. -a nu,<'k za nov delavski Blackov načrt za splošno 'J^nje delovnika na 30 ur in I* podobne zakone, jih bo vr-•od&e sigurno razvelja-f«. da »o neustavni iz ene-1,1 drugega prej navedenih ali pa v*-h skupaj. J*™ /sumljivo je, da je kr,wm ta odlok vzel velikega presenečenja. J^v ves legislativni J" Ameriške delavske fe-V. ker^vsebuj« same "ne-» tt»inike osnutke. Ker ■«*kuilva federacije slu-T»*<> v usedanju, ko je ■W'»to bombo, je priče-'upravljati o možnosti «»ok večine 0-"rn *irok. je dvo-. - ga tx, moj?0(V, obkn>. * Z'!1 in ',r""im <1<" Ukor • ..... dru- . « "Mavra-ga amend-" hon«fr, *u izrecno da-pa pomeni le- UrL < * Moj U to- n» »u , večje ne- ' bila kon-Jitev moči 'njn*s lah-zakon, ki r^enje 7A1- ivetpetjin- -"dijtfa a-»ier «edf>m •;«hko tudi r' m fluča-•ahko "fx>-•iUratnili d.ominant- " pretit,J. diktatorski manipulaciji. Laglje bi bilo zagovarjati preosnovanje sodnijske procedure, to je, da bi zakona, pa naj je dober ali slab, ne mogla razveljaviti navadna večina vrhovnega sodišča, to je pet od devetih sodnikov. Sedanji aranžma je res čudna reflekcija na ameriško demokracijo, ko lahko en sam sodnik odloča, kaj je ustavno in kaj ni. Za razveljavljenje zakona bi se moralo izreči vsaj sedem od devetih sodnikov. Se bolj demokratično bi bilp, da bi sodišče ne moglo razveljaviti zakona drugače kakor soglasno. Pod sedanjo proceduro je v resnici vrhovna le-gislativna oblast vrhovno . sodišče, v katerem sede 70-letni starčki, in ne kongres. Ta odlok je presenetil tudi ad-ministracijske kroge, ker se zavedajo, da zna enaka usoda doleteti vso ostalo ,,newdealsko" le-gislacijo. Njen program za brez-poselnostno zavarovanje, po katerem je zvezna vlada le prispe-vatelj in takorekor soudeleženec z državami, najbrž ni postavljen v nevarnost, ampak tudi o tem še ni nič sigurnosti. Ubit je pa najbrž njen pro-gram, ki je bil v nižji zbornici že sprejet, za starostno zavarovanje. Vladni pravni svetovalci ai sedaj belijo glavo, kako bi našli izhod, toda malo je upanja, da bodo našli luknjo, ker odlok večine v železničarskem slučaju pomeni načelno nasprotstvo proti socialni zakonodaji. Anglija mrzlično gradi bojna letala Bojazen pred nacijtko Nemčijo Ix>ndon, XI. maja. — Angleška vlada je instruirala uprave letalskih tovarn, da morajo podvojiti in celo potrojiti produkcijo letal, obenem pa jih je zagotovila, da bo pokupila vsa letala, ki jih bodo zgradile. Gledala bo, da bodo imele tovarne dovolj naročil v prihodnjih dveh letih in v tem času ne smejo zgraditi niti enega letala za katero zunanjih držav brez dovoljenja letalskega ministra. letalsko ministrstvo je poslalo vsem letalskim družbam za upno pismo, v katerem jih urgi-ra, naj pospešijo produkcijo. Koncem Fairey, Handly & Page je že prejel naročila za gradnjo večjega števila bombnih letal. Vladne instrukcije letalskim družbam ho odgovor na nacij-sko oboroževanje v zraku in splošna bojazen, da bi Nemčija lahko prekofiila Veliko Britanijo v tem oziru. Prihodnji teden se bo v angleškem parlamentu otvorila debata o zračni obrambi Anglije in premier MacDonald je v zvezi s tem naznanil, da bo ob tej priliki predložil vladni načrt gl«'de konstrukcije vojaških letal. Pred nekaj dnevi je dejal, da Anglija ne sme zaostajati za Nemčijo pri gradnji vojaških letal. Iz zanesljivih krogov poročajo, da bo zahteval od parlamenta apropriacije $110.000,-000 za konstrukcijo 600 bojnih letal. Angleška vlada sestavlja tudi načrte za zaščito civilnega prebivalstva v slučaju sovražnega napada is zraka. Prebivalci večjih meiit se bodo morali ^žbuti v obrambnih metodah. ~ Domače vesti Krvave volitve v Beli Krajini New York. -r- Glas Naroda posnema po ameriškem, newyor-škem časopisju, da so bili na volilni dan, <6. maja, izgredi v Črnomlju, Bela Krajina. Žandarji so streljali na izgrednike in ubili dva kmeta, dvajset pa ranili. MHwaudke novice Milwaukee. — Frank Perko ml., znani garažnik in član društva 584 SN1PJ, je bil pred nekaj dnevi nenadoma odpeljan v bolnišnico in operiran na vnetem slepiču. Nahaja se v bolnišnici St. Anthony's in stanje se mu obrača na bolje. — Operirana je bila tudi Mary Rangus, ki je že zapustila bolnišnico. — Poročena sta bila John Lesac in Katarina Strucelj. — Družina Charles Kušljan je dobila sinčka. Spet dva grobova v Clevelamdu Cleveland. — Zadnje dni je u-mrla Dorothy Ar ko, roj. Teka-včič, stara 26 let in rojena v A-meriki. Zapušča moža in dva o-troka ter več drugih sorodnikov. — Družini Ste ve in Julija Mi-halič je umrl osemletni sin Jakob. Nov grob v Penni Braddock, Pa. — Po dolgi bolezni je tu umrla Karolina Ste-fančič, stara 65 let in doma iz Grahovega pri Rakeku. V Ameriki je bila 35 let in tu zapušča sina in hčer. Članica SNPJ je bila 25 let. Nov grob v starem kraju develaml — Louis Kastelic je prejel Žalostno vest, da je v Bologni, Italija, umrla njegova sestra Elizabeta 2ele, stara 73 let in doma iz Matenje vasi pri Postojni. V Ameriki zapušča tri brate, v starem kraju pa moža, tri odrasle otroke, očeta in sestro. Izšolana lepotičarka Somerset, Colo. — Mrs. Annie Koklič je pravkar dovršila šolo za iepotičarke. ČASTNIK DISCIPLI-NIRAN RADI NAPADA NA UNIONISTE Spokane, Wa*h., 11. maja. — Vojni department je odredil premestitev polkovnika F. G. Kna-benshueja, poveljnika četrtega pehotnega polka, kar je posledica protestov delavskih unij, katere je napadel v svojem govoru pred nekaj tedni. Knabenshue je v svojem govoru obdolžil Ameriško delavsko federacijo in druge delavske organizacije' podžiganja na civilno vojno. Njegov govor je časopisje objavilo v celoti, nakar so voditelji delavstva pričeli pritiskati na VVashington, naj ga disciplinira. kar ne je sedaj zgodilo. Knabenshue bo premeščen v Huffalo, N. V., kjer bo nadzoroval rekrutiranje novincev. General za masni odpor proti vojni Le tisti, ki umirajo v vojni, bi jo smeli napovedati" Chicago. — General Smedley D. Butler je v svojem govoru v tem mestu dejal, da bi rad videl splošno stavko amorlškega delavstva proti vojni. Prav za prav bi morala Ameriška delavska federacija oklicati enodnevno protestno stavko že sedaj, ko se vrše manevri ameriške mornarice na Pacifiku, in proti kriminalni propagandi, ki jo vodijo Časopisni magnat Hearst in drugi predstavniki ve-lebiznisa, ki hočejo zaplesti Združene države v vojno z Japonsko. Butler je podal to izjavo na konferenci neke pacifistične organizacije. Nihče mu ne more, odrekati izkušenj, kajti boril se je v več bitkah ko kateri živeči ameriški general. Kongres ga je dvakrat odlikoval za junaške čine in v bitkah je bil dvakrat ranjen. Na tej konferenci je priznal, da se je borii na tujem ozemlju za interese ameriških bankirjev, toda tega ne bi storil nikdar več. On ne bo pustil, da bi se njegovi trije sinovi borili v takih vojnah in uradnika, ki bi prišel v njegovo hišo, da jih vzam in pošlje v armado, bi na mestu ustrelil. "Stari Schwab," jeklarski magnat in največji raketir v bizniški grupi," je rekel general, "se je pred kratkim vrnil iz Evrope, kjer je konferiral z municijskim magnatom Zaha-rovom, in takrat podal izjavo, da ni nikjer opazil vojne nevarnosti, On je hinafec in misli, da mu bomo to verjeli, ko vemo, da je v Evropi in Ameriki 17 milijonov mož pod orožjem in pripravljenih na vojno." Butler je dejal, da on podpira zakonski načrt kongresnika Ludlovva, ki določa amendira-nje federalne ustave tako, da kongres ne bo imel oblasti napovedati vojne. Vprašanje voj ne napovedi naj se da ljudstvu na glasovanje in le tisti, ki u-mirajo na bojiščih, naj bi napovedovali vojne. General je dalje urgiral poslušalce, naj ne čakajo na delavstvo, da okliče generalno stavko, pač pa naj že sedaj demonstrirajo proti pripravam za vojno. ZBORNKASPREJE-' Akubulu vlada LA ROOSEVELTOV BANČNI NAČRT Načrt določa federalno kontrolo nad državnimi bankami OBSTOJ MALIH BANK DVOMLJIV Stavka Ugnih delavcev te razširja Seattle, VVash., 11. maja. — V stavki, ki je izbruhnila na parnih žagah in v gozdovih, Je zavoje-vanih okrog 30,000 delavcev In se še vedno širi. V stavkovno o-krožje so prišli federalni posredovalci z namenom, da poravna Wa<»hington, D. €., 11. maja. — Demokratska niašina v nižji kongresni zbornici je zadnji četrtek z lahkoto strla republikansko opozicija in sprejela admi-nistracijski bančni načrt z 271 proti 110 glasovom. Republikanska manjšina je napela vse sile, da izključi is načrta provizije, ki dajejo predsodniku Združenih držav velikansko oblast nad bančnih sistemom, a je bila poražena na vsej črti. V obupnem poskusu, da prepreči glasovanje, je stavUa predlog, naj se načrt vrne odseku za bančne in denarne zadeve z Instrukcijami, naj izključi določbe o povečanju predsednikove oblasti, toda predlog je bil zavržen z 260 proti 118 glasovom. Bančni načrt bo sedaj predložen senatu v formi, kakršno so zahtevali L "newdealerji", toda tam se pričakuje večja opozicija. Amendment, ki ga je stavil demokratski kongresnik Hancock in kateri je določal, da morajo vse banke, ki naj bi bile deležne koristi federalnega zava* rovanja bančnih vlog, postati članice federalnega rezervnega sistema, je izzval opozicijo pri članih bančnega odseka, ki ga je pri glasovanju porazil. To je bila edina koncesija republikanski manjšini, katera je naglašala, da sprejetje načrta ografta obstoj državnih bank. V smislu načrta bo začasni m kon glede federalnega zavarovanja bančnih vlog postal perma menten. Polog tega daje pred sedniku Združenih držav direktno oblast odpoklica igoverner jev, podgovernerjev in drugih visokih uradnikov v odboru fe deralnega rezervnega sistema. Na podlagi starega zakona so morali biti imenovani v odbor federalnega sistema rezervnih bank le pmlstavniki finančnih institucij,. industrij in trgovin, sprejeti načrt pa določa, da predsednik lahko imenuje v ta odbor ljudi, ki imajo po njegovem mnenju potrebne kvalifikacije. Republikanci so argumentirali, da je sedaj od 7700 državnih bank samo 9R0 včlanjenih v federalnem n-zervnem sistemu, ksr |H>meni, da bo morala večina prenehati s poslovanjem, ako bo bančni načrt postal zakon. Gard iti i nastopili proti farmarjem AVTNA DRUŽBA posvarila Italijo D£LNq KAPITULIRALA V TOLEDU Anglija vidi možnost krvavega konflikta Ix>nd»n, 11. maja. — Abesin ski cesar llaile vSelais.se je posvaril Italijo, da bo odredil splošno mobilizacijo, če bo Italija nadaljevala s pripravami za vojno v Afriki. Selaisae, "kralj kraljev", je v intervjuvu s poročevalcem londonskega lista "Dai-ly Telegram" dejal, da je pripra-pravljen pogajati se za poravnavo spora med Abesinijo in Italijo in to kljub hujskajoči italijanski propagandi in pripravam za vojno. V Londonu prevladuje mnenje, da je govor italijanskega pod-tajnika za kolonije v poslanski zbornici poostril še tako napete odnošaje med Abesinijo in Italijo. Možnost vojne se je povečala in v slučaju izbruha bo svet v splošnem in Velika Britanija posebej naprtila odgovornost 1-taliji. Addk A baba, Abeainlja, U. maja. — Abesinska vlada je poslala energičen protest poslaniku Italije, v katerem kritizira govor italijanskega podtajnika za kolonije, v katerem je obdolžil Abesinijo, da je zasužnjila več afriških rodov. Protest naglaša, da je bil govor namenoma huj-skajoč in da je hotel podtajnik pridobiti javno mnenje na svojo stran, da ne bi obsodilo italijanske pustolovščine v Afriki. „ Rim, U. maja. — Uradni list "Giornale d'Italija" Je naznanil, da je Italija poslala protest državam, ki pošiljajo orožje in mu-nicijo Abesinlji. Podpredsednik General Motors korporacije pristal na konferenco POGAJANJA S STAV-KARJI Iks M« line s, la. — Okrog 150 farmarjev v bližini Kingsleyja, jo konflikt. Samo dve večji srrdi-l V ' J'' nftred,,|? ^ P°"kuT Mi I__________, 'da bi pomagali svojemu sosedu, šči lesne industrije na zapadli, Coos Bay in !/ongview, Ore., nista prizadeta v stavki, v ostalih pa vse delo počiva. Cevljargka industrija krii pravilnik VVashington, D» C. — Preiska- Sovjeti izgnali 12 to-varniikih uradnikov Moskva, 11. maja. — Sovjet- va posebnega komiteja NRA je J* 11 T JTF**' 'C 's' s r ' m , * ____________i»tvo k Belemu morju 12 tovar- Sovjcti nastopili proti farmarju Kucherju, ki je bil sod-nijsko izgnan na zahtevo King-sley Bank«*. Skušali so ga naseliti nazaj na farmo, toda jim j<* namero vmiklkrat preprečila državna garda. Kurher je bil izgnan potem, ko je že posejal koruzo, kar je farmarje še posebno raztogotilo. Poljski diktator Pilsudski umrl Njegova bolezen je bila zamolčana VarAava, 12. maja. — Marša Jožef Pilsudski, vojni minister vrhovni |>oveljnik |>oljske arma de in diktator poljske republike je nocoj umrl. Njegova smrt Je bila uradno zamolčana dve uri, dokler ni bil imenovan njegov namestnik, ki Je general Tadej Kasprzyck, Pilsudski je imel ra ka v želodcu in zadnjih pet dni je bil smrtno bolan, toda vlada ni nič |>oročala o njegovi bolezni, ker se je bala razburjenja. Njegovo smrt so naznanili na ra: diopostaji šele o polnoči in potem, ko je bilo v Varšavi aranžirano obsedno stanje in so vojaške če te zasedle vse ulice, ugotovila kršenje pravilnika za niških uradnikov, ki ao izkoristi- čevljarsko Industrijo Preiska- „ „|utbo y ^ va je bila uvedena v 49j tovar- _ v Ro#tovu j(, hUo 0Mm, btn. nah in skoro polovica teh bolj dit9V obsojenih na smrt in 10 drugih v dolg zapor. Včeraj sta bila ustreljena dva bandita v Moskvi in štirje v Novosibirsku. Pet prodajalcev loterij-9kih srečk aretiranih ali manj krši določbe pravilni kov. Glavne pritožbe so, da magnatje ne plačujejo minimalne mezde in odpuščajo starejše delavce, katerih mesta prevzemajo mladi delavci. Ti se smatrajo za učence in v smislu pra-, vilnika določba glede plačeva- N>H york __ Federalna poli-nja minimalne mezde za nje ne cjjM ^^ dnj prijn. mo- velja. jških, ki «0 »melj v svoji posesti mm—BmMmmsMesMmmasMBtmmmammmi ^ M milijona dolarjev raznih V Londonu bo zaradila podzem- |0terlj»kih srečk iz inozemstva, ske predore in kleti4 v katere ae največ iz Irske Vse U srečke »o bodo prebivalci »krili, ako se bo jjm biie zaplenjene. Aretlranci pojavila nevarnost sovražiM-g* u»do obtoženi po protiioterij-napada iz zrska. sktm zakonu« trgovini z deklicami Moskva, II. maja. — Sovjetske oblatiti so te dni strogo nastopile proti običajni pomladanski trgovini z otroškimi nevestami med mohamedanri v Ka-zakstanu. Tam Je že atara azl-Jatska navada, da starši prodajajo hčerke, če Jih hoče kdo kupiti kot žene. To (»arbarsko navado bodo sovjeti izkoreninili. Pet zločincev elektro-kutiranih v eni noči Joliet, III. V nočj od totrt* ka na petek so bili trije banani roparji uamrčenl na «i#ktrfč nem stolu v tukajšnjih zaporih v noči od četrtka na petek. Oljna zadruga pričela z mednarodno trgovino Kansas City, Mo. — Tukaj Anja oljna zadruga Consumers Coo|»eratlve Asa'n Je prva ameriška organizacija, ki je stopila areno mednarodne zadružne trgovine. Ta korak Je bil storjen, ko je iz svoje čistilnice poslala 00 sodov strojnega olja Ve-lenakupni zadružni zvezi v Ks-toniji. Kljub temu malemu naročilu Ut znači, da zadruge tudi na veliko daljavo lahko konkurirajo z velebiznisom. K. R )lowen, tajnik Ameriške zadružne lig« v New Vorku, je ob tej priliki rekel: "Privatni profil nI blznis je že dolgo največja ovira mednarodnemu miru. Razvoj mednarodne zadruž ne trgovine, ki- ne alorii na pro fitu, temveč na rabi, bo pripra vil pa podlago za svetovni mir.' Toledo, O., U. maja. — Chevrolet Oh i o Motor Co. se je danes toliko podala, da je privolila v konferonco s unijo avtnih delavcev glede končanja stavke. Prej je zahtevala, da se morajo stavkarji prej vrniti na delo In šele |H»tom se bo pogajala. Konferenca med zastopniki družbe in unije avtnih delavcev se vrši takoj. Detrolt, Mich., U. maja. — VVilliam S. Knudaen, podpredsednik General Motors korporacije, je naznanil, da ae bodo uradniki korporacije udeležili konference a predstavniki avtnih stavkarjev v Toledu. Na tej konferenci m bodo obnovila pogajanja sa končanje stavke v toledakl tovarni Chevrolet Co„ radi katere Je prizadetih več tisoč delavcev v drugih krajih. Stavkarje bo zastopal Francls J. I MIlan, generalni organiiator Ameriške delavske federacij«, u-deleilla pa se Je bosta tudi Ed-ward F. McGrady, pomožni tajnik v zveznem delavskem de-partmentu, in Thomas J. Wll-llams, federalni jmsmlovalec li Washlngtona. Median les Kducational 8oclety of America, organiiaclja avtnih mehanikov, je sprejela resolucijo, v kateri Je zagotovila podporo avtnlm atavkarjem v Toledu In drugih mestih, ki so šli v boj sa priznanje unije In druge zahteve. Joplin, Mo., 11. maja. — Pet oseb je bilo ranjenih v četrtek v bitki med stavkokazi In delavci, ki ao zastavkali v tulcajšnjlh topilnicah svinca in cinka. Rtav-ka se Je raztegnila na več topil-nlc v tej okolici In nad pet tisoč delavcev Je prizadetih. NOVA UNIJA JE IZVOJ EV ALA PRIZNANJE \ F a u < 'lalre, WIm. - Nova linija, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, Je Isvojevala značilno zmago v stavki proti Linderrnan Box & Voneer Co. Htavka je izbruhnila, ko je kom-panija odredila redukcijo mezde za |>et odstotkov, Zaeno so zastavkali delavci pri relifriih projektih, kar je vznemirilo blznlške kroge. Sli so v ImiJ za zvlšanje* plače od 11 na AO centov na uro /m nelzurjene delavce In stavka je še vedno v teku. Nova unija Je |mi treh dneh stavke izvojevala vse zahteve, med term priznanje In tvišanje mezde tudi /a delavce, uposlene pri akord nem delu. Odločen nastop nove unije je tem značilnej. šl, ker so ne prejšnji poakuai za organiziranje delavcev v podjetjih, ki plačujejo nizke mezde, izjalovili. V zvezi s stavko relifnih delavcev «0 avtoritet* namignil«, da meido ne bo dobilo nadaljnjih sredstev lz federalne blagajne, ako bodo delavci vztrajali v boju. Kanger Powers, na> oelriik dr/avne relifne uprave, je dejal, da mora biti mezda relifnih delavcev nižja ko onih. ki so upoHli-m v privatnih |NHljet-Jlh. 32 mehiških delavcev izgnanih iz Colorada 1 Trinidad, Colo. Serlf te^a1 Stavku relifnih delavcev okraja je |m» navodilo governer-ja držav« (Kolorado izgnal brezposelnih mehiških delavcev zadnji č«trt«k Governer Johnson je pred kratkim itjavil, da Knoavi! bruhnila I ideriih pri I Zahteva)o le, Term — Tu Je iz-tavka delavcev, »ipo> relifnih projekjifl). zvišanje mezdfr In brezposelni delavci, ki niso ame- najmanj štiri rit ki državljani, ne bodo Imeli' I »o*le 1 m. dela pra v k« do relifa v < oioradu. 1 na teden. dni dela v tednu, li I*- dva ali tri dni PROSVETA THE EN LIG HTEN M ENT CLAMILO IN LASTNINA »LuVBNSU KASODNI JSOMOTB Orni 9t »4 mUM fcf th» Sto^M Nafte* Ntru*«It.* w t4mt«u* crU»* (lini Cki*mm*i lil K« M M •• M«. u|*l Im II M M Uut UU, M CktoM« 1» C*«,• Ut« u M« II H •• *•»< •• " — M.M. Mutnrr'1" - raUMi fur 11» llmM HUU» (nw»( Cfcl—»I • ■»4 C**»a yHMU |wIUiIm< A4«arU>iba raias «• •«'»• •••».- M*»M«Ot>ta «*f nttuM »i.«l ^Mulfllvi ari« Wa *ill M( fca rMuriid IHbvf m au.»M» »»(•»•. »»—'••a. aU.. wlll rautr»a4 I« •**4m «ka« >w>i»i«l *» —U »4irmaa4 «Ui«»a4 ■»■m NmU* ia *•». kar Klk i IfUMm i 1'KoSVETA MMI fta. La»«4.u A*«. tfcla». MCMMfcN Or TliI »KMMUTKD fSSSS Glasovi iz naselbin Red po božji volji Mihvaukee, Ww. — Ko tako i:<8 UatoMi * «41*tmt*. >.a Ai/ril Ki, lAtti. »■»•*• lawaa na Malovu 4» »a« )a ■ Um 4alunwN* |»wU*i« »>•- ro/ fiii.a fail i-> pr«vy4**ft». od katero se je kriza začela in trajala tri leta, ni hotela nič slišati o javnem relifu; Hoover je proklamiral staro ameriško načelo, da si morajo Američani "sami pomagati", kadar pridejo v stisko in vlada ni dolžna pomagati nikomur, Kooseveltova administracija je toliko bolj-Aa, da je zavrgla to črvivo načelo in priznala potrebo relifa tudi za delavce in male farmarje. Hoovrovo načelo, da ne sme biti nobenega relifa, se je tikalo sgmo delavcev — bankirjev in drugih takih zajedalcev pa ne. Tem je te Hoover pomagal in Koosevelt nadaljuje. Cim. pa je Koosevelt priznal federalni relif za vse. ki so v stiski, je prišol v gosto kašo. Keiif zahteva ogromne milijarde dolarjev. Odkod naj pridejo te milijarde? Ce hoče vlada ohraniti vrednost dolarja na primerama stari stopnji, to «e pravi, če npče inflacije,»ima samo dv« poti, da pride do milijarde za relif. Kna pot je, da si denar izposojuje od privatnih bankirjev, druga pa je, da ga iztisne iz bogatinov v formi višjih davkov. Ce bi bila Kooseveltova vlada res praktična, liberalna in demokratična, kakršno se dela, bi zavzela stališče, da morajo za relif skrbeti vsi oni, ki še imajo velike dohodke od svojega kapitala in naložila bi jim visok dohodninski da-vtk. Prav za prav M bilo to pravično, kajti lastniki privatnega kapitala so indirektno zakrivili depresijo s svojimi denarnimi manipulacijami in divjimi špekulacijami ler na la nalivi povzročili polome In brezposiltiosti torej so oni odgovorni »a posledic* in nosijo naj pokoro v obliki visokih davkov. Na ta način bi »i vlada prihranila ogromne milijon« dolarjev na obrestih in vse ostale sitnosti. Kdor Je naročil muziko, naj plača mcrzikante! Ampak Koosevelt ni hotel tega. On Je sanjal in še sanja, da bo relif trajal le kratko dobo in v tem času »mi "regulirani" in "poboljšani" privatni kapital zaobratoval in u]>osli! milijone bret|toselnih. Roosevelt je naivno pri-Hltihni! strašeči bajki "krepkih individijev", da davkov ne, ne, ne — ker s tem ubije privatni kupit«! hi Krize ne bo nikdar konec! Dve leti sin pretekli, vlada * je Badoliila pri bankirjih /a težke milijarde in Ae vedno čaka na vstajenje privatnega kapitala. Rooaa-velt ni uluf kapitala z davki za relif, kljub temu kapital ne kaše tinla-nega življenja, fcdaj bo vlada i»i»et priniorana ii«pu»oditi si nadaljnje Atlrl milijarde dolarjev m relif-in relif na d« Ki Kt lifna dela mi drugi humbug. Delavci, ki jih vlada na lame m Javna dela, I »odo *za-*lu*iir l>aš toliko, da ne IhkIu živeli in ne umrli toliko odočnosti. » Potom svojih časopisov, gle-dullšč, zavodov in stotin drugih agitacijskih sredstev skušajo pridobiti "izgubljene ovce" za razne cerkve, medtem ko zlorabljajo te cerkve za razširjanje nevednosti, zavedajoč se, da Je nevednost ljudstva prvi in glav-ni temelj moči in prvi predpogoj in obstanka — obstanka reda po božji volji . . . Svojim izbranim pridigarjem, pastorjem in duhovnikom plačujejo razkošne plače, da jim razlagajo verske nauke, prilago-dene njih roparskim nagonom, njih zastrupljeni morali — da jim ne povedo resnice. /a cerkve in take ustanove izdajajo milijone letno, dokler te ustanove vrše svojo dolžnost in skrbe, da se ljudstvo Ae nadalje zanaša na plačilu po smrti in mirno prenaša vsa zatiranja, vse zločine obstoječe družbe. V svojem časopisju. (Mitom Iji in uatanovitalji, čeprav so delali stoodstotno za* demokratsko malino, jih j« vendarle guverner Davey potegnil in pust na cedilu, namreč one, ki so imeli dobiti službe. To bi jim moralo odpreti oči, ampak jim še ne bo. f'as pa je že, da bi spre je.i v svoj pvogram principe, k jih zastopa soc. stranka, kajt Živimo v nesmiselnem družabnem redu, kjer pošilja ljudstvo v postavodajt- politične lopove, duševne ničle, lažnjivoe in bičneže, kjer 435 poslancev sklepa postave, katere potem ovv/< devet starih slaboumnih ia Urez-, ^ atarih Htri|nk Be marejo pri vestnih hlapcev kapitalizma, j čgkoVMti, da bi k^j doblii. To po-kjer pošiljamo v ječe ljudi, ki trjujc LuiuleenWM predloga in so si prilastili kos kruha in v pa Btttrostno zavarovanje, ki ga poetavodaj« take, ki ho ukradli |je ,jlfa podpis, demokratje in cele banke, kjer govorimo, o mo- Kookevelt pa nam ga niao daU rali in čedaoati in obenem mir-1 Nu ^ muja gre na4 dra manjka v tej ligi, pa tudi Lake Ločke še ne bo imela, kakor izgleda. Kaj-Atevilnih plačanih govornikov in ti ta liga dela. samo na tem, da dvuglh Hvojlh hlapcev govore in posamezniki dobe iluihe, ne dela Somu! Torej,' kdor le^videTi £Sf,ulL!** "PloAno ^-IjAanie. Kot kaj lepega in zanimivega, k a turno delo. Imajo tudi svoj pevski zbor Slavec. Zato se upa, da bodo imeli veliko udeležbo dne 25. maja iz svoje in okoliških naselbin. Po naši okolici smo razpečal precejšnje število iztisov Majskega Glasa in ljudje so zelo za« dovoljni z njim. Sedaj je v teku delo, da se prenovi zunanje lice društvene dvorane, kar je bilo zelo potrebno. Na 5. maja so lokalni listi objavili vest, da bosta tukajšnja rova pričela bolje obratovati. Ar ko bo res, bo seveda to Velika pomoč tukajšnjim rudarskim družinam, kajti že 15 mesecev niso zaslužili niti za asesment, kaj šelo za življefnske potrebščine. Le da ne bi spet ostalo pri obljubah. Delavci in njih druži ne so tukaj že tako izčrpane, da bolj ne morejo biti. Kot poročajo, se je društvo SNPJ na Piney Forku tudi pridružilo Prosvetni matici. Njihovo sejo sta posetila Pishek in J. Skof. Na 29. junija se bo tukaj vršila konferenca in piknik soc. klubov in društev Prosvetne matice. Obenem bomo obhajali tudi 30 letnico Proletarca. O tem se bo še dodatno poročalo pozneje, vendar pa se že sedaj o-pozarjajo klubi in društva, da se pripravijo za to slavje in v ta namen izvolijo svoje zastopnike, tako da bo čimvečji uspeh. Joaeph Snoy, (18). Sponi i om k a prireditev liroughton, Pa. — Iz več krajev Amerike čitamo o raznih prireditvah, koncertih, dramskih i-grah, railioprogramih in'drugih različnih veselicah, česar, žal pri nas ne moremo prirediti. Tekoči mesec se bo obhaja/ spominski dan ali kinčanje grobov. Vsled tega smo sklenili, da tudi naše društvo At. 52 SNPJ priredi skupno s klulami in obnovi spomin na naše prednike in pionirje naše naselbine kakor tudi vseh članov in članic našega društva, katere že krije ameriška zemlja. Priredili bomo nekak "Memo-rial dayM na dsn 17. muja ob 7. i z vi čer (stari čas) v Slovenskem dm nih iP-oiun , | drža\* |m.| pritiskom feikraltte vlade. Na pri-n«r \ lllino)«u m * Uavek 'in revščino v potmi«- revnim! leoUka" poirfika ska" politika gr«- za tem. da bi io.-* <« lu ruda In ohranila in -privatni kapital In rada lil (Mimogla mni imuvcssi — oboj* je pa nemofo-o j« !u (Hilitiks velika komedij« to 'tieM«!esl»ka' politika arvl v trage. »J« ga /al« fttneHu koma rt teveie T m k An Vs« dvigni brezp< če Z In i ne rde it m di) miru in razoroževanju, o zlili-žaiiju narodov In bratski ljubezni. medtem pa ohfuijuiu vse liste, ki povedo resnico, da je vse to nemogoče d<>*«vi. dokler bo oslojal sistem, ki povzroča v*e to, katerega naravna posledica »o nasprotslva med državami in narodi. IUm ti IludJe so tisti, ki nai-gli^aikeje sovražijo mednarodno de jo rociullzma. To so tisti ljudje, tisti zlo-čin I, kateri a vsemi Kilami po. I ijajo M«H-ialisLični nauk, da Ini sv« Lovni mir zagotovljen A«* |«> % od| ravo kapitalizma, ker vladajo«;)' (Mavslvti ne bo obratovalo ineustri) za dobiček poedinctv, temveč za isitretNi spl«iAnimti. To lat odpravilo konkurenco in s tem vsa mednarodna n« spiotst va. lil tak o živimo v blstnem »i ■temu, kjer vlada |>eA Jev in denarnih kral J«-to nad I2A mllijot: še v ogromni večini ljudstva ne- j ____kar Ae ko mi pravili ligini bivši vodite-1 dosedaj ni videl, naj 7e" pot rud i in pride omenjeni večer v Slovenski dom in ne bo mu tal. Vse bo brezplačno. Ne zamudite torej te lepe in redke prilike, ki se vam sedaj nudi brezplačno. Vabimo vae mlade stare člane in nečlane iz naše in sosednjih naselbin Willcck, Coverda-le in Library, da nas obiščete o-menjeni večer. Pripeljite tudi o-troke, ker si bodo tudi oni zapomnili, kar bodo videli Jia tej prireditvi na Broughtonil, kar bo nekaj čisto novega. Vsi ste vabljeni! Za odbor društva in kluba, John Dolinar. Prtstir ta 't+iav MmillfV )U P rilo* Tomu S »lavja 30 letnice Sharon, Pa. line 3. majat ko sem prečital Tanckov dopis iz Girarda, O., v Proavfetf z dne L maja, v katerem je poročal, da bodo tam proslavili Prole-tarčevo 30-letnico dne 4. maja, da bosta sodelovala delavska zbora Zarja in LHdavec h metropole in da bo glavni govornik Frank Zaitz, urednik Proletarca, sva Be s soprogo takoj odločila^ da se te delavske proslave udeleživa. V sedla sva v avto in dospela na določeno mesto pravočasno. Ko sva prišla v dvorano, je bilo že vse živahno in veselo. V ospredju je veselo igral orkester peterih mladih fantov. Napis je povedal, da je to Barbičev orkester. Igrali so jako dobro in občinstvo jih je nagradilo z aplav-diranjem. Nastopil je John Tan-cek, ki nam je v kratkem pozdravnem nagovoru povedal pomen prireditve in ocenil točke sporeda. On je vodil program. Nato so nastopili pevci, ki so zapeli krasne pesmi v zboru in due-tih. Potem je nastopil kot govornik mlad fant iz Clevelanda. Govoril je angleško. Dobro je ?ovoril. Njegov nastop je napravil na avdijenco lep vtis. Lahko se pričakuje, da bo v doglednem času postal izvrsten govornik. On je sin slovenskih staršev, njegovo ime pa sem pozabil. Za njim je nastopil kot glavni govornik Frank Zaitz iz Chicaga. Govoril je slovensko jako razumljivo in pomenljivo. Ljudstvo ga je z zanimanjem poslušalo, le žal, ker je svoj govor prehitro zaključil. tej proslavi sem se sestal mnogimi rojaki iz raznih naselbin, največ iz Clevelanda. *rijetno sva bila iznenadena z ženo, ko sva med množico zagledala brata Janeza in Augusta Komarja, kajti niti na misel nama ni prišlo, da bi ju tam videla. Vsi štirje smo bili zelo veseli tega nepričakovanega svidenja, saj se pa nismo videli te celih 20 let, ko smo bili skupaj Pittsburghu. Odpeljala bi se bila z nama na naš dom v Sha-on. Toda jima ni bilo mogoče, er je naslednji dan 6. maja društvo št. 186 SNPJ v Cleve-andu slavilo svojo 25 letnico, na m pok * do 7(k leta starosti okoli 7$.(M kii Jr<1' , nem iu tekočem etanju. Ce vzamer*^" prillitno 60 kil. je torej do kones 11« nja pojedel skoraj 13U0krat toli«* tehta. Človeško £Mj*nj« mi \rr, 1" Kranconki statistiki vak v svojem življenju povpr« OiOO dni dela. H00 dni hod va, 151M* dni je in 400 dm p»j«'. bolan. V vsem življenju poje**'* tov kruha. HU>00 funtov roe»* zelenjave, jajec in rib in p«'!' J vode, vina, piva, čaja in kav* »da-1 .w ■* tk M 4*1 rmrfFkf 13- MAJ- JJ>(fi i' ■ ............ Vesti iz Jugoslavije ur........*............... uTAtUSKA POLITI- valorizirajo UELUVNIH S1X)JEV skrivaio o, IN KMETA li, bonskega premogov-ništva L, treba pojasnjevati in ute-Mti, ker vsakdo vidi in ču- in z valorizacijo skrivajo ogromne dobičke. To je samo primer iz bosen-bko-hercegovske strok?. Ne dvomimo pa, da imamo po vsej državi, zlasti tudi pri nas v rudar i teh je bila dana finančna pomoč |v obliki dolgoročnih posojil v največjem znesku $1800 za vsako družino. Koncem 1. 1934 so naselili nadaljnih 8000 nezaposlenih družin. To naseljevanje se i vrši pod nadzorstvom depart-tmenta Prta roževanje Nemčije vznemirja, u-pa pritegniti v vojaške pakte Poljsko In Italijo ter drug« e vrnpske države in se tako zava rovati proti modnemu napadu h strani Hitlerjeve Nemčije. Uradno naznanjalo, da je Kovalo V obisk sovjetske Rusije le čin ulJudnoHtl v zv<*«l z nensvno iklenjetilm psktom vzajemne vojaške pomoči. Na drugi strani pa trdijo, da je cilj tega obiska 11-blsienjt* napetosti franoo«k«|{a prebivalstva, ki smatra, da sftrt-J«*ta pogoribs pomeni, da bo Prsitrija Intervenirala v (»rilojr Rusiji, če se slednja zaplete v konflikt z Japonsko sli katero drugo drŽavo v Aziji. («rupa generala Denalna j<-ojU/Ula proti Kiiriu v treh vojaških letalih, ki ji!< vmlijo najboljši frafieonki piloti. H tem ho-č* vsekakor narediti ugoden vtis na Mussoljnija in gsnersia A Ida Pel leg rina, italijanskega letalskega ministra, da bo«tta bolj cenila fraru-onko letaleko *i1o. o pazovslcl vidijo v tej genti tudi rijo za ml da so celo boljši za želesnl-čarje, ker Jih to nič ne stane, na drugi strani bi jim morali prispevati dva odstotka od pla to v zavarovaltiinski sklad, če bi bilo sodišče drugače ukrenilo. Vse drugače pa gledajo te-letničarji na privatne pokojnine In na rasveljavljeuj« zakona. Na propagando železniških magnetov J« odgovoril VV. W. Koyster, predsednik "rank and flle" Kailroad National Pension asociacije, takole: Niti eden obstoječi penaij-skl sistem na ameriških železnicah ne nudi imuzije na podlagi legalne pravice ali pq kot stvar, na katero delavec lahko družbo prisili na sodišču. Te penzlje niso nič drugega kakor miloščina." Družbe, ki Jmajo tako "zavarovanje", lahko de-avca odpuste tik pred penzlonl-ranjem in prizadeti delavec ne more nič proti temu. Nobena družba ni legalno obligirana izplačevati svoje pokojnine. In poleg tega, pravi koy*ter služijo te peniijske skeme kom panijam za dvorezni nož. Ka dar je stsvka, družbe pokličejo na delo penzijoniste, ki so pri sil jeni skebati, če nočejo i/.gu biti podpor«. Na drugI stran pa železniu* pravijo stavkajočim delavcem, da bodo izgubil |M'iiziJ*ke pravice radi pretrga nja službe. Ti«<»če delavcev Je i/gubilo |M*nifjske pravice v že lezničarnki stavki leta IU22, po zatrdilu Roystera. Predsednik Zveze /.elezničar-sklh voditeljev Oeorge M. llar-ris je namignil, da bodo jU-lez-ničsr ji najbrž opustili legiala-t i vrlo akcijo za doaego |m nzij, "ker je to navidt« izven moči kongresa, Prisiljeni Umio torej (SMiiižiti te naše ekononmk« sile in prisiliti deliMinjsUe na ustanovitev poštenih jm luljnkih sistemov.1' zflt /.nunrjl i»a »e niso na jh» ne m, kakšno akejje iw UmIo po-j »lotili, l'.oy«ter je na primer Kakor poročajo is VVashing-tona, je senator Wagner za to, da se uključijo železničarji v adminiatracijski zavarovalni na« črt. Vprašanje seveda Jo, če ljodo legalni izvedenci našli luk* njo v odloku veČine vrhovnega sodišča, skosl katero bo mogoče uspešno braniti projektirani zvezni zakon pred tem reakcionarnim tribunalom. Mnogi so mnenja, da je sodišče zaprlo vsa vrata, ker je večina načelno proti socialni zakonodaji. Pri tem se opirajo tudi na izjavo manjšine, ki Je enakega mnenja. Železniški koordinator Joseph li. b)ustman je sicer Izjavil, da ima on v delu osnutek sa nov telezničarski pensijaki zakon, o katerem je uverjen, da bo šel tudi skozi vrhovno sodišče. Ampak na to je treba počakati. Dejstvo je, da je vrhovno sodišče usekalo vsemu ameriškemu delavstvu, ne samo železničarjem, globoko rano, katere ne bo mogoče zaceliti drugače kakor s sprejetjem novega a-mendmenta, ki bo kongresu dajal moč sprejemati vsakršno socialno in drugo zakonodajo v interesu delavstva, ali pa reformirati vrhovno sodišče tako, da ne bo moglo proglašat) zakonov za neustavne na sedanji način — pet proti štirim. O J • • v Sedaj je ca« U al »r«ei» *•«• Mfevani« » NI.OVSNIJO M I« Mirti«. S«»I*«M n*l*»t il (N (Mjiiavtjil M rt) Mi "Normandle" i.« im *»ii MJ|»i„J« u N,m Va,l,a 7. junija in 22. junija PalNjI« a OU-OUm Marnlk.m pnkt Ma.ra Si l'a#l»a Mani ka M« 4ni • k«r»»a. N« »•a»ia». v»» HiiMDOlU «a,iiaalN, M»a k.btH, V«|<»,ija/a « Oal|*M rilN*i, llrana kak ar »a m i talMa In »Im, >hHi , »aaklM akaSaw. n#aga flalia i "II* 4m Craa»." II. Ms|a, M i«nl|. U M. julija "I 'hamiilaln" II, "•S. i«. Junija. I tallia "l.ala»*IU" I. Im H «««!M. /a |,a4,Hki....lt In «a llalak »»ralaila aaakNa ali phmttm Mli Slovmlc PubllshlDt Companjf >1« »M I mi h W. N.« V vrk, M. V. r«7iinr bodi pojsanjeno sledeče: Ml I P<»ftTKVAMO In pri-Atevsmo |HK«sme/ne tednike k eni nnročnlnl v družini le trda! In HA MO TKI) A J. KAIMN •I.ArATK SVOJO NAKOTNI. SO. nlkskor ps ne hadsr se kdo /minil. Treba Je računati, da mi mame opravke s tisoče In tUoče imeni in nsnlovl in Je Irrbs Imeti rn Mlslem. /sto želim, ds nsj se opozorilo Moakvl, ds Frsnrljs m'naprti IkhJo oihisni «hI akcij« pfivsem rtdvbtns od |»omoč| Kusi kongr je. t#fnveč išče tudi druge zavez kj bo ustaven nike, katerim Ishko rsups, ds JI J zakon je bil v prlm lpu dola r, rekel: "Nadaljevali bomo r uk• »Ik»f ne pfiniMsIo imens na •• leg*ls< piruzlje. Naši pripišite Ae tega In 1 "l,lomoč| KuniJkongre«u, kjer pmdMe nsčrt. ***** Inkral kadar Vam | Kuz.eljavljenl' n»"*čnlns podrohnosti. Po prejemu pisma ml je Ix>J-ze takoj odpisnl. Vprašal me je, ako bi on mogel delo dobiti kje v Monroeju. Ako je kuj prida, bi priAel s tovarišem, s katerim si skupaj |>ečlata. To je bilo v aprilu. Odpisa! sem prijatelju, ds Iki najboljše, ako počakata vsaj en meaec tam, kjer sta, ker nisem upal, da bi takoj dobila | Par tedno\ pozneje tem tfobil d« 1<> v Monroeju. V mesecu ma delo*v livarni, kjer sem delni ju »e resnici obrnilo na bo-pn-d odhodom v Penn»ylvsnijo I je in /uz « m nemudoma pisal Takoj, ko »*-m prejel prvo pla- l«oj*etu, da «edaj lahko pride-čilo, nem odltel potrebno vsoto te, ker »*»«»« drlo lahko dobila, za hrano in »tanovanje. <»oapo- Kmalu som prejel odgovor od dar »n gH«|Mi(Jinja. ol»a Štajerca. [ lx»)zrta Napisal ml jo na dopisala pokazala veselojše obraze m'nico par lwA'd ter mi »poročil, pondeukk da so bosta on in njegov tovariš podala na |wit že naslednji dan. V Monroe sta dospela drugi dan popoldne; jaz sem bU baš namenjen v neko prodajalno, pa sem ju Nrečal na ulici. Pozdravili smo se in l/>jze mi je predstavil svojega tdVariša, ki sem ga še imsnal. Z njim sem se sestal, ko sem delal v rudarski naselbini. Po opravku v prodajalni sem ju odpeljal v hišo, kjer sem stanoval. Predstavil sem ju go-•podarju ter gospodinji ter povedni, da sta moja stara znanca iz Fennsylvanije. Pri tej družini sta dobila tudi hrano in stanovanje. Nanlodnji dan. ko som šel na delo. sta šla tudi znanca z menoj v livarno, da vprašata za delo. ki sla ga dobila brez posebnih tožkoč in od tistega dne naprej smo vsi trije skupaj hodili na delo, služili dolarje ter jih metali v "vročo brez dna". Tovarišema se delo nI dopadlo, toda ker sta bila v mostu še prava "greenhorna", nista mogla prebirati; morala sta delati, čeprav nerada. Zavzela sta so, da bosta delala toliko časa. da se malo privadita in morda se ImkJo tudi .razmere kaj pro«lrugači)o. Hrana m stanovanje jima tudi nI bilo )>o volji, poleg toga pa sta •e navt-li.ala i*»«lulati gospo, darja. ki je vodno pripoveduvel o " k a • n h' katere je »talno menjaval, 1 Naslednji teden sta pobrala šila in kopita in se preselila. Nagovarjala eta tudi mene, na, grem z njima, da ne bom več pri Ustih ljudeh, ki verjamejo coprnije in hodijo vsako nedeljo v cerkev ter verjamejo, da se da z molitvijo »prositi sreča, de lo, boljši časi in tako naprej. Naposled amo vsi trije sklenili, da si poiščemo drugo sta novanje in ae preselimo od tisti' ljudi. Rešiti smo se hoteli tistega neprestanega klepetanja versko fanatične ženske in njenega moža, ki ni v tem oziru nič za ostajal za njo. Stanovanje in hrano smo dobili pri neki hrvaški družini Tam so že imeli nekaj rojakov na stanovanju in z nami se je družba povečala, kar je značilo da nam ne bo dolgčas. Naš novi gospodar, Mike po imenu, je prodajal tudi vsakovrstne pijače od močnega žganja do lahkega piva, ki ga Je «am varil. "Boar darji" ao bili veliki prijatelj močne kapljice in razume se, da je Majk dobil dosti denarja od njih; bili ao mu takorekoč molz na krava in jih je stiskal, da je čimveč izprešal iz njih. Hrana v novem stanovanju je bila povoljna. Jedi je bi 10 dovolj na razpolago in vsakovrstnega priboljška, da amo si lahko postregli po mili volji. Poleg jedače je bilo dovolj pijače, ki pa ni bila prišteta k hrani Plačevati smo jo morali pose bej in tisti, ki je več popil, je moral tudi več odšteti gospodarju Majku. Pijačo, žganje, vino ali pivo je bilo treba plačati ti sti dan ko stanovanje in hrano Tedaj se je šele izvedelo, kdo je največ popil. Majk je imel vse skrbno zapisano in na plačilni dan je veselo pomežikoval in cmakal z jezikom, ko je preje mal denar od delavcev, ki so bili pri njem na stanovanju. Plačo smo prejemali vsako sobotp in istotako tudi plačevali vsako soboto stanovanje in hrano ter pi jačo, katero nam je Majk često- Otrok je sedel na trati, vsej posejani z |velikimi marjeticami. Ko sta zdaj žena in mož zavila proti njemu, je Fido veselo skočil naprej in se začel igrati z otrokom. Mimmo ga je objemal in stiskal k sebi. Mož se ni mogel odločiti, da bi se spet razstal od svojega zvestega tovariša, ki ga je našel po tolikem času; po drugi strani ga je pa bolelo, da bi storil hudo siromašnemu dečku z bledim obrazkom. "Veš," mu je zaupal Mimmo, "ta pes je moj, dobil sem ga za rojstni dan . . ." Ubogi Fido, kako mršav je bil postal! Kar videlo se je, kako je te tri mesece delil z materjo in otrokom bedo in lakoto. 2e zato se mož ni mogel odločiti, da bi ga jima pustil. Ganjeno je opazoval psa, kako se mu vidijo vsa rebra, in ga primerjal z rejenim in lepo negovanim Fidom od prej. "Zelo žal mi je, gospa, toda psa vam res ne morem pustiti," je rekel po kratkem preudarku in odšel. Mimmo je obupno za-ihtel. Toda Fido ni bil nehvaležno bitje. Zdaj je pot že poznal in je dostikrat pobegnil gospodarju, da je obiskal svojega malega prijatelja. Takrat je mož vselej prišel ponj v malo predmestno hišico. Prinesel je Mimmu sladkarij, prisedel k mladi i* dal, kako dela. čedalje pogosteje čutil da bi spet in vid'^ malega Prijatelja. ^ njegovi obiski čedalje ^ Neke nedelje ie n* ^ ■ vabilo na obei v^H novanju male družini* jU J® M »eboj kolačke i„ 3 ce stopil v malo stani« aobo in dvignil Mimma k Zi kokma Iz kuhinje je ph zadišalo po pečenki in t. r ker je bil zmerom vajenV bolj zbudila v njem hrepej po domu in družini. Veselo in zadovoljno je J Ijal pes okoli njih "Ali vidiš," je rekel MiJ kako srečen je Tom. da j. | ko pri meni? Zakaj mi^a rpm odpelješ? Zakaj Ka J ne pustiš pri meni? Ali J bi bilo mogoče" "Bi," je tiho odgovoril J kakor da bi govoril .sam s J "Povej, kako?" "Ce bi postal tvoj očka ii moj otrok, bi lahko vsi skij stanovali. Ali bi mi lahko n očka?" 1 "O, da." "Pa poskusi." "Očka . . ." je tiho rek« trok, kakor bi poklical svoj oh, tako daljnega pravega ta — moža, ki ga ni maral šati. "Glasneje reci, Mimrno." Tedaj je otrok iztegnil možu okoli vratu in mu za na uho: "Očka!" Med tem je mlada žena pravila v sosednji »obi kosil tri. Ali prav za prav za zakaj poleg Mimmovega je postavila na tla tudi sk za Toma. In prvič po ved je popevala tiho pesemeo , se, tako srečno »e je čutila., Vedela je, da je prišla si v njeno hišo. Mimmo je kmalu nato dobil »krbnegi četa in njegova mati ljube! moža. Vseh skrbi in stiski bilo potem konec. Naročite Mladinski najboljši mesečnik a ver.ako mladino! NAROČITE SI DNEVNIK PKOSVETO Po sklep« li. redne konvencije — lahke aaretl na Ust Proaveta J šteje eden, dr«, tri. itlrl sil pet članer Is ene drniine k eni ntrohial Proareta stane sa vse enako, sa člane ali nečlana $6.00 sa eno letne nino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmeata 11.10 p« tednik, ae iteje k naročnini. Torej aedaj nI rsroka, reči, daM Hat predm n 8. N. P. J. List Prosveta J« vaša laatnina la votoro Je r Taaki drnliai ki M rad čital llat rnk dan. Cena liatn PraareU Jot Za Zdrvi, driaro la Kanado SMi Za Cleere In Ckieaie Je. 1 tednik In. S tednika In.. • tednike la.. " i^t ~ v S tednikov In. 1 tednik In. I tedniki la., S tednike la.. d tednike In.; i tednikov in. .SMi .........S.Si .........tM mtnTTrlll ......... nič - Za Evropo Je..... Ispolnite apodnjl kupon, prllotite potrebno raeto denarja aH Order v planin In al naročit« Proeveto. llat, U Je vaša laatnina. Pojaanllo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti 11» L ali če ae preaeli proč od druline in bo sahteral aam avoj liit tednik, moral tiati član is dotične družine, ki je tako akupno naročena na (" Proaveto, to takoj nasnaniti upravniitvu liata, in obenem doplačati vaoto liatn Proavota. Ako tega ae atore, tedaj mora upravniitTo datum sa to vaoto naročnik«. Minili so trije meseci. Rilo je popoldne ene izmed tistih irekrasnih pomladnih nedelj, ko je osamljenim ljudem njihova osamljenost Ae stokrat hujAa n se spominjajo vsega, po čemur so v življenju zaman hrepeneli. Mol je od*el iz svojega žalostnega stanovanja in zavil v »e-leno prirodo. Zatopljen v misli je stopal tjavendan, ko je i»-n«*nada izza nekega grma planil vido k njemu Dh. Fido ra je oblajeval kakor is uma od veselja. akakal je po njem, cvilll in savijal. Ivi ga I M-m in tja In »e vrtil v krogu, kakor bi bil zblaznel nikdar v življenju ae ni mol lutil tako srečnega kakor t i »t I trenutek. Saj je sj*t PROSVETA. 8NPJ, U57 a«. Lawndale Ave* Chieac*. N Priloženo počil Jam naročnino sa list Proaveto vaoto I....... 1) Ime.........................................Ch dmčtra K......| Naalov ............................................. Uetavlte tednik In ga pripiiite k moji naročnini od aledeflti Uaa* drniine: 2) ............................................O. druit*a *......j J) ............................................Cl. dmlt*e It...... 4) ............................................Čl dmltra It...... ») ............................................ČL drultta K .....j Meeto ................................Drftava ....... Nov naročaik.........................fltar aarečnlk... TISKARNA SPREJEMA VSA v tiskarski obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, ulova"«^ čeAkem, nemškem, angleškem jeziku in drugi" VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S-*" TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARM Vaa pojaanila daje v«d«tvo tiakame.—Cene smerne, unijak« * Pilite po informacije na naalov: S. N. P. J. PRINTER* 2657-59 SO. LAWNDAI.E AVENIJ Telefon Rorfctell «W4 CHICAGO. ILL. Tam »e dob« na želj« todl m «rt»fW P° r »