iS. i. 1986
RCALO
GLASILO DELAVCEV ZDRAVSTVENEGA CENTRA PTUJ —ORMOŽ
ŠTEVILKA 3. DECEMBER 1985 LETO	IV.
Referendum v zdravstvenem centru dne 11. decembra 1985
Delavci Zdravstvenega centra bomo ina referendumu dne 11. 12. 1985 odločali o sprejemu skupnih temeljev za pripravo srednjeročnega plana delovne organizacije za obdobje 1986—1990, o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, statuta delovne organizacije, pravilnika o stanovanjskih zadevah in pravlnika o delovnih razmerjih.
SKUPNI TEMELJI ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNEGA PLANA ZDRAVSTVENEGA CENTRA so podlaga za srednjeročno planiranje v obdobju 1986—1990. V skladu z doiločili novega zveznega zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije je delavski svet Zdravstevenega centra na predlog direktorja delovne organizacije določil dokončno besedilo predloga tega samoupravnega akta. Z njegovim sprejetjem bomo odločili, v kaij bomo v Zdravstvenem centru v naslednji »petletki« investirali. Tako naj bi v prvi vrsti vlagali sredstva v posodobitve in dopolnjevanje obstoječe medicinske opreme, v posodobitve ginekološko-porodnega oddelka, dispanzerskih dejavnosti, v ureditev energetike ter v druge manjše investicije v vseh tozdih.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V ZDRAVSTVENO DELOVNO ORGANIZACIJO DR. JOŽETA POTRČA ORMOŽ — PTUJ
prinaša že v naslovu spremembo, saj smo delovno organizacijo poimenovali po dr. Jožetu Potrču. Vendar to ni edina sprememba, zaradi katere je bilo neobhodno potrebno sprejeti spremembe temeljnega akta delovne organizacije. Po štirih letih obstoja Zdravstvenega centra namreč ugotavljamo, da je v tem času marsikaj, kar nj bilo določena v veljavnem samoupravnem sporazumu, »zaživelo«, marsikaj pa tudi »odmrlo« in tako določila tega sporazuma ne ustrezajo dejanskemu stanju v delovni organizaciji.
Tudi nekaj predpisov, kot je zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, zakon o planiranje, družbeni dogovor o merilih za samoupravno organiziranje delavcev zdravstvenih organizacij v SR Sloveniji, zahteva spremembe sporazuma. Tako so najpomembnejše novosti v tem aktu:
—	spremenjena odgovornost za obveznosti tozd med seboj, in sicer vsaka tozd odgovarja po novem do polovice obveznosti drugih tozd
—	nekatere spremembe v dejavnostih posamezne tozd, npr. pri zdravstvenem domu v Ormožu se doda opravljanje reševalnih prevozov z nujno medicinsko pomočjo
—	v primeru, če direktor Zdravstvenega centra nima ustrezne strokovne medicinske izobrazbe, je v Zdravstvenem centru imenovan svetovalec za strokovno medicinske zadeve
—	delovna skupnost skupnih služb je dolžna opravljati tudi zdravstveno informacijsko dejavnost in skupno nabavo apreme
—	delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na nivoju delovne organizacije ni več, zato, pa tudi zaradi izključno svetovalnega značaja, se ukinjajo dela in naloge glavne medicinske sestre
—	zaradi lažjega dela najvišjega organa upravljanja delovne organizacije se zmanjšuje število članov delavskega sveta
—	tozdi ne sprejemajo več temeljev plana tozd, temveč skupen planski akt delovne organizacije kot podlago za srednjeročne plane tozd
—	združuje se del sklada skupne porabe za jubilejne nagrade, nagrade ob upokojitvi, regres za letni oddih, kar ni nič novega, ker je že sedaj na predlog konference sindikata poenotena izplačilo ne glede na »premožnost« posameznega tozd,
—	po potrebi združujejo tozdi rezervni sklad in sredstva za sanacijski program za kritje izgub
—	dodano je poglavje o skupnem urejanju o delovnih raz-menjiih, ki omogoča prerazporejanje delavca jz tozda v tozd in določa postopek za razporeditev
—	skupna disciplinska komisija.
Zairadi usklajenosti dveh temeljnih samoupravnih aktov na nivoju delovne organizacije je potrebno oh spremembah samoupravnega sporazuma sprejeti tudi spremembe STATUTA ZDRAVSTVENE DELOVNE ORGANIZACIJE, ki je akt izvršilne im organizacijske najave ter ne prinaša drugih novosti, kot smo jih omenili že pri samoupravnem sporazumu o združitvi.
O že naštetih samoupravnih splošnih aktih bomo na referendumu dme 11. 12. 1985 odločili o vseh tozd in dsss o spremembi Višine lastne udeležbe pri dodelitvi družbenega stanovanja, kar nam omogoča sprememba družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (višina lastne udeležbe se bistveno zmanjša), v tozdu Osnovno zdravstveno varstvo pa bodo delavci sprejeli popolnoma nov pravilnik o urejanju stanovanjskih zadev. Manjše dopolnitve pravilnika o delovnih 'razmerjih, kot so določitev nočnega dela med 22. in- 6. uro oziroma med 23. In 7. ,uro, dodaten dopust za nego in varovanje prizadetega otroka ter možnost, da vodja tozd sam odobri odsotnost delavca do 7 dni, v primeru strokovnega izpopolnjevanja, bodo prav tako delavci sprejemali v vseh tozd in dsss razen v tozdu Osnovno zdravstveno varstvo, ki te spremembe že ima vnešene v veljavnem pravilniku.
Ob koncu te kratke predstavitve vsebine referendumskega odločanja želimo, da delavci svojo ustavno pravico odločanja o najpomembnejših zadevah svojega dela izrečejo s svojim »DA« na referendumu dne 11. 12. 1985.	Nada Glažar
Želimo vam zdravja in mnogo sreče v novem letu 1986!
Srednjeročno obdobje 1981 -1985 je za nami
Letos zaikilj.učujemo srednjeročno iplansko obdoibje 1981—1985. To obdobje je v zdravstvu pomembno zarodi mnogih karakteristik, ki so odločilno vplivale na nivo zd-ravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov, prav tako pa tudi na samoupravno im strokovno organiziranost zdravstvenih delavcev ter njihov položaj v združenem delu. Med majpomnembnejšimi karakteristikaimi bi veljalo omeniti predvsem izvajanje nove zakonske regulative zdravstvenega varstva z delitvijo dela v zdravstvu, dan je bil poudarek na razvoju preventivnega in osnovnega zdravstvenega varstva ter tesnejšem in organiziranem strokovnem povezovanju bolnišničnega zdravstva, izrečena je zahteva po racionalnem in smotrnem gospodarjenju v zdravstvu, žal pa so bile sprejemane tudi občasne odločitve o restriktivnih ukrepih v fnansiranju zdravstva. Samoupravni odnosi med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev v samoupravnih interesnih skupnostih so se poglobili in postali vse bolj resničen oblikovalec položaja im nivoja zdravstvenega varstva na svojih območjih.
Obdobje 1981—1985 je v ptujsko-ormoškem zdravstvu tudi obdobje prvega srednjeročnega plana' delovne organizacije Zdravstveni center Btuj-Ormož, torej: naša prva petletka. Poleg uresničevanja globalnih razvojnih usmeritev slovenskega zdravstva smo v tem obdobju morali uresničiti ali vsaj poskušati uresničiti še vrsto idealnih im kompromisnih ciljev, ki so jih zdravstveni delavci iz ptujske in ormoške občine zapisali v svoj Samoupravni sporazum o združitvi v Zdravstveni center in opredelili v svojem srednjeročnem planu.
Za to priložnost bi bilo preveč, če hi omenjal vse strokovno-medicimske, organizacijske in družbenoekonomske naloge, ki jih je zastavljal plan Zdravstvenega centra, omenliti želim le tiste temeljne: zdravstvene kadre, opremo, prostore ter družbenoekonomski položaj im samoupravno organiziranost ptujsko-ormoš-kega zdravstva.
Pomanjkanje zdravniškega kadra je za naše območje desetletja star iproblem, ki je postal izredno aktualen im resen zadnjih deset let, ko so kadrovski strokovni potenciali pogojevali tudi ali pa predvsem razvojne usmeritve zdravstvenih ustanov. Strokovni kadri tako ne pomenijo več le vprašanje uspešnosti razvoja, pač pa tudi že vprašanje samega obstoja. Srednjeročni plan Zdravstvenega centra 1981 do 1985 je zahteval povečanje števila zdravstvenih delavcev z visoko in višjo izobrazbo, povečanje števila' sip ec ial stični h študijev, dodatno usposabljanje ob delu, zago-tovitev kadrovskih stanovanj In združeno usmerjanje vseh razpoložljivih sredstev TOZD za te namene.
Na tem področju uspeh ni' izostal: število zdravnikov in zobozdravnikov se je povečalo za 14 (1980: 107, 1985: 124), na specialističnem študiju je bilo vsako leto okrog 20 zdravnikov, število višjih medicinskih sester ne odstopa več mnogo od zahtevanih kadrovskih normativov, še vedno pridobivamo nova kadrovska stanovanja za zdravnike, sredstva za izobraževanje združeno usmerjamo v štipendiranje (1985: okrog 30 štipendistov, približno polovica na medicinskih fakultetah) in dodatno usposabljanje ob delu.
Izrazito hiter razvoj medicinske tehnologije zahteva izjemno velika vlaganja v medicinsko opremo. Malo je panog, ki se v tem lahko merijo z zdravstvom. Gotovo pa ni panoge, ki bi svojo dejavnst organizirala1 na mlivoju občine ali regije in bi zahtevala tako intenzivna vlaganja v svojo standardno opremo. Manjše zdravstvene ustanove so pri tem še v posebno neugodnem položaju, ker razpolagajo le z amortizacijo kot virom sredstev za taka vlaganja.
Eden od temeljnih ciljev združitve ptujsko ormoškega zdravstva je bil prav v združevanju sredstev za obnova in razširitev materialne osnove dela, torej medicinske opreme in prostorov za zdravstveno dejavnost. V obdobju 1981 do 1985 smo sprejeli ustrezen izvedbeni samoupra-vrii akt, s katerim vse TOZD Zdravstvenega centra združujejo 50 % sredstev obračunane amortizacije in jih po prioriteti namenjajo v nabavo najpotrebnejših medicinskih aparatur oziroma ureditev prostorskih pogojev dela.
V ta namen gre seveda tudi ostalih 50 % sredstev obračunane amortizacije, vendar brez obveznosti združevanja.
V	obnovo medicinske opreme smo v letih 1981 do 1985 namenili 130 milijonov din, v ureditev prostorov pa 82 'milijonov din. Za realno predstavo teh sredstev v današnjih dneh (inflacija v petih letih) je potrebno vsoti pomnožiti s 3, morda pa celo več. Med večje investicije lahko štejemo: rentgenski aparat, reverz ozmozo, dializne aparate, aparat za acidobazno ravnovesje, o-premo fizioterapije, ultrazvok, inarkozni aparat, vizij linijo, zobozdravstvene stole, reševalne avtomobile itd. Pomembne naložbe v prostorske kapacitete pa so bile: zdravstveni postaji Majšperk i'n_ Gorišnica, prostori dialize, prostori delovne terapije psihiatrične bolnice, prostori za rentgen, prostori medicine dela v Ptuju in prostorti zobozdravstva v Ormožu.
V	tem srednjeročnem obdobju ni bilo mogoče urediti prostorov ginekološko-porodnega oddelka, prostorov dispanzerjev v Ptuju in prostorov Zdravstvene postaje v Središču.
Kljub določenemu razumevanju uporabnikov zdravstvenih storitev in občutnim dodatnim namenskim sredstvom zdravstvenih skupnosti Ptuja in Ormoža ter nekateriih delovnih organizacij in občanov, pa na področju obnavljanja in posodabljanja medicinske opreme in prostorov nismo dosegli podobnih 'rezultatov kot je to uspelo mnogim drugim zdravstvenim delovnim organizacijam. Restrikcije v obračunu amortizacije medicinske opreme in zgradb so namreč v Sloveniji sprejeli le v dobri polovici zdravstvenih skupnostih. Če ptujsko ormoško zdravstvo ne bi bilo deležno takih odločitev, bi bila lahko v tem srednjeročnem obdobju vlaganja v medicinsko opremo skoraj podvojena.
Realnost samoupravnih odločitev in velika zavzetost delavcev Zdravstvenega centra za stabilnost družbenoekonomskega položaja naše delovne organizacije sta v tem srednjeročnem obdobju uresničila smoter dobrega gospodarjenjia. Vseh pet let ob zaključnih računih ni ibilo Izgub, niti niso bili bistveno ogroženi skladi, ki jih temeljne o-rganizacije oblikujejo. Delavci so v tem obdobju poenotili osnove in menilo za nagrajevanje dela, kar je omogočilo načrtno izboljševanje osebnih dohodkov. Ti so od deta 1981 do 1985 za 49 % zmanjšali zaostajanje za povprečjem osebnih dohodkov zdravstva v Sloveniji (1981: zaostajanje za povprečjem zdravstva Slovenije za 11,6%, septembra 1985: zaostajanje za 5,7 %), zadnji dve leti tudi najnižji osebni dohodki v Zdravstvenem centru niso več nižji od zajamčenega osebnega dohodka v SRS. Vse pomemibnejša so tudi vlaganja delavcev večine TOZD v objekte namenjene letnemu oddihu delavcev.
Zavzetost med zdravstvenimi delavci za samoupravno in družbenopolitično delo ter zaupanje v smotrnost samoupravnih odločitev je zelo okrepila medsebojne odnose med različnimi deli Zdravstvenega centra in bistveno -vplivala k temu, da se je položaj delovne organizacije v tem obdobju okrepil in uveljavil. Tako je bilo omogočeno konstruktivno sodelovanje delegacij In delegatov Zdravstvenega centra v delu zborov in organov zdravstvenih skupnosti i.n občinske skupščine ptujske in ormoške občine. Ugodno so se lahko razvijali strokovni in drugi stiki s sosednjimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami. Na področju samoupravne organiziranosti pa ni bil dosežen cilj formalnejših povepav niti z Združenimi lekarnami Ptuj-Ormož, niti z Združenim varstvom Maribor, čeprav so delavci Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož v tej smeri vložili mnogo konkretnih naporov.
Ta članek nima pretenzij oblikovati ocene ali celo predstaviti realizacijo nekaterih pomembnih razvojnih usmeritev Zdravstvenega centra' Ptuj-Ormož v srednjeročnem obdobju 1981-1985, to je obravnavala strokovna planska analiza. Namen članka je le prispevati k oblikovanju vzdušja za kritično oceno smotrnosti medsebojnega povezovanja zdravstvenih ustanov, še posebej ob izkušnjah, ki jih ima Zdravstveni center Ptuj-Ormož po svojem prvem srednjeročnem planu. Vsekakor upam, da bodo ugodne izkušnje mikavne za smele odločitve tudi v -prihodnosti Zdravstvenega centra »dr. J. Potrča« Ormož-Ptuj I	Milan JAGER
Skoraj čisto nova zdravstvena postaja Gorišnica
Pred več kot 60. Jeti ije bilo zgrajeno vila, v kateri je stanoval in delal zdravnik. Med vojno in po njej je služila vila drugim namenom. Vse do ipribližno 1960. leta je bita v njej postaja ljudske milice. Šele tokrat se je ponovno pojavila možnost in želja vaščanov, da bi spet imeli v vasi Gorišnica, ki leži med Ptujem in Ormožom, svojega staJnega zdravnika. Tako se je zgodilo. Svojo pvo službeno leto je nastopila mlada, sposobna in požrtvovalna zdravnica dr. Justina Kvas. Hkrati so postati vaščani bogatejši še za zobozdnavniško ordinacijo. Delo je teklo vsak dan vse do lanskega oktobra 1984, ko sta izdala sanitarni in delovni inšpektor odločbo o neuporabnosti objekta1. Sestali sc se možje krajevne skupnosti Gorišnica in vodstveni delavci Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož. Važnejša organzacijska dela je prevzel vodja tozd Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj dr. Hinko Žlebnik. Sklep večkratnega sestajanja in premlevanja je bil: renovi.rati Zdravstveno postajo Gorišnica. Zdravstveni delavci so bili .razporejeni v ambulante v Ptuju, vaščani pa so obiskovati zdravnika in zobozdravnkia v Ptuju in v Ormožu.
V Gorišnici so se pričela zidarska, krovska in končno pleskarska dela. Veliko pozornost so posvetili urejanju okolice. Kanec avgusta 1985 je bila vila ponovno usposobljena za opravljanje zdravstvenega in zabozdnavstvenega varstva 'krajanov z dodatnimi prostori za laboratorijske preiskave in lekarno. Zobni ambulanti so namenili velike sončne prostore ter jo opremili z novo sodobno opremo. 'Direktor Zdravstvenega centra (Milan Jager je s svojim govorom ter s podrobnejšo predstavitvijo-, kako so potekaJa dela, predaj obe ambulanti s stalnim zdravnikom in zobozdravnikom v uporabo. Krajevna; skupnost je pripravila v ta namen prijeten in pester kulturni program. Po končani slovesnosti smo organiziraJi piknik zo goste in delavce naše delovne organizacije. Udeleženci smo bili mnenja, da je bilo lepo in da bodo krajani zadovoljni z organizacijo dela v obnovljeni Zdravstveni postaji Gorišnica.	Jožica Ciglar
Foto: C. Murko
Foto: C. Murko
Pristop k samoupravnemu sporazumu zdravstvene dejavnosti
Že konec leta 1983, torej leto dni po sprejemu našega samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke, smo dobili v obravnavo osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohdke in skupno porgbo delavcev organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja zdravstvene dejavnosti v SR Sloveniji.
Zdavstvene delovne organizaaije v SRS ga niso sprejele. Na naslednji osnutek v mesecu maju letos smo podali pripombe in predloge zai oblikovanje tega zadnjega dokumenta, ki ga je Poslovna skupnost za zdravstvo Slovenije, ocenilo kot priimerenga za sprejem. Prečiščeno besedilo predloga se v mnogočem razlikuje od prvotnega besedila. Na osnovi predhodne razprave sklepajo o pristopu k samoupravnemu sporazumu delavski svetli TOZD in DSSS ter delavski svet delovne organizacije.
In kje so bistvene spremembe?
1.	Indeksno razmerje izhaja iz enote enostavnega dela in je postavljeno nekoliko višje, talko, da je [potrebno večja masa za OD.
2.	Minulo delo je po novem ključu bolje ovrednoteno, vendar je sam način obračunavanja veliko bolj zapleten.
3.	Ponovno se ureja nagrajevanje dela v (izmenah (tumusni dodatek).
4.	V skladu z zaJconodajo je predložena novo nagrajevanje dežurne službe in stalne pripravljenosti.
5.	Opredeljeno je nagrajevanje mentorskega dela.
No podlagi sprejetega družbenega dogovora o skupnih osnovah zo oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno poilabo (Ur. I. SRS, štev. 1/81), ki naloga luporaibo analitične metode, je pripravljen naš dosedanji in novi sporazum dejavnosti. Torej pri sami metodologlijli ni bistvenih sprememb. Zarod pomanjkanja finančnih sredstev bi bilo možno uskladiti naše samoupravne akte s sporazumom dejavnosti šele v roku enega ileta oziroma z letom 1987.
Nadaljnje aktivnosti v zvezi z uskladitvijo naših samoupravnih aktov bo sprejel DS delovne orgonJzadiije ob ugotovitvenem sklepu, do pristopa k sporazumu dejavnosti.
Olga Krajnc
Zelo sem vesel, do je končno prišel v »ZRCALU« na vrsto tudi naš oddelek s svojo problematiko. Mnenja sem, da bi to lahko bilo že dosti iprej.
Če želimo natančno vedeti, kje se ptujska rentgenologi ja nahaja v tem času (zaenkrat bi ga opredeliil kot čas pred adaptacijo in dogradnjo), se moramo vrniti v leto 1969, v čas takratne adap-acije in maibave nove aparature.
V dokumentih z dne 11. januarja 1969 beremo naslednjo Izjavo eminentnega slovenskega ,rentgenologa prof. dr. Stanka Bern j e: »Bodite posebej ponosni na današnji dan, kajti z njim prihaja ptujska bolnišnica v zgodovino slovenske rentgenologije, saj je prva v Sloveniji opremlla svoj rentgenski oddelek s sodobno televizijsko rentgensko aparata,uro«. S temi besedami je 11. 1. 1969 odprl najmodernejše opremljen rentgenski oddelek v Sloveniji.
Od takrat se v Ptuju izvaja rentgenologija po sodobnih principih in v skladu z doktrino, ki je, do današnjih dni, doživljala spremembe, kar je tudi razumljivo.
Kje smo pa danes?!
Mirne vesti 'lahko rečem, na ravni leta 1969, im ne več, niti kadrovsko miti aparaturno, v vrhu slovenske rentgenolog ije. Leto 1969 je tudi dokazalo, da v znanosti ne obstajata center in periferija, da so to delitve le v glavah posameznikov. Ne bom se spuščali v detajle, kakšne trau,me je oddelek preživljaj, zlasti zadnja leta, kot posledica objektivnih in subjektivnih okoliščin. Prav gotovo je to vplivalo m,a padec strokovne ravni in da ni še slabše, se jahko zahvalimo prizadevnim delavcem oddelka, ki so nenadoma ostali! brez strokovnega vodstva ali vsaj kontinuiranega strokovnega vodstva.
Ob mojem prihodu sem našel naslednje stanje:
—	aparatura iz leta 1969, amortizirana, dotrajano, nezanesljiva, za odpis, vendar še uporabna ob dodatnih remontih,
—, improvizacija pri posameznih preiskavah, ker so se delale brez ustreznih tehničnih pripomočkov,
—■ rutinsko izvajanje preiskav, kar je tudi omejevalo diagnostične možnosti,
—■ neustrezne higienske in varnostne razmere,
—	nefunkcionalnost ter dotrajanost prostorov, ki so ogrožali tudi življenje in zdravje delavcev ter pacientov,
—	veliko željo delavcev rtg oddelka, da vse te pomanjkljivosti s skupnimi močmi odpravimo, zajamemo sapo in začnemo novo obdobje, ki naj bi prvenstveno karokterizinalo dvig kvalitete deiia.
Za današnji čas je to minimum, s katerim naj bi razpolagal boljše opremljen zdravstveni dom.
Izvajanje sprememb je težavno, vendar smo ise tega lotili sistematsko in ob tem naleteli na razumevanje in pomoč naših vodilnih struktur, posredno preko njih pa vseh delavcev ali vsaj večine našega tozda.
Moram reči, da je bilo največ težav s spremembami miselnosti in navad, ki se tudi danes občasno pojavljajo v sodelovanju drugih oddelkov z našim. Prizadevali si (bomo, da jih odpravimo.
Rentgenologija je nepogrešljiva dejavnost v sodobni medicini in kakor v ostalih panogah tudi tu ne sme biti improvizacij. Vza-
jemnost pa slikovito ponazarja stavek: »Rentgenologija brez klinike je mrtva, klinika brez rentgenologije ije sterilna«.
Naslednje, česar smo se 'lotili, je rentgenska oprema- Kljub temu, da1 je že za odpis, je s sprotnimi vzdrževalnimi popravili še uporabna. Zgrešena je namreč miselnost, da lahko zdaj, ko je nabavljen nov rentgenski aparat, enega od starih rtg aparatov odstranimo, ker bi bilo to dejanje v današnjih pogojih nestrokovno lin razisipniško. Če bi to storili, bi bili danes na slabšem kot leta 1969.
Z nakupom še enega polivalentnega aparata (ki, mimogrede, ne predstavlja tehnološke novosti, vendar smo bili 'prisiljeni iz objektivnih razlogov, iti v nabavo prav tega) omogočamo, da lohko v delovnem času, ki je obremenjen s prevelikim številom pregledov pacientov, pacienta pregledamo kvolitetneje, mu privoščimo' več pozornosti in udobja.
Pomembno je tudi, da pri izpadu enega od obstoječih aparatov ne bomo prisiljeni 'prekiniti delovnega procesa, ampak boimo nemoteno inaidaIjevali delo brez večjih zastojev, 'kar do sedaj ni bilo možno. Obenem z novim aparatom postavljamo osnove za izvajanje spektra za našo regijo 'novih, za Slovenijo in Jugoslavijo pa že deset in več let znanih preiskav in terapevtskih posegov, s katerimi razpolaga sodobna rentgenologija, v naši regiji p,a so še vedno neznoni.
Omeniti m aram tudi UZ, ki deluje v sklopu našega oddelka in ki zahteva .ustrezne prostore in klimo. Ultrazvok je zastarel, časovno in tehnološko 'in nas postavlja ina rep dogajanja v ultrazvočni diagnostiki v Sloveniji.
Namestitev nove rentgenske aparature pa je nujno zahtevala delno spremembo obstoječih in dograditev novih prostorov. Moramo se zavedati, da delamo v delovnih pogojih, ki so škodljivi zdravju, zato moramo te pomanjkljivosti odpraviti. Neustrezne sanitarije, manjkajoče čakalnice ter mešanje ambulantnih in hos-pitalnih pacientov so bile dodatne pripombe raznih republiških strokovnih komisij.
Če upoštevamo vse, kar sem navedel im dejstvo, da se na našem oddelku 'delajo preiskave tudi hospitalnim in ambulantnim pacientom, ki niso z naše regije (velika obremenitev), prihajamo do spoznanja, da so bila dela, sredi katerih se sedaj nahajamo, nujno potrebna in logična. Ta dela ne bodo ustvarila nikakršneoa razkošja, temveč minimum, katerega moramo imeti za normalno delo.
»Spomenik« pa bo, vendar spomenik skromnosti in prizadevnosti vseh tistih, ki so posredno ali neposredno sodelovali v realizaciji te investicije, torej vsem na-m In v korist pacientom.
Žal ob 'Otvoritvi ne bomo mogli govoriti kot 11. 1. 1969, da prihajamo v zgodovino im da je oddelek m a j mode meje opremljen.
Medicina v celoti Jahko gre naprej, v našem primeru rtg pa le, če gresta znanje kadra in tehnična opremljenost v korak z znanostjo. Tu ni alternative.	Niikša Mudnič
BODOČNOST ORMOŠKO-PTUJSKEGA ZDRAVSTVA V LUČI KOMUNISTOV ZC
Komunisti smo na 7. seji1 predsedstva SAK ZK ZC razpravljali o tem, kakšen bo položaj delavcev zdravstvenega centra od dneva uveljavitve Družbenega dogovora o samoupravni organiziranosti zdravstva v SRS. Aktivnosti, ki so v zvezi s tem potekale v Podravju že v preteklem letu, kot da ne bi bilo več prav nobenega interesa v zvezi s tem. Toda interesa Irti več Je v mariborskem delu podravskega zdravstva, pri1 nas pa še vedno intenzivno raiz-mišJjamo o tem, saj nam ne more biti vseeno, da z uveljavitvijo novega dogovora nimamo več pogojev za samostojno delovno organizacijo. Samostojna delovna organizacija bomo lahko le v primeru, če bodo tudi delavci Združenih Jekom Ptuj-Ormož za to, da se združijo z nami v enovito zdravstveno delovno organizacijo na ormoško-ptujskem podravj-u. Toda kot kaže, v Združenih lekarnah takega' interesa ni.
Zavedati se moramo, da ne moremo 'pričakovati boljše strokovne povezave, celovitejše zdravstvene oskrbe naših občanov brez ustrezne samoupravne povezanosti vseh izvajalcev zdravstvenega varstva na o moško-ptujskim področju. Komunisti smo se zato dogovorili, da bomo o tem še razpravljali v osnovnih orga-nizjacijah v tozd ter dali Sklepe v razpravo obema občinskima organizacijama ZK, saj gre za interes občanov obeh občin.
Živeli smo na veliki nogi.
Živeli bi še naprej.
A se je izkazalo, da sploh ni naša!
Bojan Šinko
Tudi delavci v zdravstvu potrebujemo
socialno službo
Od 1. 8. 1985 opravljamo v kadrovsko-socialnem oddelku dela in naloge s področja socialnega varstva za ležeče bolnike v TOZD Splošna bolnišnica Ptuj in za vse zaposlene v Zdirav-istvenem centru Ptuj — Ormož. Bili smo edina tako velika delovna organizacijo v ptujski občini, ki ni mela za urejanje socialnega varstva zaposlenega socialnega delavca. Ker je delo novo in nabranih izkušenj še malo, smo pripravili kratek povzetek dosedanjih opravil in s tem povezanih problemov.
Družbene pomoči otrokom
Delo v zvezi z izpolnjevanjem vlog za družbeno pomoč otrokom: vpisovanje mnenja o socialnih razmerah družine. Opravljena je bila okvirna analiza socialnega stanja družin-prejemnikov družbenih pomoči otrokom (raven socialne varnosti družine, stvarni mesečni dohodek na člana družine, dosežena raven socialne varnosti družine ter ostale razmere — število članov družine, stanovanjske razmere, dohodki družine, preživninske obveznosti, • . .). Podatki so povzeti in ugotovitev o upravičenosti do družbenih pomoči otrokom na Centru za sociailmo delo Ptuj.
Delo v zvezi z invalidnimi delavci Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož
Sodelovanje v invalidskih postopkih ter pomoč pri uveljavljanju pravic na podlagi invalidnosti, invalidske upokojitve. Opravljena je bla analiza glede invalidnosti delavcev v Zdravstvenem centru Ptuj-Ormož (število delovnih invalidov glede na vse zaposlene in število po kategorijah, stopnjah strokovne usposobljenosti delovnih invalidov, povprečna delovna doba invalidov, povprečna starost ob nastanku invalidnosti, povprečna pokojninska doba ob nastanku invalidnosti).
Delo socialnega delavca obsega delo z zaposlenimi, še posebej s kategorijami delavcev, potrebnih posebnega varstva, sodelovanje pri reševanju stanovanjske problematike zaposlenih, sodelovanje pri organiziranju počitnikovanja delavcev, .. .
V zvezi s skrbjo za izboljšanje življenjskih razmer zaposlenih delavcev, ozroma s skrbjo za pamoč v trenutnih življenjskih stiskah, so v samoupravnem sporazumu o Skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož opredeljene solidarnostne moči.
Delo za bolnike
Gre za delo s (pacienti, ki odhajajo v neurejene socialne razmere: za urejanje namestitve starostnikov v domsko varstvo; za delo z ženami in mladoletnicami, ki so rodile izven zakonske zveze: za	delo z bolnicami, ki	so bile	žrtve	kaznivega dejanja:
za delo s	prosilkami za splav;	za delo	z otroki, ki so jih grobo
zanemarili ali poškodovali starši. Delo je bilo doslej precej skoncentrirano na bolnišničnem delu — pomoč pri urejanju razmer bolnikov. Rri tem se pogosto pojavljajo težave; prepozna informacija o potrebi intervenaije (tik pred nameravanim odpustom), težave pri zbiranju podatkov o pacientih v primerih, ko jih bolnik	n sposoben povedati	oziroma	daje	netočne informacije
— v takih	primerih je potrebno	navezati	stike	s svojci, ki se vabilu
pogosto ne odzovejo ali so nepripravljeni sodelovati. Vse to postopek podaljšuje, kar povzroča, da problem nadaljnje oskrbe bolnika oziroma damskega varstva ob odpustu pacienta ni rešen.
S tem želimo1 pomagati tudi tistim delaivcem, ki se ob svojih problemih ne znajdejo im ne vedo, da jim lahko (pomagamo tudi v njihovih vsakdanjih problemih.	Jelka Horvat
Udeležili smo se 73. svetovnega
kongresa
mednarodne federacije stomatologov
Ko smo pred enim letom zvedeli, da bo Jugoslavija organ-zator svetiovnega kongresa stomatologov, je imailokdo verjel, da bo tudi maš Zdravstveni center TOZD Zobozdravstvena služba iRtuj imel svoje udeležence. Mednarodna federacija stomatologov namreč vsako leto organizira kongres za stomatologijo iz celega sveta. Določeno je bilo, da bo Jugoslavija leta 1985 prvič po ustanovitvi federacije organizator, kar je tudi v čast vsem stomatologom naše dežele. Mesto dogajanja kongresa je bil Beograd v času od 21. do 27. septembra v prostorih -Sava center«. Namen takih kongresov je, da so prezentirami vsi novejši dosežki iz celega sveta na področju stomatologije in da se stomatologi zbližujemo v naših skupnih ciljih. Prijavljenih je bilo 6000 udeležencev, med temi štrje iz naše delavne organizacije oz. tozda (dr. Ida Galun, dr. Andreja Ambrožič Korošec, dr. Zdenko Anto-novič in spec. dr. Jožica Ciglar. Slednja dva sta1 nastopila kot aktivna udeleženca). Strokovnii nivo kongresa je bil na zelo visoki ravni. O tem smo našim sodelavcem že poročali na strokovnem sestanku, zato mi dovolite, da na tem (mestu povem samo nekoliko osebnih vtisov.
Že pred samim odhodom smo spoznali, da bo to življenjsko doživetje, k-er nam verjetno ne bo več -možno sodelovati na takšnem kongresu. Vedno je težko zbrati denar, da bi lahko delovna organizacija poslala nekoga na svetovni kongres. Kot primer vam povem, da bo FDI kongres leta 1986 na Filipinih, leta 1987 pa v Argentini. V Beograd smo potovali! z letalom preko Splita, kar smo izvedeli šele na avionu. Ko smo prišli na mesto dogajanja, smo se morali znajti ob prijavnih formalnostih, programih in sodelovanju v programu, kor n bilo enostavno, kajti »Sava center« je kot majhno mesto, polno dvoran, restavracij, trgovin ter prostora za razstave ipd. Vse to je bilo nomenjeno stomatologiji od samega vhoda naprej. Prav gotovo je poseben občutek, da so ti vsi neznani ljudje v vsakodnevnem delu podobni, čeprav različno govorijo in so z različnih krajev sveta. Posebej se je to čutilo na otvoritveni sovesnosti, kjer smo se javno spoznali. Za Jugoslovani, ki nas je bilo največ, so bili najštevilnejši Japonci in nato stomatologi iz ZDA.
Program je bil dopoldan lin popoldan zelo bogat, in to v petih različnih oblikah predavanja: Free Communications, Table Clinics, Special Table Clinics, Films and Videos in Posterji, Kljub temu, da smo bili štirje, mi bilo mogoče vsega poslušati, ker so vsi programi tekli hkrati. Samo eden od teh oblik je bil Simultano prevajan, na ostalih pa smo morali preverjati svoje znanje tujih jezikov. To v glavnem mi bilo težko, ker smo vsi imeli skupen jezik — stomatologijo.
Če zanemarim strogo strokovne teme, potem lahko sklepam, da je bil velik del predavanj in novih tehnoloških dosežkov usmerjen preko mnogih inovacij v posodabljanje, poenostavljanje in olajševanje dela in službe, tako za pacienta kot za stomatologa. V tem so vsekakor na prvem mestu Japonci s svojo elektroniko, pri čemer seveda ne smemo pozabiti raznih neznanih inovatorjev, ki svoje ideje črpajo iz vsakodnevne prakse. Nam iz Jugoslavije so se »cedile sline«, ko smo na razstavah gledali svetovne dosežke stomatološke tehnologije, ki je naša generacijo verjetno nikoli ne bo preizkusila v praksi. Ob tem tudi vidiš, da si iz dežele tretjega sveto in s tem se je nekako treba sprijazniti. Tak občutek ismo tudi dobili, ko smo se zanimali' za cene raznih izletov In zaključne večerje, Ilci so bile zapisane samo v dolarjih in za mas (Seveda nedosegljive. To seveda me pomeni, da si nismo (privoščili Beograda, poleg strokovnega programa.
Najini temi: »Vloga in pomen specialista pedontoioga v stomatologiji« in »Premična zobna ambulanta«, ki sva ju predvajala v obliki postenja, sta dali ustrezen uspeh, saj so naju opazili, se zanima®' ter z našimi idejami o organizaciji in Izvajanju zobozdravstvene vzgoje im 'preventive v naši občini soglašali. Predvsem so bili zainteresirani za teme udeleženci iz raznih krajev naše dežele. Stomatologi iz SR Srbije so nais povabili mo svojo redno letno skupščino. Tam smo bili omenjeni kot primer dobre organizacije, ki bi lahko -bila vzgled tudi ostalim in ki bo prav gotovo dala svoje rezultate.
Po enotedenskem bvamju med stomatologi sveta smo se vrnili nazaj utrujeni, polni vtisov in idej.	Zdenko Amtonovič
Občni zbori sindikata so opravljeni
Člani Zveze sindiikatofv Slovenije apravimo vsaki dve leti občni zbor osnovne organizacije in konstitutivno sejo konference osnovnih orgairtizacij zveze sindikatov in iprav v tem j e tu se to obdobje izteka.
V Zdravstvenem centru imamo šest osnovnih organizacij s 1051 čla ni.
Vse osnovne organizacije so opravile občne zbore, na katerih so preverjale d eil o in ocenjevale aktivnosti sindikata v preteklem dveletnem obdobju ter sprejele programske usmeritve za delovanje v naslednjem obdobju.
Iz poročil z občnih zborov lahko ugotovimo, da so vse osnovne organizacije v pripravah na občne zbore upoštevale usmeritve in priporočila Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in občinskih svetov. Ugotovimo lahko tudi, da smo vsi olonii sindikata
veliko prispevali k uresničevanju nalog, iz programskih usmeritev a čas, ki je pred nami, pa se vidi, da smo pripravljeni storiti še več, predvsem v prizadeva njih za ohranitev nivoja zdravstvenega vairstva naših občanov, uresničevanje sistema socialističnega samoupravljanja, uresničevanja ciljev gospodamske stabilizacije v smeri čim bolj znižati stroške, zagotavljanja socialne varnosti, pa tudi rekreaciji in boljšem kulturnem življenju.
Na občne zbore smo se vsebinsko in organizacijsko kadrovsko dobro pripravili. Tako smo že v prvih mesecih v tem letu imeli prve liste evidentiranih možnih kandidatov za člane im nosilce funkcij v sindikalnih organih, kor nam Ije omogočilo, da smo lahko v kandidacijskem postopku lizbrali najsposobnejše in take, ki uživajo ugled v svoji delovni sredini in nenazadnje tudi izvolili take organe, kot smo si jih želeli.
Konstituirani novi sindikalni organi
IZVRŠNI ODBORI OOZS	TOZD Splošna bolnišnica Ptuj	KONFERENCA OOZS
TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj
1.	Cafuta' Tonček
2.	Capuder Jože
3.	Drevenšek Marija
4.	Drobna-k Sonjo
5.	Erlač Marinka
6.	Filipič Irena
7.	Kozoderc Anica
8.	Matjašič Marija
9.	Mu rat Kristina
10.	Pavlica Milena
11.	Pol a jž er Brigita
12.	Rakovec Gizela
13.	Slavinec Milan
14.	dr. Stanko Tominc
15.	dr. Unuk Viktorija
16.	Verlič Albina
17.	Vojnovič Justina
predsednica
Kozoderc Anica
TOZD Zdravstveni dom Ormož
1.	Kaučič Marija
2.	Keček Marija
3.	Kozar Jelica
4.	Lah Mairija
5.	Rakovec Darinka
6.	Vel din Milena
predsednica
Kozar Jelica
TOZD Zobozdravstvo Ptuj
1.	dr. Jožica Ciglar
2.	Dolenc Anton
3.	Perčič Jasna
4.	Kolmančič Elizabeta
5.	Krznar Vinko
6.	Majcenovič Štefko
7.	Notesberg Zvonko
8.	Rolamič Marjana
9.	Velunšek Oton 10. Vidovič Anica
11. Zajšek Sonja
predsednica
dr. Jožica Ciglar
1.	Galun Irena
2.	Indžič Imga
3.	Kater Vera
4.	Valentin Tatjana
5.	Ekart Aleksandra
6.	Murko iKristina
7.	Novak Katica
8.	Brlek Elica
9.	Hentek Angela
10.	Lazat Lidija
11.	Vršič Majda
12.	Vajsbaher Helena
13.	dr. Dušan Kolarič
14.	Drevenšek Silva
15.	Rajnki her Ida
16.	Jarše Betka
17.	Druzoviič Milica
18.	Šeruga Majda
19.	Prošenjak Anica
20.	Zorc Manjama
21.	Jakolič Jelka
22.	Briški Darfinka
23.	Kostanjevec Cvetka
24.	Kelenc Vlado
25.	Gabrovec Milena
predsednica
Galun Irena
TOZD Psihiatrija Ormož
1.	Kokol Damica
2.	Korošec Danica
3.	Matoc Dragica
4.	Potočnjak Nada
5.	Pučko Marija
6.	Stajmiko Vlasta
7.	Trop Vilma
8.	Vrab el j, Nada
predsednica
Potočnjak Nada
Delovna skupnost skupnih služb
1.	Kotnik Zdenka
2.	Mati nič Majda
3.	ing. Ciril Murko
4.	Obran Anica
5.	Peter Marijo
6.	Prosenjak Marija
7.	Pšajd Milena
8.	Tomažič Anica
9.	Vidovič Anica
predsednica
Tomažič Anica
TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj
1.	Kozoderc Anica
2.	dr. Nada Bezjak
3.	Kiseljak Majda
4.	Filipič Ireno
5.	Polajžar Brigita
TOZD Zdravstveni dom Ormož
1.	Kozar Jelica
2.	Framgeš Mira
TOZD Zobozdravstvo Ptuj
1.	dr. Jožica Ciglar
2.	Dolenc Anton
3.	dr. Vlasta Petek
TOZD Splošna bolnišnica Rtu p
1.	dr. Dušam Kolarič
2.	Galon Irena
3.	Brlek Elica
4.	Lazar Lidija
5.	Kater Vera
6.	Šerugo Majda
7.	Turnšek Silva
8.	Ekart Aleksandra
9.	Gabrovec Milena
10.	Jakolič Jelka
11.	Briški Darinka
12.	Murko Kristina
TOZD Psihiatrija Ormož
1.	Potočnjak Nada
2.	Pučko Marija
3.	Staijmko Vlasta
4.	Koročec Danica
Delovna skupnost skupnih služb
1.	Tomažič Anica
2.	Perko Silvo
Za predsednico konference je evidentirana dr. Jožica Ciglar
IDA PETEK
Skupščinske volitve 1986 Tudi mladi so družbeno
aktivni
Izteka se, bolj ali manj uspešno, štiriletno mandatno obdobje članom delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbeno politične skupnosti (zbore združenega dela skupščine obcmej m skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.	-v-
2e skoraj lleto dni tečejo priprave na nove skupščinske volutve 1986 ko bomo delavci v temeljnih organizacijah in delov« skupnosti skupnih služb na neposrednih volitvah volili elane delegacij za DPS in člane delegacij za SIS v občini.	.
Formalno pravno to področje ureja Zakon o volitvah m delegiranju v skupščine, to pa je le del našega volilnega sistema.
Priprave na volitve so obširne, sredis.ee aktivnosti pa je prav gotovo v kadrovskih pripravah. Nosilec aktivnosti je sindikalna organizacija, s tem pa ne zmanjšujemo odgovornosti conov zveze komunistov, samoupravnih organov in vodilnih struktur v tozdih
'n Aktivnosti tečejo po rokovniku aktivnosti in v skladu z nalogami po volilnem pravilniku, ki so ga sprejele družbenopolitične
organizacije na iravni občine.	___
Ob podajanju ocene dosedanjega delovanja delegatskega sistema smo prišli do spoznanja, da delegacije za zbor združenega dela delajo zadovoljivo, kar pa ne moremo trditi za dele-SIS
9 a(S Opreme borni zakona o volitvah in delegiranju v skupščine so nam ponujene nekatere drugačne rešitve, ki jih v sindikatu Zdravstvenega centra sprejemamo. Tako smo se odločili, da bomo v tozdih oziroma dsss z območja iste občine izvolili skupne delegacije na ravni delovne organizacije za delegiranje delegatov v skupščine tistih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, to so:
—■ vzgoja in izobraževanje
—	raziskovalna dejavnost
—	kultura
—	zdravstvo in socialno varstvo.
Za delegiranje delegatov v skupščino DPS bomo oblikovali delegacije po dosedanjem načinu, enako za ostale SIS s področja družbenih dejavnosti, oziroma v skladu z zakonom.
V	smislu teh predlogov so spremenjeni tudi nosi samoupravni
SP'Iz"dosedanjih evidenc ugotavljamo, da smo doslej v Zdravstvenem centru evidentirali za člane delegacij skupno 225 kandidatov, za vse te so odposlane popisnice Občinski konferenci SZDL
Ptuj oziroma Ormož.	. ,
Pred nami je še veliko dela. Pregledati moramo evidentirane kandidate in ugotoviti, če struktura delegatov ustreza strukturi
zaposlenih v tozdih oziroma dsss.	.	,
V	tem času, ki nam še preostaja do volitev 1986, bo potrebno izvesti še kandidacijske zbore in narediti vse, da bodo volitve uspešne.
Ob evidentiranju možnih kondidatov za člane temeljnih delegacij smo evidentiral v Zdravstvenem centru tudi možne kandidate za člane oziroma vod Ume funkcije v organih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih Interesnih skupnosti občine Ptuj in Ormož, in sicer:
1.	Milam Jager — v svet Občinskega sveta ZSS Ptuj
2.	dr. Jožica Ciglar — v svet in predsedstvo Občinskega sveta ZSS Ptuj
3.	dr. Jože Petrovič — za predsednika Občinskega odbora smd. delav, zdrav, in soc. varstva pri Občinskem svetu ZSS Ptuj
4.	dr. Lojze Arko — za člana Rep. odbora sind, delov, zdrav, fm social, varstva
5.	dr. Jože Udovič — za predsednika odbora zdrav, in soc. vat. pni občinski konferenci SZDL
6.	Marjan Štolfa — za predsednika zbora združenega dela SO Ptuj
7.	dr. Janez Mršek — za predsednika koord. odbora za ra zv. in druge naloge pri OZS Ptuj
8.	dr. Branko Vukasovič — za predsednika zbora izvajalcev skupščine OZS Ptuj
9.	dr. Ivan Malešič — za podpredsednika, skupščine OZS Ptuj
10.	Dragica Voda, dipl. oec. — za predsednico skupščine OZS
Ptuj	vv
11.	Franc Lukman, mag. oec. — za predsednika skupščine OZS Ptuj
12.	Janko iBezjak, oec. — za predsednika skupščine OZS Ptuj
13.	Anton llec, mag. oec. — za predsednika skupščine OZS Ptuj
14.	Martin Berden, dipl. oec. — za predsednika skupščine Rep. zdrav, skupnosti Slovenije
15.	Olga Krajnc, dipl. org. dela — za člana Odbora za pionir., prog ra,mir im organizacijsko kad r. vpraš. pri Izobr. skup. za z dr. usmeritev v SRS
16.	Nada Potočnjak — v predsedstvo Občinskega sveta ZSS Ormož
17.	Vili Trofenik, profesor — za predsednika skupščine OZS Ormož
18.	Gabrijela Kuhar, prav. — za predsednika skupščine OZS Ormož
IDA PETEK
V TOZD Zdravstveni dom Ormož smo majhen delovni kolektiv. Zaposlenih nos je okrog 70 delavcev, od tega le 10 mlajših od 27 let.
Prav toliko nas je, da smo morali ustanoviti OO ZSMS tozd Zdravstveni dom Ormož. Ker nas je številčno tako malo, smo se odločili za naziv »Mladinski aktiv ZSMS TOZD ZD Ormož«. 6. junijai letos smo limell ustanovno konferenco, 2. julija pa programsko volilno ikonferenco. Na njej smo izvolili vodstvo in podali delovni program mladinskega aktiva našim delavcem In (predstavnikom OK ZSMS Ormož. Slovesno smo podelili knjižice in značke ZSMS.
Program našega dela ni obsežen, vendar smo mnenja, da' je bolj smiselno navesti na papir le nekaj točk in te tudi uresničiti.
Delovni program obsega naslednje naloge:
•—• urejanje čakalnic v tozd Z D Ormož,
—	pomoč sindikatu pri organiziranju sindikalnih izletov ter drugih družabnih srečanj v tekočem letu,
—	razvijanje športne dejavnosti v tozd ZD Ormož,
—	sodelovanje z OK ZSMS Ormož,
—	organiziranje proslav ob praznikih v tekočem .letu,
—	sodelovanje s centrom za propagando in informiranje,
—	sodelovanje v samoupravnih organih v tozd ZD Ormož.
Nekatere izmed zastavljenih nalog delovnega programa smo
že začeli uresničevati. Tako smo npr. sodelovali s centrom za propagando in informiranje, saj smo pripravili za radio Ormož 15-mimatno oddajo in tako tudi občane seznanili z našo ustanovitvijo Stalna in najpomembnejša točka našega delovnega programa, ki smo jo tudi že začeli uresničevati, je skrb za urejeno okolje v tozdu, v katerem bo prijetneje nam, delavcem, pa tudi našim pacientom. K sodelovanju smo povabili VVZ in osnovne šole v občini Ormož, ki so se odzvale našemu povabilu.
Imamo veliko moči in volje in upam, da jo bomo izkoristili ob pravem času in na pravem mestu.	Nevenka Čurin
Prispevali so za razvoj ptujsko-ormoškega zdravstva
Seznam darovalcev za izgradnjo bolnišnice v letu 1985
1.	Delavci in bolniki h e modi a liže
2.	Klara Senčar, Aljoša Planinšek
3.	Suhadolnik Zora
4.	Kuhar Stanka
5.	Gostilna Vrbnjak
6.	Osnovna šola Leskovec
7.	Suhadolnik Zora
8.	Osnovna šola Videm
9.	F. Mikala
10.	Cvetko Anton Ptuj
11.	Trgovina Peko Ptuj
12.	Berger Vladimir
13.	KS Podlehnik 6a
14.	Pešl Miran, Potočnik Tanja
15.	Združene lekarne Ptuj
16.	llec Frančiška in Radikal, Maribor Medvedova 42
17.	Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj, Ptuj
18.	Mesokomibinat — Perutnina, DSSS, Ptuj
19.	Novak Andrej, Kraigherjeva 40, Ptuj
20.	Trčka Marica, Župečja vas
21.	Hertiš Ivan, Župečja vas
22.	Lajh Anica, Župečja vas
23.	Pernat Tone, Župečja vas
24.	Pernat Ivan, Župečja vas
25.	Bele Terezija, Župečja vas
26.	Združene lekarne Ptuj
27.	Krka Novo mesto
28.	Krka Novo mesto
29.	Konferenca OOZS »Krika« Novo mesto
30.	Orešek Angela, Poljska cesta 19, Ptuj
31.	SSP Emona Merkur, Ptuj
1.250.—
3.000,	—
1.000,	— 1.000.—
3.000,	—
2.000,	— 1.000.— 2.000.— 1.000.— 2,000,—
3.500,	—
30.000,	— 1.450.—
10.000.	— 10.500.—
4.000.	—
4.000.	— 9.650.—
2.000.	— 2.000.— 2.000.— 1.000,— 1.000.— 1.000.— 1.000,— 5.000.—
4.500,	— 5.800,—
4.500,	—
5.000.	—
3.000.	—
(Nadaljevanje na 8. strani)
Prispevali so za razvoj
ptujsko-ormoškega
zdravstva
(Nadaljevanje s 7. strani)
Seznam darovalcev za nabavo mamografa v letu 1985
1.	Metalka OOS Ptuj
2.	Služba družbenega knjigovodstva OOS Ptuj
3.	Pleskar OOS Ptuj
4.	Forštnairič Alojz, ključavničarstvo Ptuj
5.	Temeljno javno tožilstvo OOS Ptuj
6.	Srednješolski center Ptuj SSP
7.	Krajevna skupnost KOG
8.	Vipavec Ivanka Ormož
9.	Delavska univerza Ptuj
10.	Muzek Franc, ključavničarstvo Ptuj
11.	TGO Gorenje, TOZD Elektronika Ptuj OOS
12.	EKK Ptuj, TOZD Sadjarstvo OOS
13.	PTT promet Ptuj OOS
14.	Pekarne Vinko Reš Ptuj OOS
15.	ZG-TTG Ljubljana, TOZD Gostinstvo OOS
16.	Slovi n KK Jeruzalem, TOZD Kooperacija OOS
17.	Osnovna šola Podlehnik SSP
18.	Konus, TOZD blagovna hiša Ptuj
19.	Elektro Ptuj OOS
20.	TOZD ,za vzdrževanje voz Ptuj OOS
21.	Pekarne Vinko Reš Ptuj
22.	Združene lekarne Ptuj
23.	Osnovna šola Juršinci OOS
24.	Pokrajinski muzej Ptuj OOS
25.	Turistično društvo Ptuj ŠD Turnišče
26.	OŠ dr. Franja Žgeča Dornava
27.	Skupne strokovne službe SIS mat. pro izv. obč. Ptuj
28.	TV D Partizan Dornava
29.	GG Maribor, TOZD Gozdarstvo Ptuj OOS
30.	Konferenca osnvmih organizacij sindikata Ptuj
31.	OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj OOS
32.	Osnovna šola Cirkovce OOS
33.	Osnovna šola Pl ajdi na OOS
34.	TGA Kidričevo OOS
35.	Osnovna šola Kidričevo OOS
36.	Kolektiv OŠ Olge Meglič Ptuj
37.	Dom upokojencev Ptuj-Muretinci OOS
38.	Osnovna šola Videm
39.	Projekta inženiring Ptuj
40.	Krajevna skupnost Stoperce
41.	La.bod Novo ,mesto, TOZD Delta Ptuj
42.	Konferenca Sindikata Perutnina Ptuj
43.	OŠ Tone Žnidarič Ptuj SSP
44.	Kmetijska zemljiška skupnost Ptuj
45.	Vodnogospodairstvo Maribor-Drava
46.	Slovenijales, TOZD trgovina LES Ptuj
47.	Vipavec Ivanka, Ormož
48.	Corli Borut, Ptuj
49.	GG Maribor, TOK Gozdarstvo Ptuj SSP
50.	Turistično društvo Ptuj, Pleskar
51.	OOZS de la v. na področju sam. oseb. dela Ptuj
52.	Šemrl Ivan, Ptuj
53.	Kuzma Majda, Ptuj
54.	Pušenjak Ljubo, Ptuj
55.	Osnovna šola Majšperk
56.	Osnovna šola Franc Osojnik Ptuj
57.	Kuharjevi sosedje iz Trstenjakove ulice Ptuj
58.	S red j ešo Iški center Ptuj
59.	KZ Dravsko polje Lovrenc na Dravskem polju
60.	HIKO Olga Meglič Ptuj
61.	Vogrinec Jože, Marija, Terezija, Ljutomer
62.	Vzgojmovarstveni zavod Ptuj
63.	Pušenjak Ljubo, Ptuj
64.	Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava
65.	Oosnovna šola Markovci
66.	Emona KK Ptuj, TOZD Farma prašičev
67.	Kmetijska zadruga Ptuj
68.	SŠC Srednja kovinska metal, kmetijska šola Ptuj
69.	Pušenjak Ljubo Ptuj
70.	TGA Kidričevo
71.	Pušenjak Ljubo Ptuj
72.	SŠC Ekonomska srednja šola Ptuj
73.	Osnovna šola Markovci
74.	Delavska univerza Ptuj
5.000.	—
13.000,	—
15.000.	—
5.000	—
1.000	—
3.000	— 10.000 —
500.—
1.000,	— 10.000 —
5.000.	—
2.000,	— 12.600.— 10.600 —
30.000.	— 3.750,—
5.000	— 6.000,— 6.000.—
5.000	— 2.180.—
61.500.— 1.000.— 1.000,—
3.000.	—
2.000	—
1.000.	—
5.000.	—
5.000,	— 24.100.—
10.000,	—
5.000,	—
5.000.	— 11.000.—
5.000.—
8,200. —
5.000.	—
3.000.	— 1.500 —
1.000.	— 20.000,—
100.000,—
3.000.	—
3.000,	—
5.500,	—
5.000.	— 500.—
2.000,	— 10.000.—
3.000.	—
5.000.	—
2.000.	— 2.000.— 1.200 —
10.050.—
6,000.—
3.000,	—
4.000,	—
2.000,	—
2.500.	—
7.000.	— 14.395.—
1.200.—
18.000.—
5.000.	— 30.000,— 15.800.—
7.300.	— 1.200,— 2.800,— 1.200.—
3.300,	—
2.000.	— 300.—
Kadrovske spremembe
V ČASU OD 1.4. DO 30. 11. 1985
TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ
Prihodi
1.	dr. čačkovič Josip, specialist oftamolog
2.	Čeh Lidija, čistilka
3.	Mlakar Vida, čistilka
4.	Zavemik Tatjana, likarica
5.	Duh Metka, čistilka
6.	Toplak Nežika, čistilka
7.	dr. Pernat Cvetka, zdravnik specializ. iz int. medic.
8.	dr. Bricelj Marko, zdravnik specializ. iz spl. krg
9.	dr. Krajnc Alojz, zdravnik specializ. iz. spl. krg
10.	Valentin Tatjana, višji fizioterapevt
11.	Cafuta Nada, čistilka
12.	dr. M i lovanovič-Šarman Majda, zdravnik specializ. anesteziolog in reanim.
13.	Ros Marta, KV slaščičar
14.	Čuš Zdenka, likarica
15.	Murko Jože, kurjač
16.	Hodnik Katarina, svetovalec za ekon. zadeve
17.	dr. Janžekovič Stanko, zdravnik specialist internist
+ 35 delavcev za določen čas
Odhodi
1.	Voda Marija, inventarist
2.	Rašl Ivana, perica
3.	Simonič Julka, čistilka
4.	Zupanič Marija, administratorka
5.	Majcen Angela, KV slaščičar
6.	Pelc Marija, višja instrumentarka
7.	Kodele-Lunežnik Irena, višja medicinska sestra
8.	Brlek Terezija, čistilka
9.	Pušenjak Marija, višji RTG tehnik
10.	Bračič Nežka, perica
11.	Rezar Štefka, čistilka
12.	dipl. ing. Farazin Aleksander, specializant iz medic, biokemije
13.	Hentak Slavko, skladiščnik živil
14.	dr. Rosič Dušan, zdravnik
15.	Pešec Vilko, svetovalev za ekon. zadeve
16.	Krajnc Terezija, hišnik
17.	Koletnik Marija, perica
18.	Cafuta Nada,čistilka
+ 22 delavcev za določen čas
TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ
Prihodi
1.	dr. Ataljanc Gabriel, zdravnik specialist nevropsihiater
2.	Pongračič Anton, hišnik
3.	Lašič Zdenka, oddelčna administratorka
+ 2 delavca za določen čas
Odhodi
1. Bolčevič Tomo, hišnik
+ 2 delavca za določen čas
TOZD ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ Prihodi
1. Štuhec Nada, medicinska sestra stomat. smeri
Odhodi
1 delavka za določen čas
DSSS ZC PTUJ-ORMOŽ Prihodi
1. Horvat Jelka, socialna delavka + 1 delavka zadoločen čas
Odhodi
1.	Lešnik Martin, finančni knjigovodja
2.	Sotler Anka, knjigov. OS
TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ
Prihodi
1.	dr. Trifunac Velemir, zobozdravnik
2.	Krošel Jerica, zobotehnik-pripravnik
3.	Kokot Ivanka, čistilka
+ 9 delavcev za določen čas
Odhodi
1.	dr. Suhadolnik Jožica, zobozdravnik
2.	Caf Elizabeta, čistilka
+ 3 delavci za določen čas
TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ
Prihodi
1.	Pongračič Tatjana, čistilka
2.	Petek Ivan, šofer-reševaiec
3.	dr. Aiadič Elemir, zdravnik
4.	dr. Aiadič Smiljana, zdravnik
5.	dr. Rosič Dušan, zdravnik
6.	dr. Petek Metka, zdravnik-pripravnik
7.	dr. Roškar Zdravko, zdravnik-pripravnik
8.	dr. Žagar Josip, zdravnik
9.	dr. Sugnetič Tomo, zdravnik
10.	Pernek Irena, medicinska sestra
11.	Vrečar Olga, čistilka
+ 9 delavcev za določen čas
Odhodi
1.	dr. Mi lovanovič-Šarman Majda, zdravnik
2.	Trstenjak Erika, referent v centralni oskrbi
3.	Pongračič Tatjana, čistilka
4.	dr. Žagar Josip, zdravnik
5.	Topolovec Martin, telefonist + 1 delavec za določen čas
OSTALE SPREMEMBE
1.	dr. Praničevič-Mudnič Tugomira je 4. 9. 1985 opravila specialistični izpit iz psihiatrije
2.	KrampeIj Zlatka je diplomirala na VŠZD — oddelku za medicinske sestre v Ljubljani
3.	Šeruga Majda je dne 19. 4. 1985 diplomirala na VŠZD — oddelku za medicinske sestre v Ljubljani
4.	Serec Ivanka je dne 28. 1. 1985 diplomirala na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani
75.	Čeljustna kiruTgija Ptuj — Zobozdravstvo
76.	Čeljustna kirurgija Ptuj — Zobozdravstvo
77.	Čeljustna kirurgijo Ptuj — Zobozdravstvo
78.	Čeljustna kirurgijo Ptuj — Zobozdravstvo
79.	Z godov iški arhiv Ptuj OOS
80.	K-K-Lop. Ptuj
81.	Center za socialno delo Ptuj
82.	Labod Novo mesto, TOZD Delto Ptuj
83.	DEM OOS TOZD Elektrarna Form m
84.	OOS SŠC TOZD Dom učencev Ptuj
85.	OOS Emono KK Ptuj, TOZD Tehnoservis Ptuj
86.	KZ Ptuj
87.	OOS KZ »Dravsko polje« Lovrenc na Dravskem
88.	Petro'1, TOZD motel Podlehnik SSP
89.	OOS OŠ Podlehnik
90.	Vzgojnovarstveno organizacija Ptuj OOZS
91.	Rokometni klub Dravo Ptuj
92.	IMP-PMI Maribor, TOZD Elektrokovinar Ptuj
93.	HIKO Olga Meglič Ptuj OOS
94.	KB Mari'bor, Poslovno enoto Ptuj
95.	Šoštarič Betka, Ptuj
96.	OOS OŠ Ivan Spolenjak Ptuj
97.	KK Ptuj — Gostilna »Pošta« Ptuj
98.	OOS OŠ Leskovec
99.	OOS Občinski sodnik za prekrške Ptuj 100. dr. Strojnik Franc, Ptuj
94.638.—
23.659,50
23.659,50
23.659,50
1.100.—
3.000.	— 10.000.—
50.000.	—
4.000.	—
3.100.	—
5.000.	— 32.600.—
p. 3.000.—
10.000.	—
10.000.—
8.550.—
3.000.	— 10.000.—
5.000 — 10.000.—
5.100.	—
2.000.	—
2.800.—
3.000.	—
2.000.	—
1.000.—
Hvalo vam!
ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, izdaja delavski svet ZC Ptuj — Ormož. Odgovorni urednik: dr. Jožica Ciglar, v. d. glavnega urednika- dr Hinko Žlebnik. To številko so uredili: Nada Stojkovič, Amalija Černezl, Marica Merk, Anka Hanželič, Ivan Jurgec, Darinka Knez, Anica Megla, doc. dr. Jože Neudauer, Liljana Obran, Viktor Rajh, Tončka Šegula, Verica Turk. Lektor: Dušanka Pešec. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1100 izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za informacije SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.