Leto VIII. štev. 145
Po**nln» plafunii v tjotovlnl.
V Krškem, v nedeljo 28. septembra 1924.
Današnja Štev. 150 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravniitvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
čekovni račun: It. 13.807. [začasno še tudi 13.321]	*
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in pčdpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vrač^JO.
Reklamacije za list so poltm proste
ulasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Naročnikom v vednost.
Z ozirom na netočno plačevanje naročnine ,Napreja‘ ,Lj. glasu' in ,Vorwartsa‘ smo sklenili, da mora od 1. oktobra 1.1. vsak naročnik naročnino plačati vsak mesec naprej.
Kdor je kaj dolžan, mora v prvi vrsti gledati da plača naročnino za mesec naprej, dolg pa odplačuje.	UPRAVA.
Kultura in prehod v socializem.
V	mrzlični razburjenosti naše dobe se ni preveč čuditi, da prihaja marsikaj iz ravnotežja, kar se je zdelo popolnoma utrjeno in uravnano. Veliki du-ševni potresi, kakršne so povzročili naši dnevi, ne morejo miniti brez posledic, in vsakdo fh danes lahko opazuje. Tudi socializmu ni prizanesel ciklon, ki je zdivjal preko sveta, in v več kakor enem oziru mu je prinesel neizmerno škodo. Med drugim je v mnogih krogih omajal temeljne nazore in zanesel zmedo v pojme o bistvu socializma samega, tako da izgleda v mnogih slučajih, kakor da niso imeli z razlaganjem socializma prav njega ustanovitelji in učitelji, temveč nasprotniki.
Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli na tem mestu analizirati vse pomote, ki so se vrinile v socialistično gibanje največ z ozirom na taktiko, pa tudi z ozirom na njega tolmačenje. Za danes naj se pobesimo le z enim vprašanjem: kakšna je zveza med socializmom in kulturo ?
Za večino nasprotnikov je bil odgovor na to vprašanje zelo preprost, »bociaiizem je protikultu-ren,* so dejali in s tem je bilo vse opravljeno. V svojem zaključku je bila ta kritika imenitna. Če se posreči dokazati, da je socializem res na škodo kulturi, tedaj je njegova usoda zapečatena. Napredek kulture je napredek človeštva. Če je zakon evolucije resničen, tedaj je napredek neizogiben, kajti vsaka nova stopnja razvoja je nov kos napredka. Razvoj in napredek se krijeta. Vsa tista filozofija, ki se trudi dokazati, da se suče vse le v kolobarju, pri čemčr se nikamor ne pride, kakor na plesu, kjer se vrti in vrti, a vedno le na enem mestu, je brez temelja in vsa dejstva prirodoslovja v najširšem pomenu besede so jo popolnoma ovrgla. Da je nastala zemlja, katere nekdaj ni bilo. da so se na njej izvršile silne evolucije, ki so več kakor enkrat popolnoma izpremenile njeno lice. da se je na njej razvilo organično življenje, da je iz enoličnega bitja nastalo mnogolično, da se je preselilo iz morskih globočin na suho in se tukaj dalje razvijalo v sesalce pa do človeka, se ne more imenovati skakanje na enem mestu. Ves ta razvoj kaže določeno črto, ki sicer ni pravilna ravna linija, temveč se včasi vije in krivi in posega nazaj in se lomi v kotih, katere splošna smer se pa vendar vse bolj in
bolj oddaljuje od izhodne točke, to se pravi: drži vedno naprej.
Kakor se ne more tajiti napredek sam na sebi se pa tudi ne more tajiti napredek v kulturi. Saj se za človeka Napredek sploh najjasneje izraža v kulturi. Da ni današnja kultura na tisti višini, na ka. terl bi jo radi videli, je res ali to ni dokaz, da sploh ni napredovala, ali da se je le vrtela v krogu ali p» na tak način kakor mesec okrog zemlje. Kultura Asircev in Babiloncev, kolikor dovoljuje kritiko, je bila vendar bistveno j drugačna od kulture jamskega človeka ali one mnogo naprednejših pol-barbarov. ki so- gradili svoja bivališča na kolih po jezerih. Bila je bogatejša, dajala je človeku večje udobnosti in več varnosti, obsegala je večje znanje, torej je bila vsekakor višja. Grška jo je zopet prekašala. Pa cenimo klasično grško in rimsko kulturo kakor nam je ljubo, moramo vendar priznati, da je kultura naše dobe zopet višja, kar je naravno, ker ima mnogo več sredstev na razpolago.
Zmota mnogih ideologov je v tem, da smatrajo kulturo za plod posameznih velikih duhov, pa prezirajo, da je tudi ona v glavnem plod razmer kakor človek sam. Označevati kulturo po posameznih duševnih velikanih pomeni prav toliko, kakor reducirati vso zgodovino na kralje in cesarje in na vrsto, v kateri so sl sledili.
Če priznamo napredek kulture in nujnost tega napredka, z drugimi besedami: njega odvisnost od zakona razvoja, spoznamo, da mora naposled podleči vsaka sila, ki je kulturi sovražna. In če bi bil socializem res nasproten kulturi, bi bilo vse njegovo stremljenje brezupno.
Toda trditev ni dokaz. J4ihče ni bil doslej še tako srečen, da bi bil dokazal nekulturnost socializma in njegovo nevarhosTrašplošno kulturo. Resnica je baš nasprotna. Socializem daje temelj za višjo in boljšo kulturo.
Priznali smo, da je sedanja kultura višja od preteklih. Priznati je pa tudi treba, da ni najvišja, za katero je človeštvo sposobno in da si v ideji, a na temelju znanih dejstev lahko ustvarimo mnogo lepšo in dragocenejšo kulturo.
Ali kultura izhaja iz razmer. Tista, ki so jo ustvarile nekdanje razmere, je med nami. Imamo jo in uživamo jo. Ce hočemo drugo, nam je treba drugih razmer. Ker pa je človek ne le plod, ampak tudi stvarnik razmer, se mora sam pobrigati, kolikor je pač v njegovih močeh, da pride do razmer, iz katerih se more poroditi tista boljša in lepša kultura, po kateri hrepeni.
Kapitalizem je splodil svojo kulturo. Poznamo jo. Taka je. kakršna mora biti kot posledica faktičnih razmer. Drugačne ne more ustvariti. Lahko iz-premeni podrobnosti, zboljša malenkosti, temelja pa ne more premakniti, ker je sam temelj. Za drugo kulturo je treba drugega temelja. Tega daje socializem.
Nadomestitev kapitalizma s socializmom pomeni izmenjavo fundamenta. pomeni izpremembo razmer. Vprašanje je le, ali je temelj, ki ga ponuja socializem, res boljši od kapitalističnega.
;£,^Na to bi se lahko odgovorilo, da je soclali-zen|j|- sam nujna posledica razvoja, in da torej ni njegova stvar odgovarjati, kakšen da bo sad drevesa, ki mora zrasti — hočeš ali nočeš. Toda tak odgovor bi se lahko komu zdel zelo slaboten, in tega ni treba socializmu. Vseh podrobnosti bodoče družbe seveda ni mogoče razlagati, ker jih ne more nihče predvideti in ker si tudi novi rodovi ne bodo dali predpisovati od sedanjih, kako naj škrope ulice in kdaj naj hodijo h kosilu. Vendar pa ni socializem v tako Sosto meglo zavita skrivnost, da ne bi bilo mogoče spoznati njegovega značaja vsaj v jedru in v glavnih obrisih.
Socializem prinaša, boljšo organizacijo družbe, s tem boljšo porabo sredstev in kot neizogibno posledico varnejše in bogatejše življenje. Materialne razmere postanejo za vse človeštvo ugodnejše. To so tla, na katerih ima kultura vse ugodnejše pogoje, kakor v sedanji družbi. Kultura se lahko razlaga kot predvsem nematerialna reč — saj je bila razlagana že na vse mogoče in nemogoče načine — toda brez materialnih sredstev le ne more izhajati. Ako ne bodo ta sredstva služila kakor sedaj le sebičnim namenom posameznikov, ampak vsej družbi, je precej umevno, da bo njih poraba bolj sistematična kakor sedaj in da bodo radi tega tudi uspehi znatno drugačni.
Ali dočim ne more biti nobenega dvoma o takih rezultatih v dovršeni socialistični družbi se vendar lahko vpraša, ali se ne zgodi vmes kaj takega, kar bi moglo prizadeti kulturi prehude rane, jo pahniti tako daleč nazaj, da bi bila od uničevanja povzročena škoda večja od koristi, id bi jo bilo pričakovati šele za pozno prihodnost in morda celo spraviti socializem sam v nevarnost?
Če je to vprašanje resno, ga ne more niti socialist meni nič tebi nič odkloniti. Sedanji časi so taki, da se mora celo sam baviti vsaj s podobnimi vprašanji.
Važen je končni ciij socializma, važna je pa tudi prehodna doba. Nikakor ne pravimo, da je mogoče ves prehod predpisati in mu začrtati vsa pota in vse stezice. Metode, ki so mogoče in metode, ki so potrebne, so odvisne od premnogih faktorjev, Ali več .ali manj so odvisne tudi od tistega činitelja, ki nastopi v tej dobi najbolj aktivno — od socialistov, od socialističnih organizacij, strank itd.
Naloga socializma je ustvaritev in ureditev nove družbe. To jč pozitivno delo, gradbeno delo. Za zgradbo nove družbe je treba tal in materiala, bamo razdiranje torej nikakor ne zadostuje. Gotovo je treba mnogo podreti, ali razdiranje samo na sebi ni glavni namen. Ta je ustvarjenjč. In kadar se ruši, je treba vedeti, kaj in koliko se naj poruši, da bo
Janko Telban:
Memorije.
VOJNA VOJNL
Vthodno od vasice Gallio je ležala osma stotnija nekega slovenskega polka v zakonih. Dan za dnem io Je sovražnik huje napadal, vidno se je krčila, tam za malim gozdom pa so se množili neotesani beli križi. Tla so bila kar posnta z železnimi drobci in strnjena kri se je držala skal. Med koreninami je ležal sem pa tje kos črnega, razpadajočega mesa, ki je služilo za hrano podganam, ki so ae strašno množile po luknjah ter pouoči napadale utrujene in izstradane vojake.
Mirno je bilo jutro po končanem nočnem napadu. ko je iz kaverne počasi prilezel podnarednik Graschitz ter ai pretegoval zmrzle ude. Bil je aktiven podčastnik, starega avstrijskega kova in discipline. Po ranjenem naredniku je prevzel poleg nadporočnika vodstvo stotnije. Ljudje so se ga bali. bil je strasten nemški nacionalist, dasi je bil rojen Slovenec. Za vsak najmanjši prestopek je kaznoval prostake, ki so se Izmučeni kakor sence vlačili iz jarka v jarek — okostnjaki akrivljenih hrbtov, rumenih lic. s globoko udrtimi očmi.
S slastjo je užival solnčne žarke ter žvižgal predse nepev neke dunajske pesmi. Dva sanitej-Ce sta prinesla mimo ubitega vojaka, razbita glava
se je vlekla po tleh ter puščala za sabo krvavo sled. Molče je pokazal proti gozdu, tam kjer stoje tisti beli križi, izvlekel iz žepa svalčico. čez obraz mu je šinil smeh, potem je pa lahkih korakov odšel v nadporočnikovo pisarno.
»Kaj je novega, Graschitz* ?
»Že zopet dva.*
»Prokleto!“
»To ie že četrtič, odkar imamo ubežnike, in jaz sumim, kdo dela propagando. Gospod nadporočnik, treba bo temu napraviti konec ter temeljito razčistiti to bando. Infanterist Franc Mušič dobiva neke socialistične časopise in jih na večer čita vojakom. Gotovo bo to vzrok, da mečejo ljudje orožje proč in uhajajo k sovražniku. Mislim pa še, da je on tudi", nagne se prav k ušesu, »srbofil.“
»Grom in strela, to mi šele danes poveste, takoj sem z njim, takoj ga ustrelim s tole svojo roko !*
Ni še preteklo pet minut in že stoji Mušič pred razkačenim nadporočnikom, ki se komaj premaguje, da mu ne skoči za vrat ter ga sam ne zaduši.
»Mušič, kakšne časopise prejemate?"
»Socialistične."
.Kdo vam jih pošilja ?*
»Moja žena,*
»Pa vi veste, da se taki časopis! ne smejo čl-tati, to prepoveduje službeni reglement,"
»Gospod nadporočnik, pokorno javljam, saj jih cenzura..."
»Molči, pes, nobene besede več! Vi propagirate upor zoper presvetlega cesarja in našo slavno habsburško hišo. Vi ste izdajalec domovine, vi, vi izpadek človeštva ..."
»Gospod.. .*
»Molči, svinja, takoj v ječo, podnarednik, o-vadbo na divizijsko sodišče. Marš.*
Napol zasuta kaverna je služila stotniji za ječo. Voda je kapala od stropa in podgane so se podile po kamenju, kamor so kuharji metali kosti, da se jih je več zaredilo, po nalogu gospoda nadporočnika. Bodeči španski jezdec je zapiral vhod, pred katerim sta sedela dva vojaka z nabitimi puškami in glavami globoko vklonjenimi med kolena.
Mirna je bila tista noč. Polnoč je že davno minula, ho je stopil v kaverno, kjer je bil zaprt France, podnarednik. Iz kota se je čulo škripanje, prižgal je električno svetilko, velike podgane so pustile kosti ter prestrašene zbežale. V kotu je sedel Mušič z globoko sklonjeno glavo in vklenjenimi rokami na hrbtu.
»No. France, kako se počutiš?* se je satansko zarežal Graschitz,
»Morilec.*
»Hahaha! Morilec. Pomniš, kako je bilo takrat, ko si peljal nevesto na svoj dom, dekle, katero sem jaz ljubil? Muzikanti so igrali, svatje vriskali, jas
Pravo
fthichtovo-milo z mnn« Jelen
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer mo*     rate z navadnim milom trikrat. ■
Schicht
služilo novi zgradbi.
V	zgradbo nove družbe spada tudi kultura. Neprevidnemu razdiralca bi se lahko zgodilo, da bi razdiral in razdiral, v gorečnosti svojega poklica pa bi nenadoma opazil, da je uničil tudi tisto, česar najbolj potrebuje za izvršitev svoje prave naloge. Kadar je vse demolirano. je prepozno spoznanje, da bi bila opeka, ki je razbita, železje. ki je zavrženo, les. ki je požgan, nujno potreben za novo hišo Potem pride tudi obžalovanje, da so bile v prvi strasti razdejane dragocenosti iz same jeze, ker so prej služile drugim, pa bi bile sedaj lahko koristne vsem.
Taka nevarnost obstaja vedno v dobi velikih prehodov iz starejših v novejše družbe, tudi ob prehodu iz kapitalizma v socializem. Krščanstvo v svojih prvih idejah je pomenilo gotovo napredek napram tedanjim vladajočim razmeram. To dejstvo, ne pa Konstantinova zastava mu je zagotovilo zmago. Ali še danes žaluje svet za dragocenostmi antike, ki jih je uničilo to boljše krščanstvo, ki je pač prav kmalu postalo slabše. In da je danes na svetu marsikaj dobrega, kar je vredno ohraniti in česar se bo tudi socialistična družba lahko z uspehom posluževala, je treba priznati.
Vedno, zlasti pa v dobi prehoda morajo socialistične sile imeti pred očmi, da ni cilj razdiranje, temveč ustvarjanje in da je socializem poklican podati svetu višjo kulturo, torej se izogniti vsemu, kar bi mu moglo to nalogo otežiti ali pa celo za dolgo dobo onemogočiti.	Proletarec
Razno.
Pod vlado, ki hoče biti s Herriotom in Mac* donaldom v žlahti in ki se navduiuje za razorožitev, ao ravnokar sklenili, da bodo morali absolvi-rani učiteljiščniki odsluževati svoje vojaško leto nepretrgoma in ne kakor doslej samo za časa šol-skih počitnic To bi bilo pametno. £e bi ta vlada ne hotela bHi v žlahti s Herriotom, z Macdonaldom in za razorožitev.
Blairovo skupino, ki je dala Paiičevi vladi 5 milijonov dolarjev posojila za gradbo železnic, meni tudi sedanja vlada napumpati za nova 2 milijona. Nekaj smo pred kratkim čitali, da nas je Blairova skupina s svojim posoiilom prav dobro oci-ganila in nas vodila za nos, in sicer bila je baš sedanja vlada, ki je to ugotovila. Zdi 'se nam, da hoče ta vlada Blairovi akupini dati priložnoat, oci-(janiti nas za nadaljna dva milijona dolarjev, pri-bliino tako, kakor so naa dosedanji režimi ciga-nili z najemanjem posojil »za gradnjo železnic".
Novi ministri, Radičevci. bodo v sredo ali četrtek že prisegli kralju, Radikalci nameravajo v povračilo za obtožbo Laze Markoviča in Velizarja Jankoviča predložiti narodni skupščini obtožbo proti dr. Koroiču in dr. Spahi,
Verjamemo, da prihajajo na prometno mini-ahatvo številne pritožbe radi krivične prevedbe in razvrstitve železničarjev, ne verjamemo pa. da bodo vae te prošnje kmalu in pravično rešene. Takih pritožb si pa sigurno tudi v bodoče ne bodo premišljali ugodno rešiti: muslimanaki železničarji so ae pritožili, ker jim je avoje dni minister Janko-
vič prepovedat nositi klužbene čepice brez senčnikov in g. Sušnik je brž napisal naredbo, da muslimani smejo nositi kape brez senčnikov.
Vodja prometne šole in organizacije strokov-neoa oddelka pri ministrstvu prometa v Beogradu je postal g. Repič iz Maribora. Prometne šole bodo potem organizirali po vsej državi.
Poročali smo, da so kačaki v Južni Srbiji ujeli srezkega poglavarja v Djakovici in dva njegova uradnika. Uradnika so pred nekaj dnevi izpustili, da prineseta zahtevano odškodnino za ujetega glavarja Munjiča. Zdaj poročajo, da se je vrnil tudi Munjič, ker je ljudstvo zbralo 350.000 Din za njeaovo odškodnino, To »ljudstvo* se nam zdi malo čudno, najbrž ae je vlada udala in je plačala odškodnino, ki so jo kačaki od nje zahtevali.
Pravilnik za delavske zbornice je minister dr. Behmen potrdil.
Radi dopisnika .Vremena*, ki so ga Bretirali Bolgari, je protestiralo Udruženje novinarjev tudi pri Zvezi mednarodne časnikarske organizacije v Parizu, naš poslanik v Sofiji pa pri bolgarski vladi ki je obljubila, da bo krivce kaznovala.
To je tisto I Pri ministru za socialno politiko, dr. Behmenu so se te dni pritožili bančni uradniki, da se sprejemajo tuji uradniki, domači pa odpuščajo. Imamo pač naredbo, da se morajo zaposliti predvsem domači uradniki, ampak težave so s to naredbo. je dejal minister, kajti navezani smo na tuj kapital in ta pravi, da je navezan na svoje ljudi . . ,
Na Angleškem izkazuje najnovejša statistika okrog 27.000 brezposelnih rudarjev.
Egiočanslu ministrski predsednik Zaglul paša je dospel v London, da se z Macdonaldom po-povori zaradi Sudana
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga".
Ako piješ .BUDDHA* čaj,
vživaš že na zemlji raji
Zapisnik
aeie pokrajinskega odbora SSJ in KDZ dne 17. avgusta 1924.
[Nadaljevanje.]
S. V. M0DERNDORFER: S. Krušič je kršil pravilnik in je to tudi aam s svojimi izvajanji potrdil, zato glasujte, če pretrgamo kratko vse vezi z njim.
S. C. BOHM: Krušič je sestavil apel, saj poživlja v njem vse organizacije, naj ga osvojijo.
S. V. M0DERNDORFER: Ker s. Krušič ne mara priznati, da je bil to apel in da je to proti določbam strankinega pravilnika je tu predlog s. Bernota, ki se glasi: .Izjavljam, da ni res. da sem bil kdaj proti pravilniku. Nasprotno je res, da sto« jim neomajeno na pravilniku in da se bom vestno po njem ravnal", fo izjavo naj s. Krušič podpiše.
S. I. KRUŠIČ: Ne podpišem.
S. V. MODERNDORFER: Da bo imel s. Kru. šič čas to dobro premisliti, prekinem sejo za 10 minut.
S. Krušič je medtem izjavo podpisal s sledečim pristavkom: pridržujem si pa vs£ pravice za
sem pa za grmom stiahal pesti ter prisegel maščevanje. Sedaj mi ne uideš nič več, moja ura je tukaj! Habaha...“
»Gospod Graschitz, imejte usmiljenje, skupaj sva rastla, skupaj hodila v šolo in ja* nisem mogel zato. Če je ona mene liabils. Če nimate usmiljenja do mene, vsaj mojih dveh nedolžnih otročičev se usmilite, jaz vam tega ne pozabimI*
.Dobro, tukaj pred mano poklekni in me pro-ai odpuščanja.
Vse tiho. Tam aekje daleč je zajokalo:
.Marica.. .*
Bolestno tožno. Noge so se v sklepih omehčale. dolga, vklenjena postava je padla podnared-niku pred noge.
.Tako. vidiš, pesi"
Tedaj se je zgodilo nekaj strsšnegs. Pasji bič. katerega je prinesel podnarednik s seboj, je zažvižgal po razsušenem hrbtu, glavi, rokah, kamor je padlo..
Potem je bilo tiho, samo tam na razmočenih tleh je jokalo dolgo, zelo dolgo in podgane so li* zala gorko kri.
* * •
V	Četverokotu so stale stotnije, v sredi pa je stalo eno dravo pokonci, drugo počes in vrv aa ja
zibala v vetru. Pod to pripravo pa je stal France Mušič.
Avdltor resnega obraza je čital razsodbo.
.V imenu niegovega veličanstva cesarja in kralja avstrijskega, ogrskega, kralja apostolskega... se obsodi France Mušič, da je propagiral socialistične ideje, nagovarjal vojake k deze^taciji, bil ves čss vojne erbofil itd. na smrt na vešalih."
Grobna tišina.
.Obtoženec, imate kaj pripomniti?”
»Gospod sodnik, prosim, kaj pa je to, srbofil?*
Noge so izgubile tla
.Marica I*
Telo se je zsgugalo po zraku. Obraz je po-stsl višnjev, globoko udrte oči so pogledale iz jamic. Usta se se globoko odprla in gospodu avdi-torju se je zdelo, da mu obešenec kaže jezik. Tam v dalji so pokali sovražni topovi...
Noč je bila temna. V jarkih osme stotnije pa so lazile temne sence semintja. Dva vsklika. potem pa je bilo vse mirno.
Iza griča je pokukalo solnce, ki se je nasps-lo na italijanskih ravninah, ter videlo čudno sliks: čez skalo aklonjena ata ležala nadporočnik in pod* naredaik z bajoneti v prsih —■ osme stotnije pa ai bilo nikjer,,,
izražanje misli 0 predlogih in nadaljnih spremembah pravilnika na kongresih.
Zidani most, 17. avgusta 1924.
Iv. Krušič m. p.
S. ZV. BERNOT: Čita dalje Klemenčičev dopis. Sodrugi. jaz sem za to, da v vseh takih sluča jih skušamo edino razložiti naš pravilnik in poučiti vse take naše somišljenike, da je pravilnik res zmožen združiti vse gročne in duševne delavce. Kdor pa našega pravilnika ne mara priznavati, ta naj sploh ne hodi k nam.
S. ANTQN WERDFN: Klemenčič poudarja tu nekak način, hako naj pridemo do združenja z njegovo skupino. Tako se je godilo tudi 1. 1919. Takrat so farbali ljudstvo, da imajo pol milijona članov. Pa kakor ni bilo to takrat £res, tudi danes ni res, da jih imajo 25000 organiziranih po celi drža* vi. Z Golouhi, Klemenčiči itd., ne iščimo zvez, ker je naše članstvo še zdaj hudo od takrat, ko so ravno ti elementi povzročili razkol v stranki.
(Z ozirom že na pozni čas je ostalo v tej zadevi pri izvajanjih s. Bernota, da ima pravico vstopiti v našo stranko vsak, ki priznava in izvršuje določbe strankinega pravilnika.]
S. Z. BERNOT: poroča o gibanje naročnikov, Finančno bo treba vsekakor stranko utrditi, istotaho je treba tudi ustaliti število naročnikov, da bomo bolj nemoteno lahko kljubovali gonji naših nasprotnikov. Članski prispevki zadoščajo komaj za eno moč. vsa finančna podlaoa je torei pri .Napreju*, zato gre tudi vsa gonja predvsem proti .Napreju*.
V	Ljubljani so baje plakati nabiti z napisom .Proč od Bernotave struje*. [S. Al. Leskošek pojasni, da mu je neki strojnik pravil, da so taki plakati po Ljubljani plakatirani]. Naši nasprotniki imajo denar, zato si take reči lahko dovolijo. Mi pa moramo za to čimdalje bolj gledati aa to, da utrdimo zavednost našega članstva in pridobivati novih naročnikov, zato da zasiguramo stanje članov ia naročnikov. Omeniti moram, da odpovedujejo .Naprej* tudi stari naročniki, kakor n. pr. s. F. Tratar'
S. CIRIL BČHM: Čita bilanco za prvo polletje 1924.
Čita zapisnik seje uadzorstva in posamezne izjave [pogl. .N.* št. 130], Pove svoje mnenje o nadzorstvu; [Predlog čitaj v .N* št. 133.]
Nadaljnja izvajanja so bila sledeča:
IQ, Mnenje o gospodarstvu v splošnem ie naslednje: na račun zgube in dobička izkazuje v tem polletju Din 983523 primankljaja. Zgubo je povzročil na eni strani .Naprej" Din 1895‘40 nadalje »Vorwarts“ Din 5859’69 toliko nadalje izkazuje bilanca pod točko organizacije Din 13.000 prejemkov, kar naj bi bilo za kritje upravnih stroškov za organizacijo, nasprotno pa izkazuje postavka .uprava' 20.000 izdatkov iz česar se da sklepati da je primanjkljaj nastal tudi radi premalih prejemkov organizacij.
Bilanca izkazuje Din 239849’68 aktive Din 249684'91 pasive Med aktivo izkazuje postavska .dolžniki* Din 198405 30 katera ae mi zdi nekoliko nerealna z o* zirom na to predlagam, da se ta postavka zniža na svoto ki bi vsaj deloma odgovarjala realnosti to je na svoto Din 150.000.
Zniža se nadalje tudi svota pri postavki .inventar* in to za 10 %•
Pasiva izkazuje nued drugimi postavkemi tudi rezervni sklad Din 41 65902. tis!ioyni sklad 3.35985 roparski vitezi 698 28 skupno torej 4571215. Na ta način izkazuje bilanca Din 200,000 aktive in Din 200.000 pasive.
Če bi se vzele te svote, bi bilo to realno stanje a katerim mirno lahko rečemo, da odgovarja realnoati. Toliko o gospodarstvu.
IV. O gospodarst/u posameznih oddelkov sem prepričano o naslednjem: »Neprej* hodi zadnje čase pot izgube tako n. pr. izkazuje račun zgube in dobička. Z oziram na to dejstvo je,potrebno, da pokrajinski odbor se resno zavzame za stvar; da ukrene potrebno da se zavaruje e-ventunlno nadaljnje nazadovanj«, če hoče, da bo imelo delavstvo dnevnik, ki odgovarja socialističnim tendencam ia potrebam časa.
Isto pot hodi tudi od Jele k organizacije; na eni strani je dela vedno več izdatki se množe ne zadostuje pa za njih kritje. Organizacija je prejela na prispevkih v tem polletju 13.456 Din 90 par n« prava je pa atala okroglo 20.000 Din; da je treba temu napraviti konec je jasno,
Oddelek čevljarne izkazuje isto tako približno 4700 Din primankljaja,
V	splošnem je stanje .Sloge* naslednje; na deležih se je prejelo okroglo 6000 Din, na hranilnih vlogah pa 51.000 Din, Od tega se je stranki posodilo 50.000 kater! znesek leži v stranki bodisi v gotovini bodisi pri dolžnikih ali pa v inventarju.
Splošno mnenje z ozirom na izjavo, ki jo je podal sodrug Jeram, da se nahaja notranjost upre' ve v neredu ni krivo temu vodstvo marveč politični lopovi v in izven strank.
Utemeljujem to iz sledečih razlogovkaj vse bi se bilo že lahko ustvarilo, če bi ae bilo začelo realno gospodariti v smislu socialištičnih tendenc ie od 1,1921 dalje namesto da se je vršil nepotrebni proletariatu škodljivi politično lopovski boj od strani tiatib, ki so se leta 1923 odcepili* Drugo je pa to; namesto da M tisti ki ao bili izvaljeni v naj-
viijo strankino Inštaucljo pokrajinski odbor delali za proč v K slranke db ru varijo delajo zmedi potom tajnih političnih mahinaciji. Primirjanje našega vodstva s kako drugo organizacijo je po mojem mne-ju nesmiselnost slučaj kovinarji. Kdor je praktično deloval v knjigovodstvo posebno še tam kjer ima knjigovodja poleg polne mize knjigo vodstvene ho dela tudi še druge opravke ta razume da je tukaj govoričenje od več marveč je rešitev edino v tem da se zavibne rokave ter se potrudi odstraniti to kar nam je zdaj napotu. Moje mnenje je če bo odbor moj predlog upvšteval nadalje našel človeka ki bo odgovarjal vsem potrebam bo odpravljeno tisto radi česar predlaga s. Jeram nezaupnico ne da bi pri tem dal praktični nasvet kako stvar izpeljati. Predlagam ponovno da se prične z reorganizacijo ko bo odvrnila vsekakršne dvome v rednem poslovanju.
Pripis k točki L Pač pa zahtevam {da polaga vodstvo itprave V8Č paznje na kontrolo nadzorstva in to z ozirom na to ker ni bila sh'*r pripravljena kakor bi mo* rala moje mnenje je da bi se tekom časa od 1. julija po do 17. avgusta lahko vknjižil zaostanek do dne 30. junija, sestavila bilanco ter na ta način vsaj za skoraj dva meseca nazaj pripravilo potrebno za one ki iščejo dlako v jajcu ozirom« se sočejo maščevati radi nekih izjav ki jih je neki sodra oapieel s svojim lastnim imenom v ..Napreju", Celje, dne 18. VIII. 1924.
Ciril Bohot.
[Dalje prih.)
w V-m MESTNI TRG 5 €	M~»	E R N A T O V t Č.
PREDLOG
za sejo pokr. odbora aSJ in KDZ. Zbirka za tiskovni sklad je gotovo namenjena napredku naše-
fa tiska ta se je vselej od vseh tako razumevala, ele novi kurz v stranki je dbidcil. da se mora .Naprej' vzdrževati iz lastnega in da naj torej tiskovni sklad ostane sklad, ki bo tvoril glavnico za lastno tiskarno, kadar bo dovolj velik. Koncem L 1923 je znašal 41.659 02 Din in letos je v prvih 6' mesecih narasel za 4.05810 Din (pravi tisk. sklad 3.359 85 Din in sklad proti roparskim vitezom 698 25 Din] torej j$ 30. junija znašal skupno 45.71712 Din, Prava bilanca se dela seveda le ob zaključku leta, nikdar .se pri nobenem podjetju ne razdeljuje dobiček oziroma pokriva zguba med letom. Vendar je treba že zdaj določiti, kako se bo pokrila izguba, če se bo izkazala tudi na koncu leta. Za ta slučaj naj sklene pokr. odbor že zdaj sledeče: Tiskovni sklad, ki se vodi v končni bilanci kot »rezervni" sklad in že po tem svojem imenu kaže, da tvori rezervo, naj se porabi za pokritje vsakoletne eventualne izgube. Soprugi pa, ki razumejo, da se na ta način zmanjšuje skupno imetje in oddaljuje lastna tiskarna, naj se potrudijo, da tekočo zbirko za tiskovni sklad vsaj toliko pospešijo, da se dopolni, za kolikor je bil ta sklad radi izgube zmanjšan.
Ce nezavednih ne moremo prepričati, da bi se naročili na edini delavski dnevnik ih ga s svojo naročnino toliko podprli, da bi se sam vzdrževal, ni druge pomoči kakor da zavedni svojo požrtvovalnost povečajo. Zavedne kličemo, da premagajo disgustiran-je manj zavednih in brezbrižnost nezavednih s tem, da z agitacijo in lastno požrtvovalnostjo bolj razširijo misel prostovoljnih prispevkov £el tiskovjiiikladv.^ . - \.B i O O • H l
VSEM NASTAVLJENCEM SSJ IN KDZ!
Z ozirom na plačilne težave, ki so nastale za’ radi setve nezaupanja, odrejam, da se z današnjim daan vsem uslužbencem ustavijo doaedanja plače. Odslej bodo dobivali le toliko, kolikor je potrebno za njih življenje, da bodo zmožni delati.
Če bodo plačilne težave še nadalje ovirale redno gospodarstvo. bom odredil, da .Naprej" ne bo izhajal vsak dan, ampak le tolikokrat, za kolikor bo gotovine. Vse to velja do seje SSJ in KDZ.
Kdor izmed nastavljencev ni pristaš ideje .Skupnega doma*, naj to takoj izjavi, da dobi odpoved po zakonu.
Jaz sam odstopam tiskovnemu skladu ne le plačo, ampak tudi vse ivoje hranilne vloge In prav teko tudi hranilne vloge, ki sem jih vloži na . račun avojih otrok Jaroalava, Ice in Gojmira. Tako popolnoma sem namreč prepričan o naši zmagi, da se prav nič ne bojim za njih bodočnost. Z delom ai bodo alužili. avoi kruh, ne z brezposelnoatjo,
Svoje pohištvo in svoje delo sem že dal. zdaj 4«i«9 J*a : aV9ie hranilne vloge (okrog 7000 Din]
in neobvemi dolg (okrog 19*000 Dinl ki mi ga dolguje stranka ir časov mojega poslančevanjii. Zdaj torej niti neobvezno ni več dolžna. Tudi svoje delnice in deleže odstopam tiskovnemu skladu.
Dokler bom mogel delati, vem da bom zaslu-žil zb življenje iu vzgojo svojih otrok. In ko bom omagal, ne bom obležal v jarku, kakor mislijo tisti, ki se boje za varnost hranilnih vlog »Sloge", čeprav niso nič zraven dali.
Izrecno omenjam, da drugim ni treba hoditi po moji poti in d8 to ni nikakor moralen napad na vlagalce hranilnih vlog, naj tudi tako nerede. Peč pa je potrebno ».ato. ker razni ljudje ne marajo delati za skuonost iu ne marajo niti hranilnih vlon ds ti s*u»nosti, oač Da v obrambo svojega sko puštva In lenobe dokazujejo, da so pri .Slogi1* hranilne vloge v nevarnosti-
Kdor bo v nami delal bo z nami jedel Kdor pa našo zmagujočo idejo podira, bo porel iti v bo-ju med proletariatom in kapitalom na stran kapitala, v svojih vrstah ga ne bomo trpeli.
Ta ukrep sem prisiljen sporočiti tudi javnosti, ker seveda ne morem zamolčati zločina, da so nam bile na orjunaški način odvzete poslovne knjige. Nasprotniki ne smejo misliti, da bodo na lak način razbili delavsko solidarnost, ki smo jo z dolgoletnimi boji in trudom prenesli iz kraljestva idej na gospodarsko sodelovanje za skupne cilje na temelju skupne lasti.
Naii k nam! Vlagajte hranilne vloge, zbirajte za tiskovni sklad, plačujte naročnino in progresivni davek — vsak pač, kakor more. To pa vedite, de je vsak lainjivec, kdor trdi, da je .Sloga* plačila nezmožna. Jez se prav nič ne bojim za njeno veliko bodočnost.
V	Krškem, 27, IX. 1924.
• Bernot, L r.
Žsndarmerijska stanica
v Krškem.
Ciril Bdhm brezposelni trgovski potnik iz občine Celjska Okolica, Gaberje 104, je iz našega urada proti volji odgovornih činiteljev odnesel poslovne knjige, zapiske in razne spise.
1. Zadruge .Sloge*.
2. pokrajinskega tajništva SSJ in KDZ, .Na* preja* itd.
Kot predsednik .Sloge* in tajnik stranke ter glavni urednik in izdajatelj njepega .Nspreja* sem dolžan le predmete varovati zato prosim, da jih pri delinkventu poiščete ali poizveste kam jih je dal, da se čimprej vrnejo lastniku.
Nujno potrebno je to zlasti še zato, ker stojimo tik pred koncem septembra, ko je naš urad dolžan zaključiti % letno bilanco.
! «.•••_ •	...	Bernot m. p..
Splošna delavska Unija v Celju je priredila po svojih podružnicah shode v svrho propagande za zedinjenje z Opčim radničkim savezom Jugoslavije. ki ima svoi sedei v Zagrebu.
Na shodih se je članstvo povsod izreklo za to, da se zedinjenje izvrši po načrtu, kakor ga je centrala predlagala.
Podrobnosti o shodih: v Štorah se je vršil shod dne 13. 9. 1924. Poročal je s. Leskošek, v Libojah pa dne 14. 9. 1924. poročal tudi s. Leskošek. V Gotovljab so člani sami opravili ter se izrekli, da soglašajo z zedinjevalno akcijo.
V	Pečovniku se je vršil shod dne 16. 9. na katerem sta poročala ss. Rejc in Leskošek, tam se je obnovila podružnica kemičnih delavcev, ker spada podjetie k podjetju v Rušah, v katerem je delavstvo organizirano v kemični organizaciji. V Šoštanju se je vršil shod dne 17. 9. 1924., na katerem je poročal tudi s. Leskošek iz Celja. Podrobno o tem shodu bomo spregovorili ob potrebi. Za danes samo to, da se bomo delavci zedinili, pa makar to nekaterim ljudem ne bo všeč, razkrinkali bomo tiste, kateri napovedujejo bojkot našim shodom. V Sevnici se je vršil shod dne 21. 9. 1924., ki je bil Obenem protivojni shod, ustanovila se je podružnica Splošne delavske unije. V Rajhenburgu se bo organizacija ustanovila v najkrajšem času. Na vaeh ahodih je bilo dobro razpoloženje zs način bodočega dela, da se delavci združujejo v eno skupno organizacijo.
Podružnica .Svobode* v Zabukovci bo imela izredni občni zbor v nedeljo, 19. oktobra L L ob 9. dopoldne v gostilni s. Ivana Coceja v Me-gojnicah. Izredni občni zbor se je moral sklicati radi od potovanja več članov,
DANAŠNJI ŠTEVILKI PRILAGAMO POLOŽNICE Vsak proletarski naročnik je dolžan plačati naročnino za tekoči mesec najpozneje do 10. vsakega meseca.
Ena naj večjih dunajskih bank, Depozitna banka. je skrahirala. Gospodarska policija je uvedla preiskavo. In ta preiskava je morala imeti lep u-speh. kajti najvarnejši preiskovalni akti so izginili Sedaj iščejo .neznanega* tatu. Ki ga ne bodo na-ili. Kajti ta neznani tat je, kakor ve poročati .Ar* beiterz?itung', na Duaaju in tudi pri naš zelo znani milkrdaš Castiglioni. To. de je mijiardaš, ga de* la v takih zadevah neznanega, Čeprav jim pred no* eom čepi.
.Delavsko * kmetski list* se zaganja v mežiški občinski odbor, ker je kupil mežiškemu gasilnemu društvu ob njegovi pet in dvajsetletnici zn-stavo za približno 7000 Din (pa ne za 50.000 K, kakor se laže .Delavsko kmetski list*.] Ne vemo. če je potrebno dajati za zastave tak denar, vemo pa, da na vsak način ni potrebno, Če boljševiki za .Delavsko-kmetski list* primaknejo par desettisočakov iz gladovnih fondov . . .
Dopisi.
Lista pijancev, gostilničarjev in zapeljivcev delavskega razreda je kandidatna liata .Celjskega soCialno-gospodarskega bloka*. Pod tem imenom se krijejo tkzv, Nemci v tesnem objemu s socialnimi pijanci, pardon klerikalci. Čeatitamo dr, Ogrizku, da se je spravil s tako lepo gostilničarsko družbo gostilničarjev Žumra, Rebeuška, Janiča. Reberšaka. Bergerja, Skoberaeta. Russa t. j. 15 oz. ll°/0 cele liste. Da se bodo alkoholne pijače boljše pretakale po žilah našega rodoljuba g. dr. Ogrizka in po žilah čistokrvnih gg. gostilničarjev, zato je g. dr. Ogrizek skrbel za pošteno postrežbo. Zato so na njegovi listi obilno zastopani sluge in jetniški pazniki itd. Eni bodo skrbeli zato. dB se bo vino raznašalo in točilo, dragi bodo pa na alkoholne žrtve pazili. A en del bo gledal na potrebno propagando da si pijanci ne bi premislili ter bi pod pritiskom obetajoče se nam gostilničarske klerikonemške vlade v Celju ne postali abatinenti, Dobro za to gostilničarsko klerikalno-nemškutarsko zvezo je. da se naša celjska buržoazija boji postati abstinentaa — ker bi njegova .doslednost* menda trpela!
V	družbi dr. Ogrizka manjka samo še hotelir Bernardi in bi lista prav lahko nosila naslov: .Lista celjske gostilničarske stranke*. Sicer bo pa g. Bernardi že poskbel za agitacijo med Orjuno — saj spada med njene ustanovitelje v Celju in med njene najboljše zagovornike — zaupni pocestni razgovori z g. dr. Ogrizkom so gotovo kaj pomagali! In zmaga gostilničarske liste v Celju je gotova II Dosedaj smo peli o Celju belem in veselem.
V	bodoče se bo pa glasilo: Celje povaljano in alkoholizirano.
Beg nam daj Slovencem še par takih politikov kakor dr. Ogrizek, še par goatiln več, še par pijancev več, še par tisoč spolno bolnih več. še par tisoč tuberkuloznih več — in kapitaliatična kle-rikalnonemška politika bo na Slovenakem popolnoma prodrla!
In paraziti bodo živeli na ruševinah in gomilah nalega naroda, dokler ne bodo v laatuem smradu od alkohola poginili
Kdor pravi, da je socialist, pa podpira alkoholni kapital s tem, da ni abstinent, kdor pravi da je naroden in kodi v gostilne, ki so vse na Slovenskem odvisne od nemškega alkoholnega kapitala. pa ni abstinent — ta ne, misli ali pb laže.
Doli z alkoholnim kapitalom in njegovim priveskom!, Doli z alkoholom! Naj živi reforma alkokol-nega gospodarstva! Naj živijo brezalkoholne gostilneI Naj živi abstinenca!
Proč z Ogrizkovo gostilničarsko listo, proč z našo narodno in socialno sramoto.
Abstinenti.
Opomba: V celjskem volilnem boju kandidirajo 3 liste in 6 strank, a žal niti‘ enega abstinenta ninpjo na listah kot kandidata. To govori za knjige.
Liboje. V tukajšnji tovarni že dalj časa opazujemo neke zelo pridne delavce, ki so nekdaj poprej z odprtimi usti vpili in proaili za oaemurni delavnik, danes ga pa zlorabljajo v škodo dobrim delavcem. To je nesramnost! Delajo n. pr, pred šihtom in po šihtu. pa to jim še ni dovolj, tudi v nedeljah in praznikih ne marajo počitka. Da ne bom vseh razžalil, jih bom nekaj imenoval: hudobni ali pridni Mihče, Žani in Karel. — Neki mladi eodrug je moral prenehati ai svoj borni Tarinfek , v tovarni prislužiti, ker so mu ga odjedli tisti, ki brez delavske solidarnosti vedno čez uro delajo. Neki drugi pošteni sodrug j$ moral zapustiti delo, ker je	ščitil	osemuraik. Mnogokrat je	prišel na
delo. pa ga ni	našel, ker so si maao razdelili oni
ki nimajo nikdar dovolj dela. kadar pa vendar prenehajo delati, pa nimajo nikdar dovolj alkohola. Tudi med seboj se seveda ne razumejo. A kljub temu, da toliko zaslužijo, vendar hodijo mnogokrat še raztrgani Kje ste. goapodje. ki nadzorujete delavce? Kaj pravite, g. obratovodja, k temu. da hodijo nekateri tudi ob nedeljah na delo? Skozi dimnik vendar ne prihajajo in skozi zaklenjena vrata tudi ne! Prišel bo čas. ko boste rekli: Ja. die Tellerdreher, verdienen sehr schon — takrat pa ne pozabite, da ne vsi. ampak ločite požrešne na levo in poštene na desno. In kozlov na levi ne vzemite za primer! — Trezen opazovalec.
Dopis iz Trbovelj.
Kljub temu. da imamo v Trbovljah tako hitro pošto — našim čitateljem bo znano, tako čudno je romalo	neko	ekspresno pismo v Krško	— se je
vendar	vršila	tiata znželjena seja dne	17. tm. v
Delavskem domu. Sklical jo je predsednik s. Kru* šič. Dnevni red je bil: 1. politični položaj In občinske volitve, 2, pomen gospodarske organizacije 'Sloga*!
V	prvi točki i« dobil besedo s. Rinaldo. ki je naglaial. da je nujno potrebno intervenirati na srezki in oblastni upravi radi občinskih volitev. Če ie ne bomo intervenirali a kakšno deputacijo, moramo vsaj pismeno. Politični položaj se je v naši državi spremenil. Teror Pašiča, Pribije vica in Žerjava, ki je razpustil po zakonu pravilno izvoljeni občinski odbor, v katerem so komunisti dosegli večino, je menda prenehal.
Volitve se še niso vršile, čeprav se je vo-lilni zakon potem spremenil in je bilo uveljavljeno, da se morajo povsod, kjer so bili obč. odbori raz puščeni, do konca februarja 1922, če se motim, vršiti nove volitve. Naia organizacija se je po svojih zastop* nikih, ki so se udeležili aerentske seje na kateri so se morale stranke izjaviti, ali se zadovolje v povečanjem gerentskega sosveta, ali pa zahtevajo nove volitve, izjavila za volitve in je sočasno odpoklicala svoja zastopnika v gerentskem sosvetu, Tudi druge stranke so dale pismene izjave za razpis volitev, tako n. pr, na-rodno socialna, nekatere so se pa takrat na seji izjavile in so bile njih izjave protokolirane. Ta skupni sklep je bil potem odposlan pokr. opravi. Naj omenim le toliko: zastopnik SLS se je izrekel za takojšnje volitve, zastopnik demokratov, g. Go-ropevšek, je izjavil, da je njegova stranka tudi za volitve, če bi pa zmagale stranke, ki bi ne bile zmožne voditi občino, potem je njegovi stranki ljubše, da ostane gerent, Zastopnik Trboveljske premogokopne družbe se je izjavil, da zahteva družba zastopnika v sosvetu, če ostane gerent. Iz teh izjav je razvidno, čemu se volitve v naši občini zavlačujeje. a drugod so že povsod bile.
Potem ie govoril s. Krušič, da ravno sedaj tudi droge stranke nekaj glede volitev sklepajo. Sestanek naj določi smernice, katero stališče naj zavzame kot predsednik, če pridejo droge stranke s kakšnimi predlogi glede sknpne intervencije pri oblastni opravi.
Po kratki razpravi je bila sklenjena nato naslednja resolucija: Kraj. organizacija SSJ v Trbovljah je na svoji seji dne 17. 9. tl. sklenila sledečo resolucijo: Občina Trbovlje kot tretja največja občina na Slovenskem silno trpi radi neurejenih gospodarskih razmer v občini. Že nad pet let čakajo tukajšnji davkoplačevalci na občinske volitve ter da bodo potem legalno izvoljeni občinski zastopniki upostavili redne gospodarske razmere.
Že večkrat so se izvršile vse priprave za občinske volitve, kar je občini povzročilo mnogo stroškov, ali vendar se volitve niso nikdar izvršile.
Da se opostavijo redne gospodarske razmere da pridejo tokaišnji davkoplačevalci do svojih pravic, da se jim da možnost odločevati v zadevah, ki interesirajo vse občane, naj se izvedejo volitve.
§ 34, zakona o volitvah v občinske zastope naj se popolnoma razveljavi, ovede naj se čisti proporc, kakor je določen za druge, manjše občine.
Trbovlje, 17.9. 1924.
Kraj. org. SSJ.
[Op. poročevalca: s. Krušič je bil poverjen, da resolocijo stilizira, podpiše in odpošlje, zato morda njen tekst, kakor sem ga napisal, ni popoln. Kolikor se spominjam, je bilo še aklenjeno, nai oblast sodeluje pri volilnih pripravah, na pr. sestt»vi oz. dopolnitvi volilnih imenikov.]
K 2. točki dnevnega reda je rekel s. Krošič, da je sprejel neko čndno sestavljeno in spisano u-htevo za sklicanje seje. Čudno se mu zdi, ker je vsak dan v pisarni, pa nobeden izmed tistih, ki so zahtevo podpisali, ni izrekel želje, da naj skliče sejo. Zvedel je pa od nekih ljudi že prej. da Se godi nekaj za njegovim hrbtom. Če bi ne bil ravno shod. bi ae on ne bil oziral na zahtevo za sklicanje seje. Oglasil se je nato s. Pencl, ki je povedal, da je on povzročil da se je žahteval sestanek. Sicer- je on že aa seji strokovne organizacije zahteval od Krn-šiča, naj skliče sestanek z ozirom na somničenja radi nakopa delnic .Ljudske tiskarne", za katere je prejel denar s. Bernot. Do danes nima .Unija slov. radarjev* nobene delnice, edino poštno položnico ima ca izkozilo, da je poslala 750 Din. Isto je pri politični organizaciji, ki ie todi dala 750 Din zs delnice. Zato je zahteval od Krušiča. da se položaj razčisti in da povabi na sestanek tudi strankinega tajnika, a. Bernota. Nikar pa ne sme misliti na kakšno zahrbtnost, ker da mo je že v nedeljo popoldne povedal, ko je bil Klenovšek v pisarni in ga (Krašiča] opominjal, da bo treba nekaj ukreniti radi obč. volitev. Povem ti tudi da ima že s. Rinaldo nehaj pripravljenega, da ne boš rekel, da se zahrbtno dela. Todi s. Rinaldo ie nato odbil snmničenje o zahrbtnosti, ker v skupnem razgovora so sklenili Pencel. Polak in on, da ae skliče članski sestanek in se zato pridobe zaopniki, da bodo zahtevo podpisali. Na željo enega samega človeka predsednik ni dolžan sklicati niti vseh zaupnikov, tem manj ša članski sestanek, ki je bil pa vendar zelo potreben.
S. Krošič je potem potrdil, da nima organizacija ae delnic, »m denarja, ki ga ja ir delnice prejel s. strankin tajnik. S. Rinaldo je izjavil, da mo ni znano, kdaj da bi bila kraj. organizacija dala 750 Din za delnice, pač pa da je on svojčas kot predsednik organizacije pri Splošnem kreditnem društvo plačal 2000 K za delnice in nima še nobene delnice v rokab, da ae ba pa o tem informiral.
Droga točka dnevnega reda se je rešila tako, da skliče s. Rinaldo aestanek članov .Sloge", aa katoeaa povabi s. Bernota.
Naprej!!
Za Vsakega novega naročnika, ki ga pridobiš in obraniš, boš imel enomesečno naročnino odpuščeno.
Idejno smo zmagali na celi črt:. Zdaj gre še za to, da razširimo naše vrste, to pa je mogoče edinole z razširjenjem našega dnevnika »Napreja*. S*ra se p a .Naprej- ne more razširjati, ker je preresen in začetnikom ne more biti všeč, dokler ga popolnoma ne razumejo. Zato je treba nove naročnike pridobivati z osebno razlago in todi ohraniti jih je mogoče le z neumornim razlaganjem in pojasnjevanjem. Kdor to delo vrši, zasloži priznanje, in uprava .Napreja" mo ga bo dala na ta način, da mu bo potem, ko bo novi naročnik plačal že pet mesečnih naročnin, poslala tozadevno priznanje in obenem potrdilo. d8 je s tem priznanjem plačana enomesečna naročnina .Napreju".
Kdor bo v teku enega leta dobil 10 takih priznanj, dobi zanje novo priznanje s potrdilom, da je plačana dvamesečna naročnina.
Potrudite se, sodrugi, čas še ni bil nikdar tako ngoden. V enem mesecu lahko podvojimo število naročnikov. Takrat bo .Naprej" takoj cenejši.
UPRAVA .NAPREJA".
UTRINKI.
,Naprej* bo zmigal zato, ker ga pišejo delav. ci sami. Pišite še bolj, da pride zmaga tem preje.
Delavci I
Kdor inaerira v dragih Ustih, v .Naptajo" pa ne. ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšoo
inseratno politiko
delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na ves nego vi nanje!
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, aa najbrž tudi vašega denarja ne marajo, aet
Ustrezite jim!
Lastnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik Zvonimir Beraot
(v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
26, X. Ti*Var«« bratov Ftnanrat v SSrlkfi*. ioo0
POZORI
Delavci kupujte kruh iz pekarne
Iv. Oberžana.
Zahtevajte ga po vseh gostilnah, trgovinah in kavarnah. Točna postrežba. Se priporoča Ivan Oberžan za Kresijo 12. Poleg gostilne Janžek v Celju.	■—
Širite naš tisk!
Tukaj čitajte! M
Varfojfe z denarjem
pri nakupovanju manufak-turnega blaga ter prepričajte se pred nakupom o
ogromnem znižanju een
JP" '” edino pri "jfc
flladin & Dobovienik
Prešernova ul.)
Di Uom uef potrebno
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobita vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki'
I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR,
ALEKSANDROVA CESTA 13
po zelo znižani ceni
na pr. snkno po 60 —, 70 —. 90 —. 100 Din itd., platno po Din 41*—, 14 —, 16 —. 20*— itd. izgotovljene srajce Din 44 —, 50*—, 56'— itd., spodnje hlače po Din 32'—, 34*—, 40'— itd. Izgotovljena obleke, plašče in drogo za vsako ceno. Železničarji dobijo' blago todi na obroke.
r
Bonboni, čokolada, peeivo
velika izbir*. — solidna poatreiba Specialna trgouina s banditi na debela
Josip Vitek.
ubljan« Krekov 'tara; 8 (zraven Mestnega doma.]
"\
		\					. J
					
			1 I !		
j Zadružna elektrarna na Vrhniki n«,*,
S	razpisuje	mesto
j	elektromonterja in	obratovodje
k s takojšnjim vstopom. Ponudbe naj se vpošljejo s kratko navedbo službenih mest in plačilnih po* |	goiev	na	gorajo	zadrugo.
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANtrŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglatrovftna zadruga s omajano zavezo.
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE NAJMC >ERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG. BROŠUR ITD.
Stereotiplja	Litografija