Časopis občine Kamnik, 24. februar 2017, leto 2, številka4 Oblast prevzemajo pustne šeme Vrhunec letošnjih pustnih dogodivščin v občini bo znova Kamniški karneval, a priložnosti za razkazovanje in rajanje bo za maškare še veliko več. Maškare v lanskoletnem sprevodu na Duplici, kjer bodo pustno rajanje pripravili tudi jutri. / foto: arhiv gg Jasna Paladin Kamnik - Kako odgnati zimo, so že včeraj - kot je zdaj že nekajletna navada -pokazali koranti, člani pustne skupine Orači iz Jablovca pri Podlehniku, ki so znova obiskali občinsko stavbo in z glasnim poskakovanjem, zvonjenjem in pokanjem z bičem občanom in zaposlenim na občini zaželeli čimprejšnji prihod pomladi, srečo in dobro letino. In čeprav tako znamenitih mask, kot so kurenti oz. ko-ranti, na Kamniškem ne poznamo, ima pust tudi v naših krajih bogato tradicijo. »Pust je čas priprave na pomlad in čas, ko oblast prevzamejo pustne šeme. Že v času naših prednikov so za pusta veliko plesali: verjeli so, da bo tako repa bolj debela. Pomembna je bila pustna nedelja, ki so jo predvsem v Tuhinjski dolini imenovali 'portkana', saj so pri plesu z nogami udarjali ob tla, da bi zemljo vnovič prebudili v življenje. Maška-re, ki so za pusta hodile po vaseh, so imele s seboj godca, ki jim je v vsaki hiši zaigral nekaj viž, da so plesale. V nižinskih vaseh pod Kamnikom so na pustni dan otroci naredili velike bakle, odšli iz vasi in z njimi v taktu mahali sem in tja, zvečer pa so skupaj z drugimi 'zažgali Pusta' iz dračja. Ponekod je zaradi šemljenja ob pustovanjih prihajalo do sporov z duhovniki, posebno v vaseh pod kamniškimi planinami. Nasprotje med župnikom in tistimi, ki so pripravljali pustni sprevod, se je v tem času tako zaostrilo, da je župnik zagrozil, da ne bo krščeval in poročal, dokler ne bodo zažgali pustnih rekvizitov. S tem je izginil tudi spomin na maske tega območja, ki so jih ohranjali iz roda v rod,« pravi Sabina Romšak iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. V torek že četrti Kamniški karneval Prav Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik bo na pusti torek, 28. februarja, organiziral že četrti Kamniški Karneval, ki bo potekal od Šutne do Glavnega trga. Zbiranje pustnih mask se bo začelo ob 15.30 pred rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šutni, kjer bodo na stojnici potekale tudi prijave na pustno tekmovanje izbora najboljših mask. Povorka bo skozi mesto krenila ob 16.30 v ritmu koračnic Mestne godbe Kamnik, na čelu katere bodo korakale članice Društva kamniških mažo-retk Veronika, pridružili pa se jim bodo tudi plesalci Plesnega kluba Šinšin. Vse maškare v sprevodu se bodo lahko posladkale s krofom. Pustna rajanja ta konec tedna Maškare pa bodo zimo začele preganjati že ta konec te- dna. Osnovna šola Marije Vere pustno rajanje in že 7. pustni sprevod pripravlja jutri, 25. februarja. Sprevod bo ob 9. uri krenil izpred osnovne šole in pot nadaljeval po osrednjem delu Duplice. Pustna rajanja, ponekod pa tudi ples v maskah, pripravljajo tudi številni gostinski lokali po vsej občini. Člani Športno-kulturnega društva Mekinje na pustova-nje in otroško pustno rajanje vabijo v soboto od 10. do 12. ure v dvorano društvenega doma, člani Planinskega društva Bajtar Velika planina pa bodo v soboto ob 11. uri pri črnuškem domu pripravili že tradicionalni pustni smuk. Najbolj izvirne maske bodo nagrajene, prav tako najboljši tekmovalci. Pustno povorko za vse ma-škare pripravljajo tudi v Motniku, in sicer v nedeljo, 26. februarja, ob 15. uri v središču kraja. OBČINSKE NOVICE Gasilci (večinoma) delajo dobro Kamniški gasilci se te dni otepajo očitkov o nepravilnosti pri prodaji stare avto-lestve, a delo gasilcev v občini na splošno je zelo dobro, ocenjujejo na Gasilski zvezi Kamnik. stran 2 KULTURA Prešerno z zborovsko glasbo Prešernov dan je v Kamniku slavnostno počastilo skoraj tristo pevk in pevcev iz občin Kamnik in Komenda. stran 5 POGOVOR Tudi "delfinke" so v menopavzi Kamničanka Darja Ribarič je ena največjih strokovnjakinj o delfinih pri nas. Biologinja po izobrazbi svojo profesionalno pot posveča tudi pomenu ravnovesja hormonov, na obeh področjih pa vleče zanimive vzporednice. stran 8 DRUSTVA Začenja se nova alpinistična šola Lanska alpinistična šola, ki jo obiskuje osemnajst tečajnikov, se počasi zaključuje, kmalu pa se že začenja nova. Uvodni sestanek bo 16. marca v prostorih Planinskega društva Kamnik. stran 12 skjAhma Spica ® veliki koncert ob dnevu ženo KO LJUBEZEN DAŠ NEKOMU 11.3.2017 ob 20.00 ŠPORTNA DVORANA KAMNIK ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK KVARTET GRM HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK FILIP KRANJEC ANSAMBEL JURETA ZAJCA OTROŠKI PEVSKI ZBOR NATALIJA VERBOTEN OŠ ŠMARTNO & NEVLJE KVATROPIRCI HARMONIKARSKI ORKESTER CIS KLAPA SKALA voditeljica Natalija Verboten WERNER humorist Kondrad Pižorn - KONDI VILI RESNIK Prodaja vstopnic: 041 885 631 OKUSI KAMNIKA Zakladnica pozabljenih jedi Marsikatera slovenska tradicionalna jed izgublja boj s časom in ostaja vedno bolj pozabljena v zaprašenih ljudskih kuharskih knjigah. V Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik želimo obrisati prah vsaj z nekaterih, zato vas vabimo k sodelovanju. Morda hranite doma recepte s. Felicite Kalinšek, rojene v Podgorju pri Kamniku, avtorice Slovenske kuharice, ali preproste recepte slastne kamniške jedi s pridihom domačega ognjišča, z vonjem po domači shrambi in ljubečim zavetjem babičine kuhinje? Toplina in domačnost sta lahko vodili tudi v sodobnejši kulinariki, zato želimo blagovni znamki Okusi Kamnika dotočiti sokov z novimi, že pozabljenimi jedmi, ki jim bodo kuharski mojstri vtkali duh novega časa in hkrati v njih tenkočutno pustili očarljive sledi preteklosti. Recepte že pozabljenih jedi pošljite na naslov TIC Kamnik, Glavni trg 2, 1241 Kamnik, lahko pa jih osebno prinesete vsak dan od 9. do 16. ure. Zraven pripišite kraj in ime gospodinje, ki je po tej recepturi pripravljala lokalno kamniško jed. Vsak recept bo nagrajen s kuhalnico Okusi Kamnika. lo petek, 24. februarja 20l7 Kamničan 1 Občinske novice KAMNIŠKI KARNEVAL Od 15.30 do'16,30 ■ poTemia Šutni prijava mask 16.301 štarc jiffvorke izpred Maistrove hiše ► 17.00 'program na odru na Glavnem trgu O kuponko.si Zapora pločnika in kolesarske steze Kamnik - Občina Kamnik obvešča, da bo od ponedeljka, 27. februarja, do nedelje, 5. marca, zaradi rušenja dimnika pred Osnovno šolo Frana Albrehta izvedena začasna sprememba prometnega režima, in sicer popolna zapora pločnika in kolesarske steze, ki vodita mimo šole. Vse pešce in kolesarje prosijo, da v času popolne zapore upoštevajo prometno signalizacijo. J. P. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/20l-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/20l-42-4l KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 10. marca 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 2. marca 2017. Gasilci (večinoma) delajo dobro Kamniški gasilci se te dni otepajo očitkov o nepravilnosti pri prodaji stare avtolestve, a delo gasilcev v občini na splošno je zelo dobro, ocenjujejo na Gasilski zvezi Kamnik. Jasna Paladin Kamnik - Občni zbori prostovoljnih gasilskih društev se februarja vrstijo kot po tekočem traku, podobno bo tudi marca. Kako društva delujejo, s kakšnimi težavami se ubadajo in kje bodo letos dobili novo vozilo, smo vprašali tistega, ki ima nad gasilstvom v občini najboljši pregled - Marjana Sempri-možnika, predsednika Gasilske zveze Kamnik. Zvezo vodi že enajsto leto, gasilstvo pa z lokalno skupnostjo že dolgo ni sodelovalo tako dobro kot zadnja leta, priznava. Pozna se, da je gasilec tudi župan Marjan Šarec. Na občnih zborih prostovoljnih gasilskih društev ste redni gost tudi sami. Kako ocenjujete delo gasilskih društev v minulem letu? »Društva v občini so lani delala zelo dobro na vseh področjih - pri požarni preventivi, izobraževanju, delu z mladimi, veterani in gasilkami. Izpolnili so vse zastavljene načrte. Motniški gasilci so nabavili novo cisterno, kamniški pa vozilo za gašenje gozdnih požarov.« S kakšnimi težavami se gasilci v naši občini soočajo? »Iskreno povedano, težav ni veliko, saj se pozna izredno dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. To je namreč na zelo visokem nivoju. Društva imajo vso nujno opremo, ki jo potrebujejo za izvajanje svoje dejavnosti. Podeželska društva tudi zelo dobro sodelujejo s krajani, Marjan Semprimožnik, predsednik Gasilske zveze Kamnik na vasi ni težav z mladino, morda bi si nekaj več mladih članov želeli v mestu, predvsem v PGD Duplica.« Kje vse bodo letos nabavili novo gasilsko vozilo? »Člani PGD Motnik bodo dobili gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1, člani PGD Srednja vas pa gasilsko vozilo GV-1. Po načrtu bi v PGD Gozd morali dobiti gasilsko cisterno, a so nakup prestavili za eno leto.« Koliko gasilci dobite denarja iz občinskega proračuna? »Okoli 315 tisoč evrov. Občina, Gasilska zveza Kamnik in posamezna društva podpišejo tripartitne pogodbe, na podlagi katerih se denar primerno razdeli. Društva pa se prijavljajo tudi na dr- žavne razpise za sofinanciranje vozil in opreme.« Je med gasilci kaj zanimanja za prve posredovalce? »V zadnjih dveh letih se je za t. i. prve posredovalce izobrazilo 36 gasilcev, predvsem v Tuhinjski dolini, ki je najbolj oddaljena od kamniškega zdravstvenega doma. Na terenu jim dejansko še ni bilo treba posredovati, si pa vsi skupaj prizadevamo, da bi jih vključili v sistem obveščanja, da bi ob klicu na številko 112 na teren poslali prav te prve posredovalce. V naši občini je to še v povojih.« Še kakšen poziv občanom? »Želimo si, da bi se bolj posvečali čiščenju dimnikov. To zimo smo namreč imeli več dimniških požarov kot prejšnja leta. Prav tako naj resno vzamejo pravilnik o obvezni namestitvi javljal-nikov ogljikovega dioksida.« Župan zahteva takojšnje ukrepanje Je pa gasilsko in tudi širšo javnost te dni presenetila novica o domnevno sporni prodaji stare avtolestve PGD Kamnik, zaradi česar se je vodstvo društva znašlo tudi v policijski preiskavi. Ali so nekateri člani vodstva PGD Kamnik staro avto-lestev res prodali za precej manj denarja, kot bi jo lahko, netransparentno in samovoljno, ter s tem storili kaznivo dejanje, policisti še ugotavljajo, je pa na to temo gasilcem pisal župan Marjan Šarec, ki je bil v svojih besedah precej oster. »Menim, da so zadeve v vodstvu PGD Kamnik popolnoma ušle iz nadzora, zato je treba nemudoma ukrepati, saj si ne želim, da bi zaradi posameznikov naša zveza ter sistem zaščite in reševanja, ki je med najboljšimi v Sloveniji, izgubila svojo operativno sposobnost. Kot župan in kot občan lokalne skupnosti, v kateri so se občani na gasilsko službo vedno lahko zanesli, zahtevam, da se delovanje društva uredi na način, ki bo omogočal optimalno, ažurno in strokovno opravljanje poslanstva, zaradi katerega je bilo tudi ustanovljeno,« je med drugim zapisal župan, zelo razočaran nad zadnjimi dogodki v PGD Kamnik. Potencial novih oblik ekonomije Občina Kamnik se je odločila razvijati področje socialnega podjetništva, zaradi česar je župan pred dnevi v svojem kabinetu zaposlil novega sodelavca - Braneta Goluboviča. Jasna Paladin Kamnik - Brane Golubovič je stari znanec občinske stavbe - nekdanji poklicni podžupan in aktualni svetnik (ki pa je zaradi nezdružljivosti z novo funkcijo s položaja svetnika zdaj odstopil) je sprejel delovno mesto podsekretarja za področje socialnega podjetništva - področja, ki je v svetu že močno razvit, v Sloveniji pa se mu posveča le nekaj občin. »Moje zadolžitve bodo razdeljene na dve področji. Eno je povezati deležnike na tem področju in začeti z vzpostavitvijo lokalnega podpornega okolja za razvoj socialnega podjetništva, ekonomijo delitve, zadružništva ipd. V ta sklop sodi tudi sodelovanje s KIKštarterjem ter z ministrstvom za gospodarstvo in državnim sekretarjem v vladi, ki pokrivata socialno podjetništvo. Področja, ki se na lokalni ravni najpogosteje razvijajo, so na primer turizem, lokalna samooskrba, socialnovarstve-ne storitve, kultura, zadružna stanovanja, prevozi, povezovanje malih podjetnikov ... Drugo pa je so- Brane Golubovič delovanje s civilno družbo (društva, zveze, zavodi, iniciative, neformalne skupine, posamezniki . ) in njihovo vključevanje v razvoj skupnosti. Ena od prvih nalog bo vsekakor spodbuda kulturnikom, da ustanovijo svojo zvezo kulturnih organizacij ter da aktivno sodelujejo pri pripravi strategije razvoja kulture v občini,« nam je svoje delovno mesto opisal Brane Golubovič, ki ima - čeprav je v tej službi šele nekaj dni - s socialnim podjetništvom že bogate izkušnje, leta 2011 pa je na to temo tudi magistriral. Kamničanka petek, 10. februarja 2017 13 Občinske novice Pritličje v celoti občinsko Občina Kamnik je te dni od Župnije Kamnik odkupila že preostale prostore v pritličju rojstne hiše Rudolfa Maistra na Šutni. Po temeljiti prenovi bodo lahko sprejeli še več obiskovalcev in ponudili še več vsebin. Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik je z nakazilom kupnine Župniji Kamnik v višini slabih 39 tisoč evrov postala lastnica celotnega pritličja Maistrove rojstne hiše. Do sedaj so imeli v lasti le slabo polovico, v kateri je Medobčinski muzej Kamnik imel svojo enoto Rojstna hiša Rudolfa Maistra, kjer pa je bilo prostora za primerno predstavljanje Maistrovega življenja in dela ter številnih dogodkov vedno premalo. Dodatnih prostorov je zdaj še 74 kvadratnih metrov, a so v slabem stanju, zato občino čaka precej dela. Hiša je tudi spomeniško zaščitena, zato bodo pri obnovi tesno sodelovali s konser-vatorji Zavoda za varstvo kulture dediščine iz Kranja. »Rojstna hiša Rudolfa Maistra ima že sama po sebi veliko zgodovinsko vrednost, zato je razglašena za kulturni spomenik. V arhitekturnem smislu gre za eno izmed meščanskih hiš z ohranjenim gospodarskim poslopjem v ozadju in pripadajočim vrtom. Fasada je sicer precej skromna, vendar pa se v not- ranjosti skriva pravi zaklad, saj je hiša skorajda v celoti poslikana. Občina Kamnik je smiselno kupila preostali del pritličja, saj bodo le tako prostori ostali povezani in navezani na glavno vežo. Osrednja pozornost pri obnovi bo varovanje prvotne tlorisne zasnove kljub neustreznim sekundarnim posegom in restavracija poslikave v vhodni veži. Zavod je sondiranje pritličja že opravil, nadaljevalo se bo z gradbeno prenovo levega dela pritličja in restavracijo notranjih posli-kav v pritličju, zaključilo pa z ureditvijo muzejskih prostorov. Ker gre za kompleksno obnovo z jasnim ciljem, naj poudarim, da je to mogoče tudi zaradi izjemno dobrega sodelovanja Občine Kamnik, projektanta Roka Vetorazzija, izvajalcev, Medobčinskega muzeja Kamnik in ZVKDS, OE Kranj,« nam je povedala odgovorna konservatorka Maja Avguštin. Prostore bo tudi naprej upravljal Medobčinski muzej Kamnik, obnovili, napolnili z vsebino in odprli za obiskovalce pa naj bi jih predvidoma jeseni. V notranjosti hiše se v konservatorskem smislu skriva pravi zaklad. / Foto: Jasna Paladin Z odkupom dodatnih prostorov bodo v hiši lahko uredili tudi glavni vhod. / Foto: Jasna Paladin 1—7 v • • • 1 v • , • Začenjajo se zimske počitnice Od ponedeljka, 27. februarja, do petka, 3. marca, zaslužene zimske počitnice čakajo tudi kamniške učence in dijake. Jasna Paladin Kamnik - Na počitnice so se dobro pripravili tudi na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, kjer občino zadnje čase ponosno predstavljajo kot zeleno destinacijo Slovenije, in tudi pri vseh večjih turističnih ponudnikih. »Lahko ste aktivni na snegu, raziskujete skrivnosti srednjeveškega mesta, se sproščate v termah ali pa pohajkujete po sprehajalnih poteh. Vse to na enem mestu nudi Kamnik,« pravijo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, kjer upajo na čim več obiskovalcev iz vse Slove- nije, za katere so pripravili tudi več paketov. Številne aktivnosti in ponudbo v času počitnic pripravljajo v termah Snovik, na sankanje in smučanje vabijo na Veliko planino, zanimivo preživljanje počitnic so pripravili tudi v Arboretumu, kjer bo ves teden potekalo počitniško varstvo za ljubitelje eksotičnih živali. Otroci se bodo lahko igrali, ustvarjali in raziskovali pod vodstvom izkušenih mentorjev, v varstvo pa bodo dobili tudi svojo žival. Vse do konca zimskih počitnic bo obratovalo tudi brezplačno pokrito drsališče na Frančiškanskem trgu. OBČINA KAMNIK objavlja JAVNA RAZPISA za: • Sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v občini Kamnik • Sofinanciranje dejavnosti turističnih društev v občini Kamnik Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od petka, 24. 2. 2017, dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do petka, 24. 3. 2017. Dodatne informacije: Katarina Ščetinin, tel.: 8318 127 ali po e-pošti: katarina.scetinin@kamnik.si Marjan Šarec l.r. ŽUPAN Vpis novincev v kamniške vrtce Kamnik - Občina Kamnik je v skladu s pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec objavila javni vpis novincev za šolsko leto 2017/2018 v Vrtec Antona Medveda Kamnik, Vrtec Peter Pan, Vrtec Zarja in Vrtec Sonček. Vpis novincev bo potekal od ponedeljka, 6., do petka, 17. marca, na sedežih vrtcev v času uradnih ur. Vlogo za vpis lahko oddajo starši, ki otroka vpisujejo v vrtec prvič, starši otroka, ki je na centralnem čakalnem seznamu v šolskem letu 2016/2017, in starši, ki so v preteklem letu vlogo oddali po roku za vpis in otrok ni bil sprejet v vrtec. Vloge so na voljo na sedežih vrtcev in na spletnih straneh vrtcev ter Občine Kamnik. J. P. OBČINA KAMNIK obvešča o VPISU PREDSOLSKIH OTROK V VRTCE V OBČINI KAMNIK za šolsko leto 2017/2018 Vpis bo potekal v vrtcih v času uradnih ur, in sicer od 6. 3. do 17. 3. 2017. Vlogo je treba oddati na sedežu vrtca prve izbire ali jo poslati po pošti. Poziv za vpis s podrobnejšimi informacijami je objavljen na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si, na spletnih straneh vrtcev ter na oglasnih deskah. Dodatne informacije lahko prejmete v vrtcih ali na Občini Kamnik, pri Tini Trček, tel.: 01/8318-105, e-pošta: tina.trcek@kamnik.si. Marjan Šarec ŽUPAN Vodno soglasje da, 1 * * V v v zemljišča še ne Jasna Paladin Šmarca - Občina Kamnik je te dni prejela vodno soglasje za gradnjo rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici v severnem delu Šmarce, a z deli še ne more začeti, saj se zatika pri pridobitvi zemljišč. »Na odseku med Radomeljsko cesto in nekdanjo tovarno KIK Plastika je zemljišče v lasti treh lastnikov. Eden izmed lastnikov čaka na menjavo svojega zemljišča z vodnim zemljiščem, ki je v lasti Republike Slovenije, že od leta 2011. Rešitev predhodnega vprašanja pogojuje s pridobitvijo zemljišča za potrebe gradnje rekreacijske poti. Občina Kamnik je v lanskem letu dosegla dogovor z Direkcijo Republike Slovenije za vode o začetku postopka za menjavo zemljišča. Izvedena je bila ureditev meje, ki pa zaradi ne-strinjanja lastnikov sosednjih zemljišč čaka na ustno obravnavo na Geodetski upravi Republike Slovenije. V konkretnem primeru Občina Kamnik do rešitve predhodnega vpra- šanja - ureditve meje, parcelacije in zamenjave zemljišč - ne more izvesti niti ureditve meje s sosednjimi zemljišči, parcelacije in odkupa sosednjih zemljišč,« pravijo na Občini Kamnik in dodajajo, da so kljub vsemu zaprosili za potrebno vodno soglasje, ki so ga tudi prejeli. Z deli do pridobitve lastništva sicer ne smejo začeti, a upajo, da bodo rešitev z lastniki našli še v tem letu. Denar v proračunu za ureditev poti je namreč že zagotovljen. fETER PAN Zasebni vrtec s koncesijo in Montessori pedagogiko Z vami že 10 let. lo petek, 24. februarja 20l7 Kamničan 1 Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Priložnosti v socialnem podjetništvu Parlamentarne stranke te dni tekmujejo v izražanju zaskrbljenosti glede določil v osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške, ki omenja zgolj nemščino kot deželni jezik. Videti je, da postaja Koroška deželna politika spet protislovenska, kakršna je bila v času nekdanjega deželnega glavarja Jorga Haiderja. Prav je, da politične stranke združimo moči in se upremo vzponu protislovenstva v Avstriji. Ob tem bi se lahko vsaj malo pokesali poslanci, ki so nedavno glasovali za zakon, ki je izganjal slovenščino s slovenskih univerz. Ker se je bila polovica poslancev zmožna odpovedati slovenskemu jeziku na slovenskih univerzah, se sprašujem, ali je slovenska politika zmožna zaščititi slovensko narodno skupnost na Koroškem. Ponovni vzpon protislovenstva v Avstriji je skrb vzbujajoč. To je opozorilo, da nobena skozi zgodovino že izborjena pravica ni samoumevna. Na državni proslavi na predvečer slovenskega kulturnega praznika je slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, režiser in vsestranski umetnik Vinko Moderndorfer z odra Cankarjevega doma nastavil ogledalo slovenski politiki. In nič lep ni bil njen obraz. Počaščena sem bila, ker je priznani umetnik, kljub ostri kritiki politiki, z odra Cankarjevega doma izrekel priznanje mojemu delu ministrice za kulturo. Upam, da se bo slovenski narod ozavestil o pomenu svoje umetnosti in kulture, da se umetnikova prerokba možnega izginotja slovenske kulture, kot se to dogaja v Porabju, ne bo izpolnila. DeSUS postaja velika in pomembna politična stranka. Krepi se delo stranke na vseh področjih, ki so pomembna za življenje vseh generacij. Ne le da si stranka prizadeva za zagotovitev socialne države, javnega šolstva in javnega zdravstva, temveč obsega program stranke DeSUS tudi ukrepe za razvoj gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest za mlade, za iskalce prve zaposlitve in za starejše od 55 let, ki danes težko dobijo zaposlitev. Prizadevanje stranke se bo usmerilo tudi v razvoj socialnega podjetništva, v zagotavljanje dostojne minimalne plače, s katero se bo dalo preživeti družino, in tudi v zagotavljanje dostojnih pokojnin. Zavzemamo se za trajnostni razvoj na področju kmetijstva ter nasprotujemo prodaji najbolj uspešnih državnih podjetij. Veliko priložnost vidimo tudi v razvoju socialnega podjetništva. To je področje, ki v drugih državah EU nudi v povprečju desetkrat več delovnih mest, kot jih je na tem področju trenutno v Sloveniji. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka Koliko bo stal drugi tir? Dogajanje v zvezi z gradnjo drugega tira je na moč podobno zgodbi TEŠ 6. Ima politično podporo. Graditi naj bi ga začeli še v mandatu Cerarjeve s vlade. To pa je tudi vse, kar svemo. Ni znano, koliko bo i gradnja stala in kakšna bo 3 končna tehnična izvedba trase ■ na terenu. Predsedniku vlade ¡sem na zadnji seji državnega § zbora zastavil zelo preprosto ^ vprašanje: »Kakšna bo končna ^ cena gradnje?« Odgovora ni s bilo. | Luka Koper predstavlja za Slovenijo izjemen logistični biser. š Prav zaradi zemljepisne lege ima konkurenčno prednost pred ostalimi pristanišči, ki dobavljajo tovor za Srednjo in Vzhodno Evropo. Toda pristanišča, s katerimi tekmuje Luka Koper, imajo boljše železniške povezave. V prihodnosti se lahko zgodi, da bo zaradi boljše tehnologije pretovarjanja, predvsem pa zaradi boljših železniških povezav, tovor iz Hamburga v Budmipešto prispel hitreje kot iz Kopra v Budimpešto. Če želi Luka Koper ohraniti svojo konkurenčno prednost, moramo izboljšati železniško infrastrukturo. Vsekakor podpiram gradnjo drugega tira. Ne podpiram pa kraje in okoriščanja z javnimi sredstvi. Vlada je dolžna pojasniti, koliko bo gradnja stala. Njena odgovornost je še toliko večja, ker stroka predstavlja izračune, ki so vsaj za 400 milijonov evrov nižji od vladnih. MATEJ TONIN, poslanec N.Si n v v • 1 • • Pešačenje za bivanju prijazna mesta Predstavnica Občine Kamnik se je 7. in S. februarja udeležila uvodnega dogodka in sestanka partnerjev projekta CityWalk - Za energetsko odgovorne prostore: vzpostavitev mest za pešačenje v podonavski regiji, ki sta pod pokroviteljstvom Prvega madžarskega združenja za odgovorno inoviranje potekala v mestu Szeged. Katja Kunstelj Kamnik - Srečanja se je udeležila skupaj z Razvojnim centrom Srca Slovenije in ostalimi šestnajstimi partnerji iz Slovenije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške, Romunije, Bolgarije, Češke, Avstrije in Srbije. Projektno partnerstvo pod vodstvom Znanstveno-razi-skovalnega središča Bistra Ptuj je spoznalo vsebinsko ozadje projekta, dobre prakse s področja spodbujanja trajnostne mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, ino-vativna orodja prostorskega načrtovanja, namenjena izboljšanju ključnih pogojev za pešačenje ter administrativna, komunikacijska in finančna pravila za uspešno izvedbo načrtovanih projektnih aktivnosti. Trideset mesecev dolg projekt (od decembra 2016 do maja 2019) je bil odobren v okviru programa sodelovanja Interreg Podonavje in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V Kamniku pilotna akcija Projekt, katerega rezultat bodo izboljšana urbana mobilnost ob zmanjšanih emisijah hrupa in prometnih zastojih, povečana varnost in boljše počutje ter zado- voljstvo prebivalcev regije, bo, s poudarkom na pešačenju, oblikoval različne ukrepe za izboljšanje trajno-stnih oblik mestnega prometa. Mestom v Podonavju, med drugim tudi Kamniku, bo projekt pomagal identificirati ovire, razviti in implementirati načrte za reševanje teh izzivov. V ta namen bo partnerstvo razvilo smernice, indeks in spletno orodje za pešačenje, izdelalo osem načrtov za pešačenje, izvedlo osem pilotnih akcij, tudi v Kamniku kot testnem območju, ter razvilo in predstavilo politične predloge za trajnostno mobilnost. Naslednje srečanje projektnih partnerjev, na katerem bo poudarek na delavnicah in usposabljanju strokovnjakov s področja trajnostne mobilnosti, bo potekalo spomladi v Beogradu. Do takrat bo Občina Kamnik oblikovala skupino lokalnih deležnikov, ki bo pod vodstvom tematskega eksperta oblikovala smernice za nadaljnje delo, zlasti za oblikovanje lokalnega akcijskega načrta pešačenja in izvedbo pilotne akcije v Kamniku, vse skladno z vizijo in smernicami občinske Celostne prometne strategije, ki se pravkar izdeluje. Nova svetnica je Milena Klemen Braneta Goluboviča, ki se je nedavno zaposlil v županovem kabinetu, bo v svetniški skupini Liste Dušana Papeža zamenjala Milena Klemen. Jasna Paladin Podhruška - Milena Klemen (letnik 1958) je kandidirala v Tuhinjski dolini, saj živi v Podhruški. Končano ima srednjo tehnično šolo ter opravlja delo industrijske oblikovalke v podjetju Prima plast v Šmarci. Je mama, žena in babica. V mladosti je živela v središču Kamnika, tako da dobro pozna tako življenje v mestu kot na vasi. »Nikdar nisem bila pristaš političnih strank, Dušan Papež pa me je prepričal, ker je človek dejanj in dober organizator, všeč so mi usme- Milena Klemen / Foto: Jasna Paladin ritve njegove liste, zato se že veselim dela v občinskem svetu. Rada imam ljudi in rada imam Kamnik. Všeč mi je delovanje naše svetniške skupine, ki je usmerjena v sodelovanje in povezovanja, to je blizu tudi meni,« nam je povedala Milena Klemen, ki nikdar doslej še ni bila aktivna v politiki. Pravi, da bo Braneta Goluboviča težko nadomestiti, a je prepričana, da svoj pečat lahko pusti tudi sama. Energije, idej in zagona ji ne manjka, želi pa si predvsem povezati društva v Tuhinjski dolini in izpeljati projekte, ki so si jih zadali v listi. V kamniškem Desusu vre Iz občinskega odbora stranke DeSUS je nedavno izstopilo več članov, ki se ne strinjajo z delom predsednice Julijane Bizjak Mlakar. Jasna Paladin Kamnik - Iz občinskega odbora stranke DeSUS, ki ji predseduje poslanka Julijana Bizjak Mlakar, naj bi izstopilo nekaj deset članov stranke, odstop so napovedali tudi oba občinska svetnika Mojca Jončeska Malovrh in Roman Maligoj ter sekretarka Marija Palma. Predsednici očitajo netransparento vodenje odbora, samovoljo, laži in kršenje vseh zapisanih pravil stranke, nesoglasja, ki se vlečejo že nekaj mesecev, pa so v odprtem pismu predstavili tudi predsedniku stranke Karlu Erjavcu, a na odgovor in določene postopke znotraj stranke še čakajo. Julijana Bizjak Mlakar vse očitke ostro zavrača. Na skupščini stranke DeSUS OO Kamnik, ki je bila 17. februarja, je bila na tajnih volitvah prepričljivo znova izvoljena za predsednico odbora (novi podpredsedniki so postali Marija Vanda Sajovic Verbole, Danijel Poljanšek in Senada Kalač, sekretarka pa Mojca Škraba). »Vodstvo kamniškega DeSUSa šteje po novem 11 članov, saj so v občinskem odboru tudi predsedniki krajevnih organizacij DeSUS in Nina Osredkar, izvoljena na 10. kongresu DeSUS v Svet DeSUS. Izvoljen je bil tudi nov nadzorni odbor stranke,« nam je pojasnila Bizjak Mlakarjeva. A tudi tu se zapleta, saj so njeni nasprotniki zadnje volitve že označili za nelegalne in nesklepčne, zato zahtevajo razveljavitev skupščine. Kamničanka petek, 10. februarja 2017 13 Aktualno Devetošolci pred odločitvijo Kamniški srednji šoli sta bodočim dijakom predstavili šolske programe, v katere se lahko vpišejo do 4. aprila. Odziv in številnost obiska osnovnošolcev in njihovih staršev sta bila na vseh treh dogodkih informativnega dne na GSŠRM zelo dobra in v skladu s pričakovanji šole. / Foto: Bojana Klemenc Bojana Klemenc Kamnik - V petek in v soboto, 10. in 11. februarja, sta na informativnih dnevih bodočim dijakom in njihovim staršem svoje programe predstavili tudi kamniški srednješolski ustanovi, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM) ter Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (Cirius). Na GSŠRM se letos izobražuje 865 redno vpisanih dijakov v treh programih ter 236 udeležencev izobraževanja odraslih. Odziv in številnost obiska osnovnošolcev in njihovih staršev sta bila na vseh treh dogodkih informativnega dne zelo dobra in v skladu z našimi pričakovanji, pojasnjuje ravnateljica šole Bernarda Trstenjak. »V naslednjem šolskem letu ostaja obseg vpisa enak kot lani. Vpisali bomo štiri oddelke gimnazije, dva oddelka predšolske vzgoje in dva oddelka ekonomskega tehnika. Dodana vrednost naše šole je njena izbirnost in usmerjenost glede na želje dijakov. Z usklajevanjem obveznosti podpiramo ambiciozne dijake, ki se želijo vzporedno izobraževati na dveh šolah. Podobno je s športniki in drugimi dijaki s posebnimi statusi, ki jim omogočamo, da svoje obveznosti s pomočjo profesorjev razporejajo sami. Izvrstno delo potrjujejo odlični rezultati na splošni in poklicni maturi, število zlatih maturantov ter številne odmevne kariere, ki so se zasnovale že v srednješolskih klopeh,« o kakovosti šole razmišlja nova ravnateljica, ki s stotimi zaposlenimi skrbi, da imajo dijaki čim boljše pogoje za svoj razvoj. Šola stroga in zahtevna, a z dobro ponudbo za dijake GSŠRM odlikujejo inovativ-no učno okolje, pester nabor učnih programov, vrhunski dosežki dijakov, številne ob-šolske dejavnosti, prijazno šolsko okolje, strokovnost zaposlenih. Vpetost v lokalno okolje zagotavljamo s povezovanjem z vrtci, osnovnimi šolami, podjetji, občino in drugimi, je bilo moč slišati na informativnem dnevu, ravnateljica pa je v imenu sodelavcev še posebej poudarila: »Strokovnost zagotavljamo s strokovno odličnostjo, izkušnjami in predanostjo delu. V svoji prilagodljivosti sledimo potrebam okolja in se nanje ustvarjalno odzivamo. V duhu teh vrednot vzgajamo svoje dijake, njihovo nemirno odraščajočo energijo pa še dodatno usmerjamo v znanost, šport in kulturo.« Dijaki imajo na voljo več kot štirideset krožkov, učenci vseh programov lahko razvijajo svoje potenciale in znanje z raziskovalnimi nalogami, preverjajo pa s sodelovanjem na mnogih tekmovanjih na državnem, evropskem in svetovnem nivoju. Številni sodelujoči se lahko pohvalijo z izvrstnimi uspehi. Dijaki imajo poleg sodobno opremljenih učilnic prav tako možnost sodelovanja na številnih strokovnih ekskurzijah po Sloveniji in tujini, priprav na mednarodne izpite ter sodelovanja v mednarodnih programih, zaključuje Trstenjakova. Tudi Cirius ponuja pester šolski program Na Srednji šoli Cirius letos vpisujejo v programe: pomočnik v tehnoloških procesih, pomožni administrator, računalnikar, elektrikar, administrator, ekonomski tehnik in elektrotehnik ter posebni program (Post)rehabi-litacijski praktikum. Med bodočimi dijaki je bilo največ zanimanja za vpis v program računalnikar in pomožni administrator. Vsi njihovi programi so prilagojeni mladim z gibalno ovira-nostjo in tistim, ki imajo poleg gibalne oviranosti še druge posebne potrebe, kar izkazujejo z odločbo o usmeri- tvi. Srednješolcem ponujajo možnost stopenjskega izobraževanja od najmanj zahtevnih do najzahtevnejših izobraževalnih programov na ekonomsko-administra-tivnem ter na elektrotehniškem in računalniškem področju. Programi so praviloma podaljšani v trajanju za leto dni in zagotavljajo enakovredni izobrazbeni standard, kar pomeni, da je veljavnost spričeval enaka kot v večinskih šolah. Tečaj za oskrbovanje starejših svojcev Občina Kamnik bo tudi letos skupaj z Inštitutom Antona Trstenjaka organizirala tečaj za družinske in druge oskrbovalce starejših svojcev. Jasna Paladin Kamnik - Kot sporočajo z občine, je tečaj namenjen svojcem ali družinskim oskrbovalcem starejših onemoglih in invalidnih ljudi, organizirali pa ga bodo z namenom, da bi stari ljudje in njihovi svojci v družini doživeli čim več lepih trenutkov, svojci, ki jih oskrbujejo, pa to svoje zahtevno delo opravljali čim lažje. Tečaj zajema deset srečanj po dve uri in pol, na tedenskih srečanjih bodo so- delovali različni strokovnjaki (patronažna sestra, fizio-terapevt, prostovoljka iz hospica, strokovnjak za de-menco ...), stroške tečaja pa bo za udeležence (predvidoma dvajset) v celoti pokrila Občina Kamnik. Prijavnice je mogoče dobiti na občini (soba 51 v 2. nadstropju), v Društvu upokojencev Kamnik, na Rdečem križu Kamnik in patronaž-ni službi zdravstvenega doma, prijave pa je treba vložiti najkasneje do konca februarja. Prikaz obrezovanja sadnega drevja Tunjice - Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice tudi letos vabijo okoliške kmete, vrtičkarje in sadjarje na tradicionalen praktičen prikaz spomladanskega obrezovanja sadnega drevja in jagodičevja, ki bo v soboto, 4. marca, ob 9. uri z zborom pri podružnični šoli v Tunjicah. Kako pravilno obrezati sadno drevje, da bo zdravo in da nam bo bogato obrodilo, in druge koristne informacije ob začetku del na vrtu in v sadovnjaku bo z zbranimi delil doktor sadjarstva Jan Bizjak. J. P. NOV OBRAČUN STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI KAMNIK - DODATEK Spoštovani občani Občine Kamnik! V skladu z drugim odstavkom 3. člena Sklepa o potrditvi cen storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 83/2016), ki ga je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na svoji seji dne 7. 12. 2016, objavljamo Sodila za preračun mase zbranih komunalnih odpadkov in porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe med uporabnike. ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV OBDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV ZBIRANJE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV MASA KOMUNALNIH ODPADKOV (kg) 9.770.000 4.280.000 209.720 1.570.000 OBRAČUNSKA PROSTORNINA ZABOJNIKOV (m3) 22.520.000 22.520.000 22.520.000 19.080.000 SODILO ZA PRERAČUN = MASA : PROSTORNINA (kg/m3) 0,43384 0,19005 0,00931 0,08229 S pomočjo navedenih sodil se izračuna strošek košarice storitev ravnanja s komunalnimi odpadki za posamezno gospodinjstvo. Vse potrebne podatke za izračun stroška košarice storitev lahko razberete iz uradnega Cenika, ki je objavljen na naši spletni strani www.publicus.si. Strošek = cena (€/kg) * velikost zabojnika (liter) * sodilo za preračun (kg/liter) * pogostost odvoza LOČENO ZBIRANJE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV Spoštovani občani občine Kamnik! Uporabniki storitev ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Kamnik imate možnost ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov v tipskih rjavih posodah. Prioritetni način je seveda kompostiranje v lastnem vrtu ob uporabi kompo-stnika. V primeru, da se boste odločili za ločeno zbiranje v tipski posodi, vas prosimo, da kontaktirate administratorja v našem Operativnem centru Kamnik, ki bo z vami uredil vse potrebno, da boste vključeni v redni odvoz prej omenjenih odpadkov. KONTAKT: Tel.: 01 72 38 242; e-pošta: oc.kamnik@publicus.si V rjavo posodo za biološko razgradljive kuhinjske odpadke iz gospodinjstev sodijo: kuhinjski odpadki (ostanki hrane, ostanki in olupki sadja in zelenjave, jajčne lupine, kavna usedlina in čajne vrečke, pokvarjena hrana brez tekočin in embalaže, papirnata in kartonska embalaža zamrznjenih živil, papirnate vrečke za kruh, sadje in zelenjavo), vrtni odpadki (ovenele rože, plevel, ostanki rastlin, stara zemlja lončnic, gnilo sadje in zelenjava, po-košena trava in listje - V MANJŠIH KOLIČINAH) in ostali odpadki, primerni za kompostiranje (papirnati robčki, prtički in brisače - neonesnaženi s telesnimi izločki ter moker časopisni papir - V MANJŠIH KOLIČINAH). V rjavo posodo se ne sme odlagati: pepela, saj, pome-tnin, tekstila, usnja, gume, plute, cigaretnih ogorkov, iztrebkov malih živali, higienskega papirja, vložkov, plenic, tekočih ostankov hrane ter odpadnega kuhinjskega olja in maščob. POZOR! Plastične vrečke ne sodijo v rjavi zabojnik! V plastičnih vrečkah prinesene odpadke iztresite v rjavi zabojnik in plastično vrečko odložite v rumeni zabojnik, ki je namenjen ločenemu zbiranju mešane odpadne embalaže. lo petek, 24. februarja 20l7 Kamničan 1 Kultura Kultura v župniji Sela pri Kamniku Fani Zore Sela pri Kamniku - Ob slovenskem kulturnem prazniku že nekaj let na pobudo župnika Danijela Kaštru-na po maši pripravimo kratek kulturni program, v katerem z recitacijami in glasbo sodelujejo odrasli in otroci. Nastopili so: Jana, Angelca, Klemen, Fani, Žana, Nika L., Eva, Nika P. in Matej. Gospod župnik nas je spodbujal pri maši h kulturnemu obnašanju ter ustvarjanju lepega v vseh nas. Uporabil je z verze dr. Franceta Prešerna, v katerih pesnik izraža svojo vero, dvome in stiske ... pa tudi svojo preroš-kost in veličino. Mašo je polepšal otroški zborček pod vodstvom prizadevne Maruše Hribar. V kulturi akademiji nam je g. župnik spregovoril o tržni kulturi in njenem kratkem življenju. Pozval nas je k izvirni kulturi, ne le k posnemanju kulture zahoda, pop kulture in tržne kulture, kjer manjka vrednot, lepot. Trajna umetnost je duhovna veličina izražanja in zato nesmrtna, ki bo bogatila in razsvetljevala prihodnje generacije. Sledile so recitacije pesmi: O. Župančiča, A. M. Slomška, J. Dularja, T. Pavčka ter K. Meška. Lepo slovensko besedo sta prav tako polepšali glasbeni točki: Vsi ljudje hitijo s spremljavo kitare in Tam, kjer murke cveto s klavirsko harmoniko. Župnik Danijel Kuštrin nas je pri maši spodbujal h kulturnemu obnašanju. Prihaja sedmi festival Nawar Kamnik - Med 3. in 5. marcem se bo v Domu Kulture Kamnik odvijal že 7. mednarodni festival orientalskega plesa Nawar. Festival je sedaj že dodobra zasidran v slovensko plesno sceno in sodi med najboljše tovrstne dogodke na območju Balkana. Organizatorki Mateja Mikulan in Nataša Kočar (KUOD Bayani) vabita v soboto, 4. marca, ob 20.15 v Dom kulture Kamnik na sklepni del festivala, Gala večer Nawar, na katerem se bodo predstavile učiteljice festivala ter povabljene plesalke iz Slovenije ter Evrope. J. P. DKLimbarskaGora vabi na tradicionalno prireditev 29. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO ki bo v nedeljo, 19. marca 2017 Za najbolj zgodnje ob 9. uri MAŠA v cerkvi sv. Valentina Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM Za zabavo bodo skrbeli Ansambel Odziv Ansambel Dolinarji Generalni sponzor Nissan Krulc Moravče Pridite po svoj nageljček in preživite tretjo nedeljo v marcu v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji! Ustvarjanje te zasvoji Veronika, srca čistega poljub, je muzikal v nastajanju, ki svojo zgodbo črpa iz zgodovinskih in mitoloških osebnosti, povezanih s Kamnikom, in bo luč sveta predvidoma ugledal prihodnje leto. O projektu smo se pogovarjali z glasbenim vodjem Maticem Smolnikarjem. Aleš Senožetnik Kamnik - Zdi se, da je Kamnik v zadnjih letih postal valilnica talentov vseh mogočih oblik. Na plan so pogledali mladi pesniki, glasbeniki, vizualni in odrski ustvarjalci, ki se jim v zadnjem času pridružujejo tudi podjetniki, ki s kamniškim soposlovnim centrom že žanjejo prve uspehe. Obe področji pa združujejo ustvarjalci muzikala Veronika, srca čistega poljub, ki želijo povezati umetniško ustvarjanje in podjetništvo. Projekt je lani na Startup vikendu osvojil nagrado, s katero so si prislužili predstavitev ideje članom kamniškega podjetniškega kluba. Kamničan Matic Smolnikar pri muzikalu sodeluje kot ustvarjalec glasbe in glasbeni vodja, saj bo nastopajoče spremljal manjši orkester z živo glasbo. Zgodbo pa piše Boštjan Štorman, sicer režiser in filmski scenograf, ki je zadnjih nekaj let režiral tudi občinske proslave v Kamniku, živi in dela pa v Ljubljani. »Verjetno se podjetnikom, ki bodo podprli projekt, investicija ne bo ravno bogato poplačala, a s tem, ko podpreš projekt Veronika, srca čistega poljub, podpreš tudi kamniško zgodbo, iniciativo ustvarjalcev, predvsem pa podpreš kulturo,« realno ocenjuje Smolnikar, ki je sicer zadovoljen z odzivom podjetnikov. »Zdi se mi, da je neka splošna klima zelo naklonjena takšnim projektom. Dobil sem zelo dober občutek, da so pripravljeni sodelovati,« pravi Matic Smolnikar, ki ocenjuje, da bi za realizacijo projekta do premiere potrebovali od 18 do 20 tisočakov, potem pa se bo muzikal financiral sam od prodanih kart. Kamničan Matic Smolnikar sodeluje pri pripravi muzikala Veronika, srca čistega poljub. Muzikal zanimiv tudi za šolarje in turiste Zgodba muzikala Veronika, srca čistega poljub, ki je v celoti avtorski projekt, govori o kamniški Veroniki, pripoveduje jo ostareli Janez Vajkard Valvazor. Poleg Valvasorja pa v napeti zgodbi, v kateri se pripeti celo umor, nastopajo tudi druge resnične in mitološke osebe iz bogate zgodovine mesta. Za pokušino so lani ob občinskih proslavah ob občinskem prazniku in dnevu državnosti predstavili dve skladbi in poželi odobravanje publike. Projekt je še v fazi nastajanja in sestavljanja ekipe. Želijo si privabiti tudi uveljavljena imena in ustvarjalce, ki ne prihajajo s Kamnika. Sicer pa je preizkušen del ansambla sestavljen pretežno iz ustvarjalcev uspešnega muzikala The Immortals, ki so ga pripravili v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Prav iz te uspešne zgodbe so črpali navdih za nov muzikal. »Uprizoritve muzikalov na kamniški gimnaziji so bile izredno dobro sprejete, in ko smo zaključili z The Immortals, se je pojavila želja, da bi delali še naprej tudi izven okvirov šole, saj so nekdanji dijaki, ki so sodelovali pri tem projektu, zelo aktivni na kulturnem področju v Kamniku. Nato mi je Goran Završnik predstavil Boštjana Štormana in tako se je začelo sodelovanje.« Kot pripoveduje Matic Smolnikar, si želijo pripraviti kvaliteten izdelek, ki bo pritegnil širšo publiko. Zavedajo se, da je zgodba, ki se opira na bogato zgodovino mesta, zanimiva tako za šolarje kot turiste, zato računajo tudi na ta dva segmenta občinstva. A do tega je še daleč. Če bo vse po sreči, Smolnikar upa, da jim bo prihodnje leto uspelo izvesti premiero, ki bo najverjetneje na prostem. »Za premie-ro se mi zdi primeren mekinjski samostan, ki je sedaj na voljo, ponovitve pa bodo v Domu kulture Kamnik in upamo, da tudi drugod po Sloveniji,« pravi Smolnikar. V prihodnje se vidi v vlogi ustvarjalca Matic Smolnikar je sicer učitelj kitare na kamniški srednji šoli, znan tudi kot del dueta Malunca, ki je uglasbil poezijo Cirila Zlobca, Kamničani pa ga poznajo po nastopih na številnih prireditvah po občini. Prvič se je z muzikalom srečal še v času študija na Akademiji za glasbo, ko je nastopil v odmevni predstavi Goslač na strehi, v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. »Dobil sem manjšo vlogo Saše. Skočil sem na mizo in zapel napi-tnico. Sicer pa je bila to odlična izkušnja, saj sem spremljal celoten proces, od vaj do premiere in kasnejših ponovitev predstave,« se spominja odličen kitarist, ki ga sicer bolj kot nastopanje privlači ustvarjanje glasbe. »Rad igram, a v prihodnosti se vidim bolj kot glasbeni ustvarjalec. To si želim početi in zato me tudi muzikal tako zanima.« A dejstvo, da je trenutno okupiran z muzikalom, še ne pomeni, da bo tako tudi ostalo. »Slučajno sem padel zraven in se tukaj našel. Muzikali so trenutno popularni, ne vemo pa, kaj bo v prihodnje. Za glasbenika je v vsakem obdobju nekaj, kjer se lahko najdeš. Če opaziš, da so na obzorju nove stvari, moraš biti odprt zanje in zagrabiti priložnost. Zanimajo me tudi mnoge druge stvari, in tisto, kar se mi bo v prihodnje odprlo, bom sprejel.« Odgovor na vprašanje, zakaj se loteva tovrstnih projektov, je preprost. »Težko je opisati občutek, ko dobiš tekst in se začne ustvarjanje, nabiranje prvih idej. Ta občutek te zasvoji in si za-želiš, da bi to lahko počel vse življenje.« Kulturni praznik na vasi Neli Hribernik Felc Veliki Hrib - Ker se vaščani Velikega Hriba radi družimo in povezujemo različne generacije med seboj, smo se na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja, ob 19. uri zbrali pri eni od družin (pri Jerasovih, po domače Pr' Ocvirk), da bi skupaj praznovali in se poveselili. Druženje ob starih fotografijah Glavni del srečanja smo namenili pregledovanju svo- jih starih fotografij na diapozitivih. Vsaka od družin je imela nalogo, da poišče svoje stare in najbolj zanimive fotografije. Nekatere od teh so bile resnično zelo stare. Da bi vse skupaj malo popestrili, smo vsako fotografijo pokomentirali in se ob tem dodobra nasmejali. Naše druženje je trajalo dobri dve uri in pol. Po uradnem delu je sledila pogostitev in kot se za Prešernov praznik spodobi, smo praznični dan zaključili s kozarčkom sladkega vinca. Vaščani smo se zbrali Pr' Ocvirk. Kamničanka petek, 10. februarja 2017 13 Kultura Prešerno z zborovsko glasbo Prešernov dan je v Kamniku slavnostno počastilo skoraj tristo pevk in pevcev iz občin Kamnik in Komenda. Bojana Klemenc Kamnik - V počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, je v kamniškem kulturnem domu potekala 38. Območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. Na že tradicionalni prireditvi pod okriljem Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je nastopilo devet pevskih zborov iz obeh občin, ki jih je strokovno ocenjeval prof. Primož Malavašič, selektor za regijsko revijo odraslih pevskih zborov Gorenjske, saj je imelo medobčinsko pevsko druženje tudi značaj izbirne prireditve za uvrstitev pevskih zborov na regijsko in državno tekmovanje. Z recitacijo pisma Franceta Prešerna je kulturno prireditev odprl vodja kamniške ob- močne izpostave Tone Fti-čar, pevci Prvega slovenskega pevskega društva (PSPD) Lira pa so zapeli Zdravljico. Zbrano občinstvo je ob tej slavnostni priložnosti v imenu Občine Kamnik nagovoril podžupan Matej Slapar, revije sta se udeležila tudi župan občine Komenda Stanislav Poglajen ter malteški vitez Jožef Ciraj, skozi pevski večer pa je z vezno besedo vodila Aja Uršič. Poslušalcem so se na kamniškem odru s petjem predstavili Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik z zborovodjo dr. Andrejem Missonom, Komorni pevski zbor Šutna Kamnik z zbo-rovodkinjo Matejo Kališnik, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda z zborovodjo Ignacem Gorjancem, Ženski komorni zbor Vox Annae z zborovodjo Alešem Sedušakom, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik z zbo-rovodkinjo Karlo Urh, Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik z zborovodjo Urošem Gorencem, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik z zborovodkinjo Alenko Podpečan, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik z zborovodjo Markom Tiranom in Mešani pevski zbor Odmev Kamnik z zborovodkinjo Ano Smrtnik. Žal je zaradi bolezni odpovedal nastop Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas. Govorica glasbe v interpretaciji pevskih zborov s Kamniškega in Komendskega je znova navdušila številne ljubitelje tovrstne glasbe, čeprav se obenem zazdi, da bi nekatere pevske zasedbe odprtih rok medse sprejele mlajše generacije pevk in pevcev. Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik z zborovodjo dr. Andrejem Missonom / foto: Bojana i Komorni pevski zbor Šutna Kamnik z zborovodkinjo Matejo Kališnik / Foto: Bojana K Literarni večer v termah Snovik Petra Zlatoper Snovik - Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, so v Termah Snovik pripravili tradicionalni 9. Literarni večer, posvečen literarnim ustvarjalcem, ki so svoja dela poslali na razpis za najboljšo pesem na temo Sreča. Večer je na iskriv način vodil Luka Vasle, pesnik in avtor Pravljic iz Luke. Mlada glasbenica Julija je zaigrala na violino in tako večer še dodatno obogatila. Pesmi bodo izšle v posebni zbirki Med skoraj stotimi na natečaj prispelimi pesmimi sta bili za najboljšo izbrani v kategoriji odraslih pesem Darje Ovijač in v kategoriji otroških pesem Marije Omejc. Prejeli sta praktične nagrade, vsi prisotni pesniki pa tudi vstopnice za bazen. Literarni večer se je zaključil v sproščenem vzdušju ob domačem čaju in pecivu. Obiskovalci, ki so napolnili predavalnico, so prišli z različnih koncev Slovenije v družbi prijateljev in družine in tako kulturni dan izkoristili tudi za medsebojno druženje. Ob jubilejnem 10. Literarnem večeru bodo v Termah Snovik prihodnje leto izdali tudi priložnostno zbirko pesmi, prispelih na vseh deset natečajev. Skupinska fotografija sodelujočih na letošnjem literarnem natečaju / Foto: Terme Snovik Dušan Sterle razstavlja v Galeriji Domžale Domžale - Kamniški slikar Dušan Sterle je včeraj zvečer v Galeriji Domžale odprl razstavo svojih likovnih del s pomenljivim naslovom Brez besed. Odprtje razstave je obogatila videoprojekcija njegovega sina Matica Sterleta, likovna dela pa bodo na ogled še vse do četrtka, 9. marca. J. P. Petkov glasbeni večer z Gojkom Kendo Kamnik - Kavarna Rotovž caffe vabi nocoj, 24. februarja, ob 20. uri na glasbeni večer, ki se bo tokrat izjemoma odvil v petek. Glasbeni gost večera bo Gojko Kenda, ki bo za prijetno vzdušje poskrbel s svojo kitaro in vokalom. Vstop je prost. J. P. Imer i^ov-ni in w-rvts, d.o o , Kranj Cesu Starati Zagjfin £3 4000 Kranj Tel .04 I &7J 191 □ekwn 1 ¿¿i: pari., n e : B -19, cor, CbL. pec. B I £ Splatna stmrv irHcrgn>id Motorna žaga Maki ca EA35QOF35B 2-taktni motor, 2.3 {i .3 kW)h 3S cnv GOZD ^T * Wi Redna cena: 423.22€ j Akcijska cena: 339p00€ H LrJOStíTWlO upür.^ÍHi orodja 7íílíc/i & £íc£ ai5[iíf]i ZQ'upravljcnie z onn ročico ^^^ Er ^fl t^os^OvijfYa t1 If no črpvSka MPI iL'}í)\'j¡o¿i}a ia efifljia^en pontyvni togo! Ccintfihfgalna síimf^íi s r ■ -l--- ■: i utežen icgolavija odličen pteiios mot imJ vierto íícín/izjíor zagotavlja ä^tc/se izp-Lršn-e pOne ■V.:f?e;yaJec ved^É' itpni7f££en r?fj sí/nr?, b ¡c Ir.r>.n (/ojiofiirt Prufc^ona/rtü tlačne ffld^ltfl^fC; pftiJjíe j ■ teína garüricija {pScuijíario registraciji -i j www iíuafciia.srj j - iL-tJiü ¡üfancija (podaljšana ob fejjisí.'íifijí ma ivLviv.rna^.io.jfJ BREZPLAČNA MOBILNA APUKACIjA Qbik z.ij;sT.i v'.n hhar in pr cp-osc izraftin proscorni-ne okroglcsa tesa. Aplikacija crrKigotii viws podatkc/v ncpoirodn^ * moMnS napravo. k|tr krili In LaduhdL Rjejtitracija na: www.ipgaid.si lo petek, 24. februarja 20l7 Kamničan 1 Pogovor Tudi "delfinke" so v menopavzi Kamničanka mag. Darja Ribarič je ena največjih strokovnjakinj o delfinih pri nas. Biologinja po izobrazbi svojo profesionalno pot posveča tudi pomenu ravnovesja hormonov v telesu, na obeh področjih pa vleče zanimive vzporednice. Mag. Darja Ribarič / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Kamnik - Mag. Darja Ribarič je rojena Velenjčanka, a po študiju v Ljubljani si je želela ostati v bližini prestolnice, zato se je pred sedemnajstimi leti ustalila na Duplici, od koder je bila tudi njena teta in od koder ima čudovit pogled na hribe, ki so ji tako ljubi. A še bolj pri srcu ji je morje, kjer zadnja leta preživi tudi po nekaj mesecev na leto. Njena velika strast so delfini, kamniški javnosti pa se je pred dnevi predstavila v kamniški knjižnici s predavanjem v okviru projekta Delimo znanje - o pomenu ravnovesja hormonov. Darja Ribarič je strokovnjakinja s petnajstletnimi delovnimi izkušnjami v farmacevtskih podjetjih, ustanoviteljica in predsednica društva Vivamar in ljubiteljica narave z nalezljivim smehom in obilo pozitivne energije. Kamničanom ste pred dnevi delili znanje o vlogi hormonov v našem telesu, pomenu ravnovesja in načinih, kako to doseči. Lahko povzamete svoje predavanje? »Pri svojem delu v farmacevtskih podjetjih sem se med drugim posvečala hormonom in številni v srednjih letih opažajo, da se kljub nespremenjenemu prehranjevanju in načinu življenja njihova teža začne povečevati. V našem telesu krožijo pomembni hormoni, ključno je, da so vsi v ravnovesju. Neravnovesja se da ublažiti na naraven način, najpomembneje pa je, da smo sposobni obvladati stres, ki danes zadeva že vsakega od nas.« Zakaj ste farmacijo zapustili? »Delala sem v največjem svetovnem generičnem farmacevtskem podjetju, kjer sem bila vodja portfelja, od koder bi me pot po reorganizaciji morala voditi v Nemčijo, a sem se odločila, da ostanem tu, saj sem vzporedno že gradila zgodbo o delfinih, ki bi v primeru selitve povsem zastala. Prepričana sem bila, da imam veliko znanja, zato sem se odločila, da se bom dodatno posvetila svetovanju oz. t. i. coachingu. Da bom pozimi predavala in organizirala delavnice, poleti pa raziskovala delfine.« Po izobrazbi ste sicer biologinja. »Že kot otrok sem vedela, da želim postati biologinja, in od malega v sebi nosim ljubezen do morja. Magistrira-la sem iz nevroviziologije in bioakustike - veje biologije, ki se ukvarja s snemanjem oglašanja živali in z živalskim komuniciranjem. Od nekdaj so me zanimali delfini, a dejansko sem za magisterij delala na bioaku-stiki dnevnih metuljev - komunikacija po zraku ali vodi je namreč dokaj podobna. Metulje sem lovila prav na kamniškem koncu in na njih sem raziskovala, v kakšnem območju slišijo ter zakaj sploh slišijo.« A v nadaljevanju ste se posvetili delfinom. »Leta 2002 smo na mojo pobudo ustanovili društvo Vivamar - društvo za trajno- stni razvoj morja z idejo izvajanja raziskav delfinov vrste navadna velika pliskav-ka. Ta vrsta delfinov je edina ostala, od treh, ki pri nas še redno živi.« Zanimivo je, da na videz dve različni področji - nas in hormone ter delfine - lahko precej povežemo. Kako? »Skozi čas in s prebiranjem znanstvenih člankov ob svojem delu sem izvedela, da imajo tudi samice delfinov (pogovorno delfinke) menopavzo. Ker je v našem morju manj hrane kot na primer v tropih, pomeni, da morajo 'delfinke' biti močno aktivne za preživetje (podobno kot ženske, ki hodijo v službo). Kar nekaj delfinov je presu-hih, kar je nezdravo, zato so pod stresom. Prav tako samice same skrbijo za edinega mladiča, ki ga skotijo. Ker pa se morajo mame potopiti v globlje vode, da nalovijo ribe, mladiča v varstvo prepustijo samici, ki ji zaupajo. To je največkrat kar njena mama. In skozi evolucijo se je zato zgodilo, da se je življenjska doba samic podaljševala, da tako pomagajo pri preživetju druge generacije. Tako se tudi samice delfinov soočajo s stresom, upadom hormonov in težavami, ki jih dobro poznamo pri ženskah srednjih let.« Kje izvajate ta svetovanja? »Izvajam jih lahko online -ena-na-ena ali pa soorgani-ziram delavnice za skupine. Pri nas smo kot družba dobro ozaveščeni in imamo preventivo dobro razvito. Hkrati smo navajeni, da vse dobimo zastonj, zato za nasvet še nismo pripravljeni plačati.« Vrniva se k delfinom. Koliko jih živi pri nas? »V svojih raziskavah 'pokrivamo' predvsem zahodno obalo Istre. Zato so raziskave še večjega pomena, saj imamo z južnimi sosedi tako pomembno skupno dobro. V globljih vodah proti sredini severnega Jadrana sta bila pred nekaj desetletji redno prisotna še navadni in pisani delfin, ki danes veljata za izginula. Morje smo prelovili in za njuno preživetje ni več dovolj rib. Jadransko morje je zaradi zaprtosti in plitkosti ekološko občutljivo. Število in razprostranjenost delfinov ugotavljamo s tehniko foto--identifikacije, jih razporedimo v katalog in s statističnimi modeli izračunamo nji- hovo številčnost. Posamezni delfini se med seboj razlikujejo po hrbtni plavuti. Trenutno ima naše društvo v katalogu 155 delfinov, ki živijo vzdolž zahodne obale Istre in v slovenskem morju. Delfini so v naših vodah zaščitena vrsta in tudi že ogrožena. Sicer je v svetu znanih 36 vrst delfinov.« Kaj v praksi pomeni, da so zaščiteni? »Da jih ne smemo vznemirjati, preganjati, še manj loviti, da obstaja protokol, kako jih opazovati s čolna, da se jih ne moti pri njihovih aktivnostih, npr. prehranjevanju. V praksi je pogosto obratno - delfini so turistična atrakcija in tu si želimo okrepiti ozaveščenost ljudi, da se s plovili ne zaganjajo za njimi. Človek ne vedoč s svojim entuziazmom delfi- ne moti in ti se zato umikajo, kar nam ni v interesu.« Kaj vas pri teh živalih najbolj navdušuje? »Delfini skrbijo za zdravje morja, če jih ne bo več, bo to močan signal, da je nekaj z morjem hudo narobe. So tudi zelo inteligentne in ka-rizmatične živali. Bolj ko jih raziskujem, bolj vidim, kako imajo med seboj vse urejeno. Živijo v manjših skupinah s hierarhijo, po potrebi se za lov združijo v večje skupine. Zanimivo jih je opazovati, včasih naredimo zvočni posnetek, da slišimo, kako se med seboj sporazumevajo, ter vidimo, kako denimo delfin s skoki drugim pove, da je našel hrano. Res so neverjetni. Tudi njihova fiziologija nam kaže, kako so se, kot sesalci, prilagodili na morsko okolje. S pomočjo ultrazvoka vidijo, se orientirajo ter lovijo hrano. Delfini so znani tudi po svojih t. i. podpisnih žvižgih. Vsak delfin ima namreč lastno oglašanje, kot ime, s katerim navadno začne komunikacijo. Samice živijo navadno okoli 45, tudi 50 let, samci pa okoli 40. Zanimivo je tudi, da delfini dihajo zavestno in nikoli zares ne spijo. Ko počivajo, spi le ena možganska polovica.« Kako izvajate raziskave? »Večino dela na terenu opravimo s čolna, s fotoaparatom, GPS-om ter štoparico. Plavati z njimi ne želimo, saj bi jih tako še bolj ogrozili, prav tako gre za divje živali. Samci so lahko težki 300 kg ali več. Morski prostor obvladajo in so za nas lahko tudi nevarni.« y Četrt leta zastonj - 25 % Dragi naročniki, v letu 2017 bodo izšle 104 številke Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, celoletna naročnina brez popusta znaša 192,40 evra. Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini 48,10 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 144,30 evra! To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste v naši avli lahko spili tudi kavico ter izbrali eno od sedmih daril (na fotografiji). Vabljeni na Gorenjski glas, Bleiweisova 4 v Kranju (poleg lekarne in nebotičnika, nasproti glavne avtobusne postaje) vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Se vidimo! Gorenjski Glas ■K i s HČI VARUHA spominov roman Hči varuha spominov knjiga Ena žlahtna štorija Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena. Kamničanka petek, 10. februarja 2017 13 Izlet v Bruselj Učenci Osnovne šole Toma Brejca smo se skupaj z učenci osnovnih šol Dragomelj, Stranje in Šmartno v Tuhinju na povabilo poslanke Romane Tomc odpravili na izlet v Bruselj. Zanimivosti QJ >U O O oo VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA Sobota. 4. marec, ob 19.30 Slovenska filharmonija v Ljubljani S. Rahmaninov: LITURGIJA SV. JANEZA ZLATOUSTA Zbor Slovenske filharmonije Nedela, 5 marec, ob 1100 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVETA MAŠA Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran Cantores sancti Marci Zagreb Nedelja, 5 marec, ob 1700 Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah SLAVNOSTNI KONCERT Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana Sreda, 8. marec, ob 19.30 Opera HNK v Zagrebu J. Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA Solisti, zbor in orkester Opere HNK v Zagrebu Sobota, 18. marec, ob 19.30 SNG Opera in balet v Ljubljani G. Puccini: MADAMA BUTTERFLY Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana www.gosticevi-dnevi.net Dobrodelni marec V Študentskem klubu Kamnik bomo znova poskrbeli, da bo marec mesec dobrodelnosti. Ana Dolenc Kamnik - Pomlad je pred vrati in s tem daljši dnevi, cvetoči travniki in dolgi sprehodi po naravi. Pomlad pa v Študentskem klubu Kamnik prinaša še nekaj. Sedaj je marec že tradicionalni mesec dobrodelnosti, mesec, ko s skupnimi močmi zbiramo sredstva in tako pomagamo socialno ogroženim posameznikom, družinam ter tudi živalim iz občine Kamnik in širše. Letošnje leto se drži tradicije, hkrati pa je obarvano z nekaj novostmi. Mesec bomo začeli s sedaj že poznanim Pohodom na Sv. Primoža, ki se bo odvijal prvi konec tedna, od 3. do 5. marca od 16. do 16. ure. Ves čas pohodov, se pravi vseh 48 ur, bo na poti potovala zastava ŠKK in z njo aktivisti. Kdor se nam bo pridružil, nam ne bo delal samo družbe, temveč bo s svojim podpisom v knjigo prispeval 0,50 evra v dobrodelne namene, kar sta omogočila zlata sponzorja dogodka Gostilna Pri planinskem orlu in Apolonij. Naslednji četrtek, 9. marca, se bomo v popoldnevu družili s kamniškimi gasilci in obiskovalci Dnevnega centra v nekdanjem Alpremu ter se učili o spretnostih prve pomoči in zakaj je potrebno, da vsak izmed nas pozna njene osnove. Torej, če bi radi osvežili svoje znanje oživljanja ali povijanja ran, ste lepo vabljeni k druženju, na katerem bomo zbirali prostovoljne prispevke za PGD Kamnik. Tretji konec tedna, natančneje petek, 17. marca, bomo začeli z mero tekmovalnosti, saj se bodo ekipe raznih društev, organizacij in podjetij pome- rile v dobrodelnem turnirju v bowlingu v centru Fit-Fit Domžale, ki je tudi glavni sponzor dogodka. Vseh podrobnosti ne bomo izdali, lahko pa povemo, da zmagovalce čakajo lepe praktične nagrade, poraženci pa bodo okronani kot najbolj dobrodelni med nami. Zadnji konec tedna v mesecu pa bomo zaključili s kar dvema projektoma, kjer se bodo našli tako sladkosnedi kot tudi športni navdušenci. V soboto, 25. marca, bo na Glavnem trgu potekala Tržnica slaščic. Poskusili boste lahko slastne dobrote, ki so jih na-pekle kamniške študentke in dijakinje, ter jih seveda vzeli tudi s seboj, da jih delite s prijatelji in družino. V nedeljo, 26. marca, pa se bo odvil Dobrodelni turnir v odbojki, ki bo poskrbel, da se razmigate in zabavate s prijatelji, hkrati pa pomagate ljudem v stiski. Seveda pri vsem tem nismo pozabili na naše štirinožne prijatelje, za katere bo cel mesec potekala zbiralna akcija hrane, igrač, sredstev proti parazitom, odej ... na zbirnih mestih TIC Kamnik, Mr. Pet Kamnik in Qlandia Duplica (pri Sparu). V Komendi pa bo na osnovi šoli potekala akcija zbiranja šolskih potrebščin. Ob tem napovedniku dogodkov pa naj vas povabimo še na zaključno prireditev v soboto, 8. aprila, kjer se bomo zabavali in slavnostno zaključili mesec marec, mesec dobrodelnosti. Študentje se veselimo druženja z vami, pa naj bo ob rekreaciji, izobraževanju ali sladka-nju, pomembno je, da spodbujamo solidarnost ter se ob tem zabavamo. Eva Lap in Eva Metelko, OŠ Toma Brejca Kamnik - V poznih večernih urah smo se 25. januarja učenci Osnovne šole Toma Brejca z avtobusom odpravili na pot do našega cilja - v Bruselj. Z nami so krenili na pot še učenci osnovne šole Dragomelj, Stranje in Šmartno. Čeprav je bila nočna vožnja dolga in naporna, smo si jo znali krajšati z gledanjem filmov in z navezovanjem novih prijateljskih vezi, tudi glasbe ni primanjkovalo. V poznih večernih urah pa smo končno zaspali. Popoldne, naslednji dan, smo prispeli v Evropski parlament, kjer nas je v sejni sobi prijazno sprejel gospod Vovk. Podal nam je boljšo predstavo o delovanju Evropskega parlamenta. Kasneje nas je obiskala še poslanka gospa Romana Tomc, ki je naš izlet tudi finančno podprla. Z njo smo se spustili v zanimivo debato, odgovorila pa nam je tudi na vsa zastavljena vprašanja. Poslanko smo obdarili tudi s simboličnimi darili. Izvedeli smo, da je v Evropskem parlamentu tudi osem poslancev iz Slovenije ter da vsak poslanec govori v svojem maternem jeziku, saj so vsi jeziki enakovredni. Ko smo zapustili parlament, smo se zopet odpravili do avtobusa, si med vožnjo ogledovali Bruselj in v poznih popoldanskih urah prispeli v hotel Meininger, kjer smo po-večerjali in prenočili. Zbudili smo se v vetrovno jutro. Pozajtrkovali smo, nato pa se zopet z avtobusom odpravili do belgijske znamenitosti - Atomiuma. Spomenik predstavlja molekulo jeklenega kristala, ki jo sestavlja devet med seboj povezanih, enakih krogel - atomov. Spomenik so zgradili za potrebe svetovne razstave leta 1958. Z anteno vred meri kar 102 metra. Danes služi kot razstavni prostor in razgledna točka. Med vožnjo nas je vodička opozar- jala na pomembne točke in znamenitosti. Po ogledu je sledilo sprehajanje po bruseljskih ulicah, kjer so nas obdajale mogočne stavbe, vredne ogleda. Ogledali smo si znameniti kip fantka, ki lula, in spoznali legendo o njem. Med ogledom smo imeli tudi nekaj časa, da smo se posladkali z znamenitimi belgijskimi vaflji; okrašenimi s sadjem in smetano ter oblitimi s karamelo, Nutello ..., ter si ogledovali lično urejene izložbe. Mnoge izmed nas je privabila izložba z znamenito belgijsko čokolado in pralinami. Nemogoče jih je bilo samo opazovati, zato smo vstopili . Na poti domov smo se ustavili v sončnem mestu Koln, v Nemčiji. Tam smo že s ceste zagledali mogočno gotsko katedralo, katere čudovito notranjost smo si ogledali kasneje. To je bila res mogočna zgradba s slikovito notranjostjo. Med sprehodom po mestu smo uživali v odsevu uličnih umetnikov in soju komaj vidnih izložbenih luči. Ob sončnem zahodu smo se utrujeni, a polni lepih spominov, zapečatenih v naše misli, odpravili proti domači Sloveniji. Zahvale pa gredo predvsem naši učiteljici za nemščino Bredi Banovšek, ki nas je spremljala na to nepozabno izkušnjo. Digestat iz Bioplinarne Ihan Digestat je brez dodanih umetnih snovi ter klavničnih odpadkov in je okolju prijazno gnojilo. Vsebuje veliko hranilnih snovi in mineralov ter posebno mikrobakteriološko floro, zato je odlično nadomestilo mineralnim gnojilom, saj povečuje rast in količino pridelka. Kako do digestata? Pokličite 041 934 987 Digestat lahko v bioplinarni prevzamete sami ali pa se dogovorite za dostavo. Energija za življenje Več na www.petrol.si/gnojilo lo petek, 24. februarja 20l7 Kamničan 1 Šport Uspešni na državnih prvenstvih Plavalci Plavalnega kluba Kamnik so na državnih prvenstvih uspešno zaključili zimsko plavalno sezono v 25-metrskih bazenih - Jernej Prebil z naslovom državnega prvaka na 100 m prosto ter Živa Dobrovoljc in Eva Bende kot državni podprvakinji. Helena Končar Kamnik - Od 26. do 29. januarja je v Mariboru potekalo Zimsko združeno državno prvenstvo Slovenije 2017, ki so se ga pod vodstvom trenerja Emila Tahirovica udeležili plavalci 1. selekcije v kategorijah kadetov, mladincev in članov: Maja Ber-lisk, Maja Helena Končar, Neža Tekavčič, Jernej Prebil, Živa Dobrovoljc, Lucija Pintar, Žiga Škrjanc, Jan Uršič in Lara Seretin. Najbolj smo se veselili naslova državnega prvaka, ki ga je osvojil Jernej Prebil na 100 m prosto v kategoriji kadetov. Na zmagovalnih stopničkah je stala tudi Živa Dobrovoljc, ki je v kategoriji mladink osvojila dve srebrni medalji: na 400 m prosto in na 800 m prosto. Tudi ostali plavalci so pokazali dobro pripravljenost, opravili dob- Mlajši dečki in deklice PK Kamnik na državnem prvenstvu / foto: arhiv PKK re nastope in dosegali osebne rekorde. Skupno so zabeležili 77 startov in se uvrstili v kar 14 finalnih obračunov. Moštveno in posamično državno prvenstvo za dečke in deklice je potekalo od 3. do 5. februarja v Kranju. Čeprav so se tekme udeležili le štir- je: Eva Bende iz prve selekcije, varovanka Emila Tahirovica, ter Marja Maček Sitar, Hana Perko in Gašper Stele iz druge selekcije, ki jo vodi trener Rok Bajc, smo se veselili uspehov. Žal je letos tudi našim plavalkam pona-gajalo zdravje, tako da so kar tri zaradi bolezni ostale brez nastopov. Kljub preboleli virozi se je odlično izkazala Eva Bende, ki je na 100 m mešano s časom 1:11,14 osvojila naslov državne pod-prvakinje in v disciplinah na 100 in 200 m prosto zasedla 3. mesto. Najštevilnejša ekipa je barve kamniškega kluba zastopala na moštvenem in posamičnem državnem prvenstvu Slovenije za mlajše dečke in deklice, ki je potekalo od 11. do 12. februarja, prav tako v Kranju. Prvenstva se je udeležilo devet plavalcev iz 2. selekcije pod vodstvom trenerja Roka Bajca: Maša Mi-kuš, Taja Vejnovič, Iza Vi-dec, Marko Gabriel Končar, Nik Peterlin, Jakob Prebil, Jaka Varga, Bor Slana, Rok Vejnovič in šest plavalcev iz 3. selekcije pod vodstvom trenerke Vedrane Sember: Maša Levec, Živa Perko, Liza Vidmar, Nik Golob, Tim Ko-lenko in Maks Lenič. V skupnem moštvenem točkovanju se je kamniška ekipa uvrstila na solidno 11. mesto med 28 sodelujočimi klubi, višja mesta pa so ostala rezervirana za večje slovenske plavalne klube. Le štirje iz naše ekipe so tekmovali v nosilnem letniku, ostalih enajst se je pomerilo z leto ali dve starejšimi plavalci, zato smo se njihovega uspeha še toliko bolj veselili. V posamični konkurenci sta najbolj izstopala Iza Videc (11 let) in Jaka Varga (10 let), ki sta si v mlajšem letniku prislužila diplome. Iza Videc si je priborila diplomo za 2. mesto na 200 m prosto in diplomo za 3. mesto na 50 m hrbtno. Jaka Varga si je priplaval diplomo za 3. mesto na 200 m prsno. Čeprav rezultatom zimskih sezon botrujejo slabši pogoji treninga, letos pa so svoje doprinesle tudi viroze, smo z izkupičkom zimskih državnih prvenstev zadovoljni. Vsem plavalkam in plavalcem čestitamo za dobre nastope, trenerjem za dobro opravljeno delo, pohvala pa gre tudi vsem staršem za glasno podporo s tribun. Vrača se kamniška Nova državna rekorderka teniška liga Za Agato Zupin, članico Atletskega društva Kamnik, je odlična dvoranska sezona. Izboljšala je dva državna mladinska rekorda in osvojila naslov državne prvakinje med članicami; zgolj desetinka Predsednik Boris Božičnik o načrtih Tenis kluba sekunde jo je ločila od evropskega dvoranskega prvenstva, ki bo marca v Beogradu. Kamnik Agata Zupin, nova dvoranska državna rekorderka med mladinkami na 200 in 400 metrov / foto: jasna paladin Darja Korelc Kamnik - Boris Božičnik je mesto predsednika Tenis kluba Kamnik prevzel v začetku leta 2015, »dediščina« pa ni bila nič kaj bogata, klub je v preteklosti preživljal že veliko boljše čase. Novi predsednik se je s svojo ekipo prizadevno lotil uresničevanja zastavljenih ciljev, dobro organizirano delo pa je presekala tragična smrt mladega Klemna Kova-čiča, ki je skrbel za delo teniške šole, urejanje igrišč in še vrsto drugih stvari. »Izguba Klemna sredi lanskega leta nas je zelo prizadela, tako po človeški kot tudi po strokovni in organizacijski plati, saj zanj nismo imeli zamenjave. Priznati je treba, da je kakovost igrišč v drugi polovici leta močno padla, le s pomočjo enega od članov nam je uspelo sezono kolikor toliko uspešno pripeljati do konca.« Predsednik Božičnik je povedal, da imajo v klubu za leto 2017 tri velike projekte, od katerih je odvisna nadaljnja rast kluba: povečanje števila članov-re-kreativcev, povečanje števila otrok v teniški šoli in kakovostno vzdrževanje igrišč. »Vsakemu malo boljšemu rekreativcu je najpomembnejša kakovostna igralna površina, zato je vzdrževanje igrišč na prvem mestu. Ne Predsednik Tenis kluba Kamnik Boris Božičnik sme se zgoditi, da črte odstopajo ter da na igriščih rasteta mah in plevel. Le s kvalitetnimi igrišči bomo zadržali obstoječe člane in uspeli pridobiti nove. Ena od akcij pridobivanja novih članov bo brezplačni enotedenski teniški tečaj za odrasle občane Kamnika, ki se bo začel v začetku maja in ga bo vodil naš novi vodja teniške šole Matjaž Pogačar.« V klubu bodo letos poskrbeli tudi za tiste rekreativce, ki radi tekmujejo, zato bodo spet organizirali kamniško teniško ligo, ki je bila nekoč že ponos kluba, prijavili pa se bodo tudi v rekreativno ekipno ligo z imenom Pod kamniškimi planinami, kjer se bodo merili z vrstniki iz Radomelj, Duplice, Mengša, Domžal in Komende. Jasna Paladin Kamnik - Osemnajstletna Agata Zupin iz Komende, članica Atletskega društva Kamnik in dijakinja Gimnazije Domžale, je v letošnji zimi nastopila na zgolj petih dvoranskih tekmah (dvakrat tudi v krožni dvorani v tujini), a vknjižila vrsto uspehov. Podrla je mladinska državna rekorda v dvorani na 200 (24,11) in 400 metrov (54,96), ter postala državna prvakinja na 60 metrov. Rezultati odličnega dela v kamniškem atletskem društvu se tako kažejo v najboljši možni luči. Minuli konec tedna si zaključila letošnjo dvoransko sezono - kako bi jo ocenila? »Z rezultati sem zadovoljna, bili so nad pričakovanji, saj je to moja prva dvoranska sezona. Sploh glede na to, da sem po rasti med višjimi, kar pa v dvorani, kjer je krog 200-metrski in zavoji ostri, ni prednost. Po pravilu imajo atleti nižje rasti v dvoranah prednost, tako v krožnih tekih kot sprintu na 60 metrov, kjer lažje pospešujejo.« Podrla si tudi dva državna mladinska rekorda. Je bilo to načrtovano ali te je uspeh presenetil? »Veliko sem trenirala, kljub temu rekordov nisem načr- tovala. Verjamem pa v to, da je vsak trud poplačan.« Kje in koliko pozimi treniraš? »Treniram zunaj na stadionu. Decembra smo začeli dvakrat tedensko hoditi na treninge v dvorano v Ljubljano, kjer pa imamo zelo pozen termin, od 20. do 22. ure. Trikrat na teden hodim tudi na treninge moči v Kin-vital Domžale, kjer v sodelovanju s trenerjema Lukom Hrenom ter Urošem Kožarjem razvijam hitro in maksimalno moč.« Kako treninge usklajuješ s šolo? »Usklajevanje mi ne gre ravno najboljše, ampak mi v Gimnaziji Domžale stojijo ob strani in pomagajo.« Tvoj atletski trener je že vseskozi Damjan Zlatnar. Kaj ti je pri njegovem delu najbolj všeč? »Z Damjanom sodelujeva že četrto leto. Včasih pride na trening tudi samo zaradi mene. Ima neko posebno energijo in verjame vame, kar pripomore pri vsakem težkem treningu. Vem, da ima veliko znanja, ki ga prenaša na svojo skupino.« Kako se boš pripravila na poletni del sezone? »Že kmalu, konec marca, bodo na vrsti priprave v Me- dulinu, drugače pa bomo trenirali kar doma.« Se boš poleti usmerila na 400 m in 400 m z ovirami ali ostajaš pri najkrajših razdaljah? »Tekmovati si želim v istih disciplinah, kot do sedaj: 100 m, 200 m, 400 m in 400 m z ovirami.« Tekme v tujini zate že niso nič več novega. Katera tekma bo tvoj letošnji vrhunec? »Moj letošnji vrhunec naj bi bilo evropsko prvenstvo za mladince, ki bo v Italiji.« Kakšne cilje si si sicer postavila za letos? »Želim popraviti osebne rekorde na 100 m, 200 m, 300 m, 400 m in 400 m z ovirami ter glede na rezultate dvoranske sezone tudi kakšen državni mladinski rekord na prostem.« Kaj pa dolgoročnejši cilji? »Vsak športnik si želi nastopiti na olimpijskih igrah, tako tudi jaz. Norme za nastop v atletiki so zelo zahtevne oz. visoke. Verjamem in želim si pa, da bo ob konstantnem treningu in zdravju tudi ta cilj dosegljiv.« Kamničanka petek, 10. februarja 2017 13 Šport Pokalni naslov bodo branili v Kranju Kamniškim odbojkarjem se po lanskem tretjem mestu letos ni uspelo uvrstiti na zaključni turnir srednjeevropske lige Mevza, zato pa so se varovanci Gašperja Ribiča zanesljivo uvrstili med štiri najboljše ekipe domačega pokalnega tekmovanja, kjer bodo 18. in 19. marca v Kranju branili lanskoletno lovoriko. Tea in Jan občinska prvaka Na šolskem občinskem prvenstvu v namiznem tenisu je nastopilo šestinpetdeset učenk in učencev iz Kamnika in Komende. Mateja Strle, Tea Brletič, Lana Hribar in Maša Vrtačnik -najboljše igralke občinskega prvenstva v namiznem tenisu Miha Štamcar Kamnik - Z dvema zmagama proti ravenskemu Si j -Metal Fužinarju so se odboj-karji Calcit Volleyballa zanesljivo uvrstili na zaključni turnir pokalnega tekmovanja, kjer jih na poti do finala čaka obračun z domačim kranjskim Triglavom. Vendar aktualni slovenski pokalni zmagovalci v minulih dneh še niso razmišljali o ubranitvi naslova, saj jih je v začetku prejšnjega tedna doma čakal turnir srednjeevropske lige. Na njem bi jima pot na zaključni turnir odprli le zmagi proti ekipi iz Innsbrucka in zagrebški Mladosti. V svoji nameri so bili le polovično uspešni. Čeprav so proti večkratnim avstrijskim državnim prvakom, ki v letošnji sezoni prvič po desetletju niso zaigrali v ligi prvakov, prikazali eno boljših letošnjih pred- Leon Pirman Kamnik - V 13. kolu sta obe naši ekipi igrali doma in fantje so z lahkoto premagali ekipo Enemona iz Hrastnika z rezultatom 7:1 z več kot 200 podrtimi klini stav, to ni bilo dovolj za zmago. S 3:1 so slavili gostje iz Avstrije. »Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi prišli do zmage, vendar je bilo to na koncu premalo. Gostje so bili boljši v napadu in bloku, mi pa bi morda v ključnih trenutkih lahko bolje odigrali. Navkljub porazu ni razloga za slabo voljo, s takšno igro lahko v nadaljevanju sezone računamo na dobre rezultate, upam pa, da se bomo iz te tekme česa naučili,« je poraz svojih varovancev, ki so na drugi tekmi kamniškega turnirja brez izgubljenega niza premagali zagrebško Mladost, komentiral trener Gašper Ribič. Konec februarja in na začetku marca bodo Kamničani sicer priredili še en turnir Mevze, šlo bo za prestavljeni turnir, ki bi moral biti na začetku januarja, na njem pa bodo gostili Mladost Kaštelo razlike. Zaradi kakovostne razlike je bila tekma kot enosmerna ulica. Ob 14. uri pa so igralke Kamnika gostile serijske državne prvakinje in večkratne prvakinje Eurolige - ekipo Celja. V zelo zanimivi tekmi je in madžarsko ekipo Kazinc-barcika. Z dvema zmagama bi tekmovanje končali na petem mestu. Bolj kot o zaključnem turnirju pokala Slovenije kamniški odbojkarji razmišljajo o razpletu v t. i. modri skupini državnega prvenstva, v kateri so v prvem krogu še tretjič letos premagali Maribor, drugič zaporedoma šele v petem nizu. Zaradi nekoliko spremenjenega načina tekmovanja, namesto dvokrožnega sistema bo šest najboljših slovenskih ekip rednega dela državnega prvenstva igralo le po enokrožnem sistemu, bo pomembna prav vsaka tekma. »Dejstvo je, da so v modri skupini razlike med ekipami minimalne, zato bo prvi cilj, da najmanj obdržimo trenutno drugo mesto. Naša forma je v vzponu, zato verjamem, da bomo v svoji nameri uspeš- našim dekletom na koncu zmanjkalo sedem kegljev za zmago, odločilni so bili zadnji trije meti. Kamni-čanke so igrale odlično, Noemi Živkovič (594), Tadeja Kokalj (585), Irena Koprive (583) ter Tea Repnik (569 podrtih kegljev), ki je v neposrednem dvoboju premagala državno reprezentant-ko Patricijo Bizjak. Če spremljate kegljanje, lahko opazite, da Anji Ulaga zelo ustreza naše kegljišče, saj že drugo leto zapored dosega rezultat, ki ga malokdaj ponovi. V 14. kolu sta obe ekipi gostovali v Postojni. Fantje so spet suvereno opravili z domačini, medtem pa so nas dekleta kar malo razočarala in bila poražena. Tudi tokrat se je izkazala Tea Repnik s 573 podrtimi keglji in bila celo najboljša v naši ekipi. Trenutno so dekleta na lestvici na 6. mestu. Na domačem kegljišču nepremagljivi Naša druga ekipa nadaljuje pohod proti vodstvu in napredovanju v 1. B ligo. Tokrat so v 13. kolu za skoraj 200 klinov premagali v Ljubljani ni. Ne bo pa preprosto, kajti vse ekipe, ki so v modri skupini, so kakovostne, tako da bo vsako tekmo treba odigrati na vso moč,« je v napovedi previden 202 cm visoki Matic Videčnik, ki se je po poškodbi spet vrnil v ekipo Calcit Volleyballa. Na zmagovito pot so se v domačem prvenstvu vrnile tudi odbojkarice Calcit Vol-leyballa, ki so se, čeprav morajo do konca rednega dela tekmovanja odigrati še eno tekmo, že uvrstile v polfinale končnice. Manj uspeha pa imata v zadnjem času drugi ekipi Calcit Vol-levballa, ki igrata v 2. DOL. Obe ekipi sta izgubili trikrat zaporedoma, tako da sta na prvenstveni lestvici izgubili nekaj mest, vendar za obe mladi ekipi velja, da je zanju tekmovanje v dru-goligaški konkurenci pomembno predvsem za nabiranje izkušenj. Lokomotivo z rezultatom 7:1. Igor Zamljen (606) in Peter Jantol (604) sta od 3380 prispevala največ podrtih kegljev. V 14. kolu pa smo gostili Slavijo Štojs in jih prav tako premagali z rezultatom 6:2. Gostje igrajo na kegljišču našega največjega konkurenta za napredovanje in so upali na presenečenje, zato je kar nekaj navijačev prišlo v Kamnik. Vendar smo jih domači preglasili navijaško in jih tudi premagali na tekmi. Zmaga ni bila niti trenutek vprašljiva, tokrat so bili izmed naših najboljši Žan Grm (604), Štefan Flerin (590), Matej Turk in Franci Grubar (574) s skupnim rezultatom 3405. Tretja ekipa v 3. ligi je igrala polovično uspešno. V 13. kolu v Kranju jih je porazil Adergas s 6:2, doma v 14. kolu pa so premagali ekipo Ljubelja iz Tržiča. Doma so fantje odigrali zelo dobro, najboljši so bili: Franci Po-ljanšek (579), Marjan Golob (562), Rudi Vidic (547) in Miha Uršič (541). Druga ženska ekipa pa je doma premagala zelo slabo ekipo Vodnjak iz Novega mesta s 5:3. Tjaša Žibert Duplica - Po imenitnem uspehu svoje sestrice Eve Šo-bar, ki je lani postala državna podprvakinja, je tokrat z zmago v kategoriji od 6. do 9. razreda briljiral učenec OŠ Frana Albrehta Jan Šo-bar. S prikazano igro je napovedal, da bo v nadaljevanju državnega prvenstva resen kandidat za prvaka. V zadnjih treh letih sta ta naslov osvojila Kamničana Dejan Jokic dvakrat ter Luka Uranič. Menimo, da je Jan igralsko dozorel, da bo nadaljeval po tej poti. V izrednega igralca se razvija tudi učenec 3. razreda OŠ Marije Vere Luka Jokič. Suvereno je zmagal v svoji kategoriji in je tudi velik up na državnem tekmovanju. Najboljši kamniški namiz-noteniški igralci za šolsko leto 2016/2017 so: Učenci 1.-5. razreda: 1. Luka Jokič (OŠ Marije Vere), 2. Lenart Torkar, 3. Gašper Ri- fel, 4. Jaka Bodlaj (vsi POŠ Nevlje) Učenke 1.-5. razreda: 1. Ema Cvek, 2. Iva Tomašic (obe OŠ Frana Albrehta), 3. Zala Švigelj (OŠ Komenda), 4. Neža Soldo (OŠ Toma Brejca) Učenci 6.-9. razreda: 1. Jan Šobar, 2. Klemen Kranjec (oba OŠ Frana Albrehta), 3. Žan Moris Bregar, 4. Aljaž Malkoč Korez (oba OŠ Marije Vere) Učenke 6.-9. razreda: 1. Tea Brletič, 2. Mateja Strle (obe OŠ Marije Vere), 3. Lana Hribar, 4. Maša Vrtačnik (obe OŠ Šmartno v Tuhinju) Ekipe: 1. OŠ Marije Vere, 2. OŠ Frana Albrehta, 3. OŠ Šmartno v Tuhinju Poleg odličnih igralcev je treba omeniti tudi športne pedagoge na šolah in trenerje v klubih, ki skrbijo za razvoj svojih igralcev: Katja Schnabl, Simeon Klokočov-nik, Franci Griljc, Samo Po-ljanšek, Janez Zore, David Orešnik in Željko Duric. Ženska ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik: trener Franci Grubar, Irena Koprivc, Lidija Pirman, Majda Lužar, čepijo: Urška Prelog Košir, Tadeja Kokalj, Anja Dobravec in Noemi Živkovič. / Foto: KK Calcit Kamnik Vabljeni na 8. oncert f&JtÜ'/ftlCs Kje? Telovadnica OŠ Toma Brejca, Kamnik Kdaj? 4. marec 20 1 7 Nastopali bodo: MePZ Cantemus MePZ Odmev Zasedba Bee Geesus glasbena skupina Sam's Fever Vida Zupin Plesna šola ŠinŠin Klapa Mali grad Mestna godba kamnik - skupina The Eccentrics Program bo povezoval humorist Konrad Kondi Pižorn Kegljači vodijo na lestvici Kegljači so v prvem tednu februarja odigrali dvojno kolo. lo petek, 24. februarja 20l7 Kamničan 1 Društva 1—7 V* 1 • • I • v vi Začenja se nova alpinistična sola Lanska alpinistična šola, ki jo obiskuje osemnajst tečajnikov, se počasi zaključuje, kmalu pa se že začenja nova. Uvodni sestanek bo 16. marca v prostorih Planinskega društva Kamnik. Bojan Pollak Kamnik - Lanska alpinistična Sola, v katero se je vpisalo osemnajst udeležencev, se počasi končuje. V januarju je bilo obdelano Se plezanje v slapovih, februarja so izvedli celonočni bivak v snegu pod vrhom Korena, ki se ga je udeležilo sedem tečajnikov. Sledi Se plezanje v snegu, ledeniški del bo pa izveden, ko bodo ustrezni pogoji. Po uspešno opravljenih preizkusih znanja bodo udeleženci pridobili naziv 'mlajši pripravnik'. Marca se začenja nova alpinistična Sola. Od tistih, ki jih to zanima, se pričakuje, da imajo že določena planinska znanja in izkušnje in da so stari vsaj 18 let. Več pa lahko izvedo na spletni strani AO Kamnik ali na uvodnem sestanku, ki bo 16. marca v prostorih Planinskega društva Kamnik na Šutni 42 v Kamniku. Planinski vodniki na izobraževanju na sedlu v Kisovcu / Foto: Bojan Pollak Spominski pohod na Grintovec Alpinistični odsek Kamnik se spominja svojih preminulih članov, predvsem tistih, ki so svoje življenje izgubili v gorah. Dolgo časa je bilo to v okviru Štuparjevega memoriala, a se je ta počasi spreminjal v smučarsko-al-pinistično tekmovanje, kar je zahtevalo vedno več organizacijskega dela, ki ga pa predvsem mladi niso hoteli več opravljati. Zato so se v okviru odseka po nesrečah Danila 19. januarja 1991 in Pubija 17. januarja 1996 do- govorili, da bodo okoli teh datumov odšli v njun spomin, pa tudi v spomin vseh drugih, ki jih ni več med živimi, na Grintovec. To naj ne bi bil organiziran, formalni pohod, ampak bolj intimno spominjanje na prijatelje in tovariše, ki ne mo- rejo biti več z nami, ko plezamo ali smučamo ali samo hodimo proti vrhovom. Letos je bil tak spominski pohod 21. in 22. januarja. Dne 3. in 4. februarja je bilo na Mali planini redno licenčno usposabljanje vodnikov Planinske zveze Slovenije. Teorija je bila v Domžalskem domu, praktično delo pa na relaciji Domžalski dom-sedlo v Kisov-cu-Sušave-Pirčev vrh-Kiso-vec-Domžalski dom. Teme izpopolnjevanja so bile poškodbe zaradi mraza in prva pomoč, orientacijska priprava in izvedba snežne ture, vrvne ograje v snegu in uporaba mobilnega telefona v gorah in planinah. Žal snežne razmere za praktično delo tehnike niso bile idealne, zato je pa megla dala pravšnjo mero adrenalina za orientacijo. Iz kamniškega društva sta se izpopolnjevanja udeležila Marjan Kobav in Bojan Pollak. Znanja za varnejšo hojo v planine ni nikoli dovolj Vodniški odsek PD Kamnik že od leta 1997 vsako leto organizira dva osnovna tečaja za varnejše obiskovanje planin: v maju je tečaj za kopne razmere, v decembru pa za snežne. Ker decembra lani ni bilo ustreznih razmer, je bilo treba počakati skoraj dva meseca, da je bil izveden tudi praktični del. Tura je bila 8. februarja na relaciji Kamniška Bistrica-Klin-Sedelšček-Pri pastir-jih-pod Pripravniškim stebrom. Vreme ni bilo idealno, a to ni preprečilo prikaza uporabe lavinskih žoln, ugotavljali smo nevarnosti v realnih razmerah, obdelali hojo brez palic in s palicami, zaustavljanje s palicami in brez njih, uporabo cepina za hojo, zaustavljanje in hojo z derezami. Na vajah, ki so jih vodili Marjan Kregar, Bojan Pollak in Andrej Slak, je bilo še šestnajst udeležencev. Afr KRANJ 11.00 Otroško pustovanje / Glavni trg 14.00 Pustna povorka Maistrov trg - Prešernovo gledališče 23.2. Debeli četrtek / Glavni trg 26.2. Otroško pustovanje / Dvorana Primskovo www.visitkranj.com MEffTNAOBClNA KRANJ ZTKK STALPETOUR M Potovalna agencija MvrtAČ Gorenjski Glas o(P i 91.1 FM 'cOrenc Ujeli nekaj lepih sulcev Sezona lova na sulca ali kralja tekočih voda, kot mu radi rečemo, se je pravkar zaključila. Tudi v globokih tolmunih spodnjega toka Kamniške Bistrice prebiva kar nekaj sulcev. Aleš Trtnik Kamnik, Domžale - Tako se od oktobra do sredine februarja tudi člani Ribiške družine Bistrica Domžale preizkušajo v lovu te salmonidne ribje vrste, ki zraste tudi do 150 cm in lahko tehta več kot 20 kilogramov. Lani jeseni in v januarju letošnjega leta je bilo tako ujetih kar nekaj izjemo lepih primerkov, ki pa so jih ribiči spustili nazaj in bodo lahko še naprej kraljevali v tolmunih te naše lepe reke. V soboto, 28. januarja, je Ribiška družina Bistrica Dom- žale organizirala že drugi skupni ribolov sulca izpod kamniških planin. Ribiči so lahko uživali v prijetnem sončnem, a tudi hladnem vremenu - jutro nas je pričakalo z -11 stopinjami Celzija! Po jutranjem okrepčilu je sledil lov sulca od sotočja Rače in Kamniške Bistrice pa do njenega izliva v Savo. Ker je lov sulca zahtevno opravilo, je bilo okrog poldneva v ribiškem domu v Domžalah organizirano kosilo, kjer so si sulčarji izmenjali izkušnje in številne anekdote o lovu sulca, za katerega tudi velja, da je riba tisočerih me- tov. Po kosilu je sledil popoldanski lov, ki je trajal do mraka, ko sulci postanejo še bolj dejavni in je možnost ulova večja. Žal sulca na tokratnem skupnem ribolovu ni ujel nihče, so pa imeli ribiči precej prijemov, ujeta je bila tudi večja ameriška postrv, ki je bila spuščena nazaj v Kamniško Bistrico. Skupni ribolov je z likovno stvaritvijo obogatil naš član Marjan Gabrilo, ki je samo za ta namen izrisal sulca izpod kamniških planin, ki bo postal zaščitni znak skupnega ribolova sulcev tudi v prihodnje. Urban Žurbi z lepim sulcem, ki je bil ujet decembra lanskega leta. Kamničanka petek, 10. februarja 2017 13 Prireditve, križanka Prireditve v februarju in marcu Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com Kamnik Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik rnw.kamnik.si/ pod rubriko Cam v februarju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK Torek, 28. februarja, od 15.30 do 19. ure, Šutna Kamniški karneval Od 15.30 do 16.30 poteka na Šutni prijava mask. Ob 16.30 start povorke izpred Maistrove hiše, ob 17. uri program na odru na Glavnem trgu. DRUŠTVO KLJUČ ŽIVLJENJA Ponedeljek, 27. februarja, in torek, 28. februarja, od 10. do 15. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Zimsko počitniško ustvarjanje Otroci, stari od 5 do 12 let, bodo prisluhnili pripovedki in z glino, mozaikom, volno ali filcem ustvarili pravljico. Vodi Rosana Kleindienst. Sobota, 4. marca, od 9.30 do 12.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Svet kreacije za vse generacije - Slikanje na svilo Na umetniški ustvarjalnici za otroke, odrasle, družine bomo uživali v barvnih prelivih po svili. Vodi Rosana Kleindienst. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Sreda, 1. marca, od 9. do 12. ure, dvorana knjižnice Delimo znanje: Zabavna počitniška ustvarjalnica Delavnico vodita Alenka Mele in Emilija Gregorčič. Število mest je omejeno, udeležba je brezplačna. Prijave zbiramo v čitalnici ali po telefonu 01 320 55 83. Delavnica se nadaljuje še 2. in 3. marca. Petek, 3. marca, od 18. do 20. ure, dvorana knjižnice Kamniška enajsta šola o antiki Kamniška enajsta šola je namenjena upokojencem in vsem drugim, ki si želijo osvežiti svoja znanja in razširiti pogled na kulturo antičnega sveta skozi zgodovino, arheologijo in pripovedovanje homerskih zgodb. Predavala bo arheologinja ddr. Verena Perko, antične teme pa bo zaokrožila pripoved homerskih zgodb z Bredo Podbrežnik Vukmir. Cikel petih brezplačnih predavanj se bo zaključil z ekskurzijo, na kateri bomo poglobili znanje o antiki. Petek, 3. marca, od 16.30 do 19.30, dvorana knjižnice Delimo znanje: Po/Moč z umetnostjo - Spoznavam barve, spoznavam sebe Delavnice vodi Rosana Kleindienst. Prijave zbiramo v čitalnici knjižnice ali po telefonu 01 320 55 83. Število mest je omejeno, udeležba je brezplačna. S prostovoljnimi prispevki se povrnejo stroški materiala. Sreda, 8. marca, ob 19. uri, dvorana knjižnice Potopisno predavanje o Kostariki Predavala bo Andreja Avberšek. Torek, 7. marca, ob 19. uri, dvorana knjižnice Predstavitev knjige Mirana Suše: Dvorišče indumbe Kamniški magister antropologije Miran Suša je odšel v Južno Afriko in kot mladi raziskovalec med šamani iskal smisel njihovega obstoja in početja. Četrtek, 9. marca, ob 19. uri, Krajevna knjižnica Komenda (OŠ Komenda) Predavanje o razvoju otroških in najstniških možganov Predavanje ima naslov Vzgoja brez drame. Predavanja so brezplačna in so namenjena staršem majhnih otrok in najstnikov. Predavanje vodi Andreja Vukmir, specialistka zakonske in družinske terapije. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Četrtek, 9. marca, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Pop art po slovensko Galerijski večer: predavanje dr. Petje Grafenauer DOM KULTURE KAMNIK Sobota, 4. marca, ob 20.15, Velika dvorana DKK Nawar Gala Show Mednarodni festival orientalskega plesa. Vstopnina: 15 evrov Četrtek, 9. marca, ob 17. uri in 18.30, velika dvorana Lea Menard in Studio XXV: Ko bom velik ... Lutkovno-igrana predstava, abonma Kam'nček in za izven, vstopnina: 5 € Petek, 10. marca, Velika dvorana DKK Srečanje folklornih skupin območja Domžale in Kamnik Ob 17. uri: otroške in mladinske skupine, ob 19. uri: odrasle skupine Vstop prost, število sedišče je omejeno! KIKŠTARTER Torek, 7. marca, ob 17. uri Facebook za poslovne uporabnike - delavnica Delavnica je brezplačna. Prijave na info@kikstarter.si. Sreda, 8. marca, ob 17. uri Startup šola podjetništva Imate produkt ali veščino in vas zanima, kako jo prodati? MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Petek, 3. marca, ob 21. uri Koncert Nikki Louder in Spock Studios Torek, 7. marca, ob 18. uri Tradicionalne delavnice stripa v Kotlovnici Četrtek, 9. marca, ob 19. uri Odprtje razstave Dejvida Kneževica Razstava likovnih del mladega kamniškega avtorja TERME SNOVIK Torek, 28. februarja, od 18.0 do 19.30 Predavanje in demonstracija: Vaje za zdravo hrbtenico Delavnico bo vodila dipl. fizioterapevtka Tina Kregar. Sreda, 1. marca, od 16. ure do 17.30 Kuharska delavnica: Priprava zdravih sladic v Restavraciji Potočka Petek, 3. marca, od 18. do 19. ure Pohod z baklami do izvira termalne vode Nagrade: 3-krat bon v vrednosti 10 EUR. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do torka, 7. marca 2017, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Kamničan-ke, ki je na Občini Kamnik pri vratarju. frizerski solon ¿h Qlandia Kamnik T: 059 949 779 DELOVNI CAS od pon. do sob. 8.00-21.00 ned. 8.00-13.00 SESTAVIL: F.KALAN NEKDANJA OSNOVNA ŠOLA NAŠA PESNICA (A.Š.) P0KL0N AGAVI PODOBNA RASTUNA IGRALEC UDIR GE0RGE SEGAL REKAV BOSNI NAŠA PESNICA (META) GORENJSKI GLAS OKVIR SLIKE MESTNI POSTOPAČ NAPRAVA, KI OMOGOČA DVIG GOTOVINE S KARTICO IVAN Z0RMAN ŽIVLJENJSKI PROSTOR MANEKENKA REMAR NAŠA PEVKA IN GLASB. PEDAGOGINJA (N.Ž.) 12 STEKLINA (MED.) 10 PRILEŽ-NICAV HAREMU PRIPOMBA ZATRTJE (KNJIŽNO) MORSKI RAK BREZ KLEŠČ 2 NAŠ SOCIOLOG (RUDI) 7 17 0LIVER BURKE TEŽKO DELO TRAVA TRETJE KOŠNJE MARKO ŠULER SPOMLADI SEJAN0ŽTT0 16 SOSEDJE ANGLEŽEV NASELJE PRI VRBI GLAVNO MESTO GANE ŠVICARSKI PISATELJ (CLAUDE) IZDELOVALEC SIDER .PESNIK ZUPANČIČ LEON DRŽAVAV SEVERNI AFRIKI UMETNOSTNI SLOG 11 OVITEK ZA SPISE 8 L0ŠČIL0 MESTO NA POLJSKEM TROP, ČREDA 5 BALKANSKI PLES DEL OBLAČILA ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL) POVRŠINA OGLEDNA PRIREDITEV AMERIŠKI KROKODIL 6 SP. DEL HRBTENICE AFRIŠKA KRAVJA ANTILOPA KRAKOV R0DINE UKRINA ZAT0R CIKEL PESMI SIMONA JENKA DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI 9 MIK. DRAŽ 13 IGRALKA GARDNER ŽLEBNJAK PRIMORSKA RASTLINA, 0ZEPEK 15 GEOMETRIJSKI LIK OZNAČBA 3. IN 2. V0KAL OTROŠKO VOZILO IVAN FARAG0 BOŠTJAN LAJ0VIC MOČVIRSKA RASTLINA NEOČIŠČENA SNOV ZA PREDELAVO 14 PEVKA UKRADEN ANTIČNO MESTO, IS EVROPSKA PLOVNA REKA LIŠP 3 RIMSKI HIŠNI BOG TKANINA Z RELIEFNO VEZAVO 1 JAPONSKI PREMIER (ŠINZ0) MAŠNA KNJIGA 1 2 3 4 5 6 1 1 1 OUVER REED DEL LJUBLJANE 4 7 8 9 10 11 ¡ 12 MITOLOŠKI LETALEC ROPARSKA PTICA, SRŠENAR 18 13 14 15 16 17 18 lo petek, 24. februarja 20l7 Kamničan 1 Zahvale RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2017 SOBOTA, 4. 3. 2017 8.00 KRIŽ, pri Čubru 9.00 KOMENDA, pri KK Komenda 10.30 MOSTE, pri zbiralnici mleka 7.00-11.00 Veterina Kamnik d.o.o., Perovo 20 TOREK, 14. 3. 2017 8.00 MOTNIK, pri Flegarju 9.00 ŠPITALIČ, pri trgovini 10.00 ZGORNJI TUHINJ, pri Kavsarju 11.00 LAZE, pri pošti 11.30 ŠMARTNO, pri Hvaletu 12.30 PŠAJNOVICA, pri Pestotniku 1 3.00 GABROVNICA 13.15 VELIKI RAKITOVEC, pri Zibertu SREDA, 15. 3. 2017 8.00 SOTESKA, pri Zlati kaplji 9.00 SELA, pri Spruku 9.30 SREDNJA VAS, pri Ostanku 10.30 VASENO, pri Berlec 11.00 VELIKA LAŠNA, pri Zalazniku 11.30 VRANJA PEČ, pri šoli 12.00 SPODNJE PALOVČE, pri Kladniku 12.30 ZGORNJE PALOVČE, pri Remsu ČETRTEK, 16. 3. 2017 8.00 ŠMARCA, pri Jeraj 8.30 VOLČJI POTOK, pri Frontiniju 9.00 PODGORJE, pri Rožmanu 10.00 TUNJICE, pri Jamovcu 10.30 TUNJICE, pri Slanovcu 11.00 GODIČ, pri Hribarju 11.30 NEVLJE, pri Novaku 16.30 BISTRIČICA 30, pri Rošu 17.15 BREZJE, pri Blažk PETEK, 17. 3. 2017 8.00 SPODNJE STRANJE, pri Hromcu 8.30 ZAGORICA, pri Kočarju (nova hiša) 9.00 ČRNA, avtobusna postaja 9.30 PODSTUDENEC, avtobusna postaja 10.00 KRIVČEVO, pri Jurčku 10.30 GOZD, pri Mlakarju 11.30 ČERNIVEC, pri Mejašu 12.00 PODLOM, pri Romšaku SOBOTA, 18. 3. 2017 8.00 MOTNIK, pri Flegarju 9.00 LAZE, pri pošti 9.30 SREDNJA VAS, pri Ustanku 10.30 KOMENDA, pri KK Komenda 11.30 ŠMARCA, pri Jeranu 12.00 ZAGORICA, pri Kočarju (nova hiša) Cepljenje lahko opravite tudi vsak dan, od ponedeljka do petka, med 7. in 18. uro ter v soboto med 7. in 11. uro, v ambulanti za male živali Veterine Kamnik, Perovo 20. Tel. 830 9 577 ali e-pošta: info@veterina-kamnik.si. Obiščete pa nas lahko tudi na www.veterina-kamnik.si ali [J. Novi zakon prinaša strožji nadzor in globe, v primeru necepljenega psa od 125 do 499 EUR. Cepljenje, dehelmentizacija in vpis cepljenja v Centralni register psov: 31,42 EUR. Na cepljenje prinesite potni list psa in svoj osebni dokument. NOVO ! MOŽNO TUDI CEPLJENJE NA DOMU PO PREDHODNEM DOGOVORU NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 01 830 9 577. Patricija Crnkovič znova med najboljšimi Kamnik - Slovenijo bo na letošnjem Evrovizijskem tekmovanju mladih plesalcev zastopala Kamničanka Patricija Crnkovič, ki se na eno najpomembnejših mednarodnih plesnih tekmovanj odpravlja že drugič. Tekmovanje, na katerem je prvič nastopala že leta 2013, jo bo junija popeljalo na Malto. Patricijo je soglasno izbrala žirija v sestavi Tomaž Rode, Rosana Hribar in Maruša Vidmar. Na izboru, ki je potekal v Studiu 1 Televizije Slovenija v organizaciji Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, se je predstavilo šest nadarjenih mladih plesalk. Evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev prirejajo na dve leti, namenjeno pa je najboljšim mladim plesalcem, starim od 16 do 21 let. Tekmovanje, ki ga prenašajo številne televizijske hiše po Evropi, prireja Evropska radiodifuzna zveza EBU, katere članica je tudi RTV Slovenija. V. K. ZAHVALA r Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje. kraj in čas. (M. Kačič) V 93. letu starosti se je poslovila Ljudmila Boštic rojena Kvas Iskrena hvala vsem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ljubil si zemljo, družino in dom, prekmalu zazvonil ti vaški je zvon. Odšel je dragi mož, ati, dedi, brat in stric v Jernej Skerjanec iz Volčjega Potoka Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Luku Demšarju za poslovilni obred, pevcem Grm ter govornici Marinki Mošnik za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in sestra Kristina Kozjek roj. Zevnik Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm za lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste našo mamo Tinco pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kamnik, februar 2017 ZAHVALA V 86. letu starosti se je od nas poslovila Marija Kosirnik roj. Humar, iz Streliške ulice 17, Kamnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem za izrečeno sožalje, molitve, darovane sv. maše, dobrodelne namene in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) Marta Rajgelj roj. Pirš, z Duplice, Jakopičeva ul. 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena iskrena sožalja, darovane sveče in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za nesebično pomoč in tolažbo v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... Ivana Letnar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi naše drage mame, babice in prababice stali ob strani. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA V 89. letu se je poslovila draga mama, stara mama in prababica Ana Bergant iz Kamnika, Bakovniška 22 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, pevcem, osebju DSO Kamnik, ZD Kamnik in UKC Ljubljana. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kamničanka petek, 10. februarja 2017 13 Zahvale ZAHVALA Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Odšla je naša draga babi v Štefanija Hadalin iz Stolnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvaležni smo tudi osebju DSO Kamnik za skrbno nego v letih njene bolezni. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo babi v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Hvaležni smo, ker je bila. Vsa ljubezen in toplina njenega srca bo vedno z nami. Vsi njeni ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V 83. letu je mirno zaspala naša draga žena, mami in stara mama Regina Svetelj z Duplice, Groharjeva 11 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, poklonjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem požrtvovalnim zaposlenim v Domu starejših občanov Kamnik, ki so več kot dvajset let skrbeli zanjo, in Kamniško-zasavski podružnici Društva multiple skleroze Slovenije za vso pomoč in podporo v času njene dolgoletne bolezni. Zahvala tudi g. p. Lavrenciju Anželu in pevcem za sodelovanje na pogrebnem obredu ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na kamniških Žalah in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, nate spomin bo za vedno ostal. V 83. letu življenja nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat, stric, svak in tast Anton Jeglič z Duplice pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem zaposlenim v Domu starejših občanov v Kamniku, ki so mu nudili vso potrebno pomoč in nego. Zahvalo namenjamo tudi vsem ostalim za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste v mislih z njim in ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno m 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik ZAHVALA Delo, skrb, ljubezen izpolnjevali tvoje so življenje, a pošle so ti moči in zaprl si oči. Če lahko bi ti pomagali, zdaj ne bi ostali sami. 27. januarja 2017 nas je po težki bolezni zapustil dragi življenjski sopotnik, oči in dedi Horst Hafner Zahvaljujemo se vsem, ki z nami delite neizmerno bolečino, ki ste kakorkoli pomagali ob njegovi bolezni, ga obiskovali in mu bili v oporo. Hvala vsem, v katerih spominu bo živel še naprej. Zelo ga pogrešamo. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, Ljubljana, februar 2017 ZAHVALA Življenje je kakor vrt. Popolne trenutke lahko doživimo, ne moremo pa jih ohraniti, razen v spominu. V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi v Milan Cermelj iz Kamnika, Cankarjeva ie Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala urgentni službi ZD Kamnik. Zahvaljujemo se mekinjskemu župniku, pevcem, trobentaču in komunalnemu podjetju Kamnik. Posebna hvala Zavodu Pristan za dolgoletno nego pokojnika na domu. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Solza, žalost, bolečina, te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. 20. februarja je minilo leto dni, odkar je mnogo prezgodaj odšel od nas naš dragi v Grega Šlebir 1995-2016 Veselil se je življenja, verjel je vase in nas imel rad. Ljubezen in spoštovanje nam je kazal z besedami in dejanji. Njegovo mesto med nami ostaja prazno. Hvala vsem, ki ki stojite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in z nami delite spomine. Hvala tudi vsem, ki nam kakorkoli pomagate, nas tolažite in nam stojite ob strani. Grega, pogrešamo te. Vedno boš v naših srcih. Ati Simon, mami Mira ter brata Klemen in Uroš Stolnik 2017 ^ — Kogar imaš^ rad, nikoli ne umre, Gregor Poličnik z Vrhpolj pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje, sveče in za izraze sožalja. Hvala pevcem Lire za lepo petje, Zvezi borcev, posebej govorniku g. Jožetu Homarju za poslovilni govor, članom Združenja šoferjev in avtomehanikov ter Obrtne zbornice Kamnik za zadnji pozdrav, patru Lavrenciju za lepo opravljen obred, hvala osebju Doma starejših občanov v Kamniku, hvala citrarju Klemenu Matku, hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in se ga boste radi spominjali. Vsi njegovi Kamnik, februar 2017 ZAHVALA Srce je dalo, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odhajam praznih rok neznano kam. V 98. letu je v krogu družine za vedno zaspala naša mama in nona Francka Mihelič 25. 9. 1919-14. 2. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, planinskemu društvu, pevcem Grm za občuteno petje, praporščakom. Hvala patru Lavrenciju za tako lepe besede slovesa in darovano sv. mašo. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni Mekinje, 18. februarja 2017 ZAHVALA Bolečina se da skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nam ne more nihče vrniti. V 88. letu je za vedno zaspala naša draga mami, babica, prababica, tašča, sestra, svakinja in teta Ivanka Burja iz Kettejeve ulice 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za poslovilni obred in pevcem Grm za občuteno zapete pesmi ob slovesu. Hvala vsem, ki se je boste še spominjali. Žalujoči: hčerka Mira, zet Sašo, vnukinja Nadja z Alešem, pravnukinji Iva in Ema, sestra Tončka, nečakinje in nečaki Kamnik, 20. februarja 2017 www.pogrebnik.si lo petek, 24. februarja 20l7 Kamničan 1 Spomini na Nošak Na 11. festivalu gorniškega filma sodeluje tudi Janez Volkar, ki bo prav danes s poslušalci v Slovenskem planinskem muzeju delil spomine na odpravo na Nošak, katere član je bil pred dobrimi štiridesetimi leti tudi sam. Kamničan Najboljši športniki V polni dvorani Doma kulture Kamnik so v sredo popoldne podelili priznanja posameznikom in ekipam za športne dosežke minulega leta. Naj športnica je postala plesalka Patricija Crnkovič, naj športnik gorski kolesar Gregor Kranjc, naj ekipa pa člani Odbojkarskega kluba Kamnik. Skupinska fotografija najboljših kamniških športnikov minulega leta Jasna Paladin Kamnik - Kar 74 različnih priznanj so letos podelili župan Marjan Šarec, podžupana Igor Žavbi in Matej Slapar, direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin ter predsednik Športne zveze občine Kamnik Dušan Papež. Najboljša plesalka, gorski kolesar in odbojkarji Bronasto priznanje Občine Kamnik je prejel Franci Obolnar za svoj pomemben prispevek h kamniški odbojki. Posebno priznanje je župan podelil tudi odlični bia-tlonki in nekdanji smučarski tekačici Andreji Mali, ki je lani sklenila svojo tekmovalno pot, zdaj pa je trenerka in je prav zaradi tekem na podelitev ni bilo. Po svoje priznanje zaradi študija v tujini ni mogla pri- ti niti naj športnica Patricija Crnkovič, kategorizirana športnica svetovnega razreda, odlična plesalka, ki je lani ubranila leto poprej osvojeni naslov evropske prvakinje show solo s svojo lastno koreografijo, zato ga je zanjo prevzela njena sestra Neli. Naj športnik je postal Gregor Kranjec, Šen-tjurčan v dresu Calcit Bike Teama, ki je bil lani najboljši mlajši član med slovenskimi gorskimi kolesarji, bil je absolutni zmagovalec dirke za državno prvenstvo, oblekel je majico slovenskega prvaka v konkurenci do 23 let, seštevek slovenskega pokala je končal na drugem mestu in si prikolesaril nastop za slovensko reprezentanco na svetovnem prvenstvu na Češkem. Za najboljšo ekipo je bila okronana moška ekipa Odbojkarskega kluba Calcit Kamnik, ki je lani v finalu po- kala Slovenije pred polno dvorano v Kamniku premagala ACH Volley in se po dolgih letih zopet veselila ene od lovorik. Prvič v zgodovini kluba so do medalje prišli tudi v srednjeevropski ligi, kjer so osvojili tretje mesto. Od najmlajših do veteranov Ostali prejemniki priznanj v kategorijah od najmlajših pa vse do veteranov so naslednji: Luka Uranič in Eva Šo-bar (namizni tenis), Lotti Pšeničnik (atletika), Lovro Planko (biatlon), Grega Golob in Neli Crnkovič (ples), Taja Habjan (lokostrelstvo), Zala Špoljarič (odbojka), Maša Viriant in Rok Sušnik (gorski tek), Jan Škrjanc in Kim Šporn (triatlon), Jan Boltar in Hana Kranjec Žagar (gorsko kolesarstvo), Jernej Prebil (plavanje), Luka Jerman in Aljaž Resnik (športno plezanje), dečki Odbojkarskega kluba Kamnik, Tine Habjan (gorski tek), Tjaša Vrtačič (triatlon), Jakob Jančar (kegljanje), Žiga Ravnikar (lokostrelstvo), Jure Grkman (atletika), Zala Kaker (ples), Živa Dobrovoljc (plavanje), kadeti vaterpolskega društva Kamnik, Andraž Babnik (kegljanje), Gašper Štrajhar (lokostrelstvo), Agata Zupin (atletika), Mark Mandič in Matevž Planko (triatlon), Teo Podobnik (odbojka), Den Habjan in Klemen Štrajhar (lokostrelstvo), Klemen Hribar (odbojka), Mitja Kosovelj in Ana Čufer (gorski tek), Boštjan Hribovšek (gorsko kolesarstvo), člani Kegljaškega kluba Kamnik, Miro Kregar in Romana Capuder (triatlon), Miran Cvet in Franci Teraž (gorski tek), Franci Poljanšek in Tatjana Hace (kegljanje) ter Aleš Dragar (triatlon invalidi). Jasna Paladin Kamnik - Spomine na poletje leta 1976, ko so se alpinisti z vlakom in kamioni odpravili na 8500 kilometrov dolgo pot in se domov vrnili po 89 dneh, ter v preteklosti kar nekoliko prezrto odpravo je z nami delil že nekaj dni prej. Janez Volkar oz. Jane, kot ga poznajo prijatelji, živi v Mengšu, a je na pol Kamni-čan, kot prizna, saj je že od rane mladosti član Planinskega društva Kamnik, dolgoletni član AO Kamnik in Društva Gorska reševalna služba Kamnik ter že vse svoje življenje tesno povezan s kamniškimi hribi. Leta 1976 je bil star 24 let, ravno je odslužil vojsko in bil že tri leta alpinist. Odpravo na Nošak so poleg Vol-karja sestavljali še Franc Ba-uman in Marjan Kregar (oba AO Kamnik), Miro Šu-šteršič in Franci Vrankar (AO Mengeš) ter Slavko Ši-konja (AO Domžale), poleg njih pa še osem Poljakov. »Bili smo skupina mladih, a že kar izkušenih alpinistov. Za vse nas je bila to prva večja odprava v tujini, čeprav smo za seboj imeli že vrsto vzponov doma, prav tako smo vsi že plezali v Franciji v Centralnih Alpah, kar so bile takrat sanje vseh alpinistov,« začne Volkar in nadaljuje, da so bili za skupno odpravo zaslužni Poljaki. Ti so že leta 1970 začeli prihajati v kamniške planine plezat, tam so se spoznali, se družili in v naslednjih letih celo vrnili obisk. Pristno prijateljstvo so nadgradili z načrtom za skupno poljsko-ju-goslovansko odpravo na se-demtisočaka. »Poljaki so že imeli utečene poti v Hin-dukuš, takrat so bili na meji z Rusijo oz. takratno Zvezo sovjetskih socialističnih republik in potovanje preko Rusije z vlakom za njih ni bila težava. Naš cilj je bil Nošak (7492 m) v afganistanskem delu tega pogorja. Ni skrivnost, da je bila poleg pristnega prijateljstva korist obojestranska - oni so potrebovali naše devize, mi pa njihovo organizacijo in prevoz,« se spominja in pravi, da so zaradi priprav na predavanje spomini na 89 dni trajajočo odpravo znova zelo oživeli. Do poljske meje z vožnjo ni bilo težav, na poljsko-ruski meji pa se je začelo čakanje. »Poljaki so bili strokovnjaki na tem področju - vse težave z birokracijo so znali rešiti s steklenico vodke - in je šlo.« 8500 kilometrov dolgo pot so premagali z vlaki, tovorno ladjo in kamioni, s seboj so peljali 2,7 tone opreme, zapakirane v sedemdeset sodov, do baznega tabora pa so potrebovali mesec dni vožnje. Ker so nosači zahtevali veliko denarja za dva dni nošnje tovorov v bazni tabor, so veliko opremo morali znositi sami. »Opravili smo tri nošnje po en dan proti bazi in še osebno opremo smo nesli v bazo, za kar smo potrebovali še en dan hoje.« Na odpravi jih je spremljalo večinoma lepo vreme in tudi sam vzpon so opravili v soncu, ki pa ga je spremljal mraz, tako da so se na vrhu zadržali le nekaj minut. Vrh so v razmaku nekaj dni po parih osvojili vsi. Janez Volj-kar se še spominja, da jim je v oči padlo še veliko privlačnih smeri in vrhov, da pa so zadnje dni v baznem taboru skorajda stradali, saj so imeli premalo hrane - konzerve skuš, jušne kocke in sok rdeče pese. »Uspešna odprava nam je dala krila, bili smo dobri in naslednje leto smo že malce pogledovali proti Everestu, a še prej nas je na Mont Blan-cu ujelo slabo vreme z mrazom, v katerem sem izgubil pet prstov desne roke in takrat sem z resnim alpinizmom zaključil, s hribi pa nikdar,« pravi Volkar, ki je še danes aktivni gorski reševalec in strasten hribovski navdušenec, ki se rad poda tudi na trekinge v tujino. * Oglaševana cena je cena po ceniku za Peugeot 3008 Active, 1,6 BlueHDi 100. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 6,0 1/100 km. Izpuh CO2: od 109 do 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0282 do 0,0663 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00008 do 0,00203 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,36. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. NOVI SUV PEUGEOT 3008 MOTION B EMOTION PEUGEOT IQBMX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si