasa. Za strokovne kroge važne izsledke je pa priobčil v eiankn „Bemerkungen über die Karstbora" (Meteorol. Zeitschrift, 1891).
Nato je začel objavljati v domačem muzejskem glasilu svoje naj ob Širne j Še in zelo vestno sestavljeno delo „Das Klima von Krain", ki je izhajalo enajst iet (189t—1902) in je še danes temeljna knjiga za klimatološki študij našega ozemlja. V razpravi je nanizal na podlagi podatkov 40—50 letnega meteorološkega opazovanja pri nas izčrpno vse važnejše klimatološke izsledke za Kranjsko. Zal je zaradi nasprotovanja nekaterih sodobnikov moralo izosiati poglavje o zračnem (laku in vetrovih (cf. Bohinec, Plan. vestnik, 1936, Str. 89). V teh letih je priobčil ScidI razen tega še več krajših klimatološki h člankov (Meteorol. Zeitschrift, 1891, 1893, 1898, 191)!),
Polres, ki je 14. aprila 1895 močno prizadel Ljubljano, je pritegnil njegovo zanimanje v seizmološko smer V „Slovenskem Narodu" je že 23. aprila istega leta v zanimivem in poljudno pisanem članku „O naravi velikonedeljskega potresa" pojasnil prestrašenemu prebivalstvu potresne pojave in njih vzroke. Za „Ljubljanski zvon" je zasnoval nato obširnejšo in temeljilejšo razpravo, ki je izšla še istega leta pod naslovom „Potresi na Kranjskem in Primorskem",
Po ljubljanskem potresu je izbrala centralna potresna komisija na Dunaju Seidla za poročevalca za Kranjsko in Goriško. Njegove podatke o .potresnih sunkih na tem ozemlju je sprva objavlja! predsednik potresne komisije, geolog Mojsisovics, skupno z ostalimi poročili. Ko pa je začel zbirati ta poročila centralni zavod za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju, je pričel Said], kakor vsi drugi takratni poročevalci, objavljati svoje podatke samostojno. Opremljal jih je navadno z obširnimi letnimi in mesečnimi pregledi. Pri večjih avtohtonih potresih je skušal vedno najti vzročno zvezo s tektonskimi razmerami naših krajev. Taka samostojna poročila je objavil za leta 1904—1914.
Razumljivo je, da je v teh letih pisal največ o potresih. Ena njegovih najvarnejših študij iz tiste dobe je izšla v „Mitt. d. Musealver. f. Krain" (1895) z naslovom ..Beziehungen zwischen Erd-
beben und atmosphärischen Bewegungen", kjer je med prvimi trdil, da izzovejo potresne Sunke klimatski faktorji. Na tO delo se v strokovni literaturi še sedaj sklicujejo in ga primerno upoštevajo (cf. Handb. d. Geophysik, herattsgcg. v. B. Gutenberg, IV. Erdbeben. Berlin 1932, str. 1108). Od ostalih njegovih seizmoloških razprav naj omenim še „Die ErderschüUerungen Laibachs in den Jahren 1851—1886" (Sitzber. d. Akad. d. Wiss. Wien, maih. -nat. Kl., I. 107, Wien 1898), kjer je po zapiskih muzejskega kustosa Karla Dežmana podal izčrpen pregled potresov, ki jih je doživela Ljubljana pred znanim velikonočnim potresom, in jih primerno karakteriziral. Nadalje je pomembna njegova razprava „Übersicht der Laibacher Osterbebertperiode für die Zeit vom 16. April 1895 bis Ende December 1898" (Sitzber. d. Akad. d. Wiss. Wien, math. -nat. KI., I, 108, 1899), kjer je pokazal, koliko časa so se še javljali in kako so pojemali potresni sunki, ki so spadali v velikonočno rojnO dobo.
Pri. študiju potresnih pojavov je zadel Seidl tudi ob geološke probleme, ki so ga bolj in bolj zanimali. Zakaj ni bil že prej deloval tudi na tem področju, pove sam v pismu, ki mi ga je pisal 6, februarja 1940: „V mojem času na univerzi v Gradcu še ni bilo geologije! Povsem nevednega me je vpeljal v terensko geologijo Kossmat (1895). Neizmerno sem mu hvaležen za tol Prva knjiga iz geologije, ki mi je prišla v roke in jo imam še v svoji biblioteki, je bila: Sueii, Entstehung der Alpen. 1875 — prebral sem jo in odložil „klug als wie zuvor"! (1880)." V poznejšem pismu {z dne 16. julija 1940) dostavlja: „Sele po ljubljanskem potresu 1895 sem bil deležen sreče dobiti v prof. (takrat šele asistentu) Kossmatu čez vse ljubeznivega in odličnega mentorja!" Kossmatovo uvajanje v geologijo je bilo neumorno delavnemu Seidlu že kar vzpodbuda za samostojno raziskovanje terena.
Seidlovi prvi geološki članki so bili nekakšni, za širšo javnost prikrojeni, poljudni posnetki predvsem Tcllerjevih in Kossmatovih razprav. Takšen je bil na primer njegov prvi geološki Članek „Nova geološka preiskava kranjske dežele" (tzv. Muzej. dr. za K.r., 6, 1896), v katerem je pojasnil slovenski javnosti važnost geološke vede in jo seznanil s Tellerjevimi in Kossmatovjmi raziskovanji.
Po Tellerjevem geološkem zemljevidu vzhodnih Karavank in Savinjskih Alp, po Kossmaiovi geo-loški karti specialke Postojna — Ajdovščina m na podlagi tozadevnih pojasnil obeh avtorjev, kakor tudi njunih ostalih razprav o tem ozemlju, je sestavil pregledno geološko sliko pretežnega dela slovenskega ozemlja, Ob tej priložnosti je da i vodstvu ljubljanskega muzeja dober nasvet, naj si Spričo novega geološkega preiskovanja naših krajev izposluje za Svojo zbirko od državnega geološkega zavoda na Dunaju dublete kamenin in fosilov.
Da je pa že takrat kritično presojal geološke .probleme, dokazuje njegova ostra, toda upravičena zavrnitev zastarele Kramer-jeve razlage o nastanku kraške rdeče ilovice v člankih „Director KTamers Theorie der Bildungsweise der ,,terra rossa" des Karstes" (Mitt. d, Musealver. f. Krain, 1900) in „Nochmals über die Bildungsweise der .„terra rossa" des Karstes11 {ibid., 1900).
Nekaj let nato je začel preiskovali sledove ledene dobe v tolminski okolici, in tO v Času, ko še ni imel na razpolago znamenitega temeljnega Penckovega in Briicknerjevega dela o poledenit-vah Alp v diluvialni dobi. Pri raziskovanju se je magel opirali le na starejšo, v marsičem še nezanesljivo literaturo. Zanimive izsledke o tem je priobčil v „Soči11 (1906), kar je Se istega leta ponatisnil „Planinski vestnik".
Posebno so zanimale Seidla Savinjske Alpe, ki jih je bil geološko že precej podrobno obdelal Teller. Prvotno poročilo o geologiji Savinjskih Alp, ki ga je bil podal v „Novi geološki preiskavi kranjske dežele", je Seid! postopno dopolnjeval. Za turistične kroge prirejenega je objavil v „Planinskem vestniku11 {1906) pod naslovom „Zgradba in geološka zgodovina Savinskih ali Kamniških planin". Sele po tej pripravi se je lotil svojega velikega dela O tej gorski skupini, ki ga je izdal 19Û7-—1908 pri Slovenaki matici v znani zbirki „Slovenska zemlja" z naslovom „Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in tijih lice". S tem delom je zaslovel Seidl pri nas predvsem kot geo!i>g, .ki zna zamotane pojave, ki jih nudi naša zemlja, posebej pa že takrat turistom zelo priljubljene Savinjske Alpe, na mikaven način ponazarjati in zadovoljivo razbistriti,
Seidl je imel pri tem. kakor pravi v uvodu, namen seznaniti prijatelje te gorske skupine z njeno zgradbo in obenem razložili
njeno lice, tla jim bo omogočeno umeti oblike vrhov, obronkov in dolin in v njih spoznali delovanje prirodnih zakonov. Zato je podal naši javnosti v tej knjigi izčrpen uvod v geologijo sploh. Popisal je gradivo, iz katerega sestoje Savinjske Alpe, in je pri tem obdelal vsa osnovna poglavja iz petrografije. Nazorno in zanimivo je pojasnil, kako SO nastale kamenine tc gorske skupine. Podal je uvod v umevanje tektonskih pojavov, nato pa mikavno predočil zemeljsk-o zgodovino od prvih početkov do najmlajših dni in ludi primerno pojasnil nekdanje življenje, ki se nam je v okameneli obliki tu pa tam še ohranilo, Pri posameznih geoloških dobah je spretno obrazložil takratno delovanje tektonskih sil in premaknitve skladov v Savinjskih Alpah. Tako je pojasnil starost posameznih skladov in predočil, kako se je končno izoblikovalo danain je površje, Slednjič je dodal Se opis rastlinske odeje Savinjskih Alp, ki ga je posnel v glavnem po Hayeku (Abh, d. Zoo!.-bot. Ges. Wien, Jena 1907).
Tudi v opisano delo je vpletel nešteto lastnih izsledkov, ki si jih je bil nabral na licu mesta. Poljudno in mikavno pisani tekst je opremil s številnimi slikami, načrti in profili, ki jim je dodal še večbarven geološki zemljevid. Ta zemljevid je, kakor sam pravi, v glavnem kopija Tellerjeve geološke karte Železna kapla—-Kokra (l : 75.000), vendar je vnesel vanj tudi on nekaj sprememb. Tako je označil povsem pravilno šenturške skrilavce in peščenjake ter sorodne usedline /a wengenske sklade, Miocenski konglomerat, ki ga kaže Tellerjeva karta na ozemlju med Rupovščico in Savo, je na svoji karti upravičeno priStel k diluviju. Hvalevredno je, da je vnesel v zemljevid kar največ sledov ledene dobe, ki jih je bil ugotovil Lueerna. Bolje pa bi bil storil, če bi prevzel sericitne skrilavce in gnajsc Kranjske rebri, ki jih je imel Teller prvotno res za arhajske, a jih pozneje na svoji karti ni označil kot take, namesto da jih je zarisal kot silurske, kar ni utemeljeno.
Scidlova bistvena zasluga je, da je za ta zemljevid sam raziskal geološko zgradbo ozemlja, ki sega na sosednje specialke Ljubljana, Celje Kadeče in Radovljica. Za te predele takrat še ni bilo na uporabo novejših geoloških kart.
Njegov geološki zemljevid je lepo in pregledno izdelan, tako da je gorska skupina bralcu pred očmi kot zaključena enota. Čudno je pa vsekakor, da je sicer tako vestni in natančni Seidl prezrl V svojem zemljevidu nekatere napake in pomanjkljivosti. Tako je na primer ob zgornjem teku Tržiške Bistrice namesto perma napačno zaznamenovana triada, V dolinskem predelu pri Sv. Katarini na severni strani Križke gore in Storžiča je izpuščen werfen in zarisan namesto 'njega perm. Na južnem pobočju Križke gore in Storžiča ni vrisan pas šenturških skrilavcev oziroma wengenskih skladov. Na severozahodni strani Matkovega kota je precejšen kompleks werfena izpustil oziroma ga zaznamoval kot srednjo triado (školjkoviti apnenec). Tudi na juïnî strani Savinjskih Alp je prezrl werfen na več mestih (v dolini Kamniške Bistrice v sredi k eratof irskega kompleksa in južno od Krvavca), Jugovzhodno od Igle bi moral školjkoviti apnenec segati Še na desni breg Savinje.
Pa tudi stratigrafska označba tistih predelov, ik: jih je Seidl sam raziskal, se ponekod razlikuje od stratii.grafske označbe na novejših geoloških specialkah. Pri Motni k u nastopa na primer poleg mioCena dejansko še široka proga oiigocena. Nadalje je severozahodno odtod iz/puščen precejšen kompleks perma. Se severneje pa bi bil moral vrisali Seidl namesto wengenskih skladov rabeljske, ki se javljajo izpod dachsteinskega apnenca Meninc tudi še na nekaterih drugih mestih, Pasova andezitnih grohov, ki Icï-ita na obeh straneh Tržiške Bistrice ob južnem vznožju Dobrče in Kriike gore, je prištel k oligocenu namesto k miocenu. Predel med Pa-lovičami, Zgošami in Begunjami pa bi bil moral zarisati v karto kot oligocen namesto kot miocen. Velik kompleks med Dupljami in Goričaimi je oznamenovan z olivnozeleno barvo in majhnimi krogi. Ker v legendi te signature ni, je verjetno, da gre tu za popravek med tiskom. Za), da Seidl nikjer ne pove, ali ima tukaj v mislih diluvij ali miocen. Nekako južno polovico tega kompleksa bi moral zaznamovati kot diluvij, severno polovico pa kot miocen. Nadaljnjih, manj važnih neskladnosti in pomanjkljivosti na tem mestu ne navajam.
Ko so našli v glini viške terase pri Ljubljani čeljust široko-čelncga losa, se je Seidl spričo važnosti zanimive najdbe lotil no-
vega dela, da pojasni pomen odkritja in poda hkratu geološko zgodovino Barja. Napisal je razpravo „Slrokočelni los (Alccs lati-fronsj v starejši diluvijalni naplavini Ljubljanskega barja" (Carniola, N. v., 3, 1912), v kateri je razglabljal o geoloških razmerah na Ljubljanskem polju oziroma v Ljubljanski kotlini, jih primerjal z geoloSkimi razmerami na Barju in poudaril velike razlike med obema predeloma. Svojim izvajanjem je vzel za lemelj Briiekner-jevo Časovno razčlenitev ledenodobnih sedimentov na Gorenjskem in je prišel tako do zaključka, da je viška glina iz tretje glacialne dobe. Starosti gline s tem sicer ni pogodil — spada namreč v prvo interglacialno dobo, ako ni Se starejša — vendar to ni bila njegova krivda, saj takrat Se niso bile znane globlje plasti viške terase ter bližnje okolice, pa tudi ne Ampfererjevi rezultati, s katerimi je bila šele pravilno določena starost ledenodobnih sedimentov v zgornjem savskem porečju. Zato seveda tudi ostali zaključki v tem delu po večini ne ustrezajo dejanskemu stanju.
Na izletih, ki jih je delal iz Gorice v bližnjo in daljno okolico, je bistro opazoval, kar so bili ugotovili geologi, predvsem Kossmat in Stache. Marsikaj je tudi sam zasledil in dognal in tako izpopolnjeval gradivo za oris geološke preteklosti te pokrajine. Z zbranim materialom je seznanil javnost na predavanju, ki ga je imel leta 1912, v „Narodni prosveti" v Gorici. Isto snov je objavil leto pozneje v drobni knjižici z naslovom „Geološki izprehodi po Goriškem". V njej je prav poljudno opisal vse geološke dobe, ki se s svojimi usedlinami in kameninami uveljavljajo na Goriškem. Da je popeljal bralca od laglje do čedalje teže umljivc snovi, je pričel 7, opisovanjem najmlajše dobe. Navedel je vse važnejše goriške kraje ali predele, kjer so razgaljeni istodobni sedimenti. Hktatu je opozoril bralca tudi na morfološke značilnosti in pokazal pri tem prav spretno na odvisnost le-teh od geološke zgradbe. Mimogrede je razložil tektonske pojave, pojasnil, kako nastaja podtalna voda. obrazložil, kako je nastalo ležišče živega srebra pri Idriji in Se mnogo drugega. Na ta način je opisal skoraj vso Goriško in prišel tu pa lam tudi na področje sosednje Kranjske. Morda je zaradi poljudnega značaja knjižice obdelal mlajie dobe obširneje, starejše pa prav na kratko; vendar je prav zato povprečnemu bralcu drugi
del opisa leže Ltmljiv in ga nehote zavede v zmoto glede pomembnosti mlajših sedimentov nasproti starejšim. Po naslovu sodeč, ki pa ne ustreza vsebini, je knjižico namenil za nekakšen geološki kažipot pri izletih po Goriškem. Zanimivemu opisu je dodal številne .profile in slike, med katerimi je večina originalnih.
Ko se je preselil Seidl po izbruhu prve svetovne vojne v Novo mesto, kjer je začel uživati zasluženi .pokoj, je obrnil svojo pozornost takoj novi okolici. Najdba fosilnih školjk in polžev v glini pri Prečni mu je dala povod za novo študijo (Der diluviale See von Prečna bei Novo mesto. A. Entwurf der geologischen Geschichte des Tales der Krka [Gurk] und des Beckens von Prečna. Carniola, N. v., 9, 1919). Okamenine jc poslal v določitev kustosu graškega muzeja dr. Teppnerju, sam je pa medtem podrobno preiskal okolico zanimivega najdišča. Tako je popolnoma pravilno ugotovil, da je nastalo v diluvialni dobi pri Prečni zaradi zajezitve jezero, v katerem je bila odložena omenjena glina. V zvezi s tem je skušal pojasniti nastanek vse krške doline. Deloma s pomočjo starejše literature, deloma na podlagi lastnih ugotovitev je prišel do sklepa, da je zgornji del Krke, to je od izvira do Soieske, vezan na dinarsko prelomno črto, ob kateri se je planota z Rogom dvignila više od onstran preloma ležeče ajdovske planote. Dognal je, da teče Krka od Soieske navzdol po nižinskem ozemlju, ki je v dviganju zastalo in je po vmesni do 304 m visoki skalnati pregradi razdeljeno v dva dela, v Krško polje in prečensko kotlino. Opazil je, da je savski vTŠaj, s katerim je prekrita ravnina Krškega polja, potisnil Krko tik ob Gorjance. Dognal je, da je segalo prečensko diluvialno jezero do višine 205 m. V mlajši dobi je segalo to jezero le do višine 185 m. Končno je ugotovil še prelomno črto na južni strani ajdovske planote in s tem vsaj delno pojasnil tektonski nastanek prečenske kotline.
Zanimivo je, da Seidl Krškega polja tedaj Še ni imel za pravo udorino, marveč le za grudo, ki je v dviganju zastala. Sele pozneje, ko je preučeval s Heritschem tektoniko Krškega polja, je prišel do pravilnega zaključka. Ta razprava sicer ni pisana v tako poljudni obliki kot njegovi ostali geološki članki in knjige, vendar je tudi tu podajanje lahko umljivo in zanimivo.
Močan potres, ki je leta i9I7. prizadejal mnogo škode Brežicam, je poživil Seidlovo zanimanje za Krško polje in severni del Gorjancev. Prav takrat je Štajerska deželna vlada naročila pro fosorju graške tehnike Tornquistu, da geološko preuči potresno ozemlje in s tem v zvezi pojasni potresne pojave- Lc-la je povabil poleg Heritscha, profesorja graške univerze, tudi Seidla, kot takratnega potresnega poročevalca za Kranjsko, k sodelovanju, čemur se je slednji prav rad odzval. Skupaj s Heritschem je obhodil v juliju in avgustu 1917 vse Krško polje in obrobno hribovje. Napravila sta nato prvo, sodobnim zahtevam ustrezajočo, geološko karto severnega dela Gorjancev v merilu 1 : 75.000. Izšla je kol priloga razprave „Das Erdbeben von Rann an der Save vom 29, Jänner 1917. II. Die Tektonik der Bucht von Landstrati und ihre Beziehungen zu den Erderschütterungen14 (Mitt. d, Erdb.-Kommiss. d. Akad. d. WLss. Wien, N. F., 55, 1919). V tem delu sta podala nešteto podrobnih geoloških profilov, deloma v skicah, deloma v besedilu, ki nudijo še mnogo neizrabljenega gradiva za geološko zgodovino omenjene pokrajine. Sama pa sla iz njih ustvarila že dovolj jasno in povoljno sliko o geološki zgradbi Krškega polja in njegovega obrobja, predvsem severnega dela Gorjancev. Seveda sta izčrpno obdelala tudi potresne pojave in jih prav spretno spravila v zvezo s tektoniko opisanega ozemlja. Zal, da iz teksta samega ni razvidno, koliko je prispeval eden in koliko drugi. Nedvomno je Seidlov delež precejšen, posebno, ker je sam že .prej raziskal nekatere predele v obližju.
Seidl sam pa je napisal takrat tudi širšim krogom umljivo seizmološko razpravo v „Carnioli" (9, 1919) z naslovom „Zemeljski potres pri Brežicah in Krški vasi dne 29. januarja 1917". V njej je na podlagi številnih poročil in pa podatkov zagrebškega potresnega observatorija dognal, da je prvemu glavnemu potresu, ki je bil po jakostt Vili. stopnje in mu je bilo privršno središče nekje med Brežicami in Krško vasjo, sledilo na Kranjskem do konca leta 1917. 243 dodatnih potresov. Ugotovil je, da so se ti potresi vrstili tako, da je slednji pospeševal zoritev in izprožitev naslednjega. Vsi potresi, glavni in dodatni, so bili tektonskega značaja.
Železniška nesreča, ki se je zgodila nekaj dni pred brežiškim potresom, je Seidla napotila, da je ob ,prvj priložnosti obiskal kraj nesreče in preučil naravni dogodek, ki jo je bil zakrivil. Podrobno jc razložil geološke razmere tamkajšnje okolice in zadovoljivo pojasnil nastajanje meliŠČa ter vzroke, ki so plaz sprožili, da se je vsul po hudournikovi strugi na progo med Zagorjem in Trbovljami. Obenem je dal upoštevanja vredne nasvete, kako preprečiti nadaljnje nesreče na tem in podobnih mestih železniške proge.
Poznejša leta je usmeril Seidl svojo pozornost Beli Krajini. Nastala mu je razprava „Zemeljski potresi pri Črnomlju v zvezi z geološko zgodovino krajine" (Glasnik Hrv. prirodoslov. dr., 37— 38, 1925/26), v kateri je obdelal vse potrese novejše dobe, ki so se javljali v okolici Črnomlja in izločil iz skupnega Števila avtohtone potresne pojave oziroma sunke. Pri tem je dognal, da obstaja dvoje potresnih središč, katerih eno je pri Črnomlju, drugo pa ob Kolpi pri Adleši-čih. Da je dobil zvezo med geološkim razvojem Bele krajine in tamkajšnjimi potresi, jc izčrpno opisal geološko zgradbo, in to predvsem tamkajšnje tektonske razmere. Pri tem se je dotaknil tudi vprašanja glede nastanka črnomaljskega premoga, ki ga je s pomočjo morfogeneze stavil v miocen. Njegov postopek v tem primeru ni bil pravilen, kakor je pozneje pokazala fosilna favna, ki so jo našli v premogovnem ležišču. Prav tako se mu ni posrečilo dokazati trditve, da je v spodnjem pliocenu preplavilo Belo krajino panonsko morje in da je rdeča ilovica sediment tega morja. Močvirno jezero v črnomaljski kotlini, kjer je v spodnjem pliocenu naslajal premog, najbolje dokazuje, da ne more biti govora o istodobni transgresiji panonskega morja. Rdeča ilovica, ki diskor-dantno prekriva premogišče, pa je seveda temu primerno mnogo mlajša, Velik del razprave zavzema opis morfološkega razvoja gorovja in gričevja ob Kolpi.
Seidlu se je posrečilo najti zvezo med potresi in geološko zgradbo in je njegova razprava v polni meri dosegla svoj cilj. Poudarim naj še, da je to prva slovenska morfološka razprava {v svoji knjigi „Kamniške ali Savinjske Alpe" pojasnjuje samo odvisnost današnjega reliefa od geološke Zgradbe) in prvi izčrpni in sodobnim zahtevam ustrezajoči geološki opis Bele krajine.
Leta 1926. se je z veliko vnemo odzval vabila geološko-paleon-tološkega instituta na ljubljanski univerzi za sodelovanje pri geološkem kartiranju Dolenjske in je nekaj let uspešno raziskoval geoloSko zgradbo novomeške okolice (cf. Salopek, Geološko pro-utavanje i kartiranje u Sloveniji god. 1926. Geogr. vestnik, 2, 1927, str. 154, 155.).
Obširni monografiji Kossmata (Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion, 1913) in Winklerja (Ober den Bau der bstlichen Siidalpen, 1923), v katerih so Julijske Alpe posebno podrobno obdelane, sta vzpodbudili Scidla, da napiše tudi za Julijske Alpe ali vsaj za Triglavsko pogorje nekaj podobnega, kakor svojčas za Savinjske Alpe. Prva svetovna vojna in spremenjene državne meje so mu to namero preprečile, Kljub temu je hotel obogatiti slovensko znanstveno literaturo z obravnavo vsaj enega problema iz Triglavskega pogorja. Izbral .si je najzanimivejšega in je leta 1929. napisal razpravo o zlatenski plošči (Zlatenska ploča v Osrednjih Julijskih Alpah. Glasnik Muzej. dr. za Slov,, B, 10, 1929}.
Da bi ¡postala sama po sebi težka snov umljiva tudi Širšim krogam, je v uvodu opisal na kratko glavne tektonske pojave, jih pojasnil z originalnimi risbami in podal nato geološki oris skoraj vsega Triglavskega pogorja. Podrobno je opisal ploščo in po svoje razložil njen nastanek. Razpravo je opremil s številnimi profili, geološko in tektonsko karto ter pTav posrečeno fotografsko sliko, ki na svojevrsten in plastičen način ponazarja nariv Vernarja na Triglavov masiv. Kljub vsemu temu je ta Študija povprečnemu bralcu težko razumljiva,
Seidlova domneva o nastanku zlatenske plošče se bistveno razlikuje od Kossmatove in Winklerjeve.
Glede vprašanja, alt leži plošča res v vsem obsegu na tuji podlagi ali ne, se je Seidl pridružil Winklerju, ki je bil v nasprotju s K.ossmatom prepričan, da leži plošča v vsem obsegu na tuji podlagi. Winklerjcvo narivno črto na obrobju plošče je Seidl dopolnil Se z nekaterimi važnejšimi profili, ki jih jc bil sam opazil. S tem, da je dognal, da leži med Blatom in Krstenico .pod wettersteinskim apnencem dachsteiniki, pod tem pa wengenskt apnenec, je dokazal
nariv še 5 km od zahodnega roba zlatenske plošče, .kar naj bi izpričevalo, da leži plošča na popolnoma tuji podlagi.
Kar zadeva nastane-k zlatenske plošče, ki je bila po njegovem ■mnenju že v začetku na istem mestu kot danes, je Seidl sodil, da je tektonski pritisk od jugozahoda zrinil in pri tem naluskal njeno prvotno paleozojsko podlago. Pri tem se je plošča sama ločila od te podlage, nakar je bila zaradi pritiska zrinjena pod ploščo njena sedanja paleozojsko-triadna-jurska podlaga. Zlatenska plošča torej ni od severovzhoda narinjena na tujo podlago, kakor si je zamislil Winkler, marveč ji je tuja podlaga podrinjena od jugozahoda
S to drzno zamislijo je zapustil Seidl trdna realna tla, na katerih se je pri svojem znanstvenem delu vedno gibal, in se približal krogu tistih tektonikov, ki skušajo pogosto bolj s fantastičnimi kot z utemeljenimi domnevami rešiti najtežje geološke probleme.
Največja težava je v tem, da ni mogoče najti pravega Lzvorišča podlage, ki je podrinjena pod zlatensko ploščo. Prav taJto ni jasno, kako naj bi se bil vršil podriv proti severovzhodu, ali nad trentsko ploščo ali pod njo. Tektonske razmere na obodu zlatenske plošče kažejo le na prvo možnost. Toda v tem primeru bi imeli opraviti Z narivom in podrivom. Pomikanje podlage nad trentsko ploščo ne bi namreč po(me>niIo drugega kakor narivanje, nadaljnje pomikanje podlage pod zlatensko ploščo pa podrivanje. Narivanje preko Krna in Bogatina proti zlatenski plošči je pa nemogoče že iz razloga, ker imamo v jugozahodnem delu Julijskih Alp in v njihovem prednožju vsepovsod znake, ki dokazujejo, da so se vršili tu na-rivi samo v nasprotni smeri. Spričo tega je izgubila Seidlova domneva vso veljavo.
Obstajajo pa seveda še drugi tehtni razlogi, ki ¡ne govore samo proti Seidlovi, marveč tudi proti Winkierjevi domnevi. Predvsem manjka v sredi zlatenskc plošče tektonsko okno, kjer bi bila vidna ali popolnoma tuja podlaga ali pa mlajši skladi, ki bi ležali pod starejšimi zlatenske plošče, Zgoraj omenjeno mesto med Blatom in Krstenico, ki 'leži 5 km od zahodnega roba zlatenske plošče in ki ga je navedel Seidl kot tako okno, nikakor ni v pravi sredini plošče, ampak je le približno 3 km oddaljeno od njenega južnega
raba, kar je v primeri s celotno domnevano dolžino plošče (25 km) premalo. Nahajališče werfenskih skladov pri Fernikih, ki po Seidlu naznanja nariv Se sredi plošče, nima spričo Winklerjevega mnenja, da poteka tu že narivni rob plošče, prave veljave.
Domnevi nasprotuje nadalje dejstvo, da se je pri tako silnem pritisku, ki naj bi ga bila izvajala zlatenska plošča na podlago ob njenem podrivanju, bohinjska jurska sinklinala tako dobro ohranila, in to kljub malo odpornim lenkopfoščaslim in skrilavim laporjem, ki so v jedru sinklinale, medtem ko so bili odporni dachsteinski apnenci Kanjavca in enaki skladi Triglava pri podrivanju intenzivneje zgrbljeni. Seidl sicer omenja, da so kraki jurskih sinklinal še posebej nagubani na valovite gubice. Te pa so tako neznatne, da jih Härtel niti ni zarisal v svoje profile. Še bolj čudno je pa, da so se vse tri jurske sinklinale med Ruševim vrhom in Babno goro ohranile tako, kot da niso doživele nobenega hujšega pritiska, Vse kaže torej na to, da imamo v Bohinju (vzhodno od Studorja) le enostavno prevržene sinklinale, kakor si jih je bil predstavljal Kossmat.
Kossmatova zamisel glede nastanka zlatenske plošče je torej — s primernimi popravki seveda — Še najverjetnejša. V zadnjem času je svoje naziranje glede tega vprašanja spremenil tudi Seidl, kar je razvidno iz pisma, ;ki mi ga je poslal 6. februarja 1940, kjer pravi: „V problemu „Zlatenske ploče" sem se morebiti prenaglil. Čakal sem sicer do I. 1927., pa ker ni bilo zavrnitve Winklerjevega umevanja niti po Kossmatu! več let, sem se vdal misli, da ima Winkler prav. Podoba je, da vendarle KossmatOvo umevanje velja brez ugovora! In da je nariv samo na severnem robu (kakor kaže moja fotografija pri Vernarju) pa ne okoli in okoli dozdevne Zlatenske plošče." Njegovo pismeno sporočilo dokazuje, da je Seidl še dolgo let po izidu študije razglabljal o nastanku zlatenske plošče in je, takoj ko je uvidel svojo zmoto, to tudi priznal.
Vendar je Seidl tudi s tem svojim delom, ki vsebuje številne nove izsledke, v nemali meri izpopolnil sliko, ki sta nam jo podala o istem predmetu Kossmat in Winkler.
Seidlovo zadnje delo je zopet meteorološkega oziroma klima-LoloŠkega značaja. V Geograf, vestniku (6, 1932; 1Ü, 1934; 11, 1935)
je priobiil daljšo razpravo „Dinarskogorski fen*'. Tega so meteorologi -na tem ozemlju sicer ie slutili, vendar še ni bil podrobno opisan in podprt z opazovanji. Za to delo se je Seidl pripravljal dolgo vrsto let in ga je moral zaradi bolehnosti večkrat za daljšo dobo prekinili. Kako vztrajen in neumoren je bil tudi v svojih zadnjih letih, najlepše dokazuje primer iz časa njegovega zdravljenja v ljubljanski bolnišnici. Tja mu je namreč tukajšnji zavod za meteorologijo na njegovo željo poslal meteorološke zapiske in knjige, da je še na bolniški postelji izpisoval za svojo Študijo potrebne podatke.
Izčrpno in vestno je ■«pisal vse pojave fčna na ozemlju, ki se razteza od Vzhodnih centralnih Alp čez Celovec, Ljubljano in Zagreb do Sarajeva. Dognal je, da predstavlja dinarski predel nekakšno klimatsko mejo med Panonskim nižavjem in Jadranskim morjem, čez katero se pretakajo izenačevalni tokovi. Ti se menjajo v rednih presledkih, pozimi ob jugozahodnem pobočju Dinarskega gorovja navzdol pretežno kot burja, poleti od hladnejšega Jadrana v vroče zaledje pogosto kot ft*n, ki se pojavlja samo v prvih štirih stopnjah Beaufortove skale in torej ne doseže take jakosti kot drugod. Ugotovil je, da v južnejših predelih vpliva Egejsko morje že tako blažilno na toplotne razlike, da tu ne prideta več do izraza fen in burja, V neštetih tabelah, ki so zahtevale mnogo napornega dela, prinaša Seidl najrazličnejše podatke o fenu.
Razen tega je imel, kakor mi je sam pravil, že dolgo časa v rokopisu pripravljeno učno knjigo za geologijo za srednje šole, ki je zaradi takrat veljavnega učnega načrta ni mogel izdati. V rokopisu mu je ostala tudi mineralogija za srednje šole. Pripravljal je nadalje geološko študijo „O terciarju v dolini novomeške Krke", kot nekako dopolnilo razprave o Črnomlju, a je zaradi na-stopivše oslabelosti ni dovršil. Prav tako je žal ostal nedodelan pregled geoloških razmer okolice Novega mesta, ki se ga je bil lotil kot 84 letnik, da ga priobči v Razpravah matematično- pri-rodoslovnega razreda tukajšnje Akademije znanosti in umetnosti.
Znanih mi je nekaj primerov, ko je bil tudi Seidl naprošen od raznih podjetij za strokovno mnenje. Kje Vi C je sodeloval in koliko je napravil na tem področju, bo darnes težko ugotoviti.
Kako zeJo se je na geoloških ekskurzijah zanimal tudi za floro, dokazuje že omenjeni dodatek njegovi knjigi o Savinjskih Alpah. Tega je pozneje izpopolnil in razširil Še na Julijske Alpe, Karavanke in Pohorje in ga pod naslovom ..Rastlinstvo naših Alp11 priobčil v poljudni obliki v „Slovanu" (1916). Dve leti pozneje (191 S) je izdal ta spis, ki mu je dodal imenik vseh omenjenih rastlin, v obliki knjige. Za drugo izdajo, ki jo je skrbno pripravil in opremil tudi s slikami, pa žal ni mogel dobiti založnika (cf. Bohince, Plan. vestnik, 1936, str. 90). Pozneje je poročal v krajših člankih o panonski detelji in tisi na Gorjancih (Glasnik Muzej, dr. za Slov., B, 1, 1919—1920, 2, 1921—1923).
Poleg tega je posegal Seidl tudi še v področje filozofije ter pisal članke izrazilo propagandnega značaja.
Da je Seidl pazljivo zasledoval in prebiral strokovno litera-raturo. predvsem meteorološko in geološko, dokazujejo nešteti referati, ki jih je priobčil v različnih revijah. Vsi so vestno sestavljeni, v vseh je najti izčrpno podano vsebino ocenjenega dela. Za domače avtorje je bil večinoma strog, toda objektiven ocenjevalec, pri tujih pa ga je preveliko spoštovanje večkrat oviralo, da bi izrekel kritično besedo. Mnogi referati so tako obširni in vsebujejo toliko njegovih pripomb in izsledkov, da bi jih lahko šteli med njegove razprave.
Ves ta pregled nam pokaže, da je bil Seidl izredno marljiv in vztrajen znanstveni delavec. Predvsem je bil meteorolog in kli-inaiolog. Na tem pOpriŠČu se je pričel uveljavljati najprej. Njegove meteorološke razprave so, razen prvih dveh, pisane le za strokovne kroge. Zato ni čudno, da jih je takrat objavljal pretežno v nemščini, mnogo od teh v reviji „Meteorologische Zeitschnft". Tudi njegovo zadnje delo je s tega področja, na katerem si je pridobil za znanost največ zaslug. Pri tej priliki je treba Še omeniti, da je bil od 1. aprila ISS5 do 31. decembra 1939 skoraj nepretrgoma (z malimi presledki v počitnicah, ko je delal geološke ekskurzije) nad vso vesten in natančen meteorološki opazovalec.

Vsa ta leta je trikrat na dan (-ob 7. uri, 13. uri in 21. uri) zapisoval podatke za temperaturo, oblačnost in. mnogo let tudi za barome-tersko stanje.
V naši javnosti pa je postal znan šele tedaj, ko je pričel objavljati poljudne članke iz seizmologije in geologije. Večino geoloških razprav je objavil v slovenščini. Pisane so bile sicer ponajveč za čim Širši krog bralcev, a je tudi v njih mnogo prispeval za geološko vedo. Vse se odlikujejo po lepem jezik ti in živahnem ter mikavnem pripovedovanju. Z dobrim čutom za jezik je ust varil v Svojih delih mnogo novih posrečenih slovenskih izrazov za geologijo in morfologijo, ki so danes po večini udomačeni tako v šolskih knjigah kot v znanstveni literaturi. Njegovo največje in najzanimivejše geološko delo „Kamniške ali Savinjske Alpe" mu je prineslo največji sloves, ki ga je v polni meri zaslužil.
Prof. Ivan Rakovec.
v
GLAVNE SKUPŠČINE SEJE PREDSEDNIŠTVA NADZORNI ODBOR SEJE RAZREDOV
GLAVNA SKUPŠČINA 12. novembra 1938.
Predseduje najstarejši član ALES UŠENlCNIK.
Prisotni: DOLENC, F1N2GAR, JAKOPIČ, JAMA. KOS, KREK, KU5EJ, NAHT1GAL, PITAMIC, POLEC, RAMOVŠ, ZUPANČIČ, — Opravičeno odsotni; HAD2I, PLEČNIK, PLE-MELJ, ZUPANČIČ,
Dnevni red predpisuje izvolitev treh kandidatov za predsedniško mesto Akademije v smislu člena 21., odst. 3. Uredbe o Akademiji. Volile v se vrši s tajnim glasovanjem po listkih; kandidati se volijo po vrstnem redu primo, secundo in tertio loco; odklonitev kandidature je dovoljena. Šesta volitev je postavila KREKA in NAHTIGALA na pritno in secundo aequo loco in pri sledeči ožji volitvi tretjega kandidata je bil izbran RAMOVŠ.
Vdanostne in pozdravne brzojavke pošlje Glavna skupščina na vse v poštev prihajajoče oblasti.
Sklene se, da začasno v-odiEa posle Akademije USENIČN1K kot starostni predsednik in KOS kot začasni tajnik.
GLAVNA SKUPSČINA 28. januarja 1939.
Predsednik: NAHTIGAL.
Prisotni: DOLENC, FINZGAK, JAKOPIČ, JAMA, KOS, KREK, KUŠEJ, PITAM1C, POLEC, RAMOVŠ, USENIČNIK. ZUPANČIČ, 2UPANČ1C, Ostali opravičeno odsotni.
Predsednik NAHTIGAL sporoči, da je bil s kr. ukazom z dne 4, januarja imenovan za dobo treh let za predsednika Akadc-mije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Upa, da mu bodo na leni častnem maslu koristile skuSnje iz sedemnajstletnega vodstva Znanstvenega društva, predhodnika in pripravljavca Akademije. Današnja skupščina bodi posvečena konstituiranju ter iniciativnim in informativnim razgovorom. Zahvali se vsem, ki so kakor koli prispevali k prizadevanju, da se je uresničilo dolgoletno narodno stremljenje po izgraditvi popolne narodno-kuliurne organizacije in formacije. Od Akademije pričakuje zdaj narod sadove truda in dela, s ka-
terim bo dostojno zastopan v krogu drugih, večjih in bogatejših kullurnih narodov.
Za generalnega tajnika je izvoljen RAMOVŠ, ki se pa zahvali za zaupnico in predlaga KREKA, ki je nato soglasno izvoljen.
V	odmoru se konstituirajo razredi, ki se potem predstavijo z razrednimi načelniki: RAMOVŠ za filozofsko-filološko-historični razred; DOLENC za pravni razred; HADZl za malematično-pri-rodoslovni razred; FINZGAR za umetniški razred.
V	nadzorni odbor so izvoljeni: KOS, PITAM1C in POLEC.
Posebna komisija iz članov DOLENC, KREK, RAMOVŠ se
poveri z izdelavo definitivnega načrta Poslovnika.
Sklene se notifikacija Akademije pri domačih in inozemskih akademijah.
V	smislu čl. 26. društvenih pravil se sklene razid „Društva Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani".
GLAVNA SKUPŠČINA 6. marca 1939.
Predsednik; NAHTIGAE.
Prisotni: DOLENC, FINZGAR, HADZl, JAKOPIČ, JAMA, KOS, KUSEJ, PITAMIC, POLEC, USENlCNIK, ZUPANČIČ.
Drugi opravičeno odsotni.
Po generalni debati, ki je opozorila na izdelavo podrobnejših določb o delovanju in poslovanju razredov, o skupnih sejah več razredov, o posebnih odsekih in komisijah ter o sodelovanju nečlanov, dalje po špecialni debati, ki je izpremenila marsikako formulacijo in izraz predloženega načrta Poslovnika ter dodala nekaj novih odstavkov v smislu opozoril generalne debate, je bil predloženi načrt Poslovnika s sklenjenimi spremembami in dopolnitvami v celoti odobren.
GLAVNA SKUPŠČINA 12. julija 1939.
Predseduje: KREK (namesto obolelega predsednika).
Prisotni: DOLENC, FINZGAR. HADZl, JAKOPfC, KUŠEJ,
POLEC, RAMOVŠ, UŠENlCNlK, ZUPANClC. Ostali opravičeno odsotni.
Glavna skupščina sprejme na znanje poročilo O delovanju predsedništva, o denarnem prometu, o darilih in o udeležbi Akademije pri slavnostnih prilikah. Soglasno se odobrita poročilo in predlog književnega programa za tekoče leto. Določi se, da ima nredsedniitvo posebej v evidenci nadaljevanje Slovenske bibliografije; njeno Sestavo naj akademija poveri prof. J, SLEB1N-GERJU. Besedilo poslovnika se po utemeljitvi generalnega tajnika in po daljšem razpravljanju izpremeni, in sicer: 1) v § 22. se besede ,,in štirinajst dni" nadomeste z besedami ,,in vsaj pet dni'; 2) v § 21,, odst. 4 in 5 in v § 22. se izraz „obračun" nadomesti z izrazom „sklepni račun"; 3) zadnji stavek § 22. se črta.
GLAVNA SKUPSCINA 12. julija 1939.
Predseduje: KREK (namesto obolelega predsednika).
Prisotni: DOLENC, F1N2GAK, HADZl, JAKOPIČ, K.OS, KUSEI, POLEC, RAMOVŠ, UŠENlCNlK, ZUPANClC. Ostali opravičeno odsotni.
Dnev.ni red obsega: l) obračun zi poslovno dobo do konca proračunskega leta 1938-9; 2) poročilo nadzornega odbora; 3) proračun za proračunsko leto 1940—41.
Glavni sekretar reasimira glavne podatke obračuna, ki je bil rednim članom na vpogled in pojasni nekatere točke, glede katerih zahteva ta ali oni član informacijo. V imenu nadzornega odbora prečita POLEC poročilo z dne 1. julija 1939, vi. št. 108—39 in predlaga, da se poslovanje predsedništva odobri in izreče glavnemu sekretarju za njegovo vestno poslovanje zahvala; predlog je soglasno sprejel. Proračunski predlog za ministrstvo prosvete predvideva: a) osebne izdatke V znesku 96,000.— Din; b) Stvarne izdaike (tisk, knjižnica, uprava, pisarna, najemnina) v znesku 546.000.— Din in c) izredne izdatke (nabava in dopolnitev opreme; udeležba pri mednarodnih znanstvenih kongresih) v znesku 130,000,— Din; vsega skupaj Din 772.000.—, Po podrobni razpravi, danih pojasnilih in odobrenem ekspozeju se proračunski predlog soglasno sprejme,
GLAVNA SKUPŠČINA 16. maja 1940.
Predsednik; NAHTICAL.
Prisotni: DOLENC, FIN2GAR, HAD?.I, JAKOPIČ, KOS, KREK, KUSEJ, PITAMIC, POLEC, UŠENlCNIK, ZUPANČIČ. Ostali opravičeno odsotni.
Obračun o porabi državnega kredita in sklepni račun o imovini Akademije za dobo od I. aprila 1939 do 31. marca 1940, članom na vpogled od S. maja dalje, je nadzorni odbor pregledal, izvršil dalje revizijo imovine, knjigovodstva in računovodstva in predlaga, da se vse poslovanje, obračun in sklepni račun odobre. Predlog je soglasno sprejet.
Po nekaterih izpremembah se sprejme načrt predloženega Pravilnika za tiskanje akademijskih publikacij.
Volitve novih rednih in dopisnih članov se izvrSe ločeno po razredih in po tem, ali gre za redne al j dopisne člane; O dopisnih Članih v posameznih razredih se glasuje kumulativno z eno glasovnico, Razredni načelniki poročajo izčrpno o življenju in delu predlaganih kandidatov, Izvoljeni so sledeči novi Tedni člani: dr. FRANCE ŠTELE, univ. profesor v Ljubljani v filozofsko-filo-loško-historičnem razredu; dr. MILAN SKEftLJ, univ. profesor v Ljubljani v pravnem razredu; dr. MAKS SAMEC, univ. profesor v Ljubljani in dr. MILAN VIDMAR, univ. profesor v Ljubljani v matematično-prirodoslovnern razredu; ANTON LAJOV1C, komponist, sodnik kasacijskega sodišča v Ljubljani v umetniškem razredu.
Za dopisne člane so izvoljeni v filozofsko-filoloskohistoričnem razredu: dr. ANTON BREZNIK, gimnazijski ravnatelj v S t. Vidu nad Ljubljano; dr. IVAN GRAFENAUER, gimnazijski profesor v pok. v Ljubljani: dr. LJUDMIL HAUPTMANN, univ. profesor v Zagrebu; dr. FRAN KSAV. LUKMAN, univ. profesor v Ljubljani; dr. ANTON MELIK, univ. .profesor v Ljubljani; dr. MATIJA MURKO. univ. profesor v pok. v Pragi, dr. FRANC VEBER, univ. profesor v Ljubljani; v matematično-prirodoslovnern razredu:
ALFONZ PAULINj direktor botaničnega vrta v pok, v Ljubljani; FERDINAND SEIDL, gimnazijski profesor v pok. v Novem mestu in dr. IVAN RFGEN, gimnazijski profesor v pok. na Dunaju.
GLAVNA SKUPŠČINA 6. julija 1940.
Predsednik; NAHTIGAL.
Prisotni; DOLENC, FIN2GAR, HADZl, KOS, KREK, KU-
Sej, lajovic, pitamic, poleg, samec, štele, skerlj,
USENICNIK, VIDMAR, ZUPANČIČ, ZUPANClC.
Predsednik sporoča, da ima ta glavna skupščina zaradi časovnih neprilik značaj javnega slovesnega zborovanja, na katerem je treba podati pregled razvoja in dela Akademije v prvem ietu njenega obstoja. Poudarja, da so vsi razredi od vsega početka razvili svojo delavnost in plod tega se more po enem letu izkazati s tem, da je I. razred izdal tri publikacije, II, razred dve in iII, razred eno, V tisku pa je tudi ie nova kritična izdaja stcsl. glagolskega spomenika Euchologium sinaiticum, ki ima posredne zveze s slovensko zemljo. Takšna izdaja naj bi svoj čas, pred izbruhom velike svetovne vojne 1914—18, zaključila vrsto stcsl. Spomenikov tedanje petrograjske ruske akademije; zdaj bo ta spomenik izdala naša akademija. Največja ovira za gladko delovanje akademije so nezadostna gmotna sredstva. Svoje poročilo je predsednik končal z besedami: „Ena izmed najbolj mučnih in odgovornih nalog predsedništva akademije je stalna skrb za zagotovilo vsaj za iilo zadostnih sredstev. Zdelo bi se, da to ni dolžnost članov akademije, temveč države, ustanoviteljice akademije, dalje narodnih oblasti in naše javnosti. Dolžnost članov je skrbeti predvsem za razvoj naše najvišje narodno-kulturne institucije, da se obdrži na enakovredni višini akademij nam bratskih in drugih narodov. Prestiž našega naroda je vezan na vrednost in prosipeh njegove akademije. Zato morajo poskrbeti za gmotni temelj javni faktorji, gotovo tudi idealni premožni zasebniki, ne more pa tega Akademija sama. Pričakovati smemo, da bo naša javnost dobila pravo pojmovanje o vzvišeni, važni in za narod velekoristni nalogi Akademije in da bo za njo njen razvoj v
ospredju zanimanja in stremljenja. Sveta dolžnost nas članov pa je, posvetiti vse sile delu za Akademijo ter se zavedati odgovornosti, ki jo imamo, da v znanstvenem in umetniškem oziru vedno vzdri.tmo na višku najvišjo narodno-kulturno institucijo, katere reprezentanti smo."
Poročilo glavnega sekretarja o delovanju in gospodarstvu Akademije v poslovnem letu 1939-40. je bilo z odobravanjem vzelo na znanje.
Predsednik razglasi nato za redne člane STELETA, SKERLJA. SAMCA, VIDMARJA in LAJOVCA; za dopisne člami pa BREZNIKA, GRAFENAUERlA, HAUPTMANNA, LUKMANA, MEHKA, MURKA, VEBRA, PAULINA, SE1DLA in REGNA. Po razglasitvi jim čestita k priznanju njihovih zaslug na področju znanosti in umetnosti ter jim izroči diplome,
GLAVNA SKUPŠČINA 29. julija 1941-XIX.
Predsednik: NAHTIGAL.
Prisotni: DOLENC, FINŽGAR, JAKOPIČ, KOS, KREK, PITAM TC, PLEMELJ, POLEC, STELE, SKERLJ, USENTCNIK.
Predsednik se v komcmoraeijskern govoru spominja rednega člana KUSEJA in očrta njegovo znanstveno in organizacijsko delo in zaslužnost za slovensko kulturo. Člani stoje poslušajo predsednikove be<sede in z molkom počaste spomin pokojnega člana.
Predsednik sporoči, da se je dne 28. aprila ob 16. uri 40 min. poklonil v imenu Akademije Ekscelenci Visokemu Komisarju EM1L1U GRAZIOLIJU z besedami:
Eccellenza,
Sono venuto, come presidents dc!la Aceademia di Scienze ed Arti, per rendere omaggio aH'Eccellenza Vostra, che qui rap-presenta l'Alto Governo Italiano. Rivolgo alTEceellcnza Vostra, in nome dell" Accidentia, la preghiera di voler prestare 1'alta Vostra protezione a questa nostra Istiluzione, che desinteressatemente serve al culto delle scienze e dcll'arte. La fondazione di questa
Accademia fu accoita calorosamente dalle vecchie e glorióse Accademie italiane, c anziuuio dalla Reale Accademia d'ltalia a Roma; molti (ra i membri di questa Accademia coltivano da lunghi anni ccntatti anche personal i col distinto mondo scieniitico italiano e i suoi migliori rapprcscnlanti.
Ho da esprimere tn nomc dclla nosira Accademia una única preghiera, e questa £ di voler permetterle di continuare i suoi lavori e specialrnenle quetle opere che sono in corso di stampa, tanto che r Accademia poircbbe ptibblicarle. Era q ueste c'é una che, alia pubblicazione della sua prima parte, ha suscitato grande inleressc anche al di la dei confini della Slovenia, ma dovette esserne sospesa la conlinuazionc per maneanza di mezzi fi-nanziari.
La nostra Accadc¡mia si presenta all'Eecellenza Vostra piena di íiducia, che le sue aspirazioni scientifiche e cultural! incon-treranno una buona accoglienza e la comprensione di una nazione ■di si alta e gloriosa cultura, quale £ la nazione italiana.
V odgovoru je Ekscelenca Visoki Komisar poudarjal, da tudi italijanska oblastva žele, da deluje Akademija v miru in da napreduje; s svojimi morebitnimi željami naj se vedno obrne nanj.
Ponovno in spontano je ipozdravil našo Akademijo Ekscelenca LU1GI FEDERZONL predsednik Reale Accademia d'ltalia v Rimu, s pismom z dne 5. maja 1941-XIX,, ki se glasi:
Al Presidente della AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI, LJUBLJANA, — Mentre la Provincia di Lubiana viene a far parte del Regno dTtalia, sentó il dovere di mandare a Voí, signor Presidente, la espressione del piü vivo giubilo da parte di questa Reale Accademia d'ltalia, — Le relazioni cultural i tra Roma e Lubiana diventera,nno ora certamente assai piü intense e feconde ed il popolo sloveno, pnr conservando il suo speciale carattere cultúrale e le sue tradiztoni etnichc e línguistíche, nella giusta pace che oggi gli si assicura, potra awiarst a sempre maggiori piü luminose conquiste nel campo dello spirito. — Accogüete, signor Presidente, i'espressione della mía viva cordialitá,
LUIGI FEDERZONI m. p.
Predsednik NAHT1GAL se je zahvalil za ljubeznivo pismo in izrazil pripravljenost ljubljanske Akademije za sodelovanje obeh visokih kulturnih institucij.
Akademiki so poročilo predsednikovo z odobravanjem in zadovoljstvom vzeli na znanje.
Soglasno se odobri poročilo generalnega sekretarja o delovanju in gospodarstvu Akademije v poslovnem letu 1940-41, s tem v zvezi sklepni Tačun in poročilo nadzornega odbora.
Naknadna odobritev proračunskega predloga za dobo od I- aprila do 31, decembra 1941. se soglasno Sprejme. V zvezi S tem poroča generalni sekretar, da je bil devetmesečni državni kredit za imenovano dobo v dveh pozicijah zvišan in to za tisk in delo in priznan je bil izredni kredit za ureditev Akademije (v znesku 36.250,- L, kar dosega torej skoraj prejšnji celoletni kredit).
GLAVNA SKUPŠČINA
17, septembra )941-XIX,
Predsednik: NAHTIGAL.
Prisotni: DOLENC, FJN2GAR, KOS, LAJOVIC, PLEMELJ, ŠTELE, ŠKEJiLJ, USENICN1K, ŽUPANČIČ.
Predsednik poroča, da je na predlog Ekscelence LUIGI FE-DERZONIJA kot predsednik Akademije bil od Ministra za narodno vzgojo postavljen za člana v Consiglio Nazionale delle Accademie.
Glavna skupščina sprejme soglasno proračun Za leto 1942-XX-XXI.
GLAVNA SKUPŠČINA 6. februarja 1942-XX.
Predsednik; NAHTIGAL.
Prisotni: FINZGAR, HADZl, JAKOPIČ, KOS, PITAMIC, PLEMELJ, POLEC, RAMOVŠ, ŠTELE, fiKERLJ, USENIČNIK.. VIDMAR, ZUPANČIČ, 2UPANCIC. Ostali opravičeno odsotni.
Predsednik se spominja s loplimi besedami pokojnega razrednega načelnika in zelo delavnega člana METODA DOLENCA.
Ves zbor je sloje poslušal besede iskrene komemoracije in pokojniku zakllcal slavo.
Glavna skupščina je nato v tajnih volitvah izbrala tri redne člane kot kandidate Za predsedniško mesto za do'bo naslednjih treh let (1942—5), kajti funkcijska doba sedanjega predsednika je z dnem 28. januarja v smislu člena 13. Uredbe in g 14. Poslovnika potekla: vodi pa Akademijo do imenovanja novega predsednika še dosedanji predsednik.
GLAVNA SKUPŠČINA 11. julija 1942-XX.
Predsednik: VIDMAR.
Prisotni: FIN2GAR, HADZf, KOS, LAJOV1C, NAHT1GAL, PITAMI C, PLEMELJ, POLEC, RAMOVŠ, ŠTELE, ŠKERLJ. UŠENIČNIK, ZUPANClC. Ostali opravičeno odsotni.
Glavno skupščino -otvori še dosedanji predsednik. Poroča o važnejših Stvareh izza dobe zadnje glavne skupščine. Izmed predložene trojice predsedniških kandidatov je Visoki Komisar imenoval za predsednika člana MILANA VIDMARJA. Za skupščino Consiglia Nazionale delle Accademie in za mednarodno unijo akademij je bilo sestavljeno poročilo o predmetnih vprašanjih; pri sestavi sta sodelovala člana Kos in Štele, ki ju je filozofsko-filološko-historični razred za to določil.
Član FINZGAR poroča kol namestnik bolnega generalnega sekretarja o delovanju Akademije v poslovnem letu 1941-2. Njegovo poročilo in poročilo Nadzornega odbora o obračunu in sklepnem računu za to dobo sta soglasno sprejeta,
Predsedstvo prevzame nato novi predsednik VIDMAR in pozdravi akademike z besedami: „Ko prevzemam posle predsednika slovenske Akademije znanosti in umetnosti, vem, da jih odvzemam skrbnim rt>kam, ki so delj kot tri leta krepko in varno usmerjale našo mlado ustanovo skozi začetne težkoče in skozi viharne čase. Vem, da govorim v im&nu vas vseh, gospodje, ko izrekam prisrčno zahvalo odstopi všemu g. predsedniku za vso njegovo skrb, za ves njegov trud in za vse delo v prid naši Akademiji. Zaupanje, ki ste mi ga. gospodje, izkazali, ko ste me pred meseci izbrali za
enega izmed predsedniških kandidatov, mi bo potrebno v poslovanju, ki se ga zdaj lotevam. Zato Vas prosim, da mi gz ohranile, prosim Vas pa tudi za vso možno pomoč v neizbežnih Stiskah, skozi katere bo<m moral voditi slovensko Akademijo znainosii in umetnosti. Zavedam se dejstva, da bom moral biti zadovoljen. Če bom ob koncu svoje poslovne dobe lahko izročal tako živo tn zdravo Akademijo svojemu nasledniku, kot jo izroča naš izkušeni dosedanji predsednik meni."
V	tajni volitvi je izvoljen za generalnega sekretarja za dobo treh let član FRAN RAMOVŠ, ki se ob prevzemu poslov s t-oplimi besedami spomni vestnega in vzornega dela svojega predhodnika na tem mestu, kar je treba ceniti tem bolj, ker ga je skoro ves čas ovirala bolezen,
V	nadzorni odbor so izvoljeni člani KOS, PtTAMiC in PLEMELJ.
Sprejme se poročilo o knjižnem programu in o sredstvih za njegovo realizacijo. Novim razmeram ustrezno se določi avtorski honorar na 600 L za tiskovno polo in predsedstvo se pooblasti, da zaradi porasla cen, mezd, papirja itd. ukrene vedno vse potrebno, da se bo moglo delovanje Akademije čim bolj manifestirati.
SEJE PREDSEDNIŠTVA
Člani: predsednik, generalni sekretar, razredni načelniki.
25. februarja 1939.
Predsednik poroča o svojih predstavitvenih obiskih. Generalni sekretar poda izčrpno poročilo o dosedanjih pripravah za ureditev akademijske pisarne, o nabavi opreme, upravnih knjig in o dosedanjem uradnem ter denarnem prometu. S predsednikom in gen. sekretarjem se je Akademija udeležila proslave 20-lotnega obsioja dramskega gledališča, dalje odkritja CANKARjevega kipa (2. februarja) in otvoritve razstave italijanskih knjig (19. februarja). Stroškovnik za uradna potovanja se določi v smislu norm za člane državnih komisij, ki so zaposleni službeno izven svojega bivališča. L ureditvijo in kalalogiziranjem slovenistične biblioteke, ki jo je Akademija dobila v dar od dravske banovine in dravske hranilnice, t. j. biblioteke rajnega prof. ADOLFA ROBIDE, se poveri univ. asistent pri slavističnem inštitutu; honorar se bo določil ¡pozneje. Načrt besedila za akad. diplome se poveri RAMOVŠU, načrt za zunanjo obliko diplom pa PLEČNIKU. Glede obrazca za članski list se začasno nič definitivnega ne aklene, pač pa naj gen. sekretar in načelniki skrbe za življenjepisno in delovno gradivo za člane.
Odobri se načrt Poslovnika, kakršen naj se predloži v razpravo in sklepanje prihodnji Glavni skupščini, ki se določi na dati 6. marca 1939.
(i. marca 1939.
Po poročilu gen. sekretarja se najame za uradne prostore Akademije stanovanje v II. nadstropju palače Kmetijske družbe. Novi trg 3, s ¡sedmimi prostornimi sobami za letno najemnino Din 30.000 — vštevši doklade.
11. marca 1939.
Sklene se najemninska pogodba s Kmetijsko družbo za stanovanje v 1E nadstropju njene palače in določi polletna obojestranska odpoved. Pred vselitvijo Akademije mora Kmetijska družba stanovanje dobro osnažiti in če je potrebno, tudi popravili.
3. aprila 1939.
V razpravi so bili izdelava poslovnika, odgoditev letošnje slovesne skupščine, predlogi o proračunu Akademije, izpopolnitev maiematično-priroda-slovnega. razreda z novimi rednimi in dopisnimi člani, priprava zbornika pri rod osi ovnih razprav in tekoča poročila,
2. junija i939,
Poročilo o notifikaciji Akademije pri inozemskih akademijah in znanstvenih ustanovah se odobri, Z zahvalo se sprejmejo na znanje darila zasebnikov in javnih ter državnih ustanov, ki so z darovanjem knjig, revij in knjižnih redkosti pomnožile akademijsko biblioteko, Odobre se poročila o kreditih za Akademijo, kakor so izkazana v državnem, banovinskem in mestnem proračunu, načrt uporabe teh kreditov za publikacije ter pregled o gospodarskem stanju, poročilo o pohištvu in opremi akademijskih prostorov. Funkcijska doklada za predsednika in generalnega sekretarja Se v ■smislu čl. 14—5, Uredbe o ustanovitvi in ureditvi Akademije doloEi na mesečno po Din 1500.—, plačljivih 1, dne vsakega meseca.
20. junija 1939.
Odobre se poročila, ki so v zvezi z upravo, poslovanjem, nabavo pohištva in s proračunskimi predlogi za posamezne razrede; za publikacije I. razreda se določi dotacija Din 70,000, za II. razred Din 60.000 in za III. razred Din 50.000; za Letopis 1. se dovoli znesek Din 15,000; zahteva IV. razreda za znesek Din 50.000 za nabiranje folklornega gradiva in za event. publikacije se sprejme; generalni sekretar se pooblasti s sestavo detajlnega skupnega proračuna in s posebno obrazložbo proračunskega predloga, Prošnji Glasbene Matice v Ljubljani, da bi Akademija prevzela njen folklorni institut, Akademija ne more ustreči; vendar se sklene, da se v proračun za umetniški razred vstavi primerna vsota, ki bi omogočila, da se folklorna zbirka prevzame in da se podpre nadaljnje nabiranje. Odobri se besedilo akademijske diplome.
25. oktobra 1939.
Poročilo načelnika I. razreda o tisku razrednih publikacij za 1. 1939. se sprejme na znanje in se soglasno sklene, da se delo
Euchologium sinaiticum d3 v tisk Učiteljski tiskarni, izdelava klišejev pa Jugoslovanski tiskarni, oboje po predloženih proračunih. Pregled o imovinskem stanju, kolikor se tiče upravnih stroškov in njihovega kritja se po izčrpnem poročilu gen. sekretarja odobri.
5. decembra 1939,
V razpravi so prošnje za mesto pisarniškega ravnatelja. Pred-sedništvo izmed prosilcev nobenega ne more predložiti skupščini. Sklene pa se, da se od nekaterih kandidatov zahtevajo še dodatni podatki, preden bi predsedništvo dokončno o tem predmetu sklepalo.
1: februarja 1940.
Po novih dodatnih podatkih in po presoji vseh kompetenčnih prošenj za mesto pisarniškega ravnatelja se sklene, da noben prosilec ne pride v poštev; zadeva naj se v bodočem proračunskem letu znova razpiše in razpravlja. Določi se avtorski honorar in število avtorskih izvodov za publikacije akademije, dalje prodajne in komisijske cene publikacij.
29. marca 1940.
Poročilo predsednika O tekočih poslih, predvsem pa O podpori banovine in mestne občine ljubljanske se odobri. Poročila razrednih načelnikov o delu razredov in o nameravanih predlogih za volitve novih članov se sprejmejo na znanje. Določi se vsebina Letopisa I; ker je generalni sekretar bolan, se z uredništvom Letopisa L poveri član RAMOVŠ, Določi se dan in dnevni red glavne skupš&ine (na dan 4. maja). Obravnavajo se tekoča pisarniška dela in pripravljalna dela za razredne publikacije.
4. maja 1940.
Poročata predsednik in generalni sekretar o tekočih zadevah, (¡lede volila pokojnega JOSIPA VILFANA se sklene, da sprejme akademija ponudbo notarja, ki predlaga takojšnje izplačilo zneska 150.000 Din v gotovini, če pristane akademija na petodstotni odtegljaj kot odplačilo za enoletne obresti. Poročilo O tisku akad. publikacije se odobri; DOLENČEVO knjigo ..Gorske bukve* se
to
— 305 —
odda tiskarni J. Blasnika nasl. v delo; ista tiskarna je izdelala tudi diplome, ki so bile Članom že izročene. Načrt za izdelavo akad, znaka se poveri članu PLEČNIKU. Priprave za ureditev akad. prostorov, za pohištvo, opremo, preselitev sloveinistične biblioteke iz prostorov Znanstvenega društva, podatki o različnih potrebščinah za uporabo prostorov, O pisarniških potrebščinah se odobre. Tvrdka A. PRELOG V Ljubjani je podarila akademiji nov majhen stroj znamke Tritinif, Dragoceno darilo je poklonil akademiji predsednik Narodne galerije dr. FRAN WINDI5CHER: kip prvega predsednika akademije R. NAHTIGALA, delo kiparja BORISA KALINA. Poročilo gen. sekretarja o imovini in denarnem prometu se odobri, enako poročilo o raznih knjižnih darilih in o
udeležbi zastopnikov akademije pri raznih slavnostnih znanstvenih
«
prireditvah in prilikah.
6. maja 1940.
Nadaljevanje seje z dne 4. maja. Uredi se službeni obrat pisarne, določijo mesečni izdatki za čiščenje in za služiteljske posle. Načelnik matemati&no-prirodoslovnega razreda poroča o želji Prirodoslovnega društva, ki ima namen predati zalogo Prirodoslovnih razprav Akademiji; akademija pa bi zato prevzela nadaljno in doslejšnje obratovanje zamene publikacij med inozemskimi zadevnimi inštituti in domačimi. Dokler društvo svoje želje pismeno ne prijavi akademiji kot točno formuliranega predloga, se sklepanje o ti stvari odloži.
22. maja 1940.
Načelnik matemaiično-.prirodoslovnega razreda poroča o pismeni prošnji Prirodoslovnega društva, podrobno glede predaje Prirodoslovnih razprav, zamene s tujezemskimi zavodi, prejemanja njihovih publikacij in oddajanja teh tujih publikacij našim zavodom; za vso zameno je izdelan poseben ključ in točna kartoteka. Predlog gen. sekretarja, ki se celotnega prevzema in obratovanja iz gmotnih ozirov še ne urejene akademijske pisarne brani, priporoča sledečo posredovalno obliko: akademija prevzame od Prirodoslovnega društva „Prirodoslovne razprave" v last, za to pa da društvu od letnikov, ki jih akademija izda, brezplačno
največ 430 izvodov; na ponujeno staro zalogo naj bi akademija sedaj ne reflektirala; Prirodoslovno društvo se zaveže, da od akademije prejete izvode razpošlje v zameno kakor doslej in da doposlane publikacije tujih zavodov po dosedanjem ključu razdeli med ljubljanske strokovne knjižnice. V razpravi se tu predlog označi kot začasen in kot lak se z večino glasov proti glasu načelnika matematično-prirodo5lovnega razreda sprejme.
Z ozirom na novo Uredbo ministra za notranje stvari, ki prepoveduje vsa javna zborovanja in shode, se odloži sklepanje o slovesnem zborovanju akademije.
It. junija 1940.
Sklene se dogovor s Prirodoslovnim društvom glede prevzema „Prirodoslovnih razprav" z dodatkom, ki ga je društvo samo predlagalo in ki predvideva prevzem razpošiljanja. ,,Prirodoslovnih raz-prav11 v smislu točke 11-2, čim bodo to dopuščale razmere; predsedniŠtvo ne more obvezno izjaviti, da bi akademija že V prihodnjem proračunskem letu prevzela izmenjavanje „Bulletina", je pa trdno odločena, da se to zgodi, kakor hitro bodo razmere prevzem ekspedicije dopuščale, izven dogovora se določijo moda-iitete za ekspedicijo „Bulletina" t. j. Prirodoslovnih razprav IV (v tujih jezikih); tistim akademijam, s katerimi si akademija že zamenjava publikacije, pošilja „Bulletin" tudi poslej akademija sama.
Zaradi posebnih prilik in težke obolelosti predsednika se sklene, da se namesto slovesnega zborovanja skliče Glavna skupščina, ki naj razglasi nove redne in dopisne člane.
23. julija 1940.
Poročilo gen. sekretarja o knjižnem programu za tekoče leto in o predlogu za državni proračun 1941-42 se soglasno odobri. VILFANOVO volilo v znesku, znižanem za enoletne obresti, je akademija prevzela od notarja; zahvalila se je Mestni občini ljubljanski za prostovoljno priznanje tega volila, brezoblično izrečenega kot poslednjo voljo pokojnega JOSIPA VILFANA svojima nečakoma prof. PAVLU in RUDOLFU GROSLJU ter nečakinji MARIJI GROSLJEVI, kot del volila, ki ga je pokojnik v oporoki starega datuma v znesku 400.000 Din vodil Mestni občini (jub-
Ijanski za ureditev in »lepšanje Trnovskega predmestja. Predsed-ništvu jc javijeno, da redni član PLEMELJ prosi, da se črta iz vrste članov akademije; javijeno je dalje, da je razredni načelnik III. razreda HADŽ1 demisioniral; posle razrednega načelniStva vodi do izvolitve novega načelnika kot namestnik član ZUPANČIČ. Znova se sklene razpis mesta pisarniškega ravnatelja.
21. oktobra 1490.
Poročilo predsednika o tekočih zadevah ter poročilo gen. sekretarja o izvršitvi sklepov predsedništva ter o raznih ukrepih gen. sekretarja se soglasno odobri. Pregled o gospodarstvu akademije, o darilih in knjižnih zamenah ter o udeležbi akademije pri raznih prireditvah se vzame na znanje. Glede zasedbe mesta pisarniškega ravnatelja se od petih kompetentov dva kot kvalificirana priznata; izbero poveri predsedništvo generalnemu sekretarju, ki naj prej obadva kandidata v praktični skušnji preizkusi. Predsedništvo sklene vzeli na znanje morebitni preklic odpovedi člana PLEMLJA in smatrati njegove članske pravice in dolžnosti za neukinjene ter hoče počakati, da najprej III. razred razpravlja o demisiji, na >kar bo predsedništvo postopalo po predlogu tega razreda. Kot novi načelnik III. razreda je že na ti seji prisoten član VIDMAR. Doposlana rezolucija II, zborovanja slovenskih zgodovinarjev se vzame na znanje,
24. decembra 1940.
Izpremenjeni Statuti Odbora za mednarodno unijo akademij so že predloženi ministrstvu prosvete, da jih vzame na znanje. Novi razširjeni odbor določa dve mesti za našo Akademijo. Filozof sko-filološko-historični razred predlaga za člana OMUA svoja redna Člana MILKA KOSA in FRANA 5TELETA, Predlog je sprejet.
4. januarja 1941.
Predsednik sporoča, da mu je redni član MAKS SAMEC pismeno javil svoj izstop iz akademije; v smislu čl. 9. odst, 4 Uredbe se sklene, da predsednik obvesti M. SAMCA, da je vzel njegovo odpoved na znanje. — Z ozirom na nov ipredpis ministrstva prosvete z dne 21. decembra 1939, je treba predložiti proračunski
predlog za državni proračun za dobo od I, aprila do 31. decembra 1941 že do 10. jaguarja in sicer v mejah kredita po budistu za 1. 1940-41. odnosno fi njegovih, Zadevni predlog in e-kspoze gen. sekretarja sta soglasno sprejeta.
20. marca 1941.
Generalni sekretar poroča o izvršitvi sklepov prejšnjih sej. Za mesto pisarniškega ravnatelja je izbral dr. Leona Baeblerja; zadevna pogodba je bila 4. marca potrjena od ministra prosvete in predsednika ministrskega sveta. Poročilo o iisku, upravi, imovini, denarnem prometu in knjižnih zamenah ter o udeležbi akademije pri raznih svečanih prilikah se odobri, Določijo se honorarji in prodajne cenc za Euchologium sinaiticum I in za Razprave t pravnega razreda, Dalje poroča gen. sekretar, da je Prirodoslovno društvo predčasno in enostransko prekršilo dogovor, sklenjen Z akademijo, ker se je takrat zavezalo, da bo do nadaljnjega sdmo skrbelo za zameno „Pnrodoslovnih raz-prav" in bo tudi samo zadevne stroške trpelo, čemur se pa zdaj z dopisom z dne 12. februarja 1941 odreka, utemeljujoč, da občni zbor ni za te stroške dovolil nobenega novega kritja več. Po daljši razpravi se zadeva najprej odstopi III. razredu v izjavo in eventualno predlaganje nadaljnjega postopka. Konsorciju „Zdravniškega vestnika" se za izdajo Cernič-evega Kliničnega besednjaka dovoli podpora 2000 Din. Dopisni član REGEN je po razrednem načelniku VIDMARJU izrazil željo, da bi akademija poslala na Dunaj strokovnjaka, ki bi ga REGEN uvede! v uporabo inštrumentarija; gen, sekretar se pooblasti, da di dr. ALBINU 5EL1ŠKARJU, izrednemu profesorju na medicinski fakulteti primemo pomoč za ipotovanje in bivanje na Dunaju (do 5000 Din), kakor hitro dobi potno dovoljenje.
12. julija 1941-XIX.
Člani predsedništva stojč poslušajo komemoracijo za umrlim Članom RADOM KU&EJEM; njegove znanstvene zasluge predstavi predsednik v jedrnatih besedah, posebno toplo pa se spominja zaslug, ki si jih je pokojnik kot rektor univerze pridobil za ustanovitev Akademije, ki ga bo ohranila v častnem spominu.
Predsednik ¡poroča o svojem sprejemu pri Ekscelenci Vis. Komisarju EM1LIU GRAZIOL1JU, o pozdravnem pismu predsednika Realc Accademia dTtalia, Ekscetence LUJGtJ A FEDERZONIJA; dalje poroča o no^ih stikih med našo akademijo in raznimi italijanskimi znanstvenimi zavodi ter o drugih tekočih zadevah. Poročilo gen. sekretarja o upravi, o imovini in denarnem prometu, o knjižnih darilih in zamenah se sprejme na znanje in odobre se vsi izdatki, ki so v poročilu navedeni. Obračun O porabi državnega kredita m sklepni račun o imovini akademije za proračunsko leto 1940-41. se odobrita. Gen. sekretar obnovi svoj predlog v zadevi „Prirodoslovnih razprav", da naj akademija izdajo in zameno „Razprav" Iti. razreda izvršuje sama od vsake obveze neodvisno. Prirodosiovno društvo naj pa „Prirodoslovnc razprave" samo izdaja in zamenjuje; ta predlog se ujema s predlogom IFf. razreda in se soglasno sprejme. Soglasno se sprejme za natis v akademijskih publikacijah študija 1. V1DAVA ,,Klei<novi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačbah".
V razpravi sta dopisa I. in IV. razreda, ki se tičeta prevzema NARODNE GALERIJE kot stalne umetniške razstave pod okrilje akademije in eventualne preselitve akademije v prostore ZNANSTVENEGA DRUŠTVA; razprava ugotovi cel kompleks vprašanj, ki jih je treba prej razčistiti, preden je odločitev možna. Zadeva se zato odloži. Končno se sklene, da slovesno zborovanje letos nt možno, ker je glavni smoter, razglasitev novih članov, ki jih noben razred ni predložil, odpadel.
11. septembra 1941-XfX.
Proračunski predlog za državni proračun v letu 1942, se z malimi spremembami odobri, enako ekspozč k predlogu; predlog bodi od 13, do 17. septembra v dokončni redakciji razpoložen na vpogled članom, da morejo na sledeči Glavni skupščini predlagati morebitne izpremembe in dodatke.
20. decembra J941-XX.
Predsednik se s toplimi besedami spominja dne 10. oktobra umrlega rednega člana in načelnika pravnega razreda gosp, univ, prof. dr. dr. h. c. METODA DOLENCA; poudari njegove znan-
stvene zasluge, zlasti še na polju pravne zgodovine Slovencev in njegovo vneto sodelovanje v akademiji kot razrednega načelnika, urednika „Razprav" pravnega razreda in avtorja akad. .publikacije „Gorske bukve". Hvaležno se spominja, da je razredni načelnik FINZGAR kot akademik-lovariš pokojnega posebej počastil S tem, da je osebno vodil kondukt, opravil blagoslov in pogrebni obred. Ciani predsedniStva stoji poslušajo predsednikove besede in za-kličejo pokojniku v spomin slavo.
Predsednik sporoči, da je bil imenovan za člana Consiglia na-zionale delle Accademie (Roma). Dalje sporoči dopise Ekscetence V. USSANIJA, delegata Consiglia nazionalc delle Accademie za odnose z Mednarodno unijo akademij; naša akademija je dalje povabljena k sodelovanju pri nabiranju gradiva za slovar srednjeveške latinščine (slovar naj obsega vire do I, 1022.; obrazci in metoda zbiranja so bili določeni že prej}. V zadevi se odpošlje odgovor v smislu podatkov in navodil I. razreda. — Poročilo gen. sekretarja o upravi in gospodarstvu se odobri i vsemi nabavkami in izdatki vred, ki so v poročilu navedeni.
Glede vloženega spisa JOS. TURKA „Prvotna Charta caritatis" se na osnovi predloga I. razreda in strokovnih referatov Članov KOSA in LUKMANA sklene, da se spis kot posebna akad. publikacija izda; z avtorjem naj se sklene založniSka pogodba pod pogojem, da bo izdal Generala t cistercijanskega reda (Romaj nameravani latinski prevod šele po slovenski izdaji, kot prevod slovenskega izvirnika, ki se objavlja z izrecnim dovoljenjem akademije, kar ima biti na naslovni .strani latinske izdaje zabeleženo.
Določi se prodajna cena J. VlDAV-ove knjige „Kleinovi teoremi".
6. junija I942-XX.
Funkcijska doba gen. sekretarja KREKA je potekla; ker doslej Se ni imenovan novi predsednik Akademije za sledečo triletno poslovno dobo, se sklene, da se do imenovanja novega predsednika odgodi tudi volitev novega generalnega sekretarja.
Predsednik poroča o sodelovanju z Narodnim Svetom Akademij, z odsekom za Mednarodno Unijo Akademij; podrobna
obrazložba posameznih predmetov tega sodelovanja se preda v obravnavo in sklepanje L razredu.
Določi se prodajna cena TURK-ove knjige „Prvotna Charta earitatis". V ti zvezi sklene predsedništvo, da se da na dnevni red prihodnje Glavne skupščine predloge I. in III. razreda, tičcče se nove, časovnim prilikam ustrezajoče odmere avtorskih honorarjev.
Poročilo gen. ■sekretarja o knjižnem programu za I. 1942. in o sredstvih za realizacijo tega progTama se odobri in določi se za prihodnjo Glavno skupščino zadevni predlog.
Poročila O tekočih zadevah V Upravi in v razredih se sprejmejo na znanje.
2. julija ¡942-XX.
Predsednik NAHTIGAL sporoči, da je po preteku njegove funkcijske dobe imenovan od Visokega Komisarja za predsednika Akademije za sledečo triletno poslovno dobo Član MILAN VIDMAR; sporazumno vodi to sejo še stari predsednik, ker gre za obravnavo starih predmetov in je novi predsednik še kol razredni načelnik III, razreda v članstvu predsedništva zastopan.
Razpravlja se o spisih, ki so pripravljeni za tisk. Ponovno se povdari potreba čimprejšnje izdaje Letopisa I. Določi se dnevni red Glavne skupščine.
15. oktobra 1942-XX.
Pred prehodom na dnevni red se predsednik VIDMAR v lepih besedah spominja dela in vneme, ljubezni in skrajnje požrtvovalnosti, ki jo je prav do smrti gojil pokojni prvi generalni sekretar GREGOR GOIMIR KREK za Akademijo. Zbrano počastitev spomina pokojnega Člana so vsi člani prcdsedništva stojč poslušali in zaklicali na koncu umrlemu tovarišu slavo,
Predsednik je v iskrenih besedah obudil spomin na tragično smrt bivšega bana dr. Marka Natlačena, ki je vsekdar v svojem poslovanju pokazal posebno naklonjenost Akademiji; posebej se spominja včlikega darila, ki ga je pokojnik izkazal Akademiji s tem, da je kot bivši ban vse storil, da je Akademija prejela
posebno knjižnično redkost, slovenistično biblioteko umrlega prof. Adolfa Robide.
Predsednik poroča o obiskih, ki jih je kot novi predstavnik Akademije opravil in s posebnim zadovoljstvom ugotovi, da je na vseh mestih mogel biti priča iskrene naklonjenosti in spoštovanja do Akademije. Ze zdaj more reči, da bo ta naklonjenost Akademije pripomogla do posebnih izrednih podpor, ki bodo omogočile notranji razvoj Akademije in živahno publicistično udejstvovanje.
Generalni sekretar RAMOV5 poroča o tisku publikacij, o knjižnem načrtu, ki ga naj Akademija v bodočem letu izvrši, o možnosti realizacije tega načrta, dalje o upravi in gospodarstvu Akademije. Sprejme se njegov predlog, naj si publikacije slede v sledečem vrstnem redu: Razprave III. razreda; Razprave II. razreda; Razprave I. razreda; monografska študija J. GRAFENAUERJA „Lepa Vida"; knjiga predsednika VIDMAR-ja „Problem veletransforma-torja"; nov zbornik Razprav II, razreda (.ali kaka juridična monografija); NAHTIGAL-ov III. del Euchologiuma sinaiticuma; zbornik o umetniškem delu pri Slovencih v zadnjih 25 letih (ali event. izdaja „Samospevov" ali klavirskih skladb pokojnega KREKA). Tolikokrat že poudarjeno potrebo izdaje Letopisa I. je že pričel urejevati in upa, da bo do marca 1943-XXL izdana; poroča podrobneje o .posameznih Sestavnih delih Letopisa I. Poročilo gen. sekretarja o upravi, gospodarstvu, knjižnem programu in njegovi izvedbi se v celoti odobri, prav tako vsi izdatki, ki so bili izvršeni za dostojno opremo akademijskih prostorov.
Generalni sekretar predloži predlog glede državnih kreditov za proračunsko leto 1943-XXI/XX1L Novo postavko glede potnih stroškov v znesku 20.000 Lir je načelno Visoki Komisar že odobril. Proračunski predlog je soglasno sprejel. Nato poda gen. sekretar predvidno določljiv in opravičljiv pregled o vseh dohodkih in izdatkih, ki jih bo Akademija imela v letu 1943-XXI,XXII; približni znesek akt iv in pasi v se suče okrog 380.000 Lir. Treba se bo pobrigati, da bo podpora Mestne občine ljubljanske zvišana in da dobi Akademija še posebno izredno podporo; obiski, ki sta jih v tem pravcu doslej storila predsednik in gen. sekretar pri županu gen. RUPNIKU, pri podžupanu comm, TRANCH1DI in pri pred-
sedniku Hranilnice za ljubljansko pokrajino, predvsem pa naklonjenost Visokega Komisarja Eksc. EMiLIA GRAZIOLIJA dajejo najboljše upanje.
Določi se prodajna cena za Euchologium sinakicum II. Zeiji Hrvatske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu glede medsebojne zamene publikacij se ustreže. 2e svoj čas na pobudo člana POLCA sproženo misel glede priprave „Slovenske bibliografije" je gen. sekretar povzel in predloži osnovni zadevni referat JANKA SLEB1NGERJA. Za utrditev programa in zapnvrstnega njegovega realiziranja se izvoli bibliografska komisija iz članov FfNZGARJA, HADZlIA, POLCA, STELETA, RAMOVŠA in upravnika univ. biblioteke g. JANKA SLEBINGERJA; komisija naj po potrebi kooptira še druge strokovnjake in znanstvene sodelavce.
30. decembra 1942-XXI.
Predsednik se najprej spominja de! in zaslug umrlih dveh dopisnih Članov prof. PAULINA in SEIDLA, Člani stojč poslušajo spominske besede in se s klicem „slava" poklonijo spominu umrlih znanstvenih tovarišev.
Predsednikovo poročilo se tiče vseh tekočih poslov, ki jih je Akademija opravila od zadnje seje predsedništva s£m. Posebej naglasi, da je Mestna občina ljubljanska za prihodnje proračunsko leto zvišala svojo podporo Akademiji na 25.000 Lir, dalje, da bo Hranilnica za ljubljansko pokrajino po izredni naklonjenosti Eksc. Vis. Komisarja podprla deio Akademije s podporo v znesku 75.000 Lir, Obenem z odobritvijo predsednikovega poročila, ki je vsebovalo tudi misel, da je treba vsaj v začetni Stopnji misliti tudi na lasten dom Akademije, je preds&dništvo sklenilo, da sporoči članu PLEČNIKU prošnjo in željo, da o tem razmišlja in zamisli primeren načrt.
Gen. sekretar poroča o upravnem poslovanju Akademije, o knjižni zameni in prodaji, o organizaciji posebne knjižne zbinke, ki naj obsega vse znanstveno in umetniško doslej objavljeno deio vseh Članov, rednih in dopisnih, dalje o tisku publikacij, o delu bibliografske komisije, o izvolitvi nove komisije v okviru I. razreda, ki naj pripravlja izdajo etimološkega slovarja slovenskega jezika, končno o gospodarstvu Akademije. Njegovo poročilo, ki
naj bo v bistvenih delih objavljeno v Letopisu 1., je bilo odobreno, prav tako vsi izdatki, ki jih poročilo navaja.
Na pobudo člana POLCA, ki poda izčrpen pismen claborai o stanju tiska Wiesthalerjevega Latinsko-siovenskega slovarja sklene predsedništva, da bo to zadevo resno in hitro vzelo v proučevanje in skušalo najti sredstva, da se ta dragocena zapuščina vsaj v snopičih pričenja izdajati. Prav tako je predsedništvo sklenilo na POLCEVO pobudo, da naj i. razred o priliki 100-letnice JERNEJA KOPITARJA izda primemo in dostojno knjižno spominsko delo.
Z ozirom na sklep Glavne skupščine z dne 11. julija in na časovne razmere predloži gen. sekretar delno izpremenjeni in dopolnjeni Pravilnik za tiskanje akademijskih publikaoij. Pravilnik je odobren in naj se tiska v Letopisu L
Prošnji Prirodoslovnega društva za obnovo nekdaj sklenjene pogodbe glede izvrševanja knjižne zamene „Prirodoslovnih razprav" s tujimi revijam: se ugodi v celoti t. j. v vseh 4 točkah (1—4,) odstavka II. predloženega dogovora (pod naslovom „Načelni sklepi glede predaje „Prirodoslovnih razprav"), toda brez dodatka, ki si ga je dne 11. junija 1940 Akademija izgovorila.
Določi se prodajna cena Razpravam lil. razreda.
NADZORNI ODDOR 27. aprila 1940.
Nadzorni odbor pregleda vse poslovne in blagajniške knjige, invemarni zapisnik in vse druge knjige o upravi in gospodarstvu Akademije. Ugotovi v vsakem oziru točnost, odobri Sklepni račun za dobo od I. aprila 1939 do 31. marca 1940, ki ga sklene obenem s svojim poročilom predložiti Glavni skupščini v odobritev.
Pregled sklepnega računa sledi: t. Ne potrebna imovina, prevzeta od pripravljalnih odborov; društvo „Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" in od Znanstvenega društva v Ljubljani 549.024'40 Din
II. Vloge in gotovina na dan 1. IV. 1939	140.280 15	Din
podpora senata Kralj, Jugoslavije .	10.000*—	„
podpora ljubljanske mestne občine .	47.500*—	„
podpora Dravske banovine , . , .	49.990'—	„
podpora senata Kralj. Jugoslavije .	35.000'—	„
prodaja knjig,obresti, manj-S-i dohodki	19,965'44	„
državni kredit p a rt. 228, poz. 3 . .	48,900*—	„
državni kredit part. 237 ..........90.000'—	„
državni kredit part. 227 b . . . .	24.000—	„
Skupaj . . .	465,635 59	Din
drž. kredit part. 227 b ni bi! izčrpan	24.000'—	„
Skupaj . . .	441.63559	Din
111. Izdatki: funkcijske nagrade, nagrade
hišnici, sluiitelju............47.400'— Din
najemnina .........	27,500'—	„
pohištvo, oprema............89.99940	„
tisk in delo.........80.812'—	„
potni stroški................3.S67'—	„
hišne in pisarniške potrebščine .	2,583*75	,,
biblioceSki posli .,..,..	500'—	,, poštnina, telefonske pristojbine,
takse, razni majhni stroški . .	1.955'49	„
Skupaj . . .	254.617'64	Din
Dohodki......441,635 59	Din
Izdatki............254.617*64
Ostane	I8t.Ol7'95	Din
Aktivna imovina na dan 31, ITI. 1940 .
A,
B,
549,024*40 Din 187.017*95 „
736.042*35 Din
Sklepni račun za dobo od 1. aprila 1939 do 31. marca 1940 je Glavna skupščina na seji dne 16. maja 1940 odobrila.
21. julija 1941-X1X,
Nadzorni odbor pregleda vse poslovne in blagajniške knjige, inventarni zapisnik, knjige o upravi in gospodarstvu, račune in potrdila ter ugotovi v vsakem oziru popolno točnost. Odobri sklepni račun za dobo od 1. aprila 1940 do 31. marca 1941, ki ga sklene obenem s svojim poročilom predložiti Glavni skupščini v odobritev.
Pregled sklepnega računa sledi:
I. NepotroSna imovina zvišana za nabavno oziroma ca-niino vrednost .inventarnih predmetov št. 316—628 za.
It Vloge in gotovina na dan 1. IV. 1940 187.017*95 Din
549.024*— Din
35.592'60 Din 584617*— Din
podpora mesta Maribor.....	19.999"—	i P
podpora posojilnice Ptuj .....	1.000'—	11
podpora mestne občine Ljubljana ,	45.000'—	
podpora mesta Celje......	1.000 —	n
podpora Kr. banske uprave Dravske		
banovine .........	100.000*—	II
podpora ob«, bran, Vrhnika . . .	5.000*—	H
prodaje knjig	12.502"—	♦ S
doplačilo avtorja za se parate . , .	19525	i*
obresti	20.270*14	ii
Vilfanovo volilo........	144.901*»	it
drž. kredit part. 227 b.....	24.000'—	S t
drž. kredit part. 228, poz. 3 . . , .	51.000 —	TS
drž. kredit part. 237 ......	100.000'—	
Skupaj . - .	715,885 58	Din
drž. kredit part. 227 h: neizčrpano .	22.78330	»t
drž. kredit part. 228. poz. 2: neotvor-		
jeno...........	4.200 —	i»
drž. kredit part. 237: neotvorjeno .	70.000'—	Jf
Skupaj . v -	618.902*28	Din
[IT. Izdatki: pisarniški ravnatelj (cnomi:-me-sečna kontraktuaina nagrada) funkcijske nagrade, plača hišnici
in sluiitelju......
tisk ..,,,.,,... avtorski honorarji . , . , . potni in reprezentacijski strogi
bibiiotuško delo......
poštnine, telefon, elektrika, carin
skc pristojbine . , . . . upravni stroikt
Stanovanjske in pisar, potrebščine podpora Jugosl, podpornemu akad
društvu ■ - ■ najemnina . . . hišna oprema . . pisarniška oprema tiskovine ....
Skupaj .
Dohodki Izdatki
Osiane
i.216'70 Din
42,238'— 134.1 JO 50 44.854'50 6.368*— 1.89050
3.361 '37 2.R0825 8.871*50
600'— 30.000*— 10.250'— 14.980'— 935'—
302.504'32	Din
618.90228	Din
302.504"32	„
3 16.397*96 Din
Aktivna imovina na dan 31. HI. 1941 . A. Nepoiroína 584.617'— Din
R. Potrošna 316.39796 „
Skupaj .
901.014'96 Din
Sklepni račun za dot» od I. aprila 1940 do 31. marca 1941 je Glavna skupščina na seji dne 29, julija 1941-XIX odobrila.
25. junija 1942-XX
Nadzorni odbor pregleda vse poslovne, invéntame, računske in blagajniške knjige ter ugotovi v vsakem oziru popolno točnost. Odobri sklepni račun za dobo od 31. marca 1941 do 31, decembra 1941-XX, ki ga sklene obenem s svojim poročilom predložiti Glavni skupščini v odobritev.
Pregled sklepnega računa sledi:
Nepotrošna imo-vina7.dne 31.III,
1941.....
Zvišana za nabavne oziroma cenil no vrednost predmetov pod invent. št. 629— 640 za . . , ,
584.617'— Din
254.25 Din
584.871*25 Dfn l.j. = 222.251'08 L
pod invent. Štev, 641—808 za .
II, Vloge Id gotovina na dan 1. IV, iz prodaje knjig......
1941
skupaj . ,
316.39796 Din 579- m
12.188'70 L 234.439*78 L
316.976*96 Din =
podpora Visokega komisarijata povračilo od Učiteljske tiskarne podpora mestne občine Ljubljane iz prodaje publikacij . . , . drž. kredit, part, 31, poz. ! , . dri, kredit, part, 31, poz. 2 . . drž. kredit part, 31, poz. 3 . .
120.450'88 L
12.600'— 1.000'— 12.825'— 349' 13 15.200"— 8.550'— 36.250 —
207,22 5'01 L
111, Izdatki; funkcijske nagrade, plače hiS-nici, služitelju . . tisk .,,,.. poštni, telefonski, upravni stroški . . podpora k izdaji „Kliničnega besednjaka . , , avtorski honorar .
Din 11.050 — „ 50,164*50
„ 1.558*26
68.772*76 Din = 26.133 65 L
„ 2.000'— „ 4.000'—
funkcijske nagrade, hišnica, služilel}, tolmač ....
avtorski honorar , . . , ......., , ,
hišne in pisarniške potrebščine.........
poštnina, telefonska pristojbina, inseratna pristojbina, telefon.............. , , ,
Prenos , ■ ,
11,858'—	„
2.126 —	„
4.3 69'3 8	„
552*55	„
45.04O8	„
	Prenos		45.041'58 L
tisk...........			37.647'fiG „
podpora Socialni akad, akciji , ,			300' „
pa rte ,..,.,.,...	, . . . t		1.071 — „
najemnina .........	. . . . .		S.550 — „
hiSna oprema, kolo	.....		10.927'5 5 „
premog . . . -......			3.35762 „
			IOfi.895'35 L
Dohodki.....	. 207.225 01	Lir	
Izdatki .....	. 106.895 35	I)	
Ostane......	. 100.32966	Lir	
Aktivna imovina na dan 3.1, XII. 194l-XX A. Ncpotrošna 234.439'7R L
B. Polrošna 100.329'6<S „
Skupaj , . . 314.769*44 L
Opomba: Cek, vloga Din 497'fi3 nerazpoložljiva (uredba z dne 12. IV. 1941).
Sklepni račun za dobo od 31, marca 1941 do 31. decembra 194LXX. je Glavna skupščina na seji dne 11. julija 1942-XX odobrila.
RAZREDI
i, Filozofsko-filoloŠko-historični razred.
28. januarja 1939.
Prvi seji predseduje kot starostni predsednik ALES USE-N1CNIK.
Edina točka dnevnega reda je konstituiranje razreda. Za razrednega načelnika za dobo prvega akademskega leta je soglasno izvoljen RAMOVŠ,
26. maja 1939.
Razredni načelnik poroča, kako poteka tisk prvih publikacij razreda, kako je Znanstveno društvo kot pripravljalni organ za Akademijo odstopilo svoj delovni program Akademiji ki ga po svojih močeh tudi gmotno podprlo. Kot začetne razredne publikacije se v tem smislu določijo: l) iz serije Viri za zgodovino Slovencev; I. Srednjeveški urbarji; a) urbarji salzburške nadškofije na Slovenskem; uvod v urbarje sploh in vso redakcijo izvrši član KOS; II. serijo gradiva za kulturno zgodovino Slovencev naj začne izdaja korespondence pomembnih Slovencev, in sicer Zoisova korespondenca, ki obsega predvsem dopisovanje med Zoisom in Kopitarjem; kot tretjo publikacijo sprejme razred monografijo F. VEBRA: Vprašanje stvarnosti; o tem delu poda izčrpno oceno član USENICNIK.
Kot nadatjno razredno publikacijo, ki pa bo šele v prihodnjem proračunskem letu prišla do uresničenja, določi razred izdajo stcsl. kodeksa Euchologium sinaiticum; izdaja naj obsega tri knjige: prva naj poda splošen uvod, opis kodeksa in fotografske posnetke celega kodeksa v originalni velikosti, druga knjiga naj poda tekst, prepisan v cirilico, z vsem podrobnim opisom i glede paleografije. virov, zvez z drugimi stcsl. teksti in podrobno; tretja knjiga naj da razbor filološke in lingvistične važnosti kodeksa. Fotografski snimki celotnega kodeksa, ki si jih je Znanstveno društvo po ugodni priliki pridobilo, se brezplačno predado Akademiji v last; izdaja vseh treh knjig se poveri članu NAHTIGAEU,
Za 10 leto se razred omeji, vezan na dovoljen mu kredit, na te tri knjige. Priprave za zbirna dela, kakor zbiranje gradiva za historični slovar slovenskega jezika, zbiranje dialektološkega in etnografskega gradiva, priprava aparature za dialektološki atlas slovenskega jezika se odgode na prihodnja leta.
31. januarja 1940.
Načelnik poroča, da je razred svoj knjiini program v celoti izvršil, da celo predčasno je pristopi! k izdaji Euchologiuma sinai-ticuma, čigar stavek je le v peti tiskovni poli, S posebnimi podporami je bilo omogočeno razredu, da je ¡publiciral več kot je bilo sprva določeno.
Razred določi nato proračunski predlog za J. 1940-41. za svoj delokrog. Kot knjižni program pa sprejme sledeče publikacije: 1) NAHTIGAL, Euchologium sinaiticum L; 2) drugi zvezek Zoisove korespondence; 3) Razprave 1. ki naj prinesejo razprave in pomembnejše članke iz strok, ki jih razred obsega; za urednika Razpravam je določen RAMOVŠ.
Sklene se soglasno, da razred spričo zapletenih razmer sploh ne pristopi k volitvi zunanjih dopisnih članov. Pač pa se naj zaslužni možje domače znanosti kot redni in dopisni člani pritegnejo k razrednemu delu. Razred, ki predstavlja v Akademiji nadaljevanje vseh pripravi javnih del, ki jih je prej izvrševalo Znanstveno društvo, naj predvsem člane Znanstvenega društva prevede v razred, kar pa naj služi le za vodilo.
Ker je potekla funkcijska doba prvega načelnika, je potrebna volitev novega načelnika; po soglasnem izboru je za načelnika v akad. letu 1940-41. izvoljen član KOS.
6, aprila 1940.
Poročilo razrednega načelnika o poteku tiska razrednih publikacij, o ureditvi splošne akad. pisarne, o gmotnih sredstvih, s katerimi more razred razpolagati, se sprejmejo na znanje. Dalje s,poroča, kaj je bilo ukrenjeno glede spremembe Statuta, ki naj omogoči članstvo naše Akademije v jugoslovanskem odboru Mednarodne unije akademij v Bruslju.
Razprava se tiče nadalje volitve novih rednih in dopisnih Članov. Splošna diskusija ugotovi zaslužne delavce in določi referente za predloge, ki naj jih prihodnja seja prediskutira.
V razpravi so doposlane študije nekaterih nečlanov; določijo se referenti za nje, sklepanje se preloži na poznejši čas.
25. junija 1940.
Poročilo razrednega načelnika O gmotnih sredstvih, ki jih ima razred za tekoče akad. leto na razpolago, o glavnih upravnih poslih Akademije, o sklepu predsedništva, da naj spričo danih razmer letos Glavna skupščina prevzame razglasitev novih članov, o poteku tiska razrednih publikacij, o proračunskem predlogu za razred, ki tudi letos še ne bo mogel pričeti z notranjim pripravljalnim delom za razna zbirna in dolgotrajna dela, se sprejime na znanje in odobri.
Razprave O doposlanih študijah dr. Čcrina O Paglovčevj pesmarici, M. Pavičeviča o Jugoslovanskih zdravicah in napitnicah in dr. llešiča o Poljaku Horodynsikem in njegovem prebivanju v Ljubljani za dobe Korytka se dado kompetentnim članom v oceno in predlaganje. Glede ponudene korespondence B. Vošnjaka, hranjene v Narodnem muzeju v Ljubljani, se določita dva člana, da korespondenco z ozirom na njeno pomembnost pregledata,
25. novembra 1940.
Predsednik pozdravi nove člane, prav posebno še zunanjega dopisnega člana M. MURKA. Poroča v nadaljnjem o tisku in pripravah za edicije prihodnjega akad. leta. Na osnovi referata se sprejme za objavo v razrednih „Razpravah I." Tazprava GRA-FENAUiiRIA „Duhovna bramba in KolomonOv žegen", dočim se razprava o Horodynskem vrne avtorju s priporočilom, da se navedena mesta dopolnijo ali popravijo. Glede Vošnjakove korespondence pravi referat, da korespondenca ne obsega vsega gradiva, da njena izdaja trenutno ni nujna niti dovolj pomembna, da je pa načelno ni treba odkloniti, marveč si jo je treba obdržati v evidenci.
Razred izvoli za zastopnika ljubljanske Akademije pri Mednarodni uniji akademij člana KOSA in STELETA.
19. februarja 1941.
Določijo se za EucJiologium sinaificum vsi potrebni izdajni stroški za tisk in delo,
28. junija 1941-X1X.
Razredni načelnik poroča o stanju tiska razrednih publikacij; s posebnim zadovoljstvom se vzame na znanje, da se je posrečilo pridobiti manjkajoče liste Euchologiuma sinaiticuma, hranjene v Publični biblioteki v Leningradu. Dalje poroča o prvi seji sekcije mednarodnega odbora akademij, ki se je vršila že na sedežu ljubljanske Akademije. Razni doposlani spisi se na osnovi strokovnih referatov odklonijo; sprejme pa se razprava J. Turka, Prvotna Charta caritatis. Na pobudo in podrobno obrazložbo Člana RAMOVŠA sklene razred, da je treba vendarle pričeti z notranjo pripravo za različna nujna dela, ki jih znanstvena publika v prvi vrsti zahteva in pričakuje od ljubljanske Akademije; prav tako je treba poživiti umetniški razred, delati na sodelovanju z Narodno galerijo, ki jo je treba že zdaj smatrati za bodočo stalno umetniško razstavo umetniškega razreda Akademije. Sklene se v tj zadevi predlagati predsedništvu Akademije poseben predlog, čigar sestava in utemeljitev se poveri članu RAMOVŠU.
6. novembra 194l-XIX.
Poročilo razrednega načelnika, ki pove, da je zamišljena kooperacija z Narodno galerijo zaradi novih razmer postala vsaj za daljši čas neizvedljiva ter poročilo o dosedanjih občih smernicah sodelovanja s Consiglio Nazionale del le Aceademie (ROMA) pri Lnione Lnternazionale delle Aceademie se vzameta na znanje.
V razpravi so nekatere razredu ponudene razprave in članki-Na osnovi referatov so nekatere sprejete, druge zavrnjene.
L julija 1942-XX.
Član ALES USEN1ČN1R vodi kot najstarejši član in kot namestnik sejo razreda, ki izvoli za razrednega načelnika 5TELETA FRANA. Določi se knjižni program za akad. leto 1943: Raz' prave L in Euchologium sinaiticum III. Odobri se poročilo o
sodelovanju z mednarodno unijo akademij. Za prihodnjo Glavno skupščino se izdelajo predlogi, ki naj požive in omogočijo tudi v teh težkih gmotnih razmerah dostojno manifestacijo dela Akademije.
7. oktobra 1942-XX,
Načelnik sc najprej spominja zaslug umrlega prvesa gen, sekretarja KREKA. Vsi člani stoji poslušajo lople spominske besede in zaikličejo slava neumornemu delavcu in skrbnemu upravitelju Akademije.
Na osnovi strokovnih ocen se določijo razprave in članki, ki naj tvorijo vsebino Razprav 1; nekatere od predloženih razprav se zaradi premajhne pomembnosti ali zaradi premalo dovršene izdelave zavrnejo.
Ce boido gmotne razmere dovoljevale, se sklene, da bi kol tretja razredna publikacija v akad. letu 1943. izšla ali se vsaj pripravljala izdaja Koipitarjevih pisem na Zoisa (prepis zadevne korespondence je lastnina Akademije, ki jo je pred leti dobila v dar od Znanstvenega društva); v tem primeru se redakcija poveri članu RAMOVŠU in dr. OCVIRKU.
16. decembra I942-XXI.
Načelnik poroča o ustanovitvi in dosedanjem delu bibliografske komisije.
Nadalje poroča O novih prispevkih za Razprave T. Na podlagi Tefcratov se sprejmejo razprava M, GROSLJA iz področja klasične rilologije in jezikoslovja in razprava F. GR1VCA o prvi homiliji Glagoliia Clozianus. Poročilo o tisku razrednih publikacij in o tisku Letopisa I. .se vzamejo na znanje.
Član RAMOVŠ predlaga potrebo, da razred prične s pripravami za sestavo zgodovinskega, etimološkega slovarja slovenskega jezika, če že sedanje prilike ne omogočajo priprav za slovar slovenskega književnega jezika v velikem obsegu. Razred izvoli za to pripravljalno delo komisijo iz članov NAHTIGALA, BREZNIKA, GRAFENAUERJA in RAMOVŠA (predlog gl. v poglavju „Slov. elim, slovar").
2. Pravni razred.
28. januarja 1939.
Pri konstituiranju razreda je izvoljen za načelnika DOLENC, za njegovega namestnika pa KUŠEJj
19. aprila 1939.
Načelnik poudarja, da bo razredno delo šlo v tri smeri: pravno-historično, pravno-filozofsko in pravno-legislatorično, Teh odsekov seveda ie ni treba takoj v začetku ustvarjati, saj tega niti gmotna sredstva niti delovne sile Se ne omogočajo. Smatra pa, da je predmet prvega odseka najbolj aktualen tn za Akademijo v prvi vrsti zahteven. Zamišlja si serijo „Pravne starine slovenskega naroda"; sestavine bi bile: 1) Gorske bukve in njihovi prevodi; 2) pravni spomeniki slovenskega narodnega prava (izven gorskih bukev); 3) pravna folklora po slovenskih narodnih pesnih; 4) pravna folklora po slovenskih rekih, pregovorih, šalah in pod. Ze za prvo leto bi bilo treha uresničiti vsaj prvi del, kajti za druge dele, predvsem 3. in 4. bo treba določiti in razposlati vprašalne pole. V načelu se sprejme, da se naj delo osredotoči za začetek na nabiranje pravnih spomenikov.
V razpravi je nato še izdaja urbarjev slovenskega ozemlja in edicija razrednega Letopisa alt Razprav; ker pa še ni določen kredit, ki bo v tem tekočem letu razredu na razpolago, razprava ne more podati nobenih točnih zaključkov.
9, maja 1939.
Razred razpravlja in utemelji svoj razredni .proračun za tekoče akad. leto. Sprejme za svojo prvo izdajo prvo knjigo Pravnih Spomenikov t. j. Gorske bukve v prireditvi načelnika DOLENCA; kot druga edicija pride v poštev Zbornik razprav pravnega razreda. Posebne proračunske postavke se določijo za pripravljanje pravne in sodno-medicinske terminologije, za ipopis urbarjev v slovenskih deželah in za pripravljanje gradiva iz pravne folklore.
8. junija 1939.
Po sporočilu stanja razpoložljivih gmotnih sredstev Akademije izpremeni razred svoj proračunski predlog in zviša posamezne
postavke; doda še novo postavko, ki naj nudi gmotno pomoč razrednim članom za njihova znanstvena Taziskavanja.
28.	oktobra 1939,
Poročilo načelnika o delu in upravi Akademije, o pripravljalnih razrednih publikacijah se vzame na znanje in odobri.
Prošnji dr. ZONTARJA V zadevi raziskovanja cavtatskega arhiva se trenutno ne more ugoditi, ker gmotne prilike tega ne dopuščajo.
30. decembra 1939.
Razprava se tiče tekočih zadev in tiskanja Tazrednih publikacij,
29.	februarja 194(1.
V razpravi so bodoče izvolitve novih rednih in dopisnih članov, poročilo, ki ga v tem pogledu nameravajo drugi razredi upoštevali in uresničiti. Razred imenuje nekatere osebe kot kandidate, vendaT še ničesar ne sklene, marveč hoče stvar prepustiti posebni strokovni oceni, pO kateri naj prihodnja seja razreda odloča,
15.	aprila 1940,
Po strokovni oceni je SKERLJ soglasno izvoljen za rednega člana. Dopisnih članov razred V tem letu ne namerava voliti.
Določijo se vse podrobnosti glede publikacije ,,Gorske bukve — podlaga slovenskega vinogorskega prava". Pripravljalna dela za 2bornik znanstvenih razprav II. razreda se poverijo načelniku.
Pravilnik za tiskanje akademijskih publikacij se odobri.
16,	maja 1940.
Za razrednega načelnika je ponovno izvoljen DOLENC, za njegovega namestnika tudi ponovno K.UŠEJ.
28. j u n i j a 1940.
Poročilo o tisku razrednih publikacij se vzame na znanje.
Književni program in določitev proračunskih predlogov za razred za leto 1941-42. se po daljši razpravi in delni izpremenitvi soglasno sprejmeta.
Razred sklene, da član POLEC prouči slovenika v Bogišičevem arhivu v muzeju v Cavtatu in da jih priredi za izdajo v Razpravah pravnega razreda ali — če bo vsebina tako priporočala — kot samostojno publikacijo „Pravnih starin".
15.	julija 1940.
Določijo se podrobni ukrepi glede Razprav pravnega razreda. Dela glede terminologije in raziskovanja urbarjev se odgode na čas po glavni skupščini, ker bo šele tedaj utrjen celotni akademijski proračun in ž njim v zvezi delovni obseg Akademije.
5. oktobra 1940,
Poročilo o gmotnem stanju Akademije se vzame na znanje,
Član POLEC poroča, da je prvo polovico septembra proučeval BogiŠičev arhiv; nekaj pisem slovenskih znanstvenikov in 164 strani obsegajoč rokopis s folklor i stični m gradivom (pisal je pokojni Gašper Križnik iz Motnika) so uporabni in to materijo hoče v posebni razpravi prikazati in obdelati,
Priprave za tisk Razprav se članek za člankom presodijo in določijo po oceni za izdajo. Glede druge knjige Pravnih spomenikov se razpravlja o izdaji Labasserjevega Formularienbuch in Kazenskopravni red francoske Ilirije; hkratu naj bi se obdelali zapiski pravniških vzorcev iz župnijskega urada v Kamniku, z grada Krum-perka, občine Nevlje pri Kamniku, dalje štatuti cehov na Slovenskem, ipravna napotila na Goriškem (Lista, ki so v ljubljanskem narodnem muzeju),
16.	decembra 1940,
Po strokovnih ocenah se določijo članki, ki naj tvorijo vsebino Razprav I. pravnega razreda.
Statut odbora za mednarodno unijo akademij se prebere in sprejme na znanje, da je I, razred izvolil kot člana ljubljanske Akademije v tem odboru člana KOSA in STELETA.
17.	februarja 1941,
Razpravlja se o načrtu društva „Pravnik", da naj poseben odbor prične s pripravami za izdajo slovenske pravne terminologije. Akademija želt pri tem pripravljalnem delu sodelovati, vendar je najprej potrebno točno navodilo, postopek in obseg tega dela.
Poročilo o tisku se vzame na znanje. Člani neobvezno razpravljajo O morebitnem predlogu za izvolitev novih članov,
12. julija 1941-XIX.
Načelnik DOLENC se spominja smrti Člana R. KUSEJA. Očrta njegovo osebnost, njegovo zaslužno delo in posebno poudari dejstvo, da je KUSEJ kot rektor univerze imenoval po takratnih pravilih prve člane društva Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je kot pripravljalni organ bilo prvi zametek za nadaljnji razvoj prizadevanj za ustanovitev Akademije. Žalni govor so člani stoji poslušali in zaklicali slavo v spomin pokojnega tovariša.
Volitev razrednih funkcionarjev je določila za načelnika ponovno DOLENCA, za njegovega namestnika pa POLCA.
23. februarja I942-XX.
Načelnikov namestnik se v iskreno občutenih in hvaležnih besedah spominja umrlega člana in razrednega načelnika M. DOLENCA, ki mu vsi zbrani člani zakličejo slavo v spomin.
Za načelnika je soglasno izvoljen PGLEC, za njegovega namestnika pa PITAMIC.
V razpravi je nedokončano delo DOLENCA: „Urbarij za Slovensko Krajino iz L 1767", ki je bilo določeno za serijo „Pravni spomeniki slovenskega naroda"; znaten del komentarja, cčlo zadnje poglavje z oceno spomenika Še ni napisano, Načelnik ugotovi, da bi za dokončno pravilno pravno oceno bilo potrebno proučiti še druge izvode, ki pa daneis niso dostopni, ker so v knjižnicah Maribor, Zagreb, dalje event. v Prekmtirju in BudapeŠti. Izdaja urbarja se zato odloži. Prav tako se odloži izdaja Labasserjevih obrazcev.
Član KREK poroča o gmotnem stanju Akademije in o verjetni višini sredstev, s katerimi bo razred moral v 1. J942-XX. razpolagati. Razred sklene izdati „Razprave II" in načelno že določi nekatere študije, ki naj jih „Razprave II' vsebujejo.
9. julija 1942-XX.
Na osnovi strokovnih referatov se določijo prispevki posameznih avtorjev za „Razprave Ii" in proračun za nje, Razpravlja se
še neobvezno o predlogih, o katerih bo sklepala prihodnja Glavna skupščina in o izdanjih Akademije, ki naj bi se dajale na razpolago seminarjem na univerzi, Če za to prosijo in prošnjo predmetno utemelje. Doposlani članek o demografskem gibanju se odda v strokovno oceno.
L7. septembra I942-XX.
Načelnik se spominja smrti člana KREKA, poudarja njegove zasluge na znanstvenem in glasbenem ¡polju, njegovo delo v Akademiji; člani zakličejo slavo v njegov spomin,
V razpravi je odobritev prispevkov za „Razprave II"; soglasno se sklene, da bodi ta izdaja posvečena spominu umrlih članov KUSEJA, DOLENCA in KREKA; kratko in jedrnato posvetilo naj poudari predvsem njihove zasluge za Akademijo, ker so podrobne posmrtnice že izšle oziroma izidejo v kratkem v drugih strokovnih glasilih.
Določi se pregled gmotnih razrednih potreb za akad. leto 1943-XXI,
3. Matematično-prirodoslovni razred.
28. januarja 1939.
Za razrednega načelnika je soglasno izvoljen J. HADZl, za njegovega namestnika pa R. ZUPANClC.
8. maja 1939.
Razprava se tiče priprav za izdajo prve razredne publikacije, dalje o vlogi „Prirodoslovnega društva", ki bi želelo predati sv-oje „Prirodoslovne razprave" Akademiji, če je ta voljna prevzeti tudi vso zameno in stroške zamene, ki so v zvezi s „Prirodoslovnimi razpravami" in ki prinašajo brezplačno raznim strokovnim knjižnicam v Ljubljani publikacije tujih znanstvenih zavodov. Glede tega vprašanja kakor tudi glede kandidature novih razrednih članov se še nič ne sklene, ker je treba najprej pojasnil od predsedništva Akademije ali pa dogovora glede enakšnega postopanja z drugimi razredi.
23, maja 1939.
Razred določi proračunski predlog za leto 1939-40. V razpravi so nadalje knjižni program razreda za tekoče leto in sodelovanje pri raznih mednarodnih kongresih {zoološki v Parizu 1940; kemični v Londonu 1941; agrikulturni v Pragi 1941).
13.	julija 1939.
Za razrednega delegata pri [II, interbalkatiskem kongresu matematikov v Beogradu se določi član ZUPANČIČ, — Sklene se prevzem „Prirodoslovnih razprav" z že urejeno zamenjavo s tujimi institucijami. Predlog o prevzemu in podrobni načrt zamene se predloži prcdsedniStvu v odobritev in izvedbo.
12. novembra 1939.
Načrt dogovora s „Prirodoslovnim društvom" se izdela. Dalje se sklene izdaja „Bulletin internationar na tujih jezikih z objavljanjem posnetkov in izvirnih prirodoslovnih rezultatov. V razpravi so nekatere razredu poslane razprave, ki se za nje določijo strokovni referenti. Razgovori o volilvi novih članov niso privedli do nikakršnih sklepov ali smernic,
27. marca 1940.
Na osnovi referatov se sprejmejo razne predložene razprave; določi se obseg in vsebina „Prirodoslovnih razprav" [II. razredu in vse, kar je s tiskom teh razprav v zvezi,
14.	aprila 1940.
Sprejeto je Še več novih razprav za objavo v ,,Prirodoslovnih razpravah IV", ki so že v tisku. Razgovor o volitvah novih članov določi, da se izdela predlog za izvolitev rednega Člana M, VIDMARJA in za več izrednih članov, predvsem za trojico slovenskih naravoslovnih delavcev z velikimi zaslugami, namreč za prof. A. PAUL1NA, F. SEIDLA in I. REGNA.
9. maja 1940.
Poročilo o tisku razredne publikacije se odobri; obseg se določi na 15 tiskovnih pol. Volitev razrednega načelnika se od g od i na poznejši čas.
18, maja 1940.
Ker so glede dogovora s „Prirodoslovnim društvom" pri pred-sedništvu akademije nastale težkoče, sklene razred, da s posebno obrazložbo utemelji in poudari važnost drugega poglavja in še posebej njegove druge točke (v predloženem prevzemnem zapisniku odd. Ii-2); stvarne potrebe naših znanstvenih ustanov, ki že hranijo v svojih knjižnicah velik del serij inozemskih znanstvenih revij, bi trpel veliko škodo, ako se zamena in prevzem „Prirodo-slovnih razprav" ne bi sklenila v smislu razrednega sklepa z dne 12. novembra 1939.
25, maja 1940.
Ponovno je v razpravi dogovor glede prevzema „Prirodoslovnih razprav" in sicer v smislu razgovorov v predsedništvu Akademije.
S. julija 1940.
V razpravi je nameravana demtsija člana PLEMLJA in ukrepi, ki naj bi jih razred podvzel, da obdrži v svojem krogu tega zaslužnega Člana. Sklene se, da vodi razred do odločitve v ti zadevi ZtiPANCfC kot načelnikov namestnik in da se volitev načelnika ponovno odgodi. Razred sklene predlagati predsedništvu, da naj da Akademija v sklad pokojnega prof. PAVLA GR.OSLIA znesek 5000 Din.
10. oktobra 1940.
Za razrednega načelnika je izvoljen član M. VIDMAR.
12. decembra 1940.
Načelnik poroča o tekočih zadevah; razred odobri izvolitev KOSA in STELETA za člana pri mednarodni uniji, Član SAMEC izjavi, da hoče brezpogojno po seji javiti na način, ki ga predpisujeta zakonska uredba in poslovnik, predsedniku Akademije, da se odpoveduje članstvu, ker smatra, da je tako za delo v razredu najbolje.
L februarja 1941.
Načelnik sporoča, da je predsednik izstopitev člana SAMCA vzel na znanje. Določijo se ukrepi glede razrednih „Razprav1' in „Prirodoslovnih razprav JV", Proračunski predlog za razredni tisk
in delo se izdela. Sklene se priporočiti prošnjo Zdravniškega konzorcija za gmotno podporo pri izdaji Cerničevega Kliničnega besednjaka. Na osnovi referatov je sprejetih več razprav za publi-ciranje v razrednih ..Razpravah". Član HAD2I se poveri z izdelavo organizacije dela „Odbora za prirodoslovno raziskavanje Slovenije".
9. junija 1^41 -XIX.
Na osnovi referata PLEMLJA se sprejme kot posebna razredna edicija razprava J. VIDAVA, Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb. Z redakcijo se poveri PLEMELJ.
Načelnik poroča o dogovoru in zameni „Prirodoslovnih razprav IV." v smislu sklepa predsedjiištva, da naj zdaj Akademija sama prevzame in oskrbuje vso zameno, s katero bi tudi po lastnem prevdarku razpolagala kot s svojo lastnino.
Za načelnika razreda je za novo poslovno dobo izvoljen ponovno VIDMAR.
26. januarja 1942-XX.
Zaradi odpovedi dogovora s „Prirodoslovnim društvom" s strani predsednišlva Akademije se poveri načelnik, da naj poskusi na obeh straneh odpraviti težkoče, da bo zamenjava publikacij nemoteno zopet pričela funkcionirati.
Razred izdela svoj proračunski predlog in v zvezi s tem se razpravlja o prihodnji razredni publikaciji.
1. aprila 1942-XX.
V razpravi so strokovni prispevki za novo knjigo „Razprav", referati o njih in program ter ureditev edicije v celoti; za re-daktorja je določen HADZI.
5. junija 1942-XX.
Poročilo o redakciji „Razprav" se odobri. Določi se knjižni program za novo poslovno leto. Za razrednega načelnika je ponovno izvoljen VIDMAR, za namestnika HADZl.
24, junija 1942-XX.
Sklene se, da predsedništvo izd i. jasen sklep v tem smislu, da denarna sredstva, ki so bila v preteklem letu določena za publi-
kacije TU, razreda, pa niso bila izčrpana, pripadajo kot razredni prihranek letošnji razredni dotaciji, ki bo Uporabila 10 vsoto za „Razprave", ki že zdaj obetajo obseg blizu 30 tiskovnih pol,
16. julija 1942-XX.
Za razrednega načelnika je izvoljen PLEMELJ, načelnikov namestnik ostane HAD21. Sprejme se na znanje poročilo o pripravah za tisk „Razprav II".
4. Umetniški razred.
28. januarja 1939.
Prvi seji predseduje kot starostni predsednik R. JAKOPIČ,
Pri konstituiranju razreda je izvoljen za načelnika F. S. FINŽ-GAR, za njegovega namestnika pa O. ZUPANČIČ.
9. marca 1939.
Razred je razpravljal o delu Akademije v celoti. Posebno paž-njo je po-svetil predloženemu Poslovniku, posebno še tistim odstavkom, ki Se neposredno tičejo umetniškega razreda,
Dalje se je razred pečal z nadaljevanjem Slovenskega biografskega leksikona. Upoštevajoč trenutne neugodne gmotne razmere Akademije, ki onemogočajo .prevzem izdaje leksikona, ki po svojem značaju spada med splošne in ne med razredne akademijske publikacije, hoče vendarle obdržati v evidenci potrebo te izdaje in jo o prvi dani priliki priporočati, da se sprejme v knjižni program akad. publikacij.
Pri obravnavi tekočih zadev, kakor propagandne akcije za brošuro M. Dobrina, Umjetnost i olimpijske igre in predloga za izvolitev nekega hrvatskega skladatelja za dopisnega člana, je razred. soglasno zavzel negativno stališče.
30. marca 1940.
V razredu so se obravnavale tekoče zadeve in je bilo sprejeto poročilo načelnika o pripravljalnih delih Akademije, posebno še o pripravah za ureditev akad. prostorov in skupne pisarne. Se le v pogovorni obliki je bilo sproženo vprašanje novih članov-umet-nikov, vendar diskusija še ni prišla do nobenega zaključka.
aprila J940.
Načelnik poroča o delu Akademije, o pripravah za Glavno skupščino, na kateri imajo drugi razredi namen predložiti nove redne in dopisne člane za razglasitev. Po strokovnem referatu in oceni glasbenega dela je bil «oglasno izvoljen za rednega člana komponist ANTON I.AJOV1C. Glede raznih drugih predlogov, deloma tudi samo pobud razred ni prišel do soglasnega mnenja in je končno sprejel predlog O. ZUPANČIČA, da se za prihodnjo glavno skupščino razen imenovanega in že izvoljenega komponista ne predloži noben redni niti dopisni član niti iz vrst pisateljev, niti iz vrst likovnih umetnikov in glasbenikov.
Razred je ponovno izvolil za svojega načelnika FlNZGARJA in za njegovega namestnika ZUPANČIČA.
23. novembra 1940.
Mestni svet je določil posebne nagrade za slovenske umetnike; posebno razsodišče bo vsako leto podeljevalo te nagrade; mestna občina želi (v smislu zadevnega pravilnika, točka 3), da je eden izmed članov razsodišča član umetniškega razreda Akademije. Po prečitanju pravilnika in krajši razpravi izvoli razred iz srede svojih članov koL zastopnika v tem razsodišču svojega rednega člana JAKOPIČA.
Glede ponudene zbirke kompozicij Brede Sčekove smatra razred za najumestnejše, da zbirka preide v arhiv Glasbene Matice, kjer bo izvajajočim glasbenikom še najbolj pristopna.
Prvič se je sprožila misel, da bi bilo potrebno, da bi iposeben zbornik pokazal, kako močno in raznovrstno je postalo slovensko umetniško življenje v zadnjih dvajsetih letih, naj gre že za arhitekturo, slikarstvo, literaturo in tudi glasbo. Načelnik se poveri, da naj stalno razmišlja o tem, katere delavce bi bilo treba ¡pridobiti za to, da bi bil ta umetniški napredek pri Slovencih dostojno in Stvarno javnosti prikazan.
4. decembra 1940.
Načelnik poroča o novem Statutu pri mednarodni uniji akademij. Sprejme soglasno izvolitev KOSA in 5TELETA, ki jo je izvršil 1. razred Akademije. Član LAJOVIC poroča o tem, da
zbira Glasbena Matica važno gradivo o naši glasbi; po razpravi se sklene, da je treba najprej dobiti točen vpogled v to zbirko, na kar bi razred mogel pričeli razpravljati tudi o tem» da bi tako delo bilo objavljeno kot razredna publikacija umetniškega razreda.
8, julija i941-XIX.
Razred je razpravljal o predlogu filozofsko-filološko historičnega razreda glede morebitne preselitve Akademije in o ožji povezanosti Narodne galerije z umetniškim razredom, Načelno je sprejel predlog v celoti in ga priporoča predsedništvu v uresničenje.
4. decembra 1941-XX.
V razpravi je določitev enega zastopnika umetniškega razreda v razsodišču za podeljevanje nagrad slovenskim književnikom po mestni občini ljubljanski. Ker sta oba člana-pisatelja umetniškega razreda šc aktivna v svojem književnem delu in kot taka ne moreta biti člana razsodišča, razred ne no minira nobenega svojega zastopnika.
4. februarja 1942-XX,
Poročilo načelnika o delovanju Akademije se vzame na znanje. Predložena monografija IV. GRAFENAUERJA „Lepa Vida" se odda v oceno članom RAMOVŠU in BREZNIKU.
13. julija I942-XX.
Na osnovi referatov se sprejme študija „Lepa Vida"; glede tega, ali naj izide kot publikacija umetniškega razreda ali pa kot izdaja I. razreda, se poveri načelnik, da v dogovoru s L razredom stavi predlog predsedništvu.
7. decembra 1942-XXI.
V razpravi je predlog načelnika o posebni umetniški publikaciji, ki naj bi v besedi in sliki prikazala razvoj vsega umetniškega delovanja (arhitekture, literature, likovne umetnosti, glasbe) pri Slovencih v zadnjih 25 letih, Načelnik se poveri z izdelavo podrobnega načrta, kakor tudi s tem, da predloži .primerne sodelavce.
PRAVILNIK
ZA TISKANJE AKADEMIJSKIH PUBLIKACIJ* § l-
i1) Nobeno delo (knjiga) se ne sjne sprejeti v knjižni program poslovnega leta, dokler tega ni odobrilo Predsedništvo po predlogu Tazreda,
(°) Sprejeti spisi rednih in dopisnih članov niso predmet znanstvene cenzure razreda.
(s) Spise drugih avtorjev izroči razred enemu svojih članov kot referentu v pregled; po ugodnem pismenem referatu, ki se ho-norira, Se obravnavajo v smislu L odst. tega člena.
C) Glede jezikovne brezhibnosti in varovanja enotnosti terminologije velja za obe vrsti spisov § 5.
S 2.
Ko je delo razredu predloženo mora razred preskrbeti ponudbe treh tiskarn (kliSarn ali ponudbo vsaj enega risarja, kartografa, fotografa ali drugega tehničnega sotrudnika); ponudbe morajo biti narejene na podlagi d ogot ovij enega in za tisk godnega, gladko čitljivega celotnega rokopisa.
§ 3.
O Obenem s predložitvijo rokopisa in ponudb, omenjenih v § 2, stavi razred predsedništvu Akademije svoje predloge glede tiskarne, kliSarne itd,, glede avtorskega honorarja in eventualnih pogojev, če gre za zaloiniSfco pogodbo z avtorjem,
* Odobren na seji predsedniStva Akademije dne JO. dccembra 1942-XXI, na osnovi čl, 24. zakonske uredbe o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umeinosti v Ljubljani in na osnovi J 10 dosedanjega Pravilnika z dne 16. maja 1940 ter v smislu sklepa 9. Glavne skupščine z dne 11. julija 1942-XX.
(2) Ce gre za samostojno izdajo dela (knjige) avtorja, ki ni član Akademije, naj PredsedniŠtvo sklene z avtorjem, če ta to zahteva, založniško pogodbo, ki določa pravice in obveznosti Akademije in avtorja, Vsak av.tor, tudi člaji Akademije, ima ,pa polno pravico za dogovor s kako drugo založnico za drugo izdajo, za prevode svojega dela v druge jezike, če je Predsednicivo od svoje prvenstvene pravice odstopilo.
(a) Praviloma in kolikor s pogodbo ni določeno drugače ima avior pravico do 25 brezplačnih izvodov svoje knjige in do honorarja Lir 600 za tiskovno polo velike aktavne oblike. Uredniki skupnih ali razrednih zbornikov prejemajo za tiskovno polo redakcijski honorar 100 Lir.
(*) Naknadno odstopanje od pogodbenih določb je izključeno, če na to izrečno ne priistaneta Predsedništvo Akademije in avtor. Za samolastne naloge tiskarnam, klišarnam, risarjem, kartografom, Eotografom itd., ki niso v skladu s pogodbo ali sklepom Predsed-ništva, odgovarja osebno avtor ali tista oseba, ki je dala lake naloge. Obveznosti, ki nastanejo iz takih nalogov, Akademija v nobenem primeru ne izpolni.
5 4.
i1) Od posameznih razprav, Člankov itd. za razne skupne ali razredne zbornike dobi avtor honorar in brezplačne posebne od-tiske s posebnim ovitkom v smislu odst. 3. § 3.
(2) Večje število posebnih odtiskov gre na avtorjev račun, če je sam želel večje Število.
% 5.
Rokopisi morajo biti predloženi v jezikovno brezhibni obliki; uporabljena bodi ustaljena znanstvena terminologija. PredsedniŠtvo skrbi za jezikovno obliko in tudi za resumeje, sestavljene v tujih
jezikih; stroške nosi Akademija.
§
O Ako sklene razred v smislu g 30. odst. 4, PosL, da se kako delo ali posamezna razprava, ki prinaša znanstveno odkritje mednarodnega značaja in interesa objavi v tujem jeziku, ne sme tako
delo ali razprava v enem poslovnem letu obsegati več kakor 10 tiskovnih pol ali v dveh letih 2(J tiskovnih pol.
("J Taka dela naj se hkratu ne objavijo v slovenskem ali srb-skohrvatskem jeziku.
(s) Za jezikovno pravilnost in brezhibni tisk lakih del odgovarja izključno avtor sam.
C J V ostalem veljajo tudi za ta dela splošni pred-pisi, zlasti določbe o založniški pogodbi (§ 3) in določbe o tiskarskih korekturah (§§ 8 in 9).
§ 7.
Korekture mora opravljati avtor sam; če jih iz katerega koli razloga ne opravi, preskrbi Predsedništvo na avtorjeve stroške strokovnjaka za avtorske korekture.
5	S-
i1) Avtorji lahko zahtevajo po dve nelomljeni korekturi, eno lomljeno korekturo in eno revizijo.
(a) Večje število korektur gre na avtorjev račun, če Predsedništvo ne ugotovi, da je tiskarna kriva.
§ 9.
Naknadne izpremembe in dopolnitve rokopisa so dovoljene samo v nelomljenih odtiskih. V lomljenih odtiskih gredo korekture, če povzročajo ponovno lomljenje, na avtorjev račun.
6	10.
Morebitne potrebne dopolnitve in prilagoditve tega Pravilnika izda Predsedništvo Akademije z obvezno močjo.
§ 11.
Ta pravilnik je bil sprejet na seji Predsedništva Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dne 30. decembra 1942-XXI; v zvezi s sklepom Glavne skupščine z dne 11. julija I942-XX. zadobi s tem obvezno moč,
V Ljubljani dne 30. decembra 1942-XXI,
Generalni sekretar: RamovS l. r.
Predsednik: Vidmar I. r.
PUBLIKACIJE AKADEMIJE ZNANOSTI iN UMETNOSTE V LJUBLJANI v letih 1938—1942.
I. V filozofsko-filološ k o -historičnem razredu:
Veber Franci, Vpraianje stvarnosti. Dejstva in analize. Ljubljana 1939; 8*, 498 str.
Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga prva: SrednjeveSki urbarji z a Slovenijo. Zvezek prvi: Urbarji salzb urSke nad-Škofije. Objavil Kos Miiko, Ljubljana 1939; vel. 8», 167 str., 2 karti.
Korespondence pomembnih Slovencev T.: Zoisova korespondenca 1808—1809, Ljubljana 1939; vel. 8", 228 str.
Korespondence pomembnih Slovence v II,: Zoisova korespondenca 1809—1810, Ljubljana 194I-XX; vel. 8«, 200 str.
Euchologium Siniiticm Starocerkvenoslovanski glagoli k i spomenik, Izdajo priredit Nahtigal Rajko, I. del: Fotografski posnetek, Ljubljana 1941; S", 26 + 222 fot.
Euchologium Sinaiticnm. Starocerkvenoslovanski ¿lagolski spomenik. Izdajo priredil Nahtigal Raj ko, II. del: Tekst s komentarjem, Ljubljana 1942-XX; 8«, 72 + 426 *tr.
T u r k Josip, Prvotna Charta caritatis, Ljubljana 1942-XX; vel, 8", iS str.
II. V pravnem razredu:
Pravni spomeniki slovenskega naroda. Knjiga prva: Dolenc Metod, „Gorske bukve" v izvirniku, prevodih in priredbah. Ljubljana 1940; vel. 8°, 278 str.
Razprave. Zvezek prvi. Ljubljana 1941; 8®, 260 str.
III, V m a t a m a t i 6 n o - p r I r o d o 11 o v ne ta razredu:
Razprave. Knjiga piva. Ljubljana 1940; 8°, 148 str., 25 slik v tekstu.
Pri rod osi o vne razprave. Knjiga IV. Tome IV. Ljubljana 1940 (v svetovnih jezikih); 8', 128 str.
Vidav Ivan, Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb. Ljubljana 1941; S", 64 str.
Razprave, Knjiga druga Ljubljana 1942-XXI; 8", 501 str., 79 slik v tekstu.
VI
KOMISIJE
BIBLIOGRAFSKA KOMISIJA.
Predsedništvo je na seji dne 15. oktobra 1942-XX izvolilo v bibliografsko komisijo FINZGARJA, HAUŽ1JA, POLCA, STELETA, RAMOVŠA in upravnika univ. biblioteke J. ŠLEBIN-GERJA.
Komisija se je seŠla dne 2. decembra in si je izbrala za predsednika POLCA, za tajnika pa RAMOVŠA, Predsednik je poudaril potrebo slovenske bibliografije, izdelavo tega, kar se je doslej zamudilo in pripravo trdnega načrta, po katerem naj bi se stalna bibliografija izdajala. J, SLEBINGER poroča nato o sedanjem stanju bibliografije in označi prve najnujnejše potrebe.
Po njegovem izčrpnem referatu (gJ. doli) smatra komisija za potrebno: 1) da se za dobo 1919—1942 izdela vsa bibliografija, knjižna in strokovna; 2) da naj bibliografija izhaja v dveh točenih serijah, in sicer a) Jetrna, knjižna, ki naj podaja tudi vse ocene, poročila itd., kar je <s knjigo v zvezi, b) strokovna v posameznih snopičih za posamezne stroke ali skupine strok; 3) potrebna je izpopolnitev Simoničeve bibliografije in zamašitev vrzeli za dobo 1913 do 1919; ker bo izdaja pod 3 zahtevala največ dela in časa, se naj prične z delom za 2 a) in 2 b) najprej, vmes pa se naj opra/vlja in pripravlja tudi ostalo delo.
Komisija poveri SLEBiNGERJU izdelavo podrobnega načrta dela, določitev vrstnega reda za strokovno bibliografijo, določitev sotrudnikov in podobno.
Določi se še, da pridejo v bibliografijo vsi sestavki, ki so tiskani v slovenskem jeziku in vsi oni v lujejezičnih revijah, če je njihov predmet v zvezi s Slovenijo.
Sklene se, da se v Letopisu I. objavi poročilo J. SLEBINGER J A o sedanjem stanju in nalogah slovenske bibliografije.
SEDANJE STANJE IN NALOGE SLOVENSKE BIBLIOGRAFIJE.
Ko je Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani prevzela v svoj delovni program organizacijo dela za slovensko bibliografijo in skrb za njena izdanja. se je zavedala v polni meri njene važnosti za znanstveno in splošno kulturno delo, ki ne more brez škode pogrešati tega pripomočka. Slovenska bibliografija ima preobčutne časovne zastanke v svojih letnih knjižnih izdajah in mučne vrzeli v strokovnih edicijah, V obeh smereh je treba začeti s smotrnim delom. Podrobni sistematični načrti, ki so potrebni za zgraditev strokovnih bibliografij, bo predhodno delo strokovnjakov posameznih panog.
Stanje naše bibliografije nudi v glavnih obrisih sledečo sliko.
L
Zadnja redna publikacija celotnega slovenskega knjištva se je zaključila z letom 1912. Za dobo prvih šestih let te tridesetletne vrzeli bi bilo pri sedanjih prilikah možno izdati le nepopolno bibliografijo, ker je ljubljanska Studijska knjižnica, glavni in često edini vir za bibliografsko delo, takrat dobivala dolžnostne izvode le iz bivše Kranjske. Zato je naravno, da postavimo za sestavo novejše bibliografije zgodovinsko leto 1919. kot začetni mejnik za s-koro četrtstoleino obdobje, ki je zaključena celota zase,
Meseca majnika 1929 je Zveza faktorjev za Slovenijo začela izdajati glasilo „Slovenski tisk", a mu je bilo usojeno le kratko življenje. V njem je J. Slebinger priobčeval primarno bibliografijo za !. 1929. v celoli, za leto 1930. pa je dospel do številke 357, ko je glasilo prenehalo. Za 1, 1929. je izšla ta bibliografija v skromni nakladi v pomnoženem ponatisu.
Svojevrstno bibliografijo del slovenskih pisateljic do konca L 1935, je sestavila Zlata Pirnat, izdalo pa „Udruženje uitiverzitot-siki izobraževanih žena" (Lj. 1936, 64 str.). Ta obsega dela pisateljic na celotnem slovenskem etnografskem ozemlju brez ozira na politične meje in vključuje tudi slovensko emigracijo v Ameriki.
Ob 140-letnici Vodnikovih Ljubljanskih novic se je v jeseni !, 1937. vršila razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani. Ob tej priliki jc J. Slebinger sestavil bibliografski pregled slovenskih časnikov in časopisov od 1797—1936, v katerem je opisal skoro 1100 številk ter skupine naše periodične literature ter z njim podal temelj za študij naše publicistike. — Po naročilu Kmetijske zbornice dravske banovine sta sestavila ing. agr. Janez Marentič in J. Slebinger sistematično strokovno Bibliografijo slovenske kmetijske literature v letih 19J9—1938 (Lj. 1939) kot prvi večji primer te vrste bibliografske obdelave.
Kot drugovrstne bibliografske pripomočke je omeniti nekatere novejše kataloge javnih knjižnic, kakor Imenik knjig Šentjakobske knjižnice iz 1. 1928. z dodatki 1930, 1935 in 1941; Imenik knjig javne Dvorske knjižnice v Ljubljani 1929 z dodatkom 1934. Izmed knjigotrških katalogov zaslužijo pozornost bibliografa Katalog slovenskih knjig, ki ga je izdala ob svoji desetletnici Nova založba v Ljubljani 1927. V njem je gradivo razdeljeno v 20 skupin. — Ob petdesetletnici Jugoslovanske knjigarne (1879 1929) je izdala založnica katalog knjig lastne založbe v desetih skupinah in z daljšim zgodovinskiim uvodom. — Organizacija knjigarjev dravske banovine je po svojih članih zbrala gradivo za obširni katalog „Slovenska knjiga" po stanju v prodaji še dosegljivh del dne 30. junija 1939, ki ga je uredil Niko Kuret. Gradivo je razdelil v 24 strokovnih skupin po vzorcu tedenske izdaje Deutsche Nationalbibliographie.
V okviru bibliografskih periodičnih publikacij, ki so služile v prvi vrsti knjigotrštvu (Bibliograf beograjskega knjigarja Pranja Bacha 1926, zemunska Naša knjiga, Glasnik knjižara z bibliografijo od 1931 dalje...), je našla skromno mesto tudi slovenska knjiga, večkrat v pomanjkljivih opisih, zato za bibliografa dvomljive vrednosti, Veselejši pogled V boljšo bodočnost za skupno bibliografijo nam nudi: „Jugoslovenski bibliografski go-dišnjak za 1933 god.11, ki so ga sestavili knjižničarji Narodne biblioteke v Beogradu pod uredništvom Ljudmile Mihajlovič, a ga izdala Srpska kraljevska akademija L 1935. v svojih Posebnih iz-danjih, knj. 106. I. oddelek obsega knjige po abccednem redu, II. periodične publikacije, dodan je register po strokah ter imenik
urednikov in lastnikov Časopisov in časnikov. Nadaljevanja ji i doživel.
Ta preobčutna fragment a m os t z večletnimi vrzelmi in neenakost v obdelavi objavljenega gradiva stavi sestavke! j a knjižne bibliografije za dobo 1919 do 1942 pred nelahko nalogo, ki jo bo ob ugodnih prilikah mogoče zadovoljivo izvršiti predvidoma v dveh letih.
Za izpopolnitev Simon i če ve bibliografije je objavljenega na raznih mestih že precej važnega gradiva. Ker ni pričakovati, da bi moglo iziti to temeljno delo v novi predelani izdaji, je potrebno, da se zbero vsi popravki in dostavki v posebnem dodatku. Gradivo zanj so med drugim prispevali: Štrekelj, Kotnik, J, Glaser v CZN; Bibliografski uvod v zgodovino reformacijske književnosti pri južnih Slovanih v 16. veku (1927, lilografirano); Opombe k protireformacijski (katol,) dobi v zgodovini slovenskega pis-menstva, ki obsega kronološki seznam slovenskih tiskov in rokopisov od 1600—1764 (CJK.Z IH, 73—133); Iv. Zelko z Bibliografijo del Mikloša Kiizmiča (Prekmurska knjižnica I, v Soboti 1937, str. 18—28) in Avg. Pirjevec, ki je z Doneski k slovenski bibliografiji (Slov. jezik IV, 1941, 148—172) strokovnjaško izpolnil izdatno Število Simoničevih vrzeli ter tiskom dodal potrebne navedbe o hraniščih s signaturami, — Na enak način bi bilo s Simoni čem v roki izvršiti kontrolo naših javnih in zasebnih knjižnic, da se končno dožene ipopoln inventar našega tiska do 1. 1900.
Univerzitetno biblioteko čaka hvaležna naloga, da z istim strokovnim znanjem, kakor je M. Kos opisal Srednjeveške rokopise v Sloveniji (Lj. 1931) Ln J. Glonar sestavil katalog 300 knjig („Iz stare stiSke knjižnice" (GMS 1937, 110—131) priredi za našo znanstveno delujočo javnost £e kataloge o ostalih samostanskih in drugih sodobnih knjižnicah, ki so že pred poldrugim stoletjem postale last njenega knjižnega in rokopisnega bogastva.
n,
Znanstvenik in vsak praktični prosvetni delavec se ne more zadovoljiti samo z golo knjižno bibliografijo. Potrebna jim je še
strokovna literatura o razpravah in člankih v njihovem delokrogu, raztresena po strokovnih revijah, zbornikih in v dnevnem časopisju, ki jim pa mora biti do možne popolnosti zbrana in sistematično urejena bibliografsko dostopna, da z lastnim iskanjem ne izgubljajo dragoceni čas, ki bi ga sicer plodonosno porabili za produktivno delo.
Bibliografski letni pregledi Slovenske Matice so za dobo 1902—i l poieg knjižne literature beležili vsaj za pomembnejše skupine {pripovedništvo, literarno zgodovino, zgodovino, narodopisje...) tudi važnejše članke. Nato so knjižni bibliografski viri Usahnili skoro popolnoma, strokovni pa so našli svoje mesto le Še v Carnioli, ki jih je objavljala v obsegu v svoje področje spadajoče ■literature do leta 1918.
Strokovno bibliografijo za jezikoslovje, slovstveno zgodovino in domačo zgodovino je po Carnioli nadaljeval brez vrzeli CJKZ, jO objavljal od II. let. (1920) dalje ter jo zaključil Z letom 1927, — Slovensko jezikoslovje v dobi 1907—1914 je bilo priobčeno v 7 letnikih Krakovskega Rocznika slawistycznega; za leta 1913 do IS ga je objavil ČJKZ I, nato ga še istočasno beležil J F, po 1927 pa samo JF s sodelovanjem Fr. Ramovša, R. Kolariča in A. Bizjaka. Obsežna jezikovna literatura, ki narašča od leta do leta, potrebuje za dobo od 1919 do 1942 enotno ureditev, izpopolnitev in kritično ocenitev v samostojni publikaciji.
Posebno skrb je posvetiti biografski bibliografiji o vseh pomembnejših osebnostih našega kulturnega, gospodarskega in političnega udejstvovanja. Pomanjkanje takega pomofika so občutili pred vsem sotrudniki Slov, biografskega leksikona, slovstveni zgodovinarji in naša publicistika. Biografsko literaturo o .književnikih je priobčeval do 1. 1927 ČIKZ. Izmed biografskih bibliografij je omeniti nekaj važnih monografij, tako St. Bunčevo bibliografijo za Fr. Levstika v Levstikovem zborniku (Lj. 1933, 367—411), ki v dveh skupinah podaja kronološki seznam Levstikovih tiskanih sipisov in spisov o njem. — L Vrhovnik je v svojem življenjepisu o Iv. Vrhovcu podal kronološko bibliografijo njegovih spisov (Lj, 1933, 57—65). — Ob 50 letnici iv. Prijatelja je Rud. Kolarič zbral bibliografijo jubilantovih znanstvenih spisov in ocen do konca 1. 1925 (ClKZ 1926, 159—163), ki je dobila izpopolnjeno izdajo
za Prija.tcl.jevo 60 letnico v ponatisu njegovih Duševnih profilov slov. p repo roditeljev (Lj. 1935, 163—170), — Za 50 letnico prof. Nahligala je Fr. Ramovš sestavil seznam slavljenčevih znanstvenih spisov (ČJKZ 1927, 243—5). — Ob enaki obletnici J, Slebingerja so bili objavljeni njegovi bibliografski in biografski prinosi v letih 1898—1926 (CJKZ 1927, 246—8). — Jubilejni zbornik ob desetletnici slovenske univerze v Ljubljani prinaša na str. 501—531 bibliografije literarnih sestavkov njenih profesorjev, — J. Polee je svoji temeljiti biografiji o umrlih juristih Rado Ruše ju .iin Met. Dolencu izpopolnil s podrobno sistematično bibliografijo njunih del (ZRJF XVIII, 1942, 20-22; 77—95). — Iv. Sašelj je objavil seznam vseh svojih spisov in spiskov v Etnologu (III, S2—6, VIL 142—5). — Iz muzikalne literature je omeniti SI. Koželja bibliografiji skladb Davorina Jenka v prigodni brošuri in Emila Adamiča v Škerjančevi monografiji, ki našteva preko tisoč skladb {Lj. 1937, ¡45—217).
Za sestavo strokovnih bibliografij nam dobro služijo podrobna kazala o nekaterih slovenskih revijah, ki nam podajajo vsebino po strokovnih skupinah. Med temi pripomočki je omeniti kazalo k 20 letnikom mariborskega Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki sta ga sestavila J. Glaser in K. Prijatelj in uredila po abecednem redu značnic (1926). — Jos. Mantuani je sestavil Kazalo spisov, člankov, dopisov in poročil, natisnjenih v Cerkvenem glasbeniku od 1. 1878—1926. ter Kazalo glasbenih prilog za isto dobo (Lj. 1927). — J. Slebinger je podal pregled publikacij Slovenske matice od 1, 1864—1930., ki beleži vsebino publikacij v časovnem redu, imenik pisateljev in strokovni pregled publikacij. — A. Dokler je v Jubilejnem kazalu za vseh 50 letnikov Doma in sveta v sedmih skupinah izčrpal vsebino revije ter registriral v petih skupinah njegove slike (Lj. 1938). — J. Westrovo Splošno kazalo za 40 letnikov Planinskega vestnika obsega vsebinsko in avtorsko kazalo ter seznam slik in zemljevidov z dobro podrobno razčlenjenostjo vsebinskega kazala (1940). — Pravnikom in upravnikom je ustreženo z Ogrisovim in R. Mulačkovim Splošnim registrom k Uradnim listom v letih 1918/19-1933 (Lj. 1925, 1934).
O stanju slovenske historične bibliografije je poročala dr. Me-lita Stelè-Pivec na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ljub-
íjani dne 16. dec. 1939 (prim, ČZN 1930, 207—JO); poudarila je vsebinske vrzeli in. metodične razlike objavljenega gradiva ter navedla nemško in itak literaturo. Ki prihaja za naše ozemlje v pošte v» K izboljšanju obstoječih neprilik je sama izdatno prispevala s smotrno ureditvijo Kazala k zgodovinskim publikacijam Muz. društva za I. 1891—1939., ki tvori nadaljevanje Gratzyjevega Repertorija in njegovo važno izpopolnitev za MMK, 1MK, Carn. in G MS. V smislu resolucije slov. zgodovinarjev na tem zborovanju, da je pričeti z rednim izdajanjem bibliografije slov, zgodovine, je bil s St. Jugovo sistematično objavo za leti 1838 in 1839 napravljen razveseljivo posrečen začetek za najnovejšo dobo (GMS 1940, 74—128), ki jo bo treba premostiti še s skupno publikacijo tja do M. Kosove Slov. historične bibliografije za I, 1919. (ClKZ 1920, 309—14). Pri tem bo umestno iz njenega obsega izločiti bibliografijo za umetnostno zgodovino kot samostojno izdajo z ozi-rom na njeno svojevrstno bogato gradivo zadnjih dveh desetletij, ki je bibliografsko večinoma zabeleženo v 7.U7, l—Xil,
Na tem mestu je omeniti dve znameniti pokrajinski bibliografski publikaciji. Prva je knjižni almanah Bele Krajine „To-bolček", za katerega je ob tisočletnem spominu kronanja kralja Tomislava zbral Martin Malnerič iz knjig in novin bibliografijo, ki bi naj služila „izobraževalnim organizacijam, predavateljem, govornikom, kulturnim in političnim delavcem". Pretežni del te publikacije je posvečen narodopisju, kakor so letna godovanja, plesi, narodne in cerkvene svečanosti, smrt, pogreb, pastirske igre, selo in dom, narodne noše, t-kalstvo, vezenine, zbirke narodnega blaga itd. Nadaljnje skupine obdelavajo bibliografijo za zemljepis, starožitnosti, jezikoslovje, slovstveno zgodovino, narodno gospodarstvo, politiko, umetnost... — Drugo, enako pomembno delo je opravil Vilko Novak v zborniku „Slovenska krajina" (Beltinci, 1935, 116—133) z Bibliografijo o Slovenski krajini, v kateri je v 10 skupinah zbral vso težko dostopno literaturo, ki se nanaša na vse kulturno in gospodarsko življenje PrckmuTja.
Brez sistematične porazdelitve vsebine in brez časovne zaporednosti, zgolj abecedno je sestavil Franjo Baš sicer bogato „Bibliografijo o Ptuju11, v kateri upošteva poleg mesta tudi njegovo
okoliško ozemlje, kaierega zemljepisno in gospodarsko pa tudi zgodovinsko središče je Ptuj (ČZN 1933, 242—54). — Na enak način je zbral in uredil Iv. Simonič literaturo o Kočevju (Kočevski zbornik, Lj. 1939, 363—82).
Posebno pozornost je posvetiti izgraditvi bibliografije slovenskega narodopisja, icga najizrazitejšega odseva narodovu duše. Bogato iri zanimivo gradivo, zabeleženo v knjigah že skoro od začetka našega sloiVStva, nakopičeno po revijah, Časnikih in malo-znanih tiskih, še ni našlo bibliografa, ki bi ga zajdl vsaj v približni celoti in v zadovoljivi sistematični razčlenjenosti. To bo moralo bili delo veččlenskega odseka, za katerega je izdelal Fr. Kotnik po preizkušenem češkem vzorcu vsebinski načrt, ki se bo prila-, godil našim razmeram ob končanem zbiranju gradiva, — Bibliografijo za jugoslovansko narodopisje v letih 1914—24, je objavil E. Schneeweis v ZslPh 111, 156—184, 408—37, v kateri upošteva tudi slovensko. — Enako je našla naša etnografija svoje mesto v beograjskem glasniku Etnografskega muzeja, kjer je J. Claser priobčil pregled slovenskih etnografskih člankov na osnovi kazala za CZN (II, 1927, 83—5). V letnih bibliografijah v GEM za leta 1925—3K. je upoštevano tudi slovensko narodopisje. — Naša novejša narodopisna literatura je deloma zbrana v zvezi z drugimi sorodnimi bibliografijami, predvsem z že navedeno zgodovinsko, ki ji je dodati V. Novakovo v Kovačičevem zborniku: Zgodovina in narodopisje v prekmurski publicistiki (CZN 1937, 264—74), ali pa v samostojni Fr. Baševi Slovenski narodopisni bibliografiji za leta 1929—32. CZN, 1930—34), v katerih pa je običajni obseg pojma narodopisja razširjen preko mej na ■sorodne panoge, posebno na slovstveno zgodovino.
Izmed ostalih znanstvenih strok bo morala zlasti geografija poskrbeti, da postane njena bogata literatura zbrana in urejena Čimpreje javnosti dostopna. Enaka naloga čaka zastopnike priro-doslovnih ved,
Higijenski zavod v Ljubljani je pred par leti pokrenil nabiranje gradiva iz knjig, revij in neštetih ČasniŠkih letnikov za vse panoge medicinske vede in higijene. Zamudno delo se bliža h koncu in obeta postati podlaga za popolno sistematičnno bibliografijo te stroke.
Končno je Še omeniti našo obsežno prevodno književnost, s katero smo povezani s svetovno literaturo. Te tuje vplive, ki so pomagali oblikovati našo duševnost, bo treba po narodnostih Časovno registrirati, za kar je že nekaj koristnega dela izvršenega, nekaj pa v pripravi. Iz najnovejše dobe omenjam O. Berkopea bibliografijo češke in slovaške literature, gledališča, jezikoslovja in narodopisja, v knjigah in revijah, za dobo 1800—1935, izdano v publikacijah Slovanskega instituta v Pragi 1940, Delo potrebuje dopolnitve z gradivom iz našega dnevnega časopisja.
]. Siebinger.
KOMISIJA ZA ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKEGA
JEZIKA
Filozofsko-filološko-historični razred si je na svoji redni seji dne 16. decembra 1942-XXI. usvojil sledeči predlog člana Ramovša.
„Misel, ki naj vodi priprave in oblika, kakršno naj ima slovenski etimološki slovar, sla mi trenotno Šele v najširših mejah in obrisih pred očmi. Sele podrobno pripravljalno delo bo sproti dajalo točnejši pregled in trdnejšo podlago za zgradbo kolikor toliko priročne, a vseskozi znanstveno utemeljene in dognane knjrge, ki naj podaja rast in propast besednega zaklada. Kar je slovenščina podedovala iz praslovanske dobe. kar je pridobivala v svoji novi domovini v Alpah, na Krasu in v Primorju ter v ravnini pod Blatnim jezerom, kar so različni tokovi, sproženi po teh ali onih zgodovinskih dogodkih prinašali na uho Slovencem, ki so nove pojme in besede sprejeli in jih uvrstili v svoje jezikovno bogastvo, vse to spada v tak slovar, Tudi v novejši dobi, ko je že tisikana be-seda pričela oblikovati in bogatiti slovenski knjižni jezik in ko so tuji jezikovni vzorci sprožili nove tvorbe najrazličnejše kakovosti, so prihajate k nam besede ali so pri nas naslajale kot tvorbe posameznikov, se udomačile in postale neodd vojljiva svoji na slov. jezika. Komisija, ki naj o vsem tem vodi vešče priprave na najširši osnovi, bo znala ob koncu odločiti, kaj se more iz pripravljenega gradiva izločili, kaj pa izročiti končni ureditvi in javnosti. Vprašanj, domnev in ugibanj sc bo sproti rodilo v nepreglednem številu; kar bo res značilno za zgodovinsko rast jezikovnega zaklada, tO bo ostalo, marsikaj se bo moglo odložiti in bo prišlo v prid poznejšim, širše zasnovanim edicijam.
Samo v glavnih obrisih bi mogel danes podati smcrnice, ki so bolj zamišljene za dokončno ureditev slovarja kot za pripravljalno aparaturo, Splošno znane in rabljene besede in tiste dialektične (podane v knjižni obliki), ki predstavljajo jezikovno starino ali pa so kot stare izposojenke kažipot za kulturne zveze in kulturno stanje v prejšnjih dobah, tvorijo pač osnovno plat slovarja. Kjer gre za besede, ki so potekle iz praslovanščine in so že raztolmačene pri Miklošiču in Bernekerju, tam se more naš slovar omejiti samo na citat in na navedbo ide, praoblike.
korena, z dodatkom najvidnejših predstavnikov, potekajočih iz tega korena pri sosednjih ide. jezikih, tako v grš., lat,, germ. in baltščini. Seveda je znanstvena literatura zadnjih 25 let ugotovila važne nove podatke, v marsičem korekture prejšnjih izlag. Zato je za pripravljalno komisijo potrebno ekseerpiranje vseh zadevnih razlag iz strokovne literature, ki je izšla po 1. 1914. Nebroj monografij, še več strokovnih revij iz vse slavistične literature, ki se je tako bujno in krepko razvila v ti dobi, je treba podrobno pregledati in si vse potrebno zabeležiti» Tu in lam bodo sicer pomagali bibliografski pregledi, kakršne so objavljali Roeznik slawistyczny, Revue des Etudes Slaves, Južnoslovenski Filolog, Časopis za slov. jezik, književnost in zgodovino, Lingvistična bibliografija Češke akademije, Indogermanisches Jahrbuch itd-, vendar bo nujno potrebno tudi vse revije pregledati, dalje iskati sveta >in vidikov v priročnih in obsežnih etim. slovarjih ruskega, poljskega in češkega jezika, v novih izdajah stcsl. tekstov in tudi v revijah in monografijah, ki obravnavajo indoevropske splošne pojave. Tam, kjer nam priročni slovarji ne dajo obrazložbe, naj beseda v našem slovarju dobi vso potrebno osvetlitev; če nas na prim. Miklošičev slovar in vsa starejša literatura ne pouči, kaj pomeni „Se P & ti, še pa v", je treba besedo tudi do ide. izvora in z vsemi ide. sorodniki pojasniti. Vse tO, kar za domaČe, velja tudi za izposojene besede. Povsod je treba dati še posebno pažnjo pomenskemu razvoju; beseda, ki ni le skupina glasov, ne samo oblika, marveč celo v prvi vrsti obleka pojma, mora biti s te strani razjasnjena.
Posamezne glasovne in oblikovne razvojne stopnje, ki jih je beseda v slovenščini doživela, naj bodo na kratko, vendar jasno podane. Pri manj rabnih, že izmrlih ali šele v splošno rabo prihajajočih besedah naj bo po možnosti zabeležen tudi prvi zapisek; značilne besede naj bodo, kolikor se da, pojasnjene tudi s tem. da se označi njihova uporabnost, sedanja in nekdanja, in razprostranjenost besede ali ipa nadomestek zanjo V tem ali onem predelu slovenskega jezikovnega Ozemlja.
Izrazi strokovnih jezikov in besede prav mladega porekla, ki izpričujejo civilizacijsko in ktillurno povezanost vseh narodov v
Evropi in so dobile pri nas samo domačemu jezikovnemu ustroju prilagodeno obliko, se v tem slovarju ne upoštevajo.
Ker se indoevropeist večkrat zadovolji s slutnjo in večjo ali manjšo verjetnostjo etimološke razlage, ker ga pri neizmernem velikem obsegu dobe in ozemlja že formalno, včasih le skombi-mrano ujemanje uteši, tako bodi temu viru odmerjena v slov. etim. slovarju le neobhodno potrebna .plat. Glavni delež naj bo namenjen slovenskemu razvoju in njegovemu pojmovanju. Etimološki bodi la slovar v toliko, kolikor to zahteva splošna oblikovna povezanost in pojmovno sorodstvo; pretežno pa bodi slovensko zgodovinski in naj ugotavlja to, kar so besede na tleh slovenskega razvoja doživljale, kako so se oblikovno in pomensko razvijale, odkod so prihajale, zakaj so postale last našega jezika, kdaj so se udomačile, kje so se Širile, skratka kako so besede v slovenski sredini živele.
Samo za primer sem zbral 20 besed in pri njih skušal pokazati, kako si zamišljam slov. etim. slovar (gl. spodnje primerke). Izbral sem besede, ki prikazujejo v ti ali oni smeri približno realizacijo osnovne misli in vodilnega načrta, kakor sem ga zgoraj v kratkih besedah podal, prepuščajoč podrobno presojo, detajlni načrt, vse priprave in izpeljavo posebni komisiji, ki naj jo filozof sko-filološko-historiČni razred za to izvoli. Komisija naj po izdelavi načrta in zasnovi pripravljalnih del predloži proračun, ki bo potreben za pričetek priprav, omejujoč se pri tem na dobo enega akademskega poslovnega leta (t. j. I. 1943); za nadaljna leta naj razred v svojem proračunu vedno upošteva znesek, ki bo omogočal pričeto delo in pozneje končno redakdjo in izdajo slovarja,
bögovec m. „Wahrsager, Weissager"; bogovdti. bogovänje. bogpvävec pri Trub, Dalm. Boh, Gutsm.; pri Meg, ima bagavuti pomen „vermuten, ahnen"; spada Je bogi* (gl, Berneker EW.) in je substantlvizacija pridevnika bogov s pomenom „božji; od boga navdahnjen" (prim. bolg. boguvam ,^sem srečen") t. j. enakovredno z lat. divinus; zato ima glagol isti pomen kot lat. divinare ,.prophezeien11 in „ahnen". Sele v mlajSi dobi dobiva beseda neko zaničljivo primes s pomenom „boga se delati, svetega se delati" — svetiti se pri Trub. ena baba, ta se je svetila; leti Tri so se tudi svetlii Reg. 5S: Rllb; na ti osnovi je morda Hip, Diet. hogulee, bog uiti „Wahrsaget", bogüliti (pozna tudi äe bogövec II, 246).
čebula f. in čebul, čebitl m, „die Zwiebel"; prvotni vir je lat, cepulla, ki se je razširilo po vsi srednji Evropi; tako tudi svn. ziholle, zwibolle (zibel, zebulle, zwifel), ki je naslonjeno na domače Bolle „Knollen"; slov-č, u, -la in tudi a-kcentuacija govore za to, da je slov. čebula iz starega furlanskega čebbla (sedanje fnrl. cevote) g. Strekelj, O Levč. pravopisu 95; Ramovš HG. II. 58; Sturm CJKZ. VI. 49, op. 1.
cediti, leden, čednost „putzen; sauber, sittsam; Tugend"; Miki. EW 32 s. čerda I dvomi o pravilnosti zveze s črčda, črSditi, ker govore tudi tam, kjer tr v č, brez -r-\ Berneker s. č(du se zaradi eudsky „lep, hraber" in Čad „deček, mladenič", čada „deklica" bliža vexavi s čqdo „otrok", č$db „ljudstvo"; prim, še csl. neč$dtekFi,, „brez zaroda; sirolen, zanikrn; grd (?)*"; čeden pomeni sprva „mladosten, kTepak. čil"; tudi fih m. „deček od 10—15 let", „pastir" spada se>m in je hipokoristična tvorba, identična s Ceh, C ah, ki pomeni sprva „čeSki človek", ki spada k „češko ljudstvo"; gl, R, Jakobson, Slav. Rundschau 1938, 10—15; izvajanja A, Isa£enka ZfsIPh. 13, 99 (zveza s čist) ne drie, ker vzh.-podj. nenosni a je pravilen zastopnik za
dvanajsttja {-xtla) f. der Aposteltag; prim. Meg, Thea. pol. duanaift IIa Carinth. —joger Carn. 104; Meg. Diet. dvanaftfla A3b; dvanaijtjla G8a; Megs (I744j: duanai/tla ASh, dvanaiftla G7b; Dalm. Reg. dva-naiftfla; Al as. Duanaiftla 27 a. Odgovarja svn. zwetjhoten in je zgodnji prevod: d'Lva-na-dejf te-s'i.la (S~Ua se skladno äc veže z dhva; sel „apostol" prim, v briž, sporn.) t, j. die ZwiMIboten.
j ¿ti k a C. „Schwindsucht"; a d j. jčttčen; izkazano pri Meg. Diet, in Thes. pülygl. (etica, etika, etizherf, ¡¿tika, fčtizhen); znano tudi shrv, govorom v Istri in Liki in istrski ¡tal. (jetiko); izvira iz ital. etico, -a adj, (lat. hectica, ki je iz grä.) gl. Strekelj SILw. 24; tudi v stbav. etica, sed, bav. et tick,
mävruh m. „der Morchelschwamm" iz ävab.-bav, maurache, ki je po nepojasnjeni prestavi sog lasni kov v zvezi z Morchel, stvn, mor hi! a, mor-hala, dalje z nem. Möhre stvn, moraha. morha „gelbe Rühe"; iz germ. morhun - je si. mrkva, mrkev, mrkvica.
morati, mdram impf, t.) müssen; 2.) zwingen; imper. in inf. sta komaj da uporabljiva; 3.) mögen (predvsem v prez.); razlikovanje med mörem in möram je ohranjeno predvsem v sev.-zap. dialektih, je pa za dolenjščino 16. stol. tudi še izkazano; tod danes le Se akc. razlika: mörem „possum": mörem „iJebeo", enako mogel: mogel, A. MoJič, Rad. jgsl, Akad. 1923, I—58 tolmači morati iz moči, morem pod Vplivom in križanjem istopomenskega in često obenem uporabljenega imati „müssen"; pomen „po.i.ie" v „debere" si razlaga psihološko kot sovpad ¿ne možnosti z edino možnostjo t. j. nujnostjo. F. Ramovš, Slavia IV. 142—9 zavrača
lu izvajanja in si razlaga morati iz nekdanjega impf. moiaaie k giag, moči, morem; impf, uporabljan kot kondicional, je pomenil „bi mogel miilitest", dalje mulltest, odi od moram — ich muß; navaja rez. matal, kor. mfram kol sledove nekdanjega impf, lzpreminjevanje möram, mö-ra! > möram, mögal je mlado in v zvezi z moderno vokalno redukcijo. Prim, äe D, Grubor, Jžsl. Pil, V, 150 in za vrnitev F. Ramovša v CJK.Z VI, 265—7, Za pomensko posredovanje med „moči" in „moraii" se poteguje T. Marelic, Jisl, Fil. VI, 96—7 v MuSičevem smislu (po glagolu „imati"). O pomenski strani in pomenski dial. porazdelitvi (trdilno ,,debeo" in nikalno „non possum") gl. äe F. IleSič, Jisl. Fil. V, 162—170 in VIII, 155—9 (glede primorati in sličnih anal. oblik), IX, 2S2—286. St. Iväii, Jisl. Pil X, navaja 12 primerov impf, morah, moraie iz možah, možaie (glagolski rokopisi iz 15. stol.), ki dokazujejo upoTabo modal no rabljenega impf, in obenem pomenski prehod ,,posse" v „debere" (gl, ge Jžsl, Fil. XI, 306); akc. razmere govore za to, da je štok. möram kajkavizem; gl. äe F. Ramovš, HG II, 295.
nemškiita f. „die Deutsche"; sprva pomeni osebo, kl nemäkutari, naj-sibo molki ali ženska, pozneje se za moško osebo uporabi moSka oblika s suf. *at: nemikütar in prvotna sploSna oblika kot oblikovno ženska se omeji za označevanje ženskih oseb (pr. Rezika nemškuta pri Prcä.); prvič izpričano pri Hip. Diet, I. 666.
nobtldJn „keiner, kein"; tako Sele od konca 17. si. dalje, prej obed en; drugi del ima -eden, gre torej za sestavljenko; Škrabec J S. 140 je mislil na Ijubo-eden ali na ob-eden (ib. 114), pozneje na obeju-eden, ki je v ni-kalnem stavku pomenilo „keiner (von beiden"), kar sc je posplošilo, To razlago zagovarja Ramovä, Slavia II, 117; HG, 11. 99 proti Musiču Rad. 1921, IS9 iL, ki sprejema nb + eden t pomenom „sploh, že kdo, eden". Možno je tudi alibo-eden v albtt-eden, nbeden „vielleicht einer"; glede a- > o- prim. oli poleg ali, oku poleg aku „ako". Prvotno obed en je äele z izobrazbo izrazitega nik, pomena prišlo pod vpliv nikalnic in od njih prevzelo sedanji začetni «-. Besedica je slov. tvorba, jasna sestavina, v prvem zlogu je verjetna raznovrstna okrajšava in ¡taio redukcija glasov; smiselno je najbližje aiibo-edcn in pa Ijuho-eden, ki je znano kol boedirti „nekdo1* in „nikdo" v vzh, Makedoniji in bi po redukciji začetnega zloga in metatezi bo > ob (zaradi hiata) dalo obeden; tako sodi K. Mirčev, Mak, pregled VIII 9—19.
ponüdiga .,Schmarotzer" pri Hip, Diet. EI. 167; sklop imper. in pers. zaimka (za isti pomen pozna Hip. še zaplečnik Nom. 14); glede tvorbe prim. pri Hip, še popčdiga „birič" (II 253), drliga, loviga; k tvorbi prim. Koätiäl ZfsiPh. 14, 294,
presučniea f. „Vorhaut, praeputium" pri Hip. Diet. II, 243; spada k presukati. *sukniti „durch eine Drehung anders wenden"; Ccrnifi klin. bes. 107 ima kölica.
skedenj m. „Scheune, Dreschtenne"; pravilno po Miki, EW_ izposojenka iL stvn. scugifiO, seugin (S VB. ichiune) „Scheune": skrhdhiib v IX, stol, (gl. Ramovš HG. 11. 275); slov. d za g potrjuje etim. vrednost stvn, j?, ki tu ni samo znak za j, marveč res g (pri m. nor v. dial, skygne ^koča"}; ide. koren je skeu-k- „pokrivati", kakor še v nem. Schuh, stvn. scuoh iz germ, sknha, jde. skö{u)ko-\ sku- v lat, seutum, ab-scuru.i „temen — pokrit" gl, Persson Btrg. t. 182.
srajca, -e f. „das Hemd"; stcsl. sraka vestis, sračica, rus. copoka. prim. še stnord. serkr, agsaS. serce, Miki. Lex. s. v., gl. Niederle, Slov. staroiit, odd. kult. I. 446, L Sraka še v Reziji, dem. pravilno sraiica in z anal. -k-: srakica Rez., Pkm„ Trub., Alaa., Kiizm. Pri Dalm. Meg. že srajca. škrabec JS I. si razlaga srajca iz srafica po -nekakšni disimilaciji £-c : i-f. Bogorodickij Dial. zam, VI, 24 pa iz sraictr, srajca pa je sta-Tejäe kot mod. vok. red, (gl. Dalm.); srdčica v srajiica (Hip. Diet. ], 59J) s prehodnim -/- (Ramovä, HG. II. 5 88) in po razmerju ptičica; ptica je nastalo srajca (HG, H. 289).
starši, -ev m. pl. „die Eltern" je prvotni komp, (stdrijhSe z. redukcijo i v i in asimilacijo ij v /; v 16. stol, itdriii), ki se je sčasoma substanti-viral in s tem prevzel tudi samostatniäko sklanjo; do konca 17, stol. beremo še gen. slariših, dat, -im. in str. -Imi; pri Hip. stariših poleg siarišov, dat. s i ar išam; pri Rog, že gen. stariiev (prim. mlajši, -ih in -ev „Jiinger Christi" v 16. stol.); drugi slovanski jeziki imajo za „parentes" izvedenke od rod- (roditelji, rodiče); it ar SI je nastalo po nem. Eitern, ki je tudi komp, k (tli (razvoj komp. v subst, s pomenom „parentes" je znan samo zap. germanščini), enako niž. sorb. starejie, dočim polabsko störe iz stari-ji pomensko bližje srbhr, in češ. oleove „parentes" gl. Hujer, LF. 48.
(dbor m. utrjen kraj (sprva navadno cerkev z obzidjem}, ljudski shod na prostem; stranka; taborišče, taboriti; Husili so goro na južnem Češkem imenovali po galilejski gori Tabor; njihovo taborišče na li gori in posebna vrsta husilskih utrdb jc prevzela ime po ti gorski utrdbi; kot apelativ se je ime razširilo (kar je bilo močno v zvezi s turškimi vpadi) k vsem sosednjim narodom (Nemcem, svn. I aber; Madžarom: täbor: Turkom: tabor) in tudi k vsem Slovanom. Dalm. Bi,bi, T aber I. 138 b; acc. pi, Tabre II, I]8a. Tako ie Selimeller in Grimm, gf, Se Slrckclj, CZN V, 73 in podrobno obrazložbo razširjenja pri K., Titz. LF, 59 (1932), 245 -57; 60, 206—211; Naše fe£ 14. 64; 15, 66; 16, 1—3.
testenina f. „Teigwerk", izvedeno od prid. tesižn k testa; pri Pohl., Gutsm., Japlju. V novejši dobi pomeni industrijske izdelke ii testa kakor makarone in pod.
zäl, -a, -o „stattlich, hübsch, brav"; zdi je za zali, kjer je -i po mod, vok, red. onemel; zdli je določna prid. oblika k zel, zlä, ö „böse" in v lern prvotnem pomenu je rabna Še v 16. in 17. slo!.: zali hudič, zdli volčje, zdli norci, tut je; zala i koda; zdli jetnik Trub. Tuli. Krelj, Hren, Schünl.; adv, zalo „nimis" na Notr., Krasu; zveze kakor zdli korenjak, junak, fant itd, so vedle k pomenu „srčen, krepak, silen" (prim, zdli „wacker" Hip. Diet.) in dalje k pomenu „sloveč, imeniten, lep", ki jc zdaj edino živ prim. Preš. dekleta zäle; stari pomen „zloben, hud" je še v kraj. im. Zdli log, 7-¿¡a (ime reke, hudournika; gl. Skrabec J S. I. 89, Ramovš, Sla-via 11-216); gen. je praviloma zalega, dočim je ilejfd prirejeno paZhlä. -o; ZlJajegd In uporabljeno za ncdol. obliko, medtem ko je dol, zdli simu k tebi pritegnilo obliko zhiajego: zdlegct. K zdi je narejen nov komp, zdljši (-lj- pisano, ker se govori -l, ki je iz -¿i), tako že pri Trub. zdliSi < zdlejši. dalje glag. zdljiati „zieren, schmücken", zäljSan/e n.
lolf, m, „Ochsenbiesfliege, obad, brcncelj"; shrv, zolja „osa"; h kor. i>T>;ufi, slov. bezljati, bezgati gl, Berne ker EW; onomatop.; bLzol'l> > zolj je dial. a posnemanjem sorodnega naravnega glasu preilo v žolj.
ti Hi m, „das Hitzbläschen" pol es zeHč (LMS 1883, 271) li-č disimi-lirano v z-£) iz jeitvif'ij X stcsl- „Drüse". Češ, Huna „Skrofel", let. gilas gl, Zubati AfsIPb. 16, ¿23 in h korenu gel- „kepa, okrogel", Persson Birg. (si. glava, nem. Klotz, Klumpen itd,).
ifio n. „der Stachel"; ¡"lec id.; slcsl. £$lo, polj. iqdlo, rus. ialo, shrv. lelo in žalac; vokalizem korenskega zloga govori 2a dve obliki; ieello in igdlo, ki izvirata iz ide. * gel-dhla-, kjer je prvi -/- po djäimilaciji ali zginil ali pa se izpremenil v -fi-; koren gel- pomeni „pikati, zbadati", gl, lit. gelä, gilyt „Stachel", gel ti, gilt i „pikati", let. d zel t gl. Ramovš HG. II. 192; isto etimologijo je ponovil Mikkola, Beličev Zbornik 119; (prim. še Ujjnskij RFV, 75, 1916); preko instr, sg, je kot nova tvorba nastal tudi m. žel (ielovi n, pl. Trub. T 81: 398) in preko a. 1, sg. je stvorjen f. tel a (na Koroškem; Gutsmann leva poleg zevu; Meg,s leva in Žela; Jar-nik Etym navaja še tedlo), podj. iiäuu (L¡buče) in ¿Ana (Djekše). Obliko z začetnim z- za i- (rkp. slovar 17. st. seht alias thelu; Gutsmann; Japelj; gorenjsko ¿du) razlaga Breznik Slov. jez. III. 1S2 kot ide. varianto <j i (j enakšno kakršno imamo pri žlhCh poleg zlhči, gl. N ah ti ga 1 SI, jez, 199, dočim smatrajo drugi si. i- za izposojen iz eentum-jezikov Persson, Btrg. 171, 790; nastavek ide. guhel- zaradi lat. fel ni potreben Sommer Lat. LFL. 196; dejstvo, da je zelo le ozka slov. dtal, oblika in da ob korenu gel- „pikati" ni nikjer najti inačice z z- \gt govori za tO, da je treba dial. feto smatrati za mlad pojav; razlagam si ga z asim v zvezi z-želom, kjer se je z-Ž- asimiliralo v z-"
V komisijo za SES so bili izvoljeni člani Nahtigal, Ramovš, Breznik in Graienauer.
Komisija se je sešla na prvi seji dne 21. decembra; za predsednika komisije je bil izvoljen Nahtig&l, za tajnika Ramovš.
Komisija je sklenila izdelavo podrobnega elaborata o načinu, poslovanju in ostalih pripravah za dosego cilja, ki ga je prejela.
Ta elaborat naj obsega: I j seznam besedi, ki naj bodo v slovarju raz tolmač ene; 2) seznam publikacij, revij in študij, ki jih je treba z ozirom na točko 1} ekscerpirati; 3) vsaka beseda imej svoj listek im nanj se zabeležijo vsi citati, ki jih poda ekscerpi-ranje; citati se beležijo brez razlage in vsebine citiranega mesta; citirajo se tudi mcsla iz dosedanjih etim. slovarjev; 4) izdela se predlog o znanstvenih sotrudnikih za delo pod 2. in 3., določi pravilnik za njihovo delo, postopek pri ekscerpiranju in hono-riranje njihovega dela; 5) pravilnik za naslednjo stopnjo dela, ki bo vseboval prvo redakcijsko obdelavo in za vse nadaljnje delo se izdela pozneje.
Z izdelavo tega elaborata se poveri F. Ramovš.
IMENSKO KAZALO
HREZNIK Anion 17, 157—160,296,
298, 325, 336. 359 DOLENC Metod 13, 16, 17, 191 —
i 97, 294, 300, 305, 310. 326, 327, 329, 330
FEDER7-ONT Lnigi 299, 300, 310, 314
FJNZGAK Fran Sal. 13, 16, 17, 21 - 25, 294, 301, 311, 314. 334, 335, 343
ÜRAFENAUER Ivan 17, 161—165, 296, 293, 313, 323, 325, 336, 359 GRAZIOLI Emilio 29*, 310 GRIVEC Fran 325 GROŠELJ Marija 307 GROŠELJ Milan 325 GROŠELJ Pavel 307, 332 (jRQÄELJ Rudolf 307 HADZI Jovan 13, 16, 17. 27—37,
294, 314, 330, 333, 334, 343 HAUPTMANN Ljudmil 17, 166167, 296, 298 JAKOPIČ Rihard 17, 39—43, 334 JAMA Matija 17, 45—49 KOPITAR Jernej 315 KOS Milko 16, 17, SI—62, 293, 294, 302, 308, 311, 321, 322, 323, 325, 328
KOŽELJ Slavko 226 KREK. Gregor G. 13, 16, 17, 199— 238, 293, 294, 311, 312, 313, 329, 330
KUSEJ Gorazd 190 KUŠEJ Rado 17, 1S3—l!J0, 298, 309, 326, 327, 329, 330
LAJOVIC Anton 17, 63—67, 296. 298, 335
LUK M AN Fran Ks, 17, 168—169,
296, 298, 311 MELIK Anton 17, 170—171, 296, 298
MURKO Matija 17, 172—174, 296. 293, 323
NAHT1GAL Rajko 7, 13, 15, 16, 17, 69—75, 293, 300, 306, 312, 313, 321, 322, 325, 359 OCV1RK Anton 325 PAUL1N Alfonr. 17, 239—257, 296,
293, 314, 331 PiTAMIC Leonid 17, 77—83, 294, 302, 329
PLEČNIK Jože 17, 85—89, 303, 306, 314
PLEME LJ Josip 16, 17, 91—94, 302,
308, 332, 333, 334 POLEC Janko 16, 17, 95—101, 197, 207, 226, 294, 295, 314, 315, 323, 329, 343 PRELOG A. 306 PRIJATELJ Ivan 7 RAKOVEC Ivan 263, 275 s L, 290 RAMOVŠ FRAN 11. 12, 13, 15. 16, 17, 103—110, 293, 294, 302, 303, 305, 313, 314, 321, 322, 324, 325, 336, 343, 352, 359 REGEN Ivan 17, 175—176, 296,298,
309, 331 KOBIDA Adolf 303 RUPN1K Leon 313 SAMEC Maks 12, 296, 298, 303, 332
SEEDL Ferdinand 17, 259—290, 296,
298, 314, 331 SE LIS K. AR Albin 309 STELfi France 16. 17, 111—123, 296, 298, 308, 314, 323, 324, 328.
343
SKERLJ Milan 17, 125-130, 296, 298, 327
SKERJANC Luc. M. 208 si, 22fi SLEBINGER Janko 295, 314, 343,
344	si., 351
T0MA2IC Gabrijel 241 al., 247, 257 TRANCHIDA Salvatore 313 TUR K Josip 311, 312, 323 USSAN1 Vincenzo 311
LISENlCNIK Aleš 16, 17, 131 — 135. 293, 321
VEBER l-rance 17, 177—179, 296.
298, 321 VIDAV Ivo 310, 311, 333 VIDMAR Milan S, 14, 16, 17, 137— 142, 290, 298, 301, 308, 309, 312, 313. 331, 332, 333 VILFAN Josip 305, 307 WINDISCHER Fran 306 ZUPANČIČ Rihard 17, 143—147.
308, 330, 331 ZON T AR Josip 127 ZUPANČIČ Oton 17, 149—153, 334, 335
VSEBINA
I.
Stntn
K zgodovini ustanovitve Akademije v Ljubljani, Spisal Fran Ramovš	7
Uprava Akademije . . „ .............................IS
Razredi..............................................17
II.
REDNI ČLANI
Fran Salezij Finžgar . .................................21
Jovan Hadži ..............27
Rihard Jakopič........................................39
Matija Jama.......,.,,.,-..,...,	45
Milko Kos.................................SI
Anton Lajovic . . , , ........63
Ra,jko Nahligal................... ,	69
Leonid Pilaitlic ...............................77
Jože Plečnik..........................................85
Josip Piemelj..........................................91
Janko Polec.....................95
Fran Ramovš.....................103
France Stelfc.....................111
Milan Skerlj ............. . , ......125
AleS USeftičnik....................131
Milan Vidmar . ..........................137
Rihard Zupančič...................143
Olon Zupaniič................ , . . .	149
III.
DOPISNI ČLANI
Anion Breznik .............................157
Ivan Grafenauer....................161
Ljudmil Hauptmann..................166
Franc Ksaver Lukman.................168
Anton Melik.....................170
Matija Murko.....................172
Ivan Rcgen.....................175
Franc Veber , . . . ................ .	177
UMRLI C L AN [
Rado Kušej. Spisal Gorazd Kuiej.............JS3
Melod Dolenc, Spisal Janko Polet.............191
Gregor Krek. Spisal Janko Polec.............199
Gregor Oojmir Krek kot skladatelj. Spisu! L, M, Skerjanc ....	208
Dela G. G. Kreka: Pravni spisi . . . . ..........226
Glasbena dela; Skladbe . . ,.......228
Glasbeni spisi.......... . . ,	233
Razni spisi .............237
Alfonz Paulm. Spisa! Gabrijel Tomažič...........239
Pomen dela A. Paulina. Spisal Gabrijel Tomaiič........249
Ferdinand Seidl . ...................259
Bibliografija Scidlovih del. Sestavil Ivan Rakovec.......262
Oris in ocena Seidlovega znanstvenega dela. Spisal Ivan Rakovec .	275
V.
GLAVNE SKUPSClNE, SEJE PRED SEDN I S T V A, NADZORNI ODBOR, SEJE RAZREDOV
Skupščine......................293
Seje predsedniStva...................303
Nadzorni odbor........ . , , , . , . . , , . .	316
Razredi.......321
1,	Filozof sko-iilološko-historični razred.........321
2.	Pravni razred..................326
3- Matematiino-prirodosiovni razred . . ........330
4. UmetniSki razred........ . . .......334
Pravilnik za tiskanje akademijskih publikacij.........337
Publikacije Akademije znanosti in umetnosti v I. 1938-42 ....	340
VI.
KOMISIJE
Bibliografska komisija................. .	343
Sedanje stanjeinnalogesl o venske bibliografije. Spisal Jan ko S lebing e r	344
Komisija za etimološki slovar slovenskega jeiika. Spisal F. Ramnvi	352
IMENSKO KAZALO..................361
VSEBINA .................. ...	363