Domoznanstvo kranjske vojvodine. Spisal Iv. Lapajne. (Dalje.) Ferdinand II. (1596-1637).*) Ferdinand II. je zvršil pričeto protireformacijo na Kranjskem, pri čemer je imel pomagalca, nuščanskega sina Tomaža Chrona (Hrena), 1597.1. itnenovanega Ljubljanskim škofom, ki ga je podpiral jezuvitski red, kateri se je bil tudi tistega leta naselil v Ljubljani. Škof Chron je bil rešitelj katoliškej cerkvi na jugu Avstrije iD s tem je »toril cerkvenej stvari najvažnejšo uslugo. Dne 22. oktobra meseca 1598. 1. se je izdalo povelje, da se imajo prognati iz dežele vsi protestantovski propovedniki in učitelji. Prepovedane so bile tudi protestaiuovske slovenske knjige. V katoliškem duhu je pa začel škof Hren nove slovenske knjige pisati. Za obrambo hrvatske meje proti Turkora se je veliko potrosilo. Mnogo plemenitašev je moralo prodati svoje rojstne gradove, da jim je bilo nmči storiti svojo domovinsko dolžnost. Ferdinand III. (1637-1657). Za vlade Ferdinanda III. olepšala se je Ljubljana z javnimi in zasobnimi zgradbami. V 1653. 1. je ukazal mestni magistrat postaviti dva vodnjaka od mramorja. V gosposkih ulicah se je 1. 1642. dvignil Bknežji dvor", kras Ljubljanskemu niestu, ki ga je sezidal umeteljnosti ljubeči Volk Engelbrecht Turjsški v italijanskem zlogu. Slike na presno v stari veliki dvorani svedočijo še sedaj, kako so bili nekdaj okrašeni ti jirostori, v katerih so se tačas prvaki družbenih krogov, kjer so šolske drame jezuvitske in časih burke potujočih nemških glumačev zabavale radovedno množico. Knežji dvor je hranil tudi znamenito knjižnico, katero je ustanovil njegov gospodar 1655. 1. in v katerej so se nahajale najr;;zličnpjše knjige, tiskovine in rokopisi. Škofijsko poslopje je razširil in olepšal škof Oton Puchheim, učen in bleščobo ljubeč mož. Največja izprememba se je vršila v šolstvu. Namesto nemških humanistov so prišli jezuvitje. Zavod, kjer so se vzgajali mladi in izobraževali ubogi niladcniči za jezuvitski red, preustrojil se je v gimnazijo, katera je imela uže 1636. 1. 544 učencev, gotovo znamenito število, ako pomislimo, da je tačas Ljubljana imela le 10.000 do 12.000 stanovalcev. *) V zadnjem listu BUč. Tov." v 4. vrsti od zgoraj beri: vittenberški menih. (Cesar Maksimilijan II. ni vladal na Kranjskem, ampak nadvojvoda Karol, ki pa ni bil prijazen novi veri i. t. d.) Uredn. Leopold I. (1658-1705). Novi deželni vladar je hotel osobno vzprejeti poklonstvo Kranjske dežele, star običaj in izraz zaveze mej ljudstvoun in vladarjem. 1660. 1. je bil slovesni vhod v Ljubljano. Poklonstvo se je vršilo z velikini bliščem v škofijskem poslopji po slovesni veliki maši, od koder je odpotoval cesar čez Vrhniko, Hasberg, Planino in Vipavo v Gorico, kjer je vzprejel poklonstvo in se vrnil v Ljubljano. Vladarstvu cesarja Leopolda se je bilo dokaj boriti, da si vzdrži državno oblast. Treba je bilo vladoželjnost Fraucije zavrniti v svoje ineje io zmagati Turka. V vseh teh bojih so Kranjci vrlo pomagali. V bojih pri sv. Gothardu (1664. 1.) skazoval se je s sijajnim junaštvoni v navzočnosti Moutecuculijevej, pod čegar prapori se je bojevalo ninogo Kranjskih pleiuenitašev, zlasti Kranjec baron Jurij Gottfried Lamberg. Ko so Turki poslednjič z vso silo pridrli pred Dunanjsko zidovje (1683. 1.), dali so Kranjci v obrarnbo štajerske meje 400 strelcev, katerim je bil poveljnik naš kronist Valvazor. Kako se je utisnila v spomin ta zmaga nad Turki pred Dunajem, poje Kranjska narodna peseru (nPesem od Dunaja"). Ako poglcdamo na Kranjsko v dobi Leopoldovej, vidimo, da se je veselo povzdigalo in razvijalo. V Ljubljani je živelo bogato trgujoče meščaostvo, katero je pošiljalo svoje  sioove v tuje visoke šolc Jožef I. (1705-1711) in Karol VI. (1711-1740). Jožefu I. je bilo usojeno le kratko življtnje. Jožefov brat, do tačas španjski kralj, sedel je na avstiijski prestol z imenom Karola VI. On je končal vojsko o dednem nasledstvu s pomirjeni. Avstriji so osfala posestva v Italiji, Milan, Neapolj in Sardinsko, in pridobila je španjsko Nizozemlje. Želja cesarjeva, da bi utrdil svojo dinastijo, dala mu je povod o načrtu novega reda pri dednem nasledstvu, ali tako nazivanej ,,pragmatični sankciji" (dne 19. aprila 1713. 1.). Po tej imajo biti dedne dežele vetlno nerazdeljiva celota in dedno nasledstvo, ako izmre nioški rod, prehaja ua ženskega. Stanovi nemških dednih dežel so vzprejeli ta novi državni osnovni zakon brez ugovora, Kraujski deželni zbor ga je odobril (1720. 1.) z opomnjo, da smatra Bnerazruino zlogo" monarhije za Bnajmodrejšo uredbo, ki jo je udihnil sam Bog". Karol VI. je bil poslednji avstrijski vladar, ki je na Kranjskem osobno vzprejel poklonstvo (1728. 1.). Ljubljansko mesto nm je posvetilo ob godovanji poklonstva mramorjev spomenik, njegovo doprsje v prirodni velikosti, katero je izdelal beneški mojster Fran Robba in ki sedaj lepša predvežje mestnej dvorani. Ljubljana je zgradila tačas (1717. 1.) na novo svojo mestno svetovalnico v italijanskem zlogu, v katerem so zidana malone vsa nova poslopja tiste dobe. Vzrastla je stolna cerkev (završena 1711. 1.); nemška križevska cerkev (1714.1.); uršulinska cerkev (1718.1.). Cerkvena uuieteljnost je dajala posla darovitim slikarjem in kiparjem. V prvo vrsto spada Valentin Mencinger, porojen v Bohinji početkom 18. veka, ki se je izobraževal v Italijanih, niej poslednje Robba, čegar ujojstersko delo sta angelja na obhajilnein altarji v stolni cerkvi. Kakor na umeteljnost, vplivala je tudi na izcbraževaoje višjih stanov Italija. Mladim plemičem so bila smoter po^otovanja Bolonja, Riiu, Paruia in Modeua, a prave ljudske šole za pouk onih stanov, katerim sreča ni podarila bogastva, ni bilo uže, kar so razgrajali viharji protiieformacijske dobe; samo rudarsko mesto Idrija jo je imelo. V slovenski kDJiževnosti ni bilo več sledu o navdušenosti reformaterjev; Bohorič je bil pozabljen, njegova slovnica je uže pošla tako, da je kapucinski gvardijan Hippolyt 1715. 1. raogel objaviti izpisek iz Bohoričeve ko novoknj igo. (Dalje prih.)