DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. SHKviHZ^fissasf: „U*-400 milijonov frankov |1 frank je 4o kr./ premalo za državin« potrebe Poleg tega pa se velika množica davkov ni itlirjana in driavui dolg povečal se je na 30.000 milijonov frankov. Tudi tu se kaže kam pripelje vlada, kateri stoje framaaoni in tidje na čelu. Zato ae pa tudi na llutkem boj« udov in itdali so ukaze, da ne sme mkdo židov čez mejo, razun č« nima vaeh listin v redu. Med židi namreč je mnogo tihotapcev in teh ae Husi boje gotovo manj, ko pa krivo-nosib pijavk. Dobro bi bilo, ko bi take prepovedi tudi kje dnigje izdali. — Husi in Bolgari ae zbližujeio in ravno v istem čaau, ko je bil S«ambulov umorjen, bil j« nadtkof Klemeni, velik prijatelj Husov, v Petrogradu. Ne vemo, kaj utegne priti iz tega, a to je gotovo, da je Kusom ljubo, da je njih najnevarnejši nasprotnik Stam-bulov padel. — V Makedoniji se upor naglo liri. Zatirani narod želi prostosti, katera mu je bila obljubljena a je Turki niso dali. Mnogo bolgarskih čaatnikov izstopilo je iz bolgarske vojske in so uatopili v ustaAko vojsko. Turki pa pošiljajo vedno večje čete v te kraje, da bi s silo zalrli nevarno gibanje. Zlate prostoati želimo iz vsega arca tudi mi zatiranim bralom. (irozen zločin zgodil ae je 15. t. m. na liolgar-mkem. Slambulov, ki je storil Bolgarsko veliko in samostojno, padel je pod bodali zavratnih morilcev. Ob 8. uri zvečer, ko se j« vračal 8umbulov s Petkov-om doma napadli so ga 4 mo^je a samokresi in notmi ttr xs grozno razmesarili. Hudo je bil ranjen na glavi in na obeh rokah in aicar Uko, da ao mu obe roki odrezali Na prostoru, kjer j« bil umorjen, našli so turiki handur velik nož pa dva samokresa Vač oaeb eo že zaprli in Stambulov am j« baje dva spoznal In ju imenoval. f?umj se, da je bil tudi kočijaž, kateri je vozil Sumbulov-a zapleten v zaroto. 18. L m. pa je Stambulov med groznimi bolečinami izdihnil svojo duto. Vsi vnanji zastopniki izrazili so svoje sožalje in njegovi pristati pripravili so mu lep pogreb A njegovi zakleti sovražniki so motili sprevod in ludi na grobu stoji noč in dan alrata, da ne bi ga oskrunili. Ne ve se sicer, ali je res ali ne, pa vsaj trdi se, da ima Rusija tudi tu avojo roko vmes in to zalo, ker je Stambulov atoril ali vanj akuial atonti Bolgarijo neodviano od ruakega vpl va. Mnogo jc aicer zagreli! Stambulov, a vendar oaUnc U umor madež za Bolgarijo. Kdo pa je podpibovalec k temu umoru, pokazalo ae bo pri preiakavi in upamo, da niao domačini. V /irlei pričenja a« boj proti verski loli. Nekatere javne ljudake tole atale ao namreč do sedaj pod vplivom katoliške cerkve. A vladi t« ni vteč in te napoveduje boj a cerkvijo. Na Angleškem ao volitv« končane, večino imajo konservativci, liberalci in radikalci so pa propadli. Med izvoljenimi j« več Ukih mož, Iu bodo delovali v blagor I rake, ki je bila do aedaj toliko zatirana. Kitajci dobili ao 8 julija od Rusije veliko posojilo, ki znata 400 miljonov frankov ali po natam blizu 200 »iL goldinarjev. To posojilo ae ima poplačati v 3'S let b. ai prej« in ne pozneje. Ako bi K taja n« mogli redno plačevati odstotkov, plačevala bo maato njih Rusija Kol zaaUvo za poaojilo dali so Kitajci svoje dohodke pn carini na morju. Sed^j je pa vahko vprašanje, bodo li mogli K-Ujci toliko zmagovati. Tuja države že računajo a tem in ao ai kar napraj razdelil« KiUjako, vsaka vzame en kos, pa je. Pa bržkone so naredil« račun brez ostirjs, ker Kitajci ao a« zd^j ž« utegnili apamelovati in so sprevideli, da po starem kroju tu n« gre v«č. — Kaj je norega po Slovenskem? Kranjsko Poljedelsko miniateralvo je podelilo kmetijski podružnici v Sv. Kriiu pri Litiji 100 gld. »a oa pravo aadjarnice in trtnice. — Na Igu je 13. jul. ob. pop. strela udar.la v hiio g. Mart. Zdravje. Omamila J« bitno gospodinjo, ki je pa prišla kmalo k zavesti. Hl4° je precej poškodovalo, a vžgalo ae vendar ni — ' Viktor Kochler v Itofttanju ja pr«me«čen v Šmartno L tiji. — Ogenj je nastal * nedeljo dnč 14. J"«* ob »/,3. uri zjutraj v Novem Meatu na Kapucinski trgu. Pogorelo j« mestno skladišče tik drevoreda, da je zažgal se ne v«; pravijo, da ao ja užgal les po JP »enem apnu, ki je pripravljeno za zidanje nov<**u<) karskega poslopja Ogenj ja uničil tudi jedno o««" brizgalnico io mnogo žaganic in desk, tako da »koda znala okoli 3000 gld. Sreča je bila, da ni bilo vetia in ao vae atrebe na okoli premočene od preftnjega naliva. — Iz Bohinja ae nam piM: V soboto ja lilo celo dopoiu-dne. Hudourniki ao naraali, potok Belca je narasel v silno reko, ki ja iastopila is avoje struge ter poplavila več njiv in travnikov. Most na Bistrici je pretrgala. Hvalo Bogu, da je kmalu nehalo liti. — V Loki je priredilo 14. julija ondotno katolilko druitvo rokdelskili pomočnikov v avojih prostorih veselioo. Obnesla se je nepričakovano dobro. Pokazalo se jo, da druitvo vrlo napreduje. S posebnim zanimanjem je občinstvo poslušalo govor podpredsednika č. g A. Šinkovca. Uovornik je z navdulenimi besedami pripovedoval, kje imamo iskali zdravila v nadlogah. »Ne pri socijalnih demokratih, ampak pri Kriatuau.« Slovenski rokodelci, ustanavljajte povsodi taka druitva in ne poalulajle onih, ki vam hočejo iztrgati is srca vero, val najdražji zaklad! — It trnovske občine na Notranjakem: V nedeljo, dne 14. m. m. je bila v Trnovem volitev župana in občin»k>h ■ veto valoo v. Zupanom je bil iavoljen g. France Bcnigar, znatajen, katohak mol. Dosedanji župan Janez UrbančiC ni dobil nobenega gtaau. Vrli možje trnovske obč ne so torej pokazali, da se no dajo atrahovati od nalih liberalcev, katerim ja blagoatanje kmečkega atanu deveta briga. — Ponesrečila se je I? letna delavka (lonovefa Ogrin od av. Ane pri Tržiču. Zadel jo je voziCek dra-tene železnice, da je kmalu umrla. — C. kr. kmetijska družba aa Kranjako ja imela dne 18. m. m. avoj obCni zbor. Prillo j« nad 80 druaabn kov. Zlasti Dolenjska je bila Častno zastopana. Posebno livaben je bil razgovor o predlogih poaaraeanih podružnic. Pri volitvi predsednika ja bilo oddaaib 81 listkov. Izvoljen ja bil g. Murnik s t!7 glasovi. Pri volitvi odbornikov ja bilo oddanih 17« glasov. Gospod Povlo je dobil 71, gospod baron Lazarini 57, io goapod Hohrman 51 glasov. — Iz l>o-brepolja ae poroča: Dne 18. julija ja pobila toča. Prizadete ao najbolj vaai Caata, Zdenska vas in Mala vas. - Pretekli teden je padel tesar I. Kržulj v Kompoljab tako nesroCno a strehe, da s« je ubil. Zapustil je 6 otrok. - Dne 18. a. m. ja na Viču pri Ljubljani strela ubila 12 letnega deCka Fran Koželja, ko jo obiral Crelnje. Strela ja udarila v drevo in njen puh ja tako omamil dedka, da ja bil precej mrtev. Drugi dan se je ubila 2ena Lucija Jarc, ki ja padla ras voz, na kateri so nakladali mrvo in ai zlomila vrat. Nesrečna žena je bila iz Viča in je zapustila lest nepreskrbljenih otrok. — Sloveča romarska cerkev na Skaručini, ki je bila po potreau zelo razdrapana, je sedaj razun presne slikarija na obok h prenovljena. Popravo ao vodili Čehi. Navadni veliki ahod ja bil 28. julija v tej veličaatni cerkvi. - V nedelo 81. m. m. popoludne je predaval ob 3'/« je predaval okrajni živinski zdravnik kranjski g. A. Ko-rožec v Križih pri Tržiču. Zbralo se je v lolskem poslopju lepo Itevilo živinorejcev iz raznih županij. Goapod Koroleo je v veC nego jodno uro trajajočem govoru jako poljudno razlagal glavna pravila živinoreje, razpravljal je o raznih boleznih in o pripomočkih, ki naj služijo živinorejcu v pomoč. - Umrl je 24. m. m. p. Atanazij Krajnik, dolgoletni magister in vikar. Rojen je bil 14. majnik 1822 v Skofji Loki, v frančiškanski red je vstopil 18. septembra 1844. Naj v miru poCival — Za-dulil se je 8 mesecev Btari otrok Terezija Ocepck iz VaC v Litijskem okraju. Mati je pustila v zibeli otroka samega brez varatva ler »la od doma. Ko se je po preteku več ur vrnila domov, nalla jo dete mrtvo. — V Starem Trgu pri Ložu je pri občinskih volitvah sijsjno zmagala katolilka ljudska stranka. Podobčinc so izvolile izmed 23 odbornikov 23 nalih, 2 nasprotna. Pri skupni volitvi so dobili nali do 350 glasov, nasprotni 3 glasovo; v prvem smo imeli jednako glasov in srečka je odločila dva za nasprotnike in jeilnega za nas. V dosedaj liberalnem občinskem odboru je sedaj 28 nalih in 4 liberalni odborniki. Tako znajo nali možje odgovarjati na liberalno izzivanje! Slava jim I — Nove posojilnice na Dolenjskem z neomejeno zavezo so se ustanovile v Zatičini (načelnik posestnik Fr. Muli), v Trebnjem (načelnik lekarnar Rupreht), v Krškem centralna posojilnica slovenska (načelnik ravnatelj Lspajne). — Davica pri »olskib otrocih v Rovtah je Cisto prenehala. Vseh otrok je zbolelo za to boleznijo do 20, umrl je 1, vsi drugi so ozdraveli. — V Sinedolab pri Senožečah je 18. julija neka neznana ženska prosila za prenočišče, katero so ji tudi dali. Zjutraj pa se je za lanko vrvico obesila. Ne pozna jo nikdo, niti od kod je prišla, niti zukaj se je obesila. — Zupnim upraviteljem v St. Lambertu je imenovan č. g. Ivan Nemanjič, kapelan v Rovtah. — 23. julija zvečer je poskočila v Ljubljanico v Prulah v Ljubljani 17 letna Antonija Jamnik, a ljudje so jo relili prostovoljne kopeli. Domači prepiri so baje vzrok tega dejanja. — Cernomeljski župn k C. g. \Vessel stopi z 31. oktobrom v pokoj in na njegovo mesto pride C. g. Peter Skuhala, dosedaj župnik v Veliki nedelji na Štajerskem. — 21. julija utopil seje v Kulpi 73 letni gostač Jožef Pirtič. Bredel je vodo, zašel na globoko in valovi ao ga odneali. — V vodnjak je padel 24. julija Anton JanežiC is ZareC pri II. Bistrici. Sel je čez vodnjak, ki je bil pokrit s deskami. A deska poči in mož je padel v globoCino. Mrtvega ao izvlekli iz vodnjaka. — Iz Marlinjaka 26. julija. Dnd 21. julija je večkrat previdena a sv. zakramenti umrla tukaj ob 6. popoldne v 66. lotu svoje starosti vdova Antonija Premrov, po domače Španja, ki je bila v obče priljubljena. To je pokazal ludi slovesen pogreb, katerega se je vdeležilo poleg so-rednikov tudi mnogo drugih ljudij. Ko ao po blagoslov-Ijenju trupla pevci zapeli pred bilo lepo nagrobnico, solzilo se je vsako oko za prerano umrlo vdovo. Posebno so žalovAli dobri sinovi in hčere, deset vseh vkup, ki so vsi iskreno ljubili svojo ljubo mater. Naj jim bodo v tolažbo, ki pričajo, da ž njimi žalujejo tudi drugi in za veselo upanje, da se zopet snidejo s svojo mu-lerjo na onem boljšem svetu — pri Bogu v nebesih. Ranjki materi pa Bog daj večni mir in pokoj in večna luC naj ji sveti! Koroiko. Koroflki poslanec Peitler, polten in yeren mož, izvoljen od katoliške stranke, je ludi glasoval v državnem zboru za slovensko gimnazijo v OO*. S tem pravičnim dejanjem Pa si je Peiller nakopal sovraštvo cele nemSkutarske sodrge, ki ja mana pod imenom .nemških l.beraVev.« — V Celovcu delili ao »redi meseca jul ja milostni knezoškof v stolni cerkvi 10 bogo-slovcem viije blagoslove. — Novo roaio je daroval dnč 81. julija r Lipalji vasi v kanalski dolini č. o. Kmerih Themcl, frančiškan tirol-ke provincije. — Na celovški gimnaziji »o sklenili Šolsko leto dne 13. t m. Dijakov je bilo ob koncu leta 414, od teh je 75 Celovčanov, 207 Korošcev, .r»7 iz drugih avstrijskih dežel. Po narodnosti je bilo H4ti Nemcev, «>7 Slovencev, I I .ah. — V nedeljo dnč 14. t. m je zborovalo slovensko katoliško-politično druitvo pn Krajcarju v Tinjah. PriSlo je kakih 150 kmetov, ki »o zelo pazljivo sledili trem govorom o nujnih političnih in narodno gospodarskih vpra»an|ib. — Vč. g. Iv. Pleiucn k, mestni tupnik in dekan v Ueljaku jc imenovan proitom na virgiljski gori v llrežah, ostane pa na svojem dosedanjem mestu. — Skoda, ki jo je napravila zadnja toča v Hrežab, St. Salvatorju in Z»lč. h, je preračunjena na 355 000 gld. — Strela je udarila dne 13. julija v stolp mestne cerkve v Heljaku in napravila precej Akode na telefonskih žicah in pripravah. — Velika nesreča »e je zgodila dne 20. jul. pri Molc-bichlu na Zgornjem Koroškem Posestnik llartlieb vozil se je s svojo ženo črez dravski most. Sredi mostu se konj splaSi, skoči na stran in posestnik in konj z vozom padeta v Dravo. Zena je bila se pravočasno skočila is voza. Trupla posestnikovega niso več našli. Tudi konj je utonil. — Svitli cesar je podaril za zidanje cerkvenega stolpa v St. Lcnardu v lahudski dolini 500 gld. — Gradnja slovenske Sole družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu vrlo napreduje v naše veselje in v jezo naiib nasprotnikov. Primorsko Goriška gimnazija je imela letos 427 dijakov. OsmoSolcev je bilo 26, mej kojimi ni niti jednega odličnega ... ta 15 je mej njimi iz goriške dežele, 4 Slovenci in 11 Italijanov. Od vseh 26 osrooSolcev »e jih je oglasilo le IS za zrelostni izpit, 8 je torej gotovo nezrelih. Od 4 slovenskih osmoSolcev je le jeden — M h. Kragelj - domačin, kateri je 15 »ept. 18b6 vstopil v prvi gimnazijski razred, v katerem je ž njim vred sedelo kakih 50— 60 eoSolcev. Od teh je torej le jeden mogel napraviti maturo. — Prefekt Ignacij Kralj je umrl 25. julija v Dornbergu. Pogreb »e je vrSil jako veličastno v soboto 27. jul. Blagi pokojnik je mnogo irpel vsled dolgotrajne bolezni; dasi Se mlad, je vendar mnogo deloval, zlasti s pisateljevanjem, Bil je jsko učen gospod in blag Svetila mu večna luč! Cerkev in Sola. V Bimu praznoval je v soboto 13. julija kardinal Miečislav tadohovuki »vojo zlato mašo. /.* mkcv pre/a. služnega moža poznajo dragi bralci Domoljubovi iz predlanskega koledarja družbe sv Mohorja. Čestitke, ki so mu dohajale ob tej »lavnosti, kažejo prav jaano, kako zelo ds j« ta stari kardinal povsodi v čialih. Sam sv. Oče, Leon Xlfl mu je prvi čestital in to Je te nekaj. Poleg iega pi moramo te omeniti, da mu je na* preavitli ceaar podelil veliki križ reda sv. Štefana v znamenje svojega sposio-vanja. Neizmerno veliko voftčd mu je doslo od državnikov skolov, nadškofov, patrijerbov in različnih družb. Tudi njegovi aorojaki Poljaki niso pozabili nanj in poslali so mu priarčna voičila in to ravno tako Poljaki na Nemškem kot na Avatrijskem. Vsi, kateri imajo opraviti v zavodu za razširjanje av. vere, katerega predsednik je kardinal Ledohovaki, vsi ti poklonili »o se mu na dan njegove zlate mase in mu dali razna prelepa darila, tape slovesnosti končule ao ta za vse Slovane prepomenliivi dao kajti Ledohovaki je prvi Slovan — kardinal, ki zavzema v cerkvi tako visoko meato. Uog daj atarčku Se mnogo let plodonomrga življenja! Sv. Očeta užalila je novica, katero smo že zadnjič prinesli, da hoče namreč (ramazonska laska vlada slovesno praznovati 25 letnico, odkar je av. Oče zgubil Him in je sedaj večno mesto v posesti framazonov. Kakor smo že opomnili, naj bi rajSi vlada podpirala reveže, da ne bi gladu umirali, med tem ko za take neumnosti meče denarje. Krispi, la stari lisjak, se v državnem zboru hlmi prijatelja cerkvi in papežu, rekoč, da ie nikdar cerkev ni imela tolike prostoaU. Dalje pravi, da je praznovanje 20. septembra zgol domoljubnega značaja, kar je pa zopet laž, ker 25 letnica ima biti le proslavljaoje framazoostva, in njega zmage nad katoličanatvom. Toda zmotili so n privržena lažmi, kajti krepko Se stoji cerkev in kljubuj« vsem viharjem io po beaedah Izveličarjevih bo ostala do konca aveta Zato je pa tudi nejevolja zaradi tega vebka med ljudatvom. ki atrada da «e skozenj vidi; kako si pač starejli ljudje, ki so uživali dobroto papeževe vlad«, volčijo to nazaj, kaže najbolj to, ker so se Rimljani zmenili, ds takrat ne razsvetle svojih hil, ko ae bodo obhajale one slovesnosti. Prav tako I Z Angleškega pa imamo poročati samo vesele itvari. Vložili ao začetkom tega meseca temeljni kamen novi vestminsterski cerkvi, za katero jo aamo 5 oseb darovalo pol milijona; koliko pa prihaja s« drugih darov! Predsednik odbora za združenje a Cerkvijo, lord Kalifu, naznanil je, da av. Oče pripravlja nov korak » združenje anglikanske cerkve a katoliško. Cerkvi nasprotni lista se sicer jezč in skuSajo Angleže odvrnili od ramice. Pa (udi med Angleži samimi se m nego moli ss zjedi-njenje, (ako n. pr. je več anglikanskih Škofov nsročilo svojim župnikom, da naj molijo vsako nedeljo »kupno z ljudstvom za zjedinjenjc. Bog daj, da ev. Oče doživč zjedinjenje i anglikanske i vsbodne cerkve s katoliško! To bi bil vesel dan za sv. Očeta in bi^mu odtehtal vse britkosti, katere ima prestajati od laike države. Molimo, da se to kmalu uresniči I — V Belgiji razsaja zdaj boj za novololsko postavo, ki dovoljuje svobodnim katol skim Šolam neko podporo in odkaže verouku mesto, ki mu prisloja. Zoper lo postavo zavezali so so liberalci, radikala in sccijalisli, ki »e sioer gledajo ko pee in mačka in skupno hočejo s surovostjo pr«- prečiti, da ne bi la postava obveljala. Vkljub vsemu temu p« bode postuva vsprejeta. Mi pravimo vkljub temu : kajti ne samo v zbornici ropotajo nasprotniki zoper postavo, ampak tudi po trgih in ulicah napruvljajo sprevode in shode, kjer ugovarjajo zoper to postavo. Da, liberalci gredo ceio tako daleč, da pretijo kralju, ako bi potrdil novo po«lavo. Liberalci so pač povsod jodnuki. Radi bi imeli, da bi bili otroci dobri in pošteni. saino o veri ne smejo shSali. Kaka nesmisel! Saj vidimo, kako poSlenje in kaka krepost je najprej pri fram&zonih. hogotajr h, socijalislih, liberalcih. Pridiguj kolikor hočeft; bodi posten in kre-poaten, ker že to, da ves, da si tak, že to naj ti bo dovolj. — Ni res, ta zavest, kakor se ji pravi, ta zavest je premalo, m človek že tako prerad in prennglo pade, če tudi na Boga veruje. Kaj pa Sele potem, Ce taji Boga, f-e taji življenje po smrti, potem si dovoli vse, kar ugaja njegovim airmtem in njegovemu telesu, bodisi greh ali ne. To in pa Mostna skušnja zadnjih let izmodrilo je Belgijce, zato pa hočejo sedaj omejitev te pogubonosne Sole. — Prvohoritelj ogrskih katolikov grof Ferdinand Zichv podal se je v Rim. Razni ogrski listi ugibljejo vse krifteui, kaj da ima to pomeniti in trdijo kar naravnost, da je ta pot neustrašenega grofa političnegu pomena. Gotovo je. da ga je av. Oče vsprejel v zasebni avdijenci in oa se je grof nato fte dolgo časa razgovarjal z državnim tajnikom Itampollo. Misli ae pa v obče, da je grof prosil av. Očeta naj mu razloži, kako naj se ograki katoliki vedejo gledč civilnega zakona (do poroke pred županom , ki stopi s 1. oktobrom t. I. v veljavo. Koliko je na vsem tem resnice, pokazala bode prihodnost. — Zudnje dni meseca junja obhajali ao Portugalci velik katoliftk shod, ki je bil v zvezi z obletnico rojatva av. Antona Padovanskega katerega na Portugalskem posebno časte. ker je bil rojen v Lizahoni na Portu-galakero. Ta praznik bil je takorcknč n .Vod ni praznik in zato so »kofje letos sklicali katoliki shod, da bi tem bolj poveličevali nftrodni praznik. Na Portugalskt m stalo je da zadnjega časa katoličanstvo na jako slabih nogah. Ta namreč je gospodaril pred 140 leti zloglasni minister Pombal. ki je pregnal jezuite iz dežele in dovolil, da ao «e framazoni zaredili. Sadovi tega brezbožnega moža vidijo se fte dandanes; kajti socijalisti, anarhisti in liberalci nagajali ao katolikom kjer ao jim mogli in zato vrnemo po pravici reči, da jo že to samo na sebi mnogo vredno, da so katoličani napravili shod. Po Španskem je navada, da se taki shodi obhajajo po cerkvah in tudi v Uzaboni obhajal ae je katoliški shod v cerkvi sv. Vin-eenca. Pred vsakim zborovanjem bila je služba boija in potem »o ac začele obravnave. Sredi cerkve bil je postavljen oder za govornika in ljudstvo je ravno tako ploskalo, kakor bi ne bilo v cerkvi. Med posameznimi Rovori pa je igrala godba in pod korom točili so razne Pijače. Nam bi se to seveda nekako čudno zdelo, a tam Je že tako navada. Izvrstni govori odličnih mož vnemali so Poslušalce za katoliško Btvar in posledica tega je bila, da »prejeli stavljene resolucije z velikansko navdušenostjo. I)u ^ »hod ni bil brez pomena, kaže tudi to, da so ravno '»•i dan imeli aocijalisti svoj ahod in aicer v temni noči; bili so tako razjarjeni, da so skušali preprečiti procesijo v čast sv. Antonu, a to se jim ui posrečilo. Katoliški »hod obrodil je mnogo dobrega sadu in katoličani so se začeli sedaj zavedali avoje naloge in dolžnosti. — S Francoskega zopet nekaj veselega. Francoska zemljepisna družba je jezuitu Kolinu priznala zlato kolajno (medaljo) za njegova prirodoznanska opazovanja in za merjenje zemlje na Madagaskarju. Predsednik to učene družbe izročil je vrlemu patru kolajno a temi besediimi: • Viaokočastiti pater! Vi delate za znanost in za Boga hkrati! Nebo bode poplačalo Vaše apostolsko delovanje. Mi se veselimo in si Štejemo v srečo, da zumoreuio v vas obdarovati učenjaka.« Francozi pač sprevidijo, da katoliški duhovnik — redovnik znmore tudi v znanstvu kaj odličnega storiti. — Ozrimo se pa ludi nekoliko po miaijonih, koder sejejo misijonarji raznih redov in družb seme božje heaede, včasih z uspehom, včasih pa tudi ne. Posebno veselega to pot nimamo omen ti, nasproti ponavlja se vedno stara pesem : premalo delavcev v vinogradu (ioapodovem in premalo pripomočkov. Vrh tega pa pride Se upornost in trdovratnost ljudij, ki se ustavljajo pravi veri. Posebno velja to o Alnki, kjer so prebivalci Se pogosto človekožrci in že to ovira prodiranje krftčanatva. Tako poroča neki pater iz Dolenjega Nigra: • Napravil aem izlet v Nimbe, da obiSčem tamoSnjega kralja in ga pridobim za krščanstvo. Sprejme me prav uljudno, pa nima mnogo časa za me, ampak kmalu ae mi odtegne s praznim izgovorom. Izvedel sem bil pozneje, kam je takrat kralj izginil; kajti drugo jutro vrnilo ae je 20 bojnih ladij domu, ki ao prej ta dan bile odale pod kraljevim vodstvom na rop, obloženih popolnoma s raznovrstnim blagom, poaobno pa z ujetniki. 20 teh ujetnikov zaklali ao pred mojimi očmi pred kraljevim Satorom in jih razkoaali. Grozen bil ja pogled na množico, ki je klala in mesarila uboge ljudi. Vsak čas prihajale ao mimo mene tolpe mož, žen in otrok in vsak je nesel ali nogo ali roko kacega človeka ali pluča ali jetra. In tudi meni ponujali so te kose, iz katerih ac je Se kar kadilo, naj ai izberem po svoji volji. Ponudili ao mi potem na veliki ploči riža z mesom in dejali: »To je slanina«, a jaz se bojim, da jo bilo človeško meso. Se tisto noč pobral sem svoja kopita in voail sem se T ur neprenehoma med groznim nalivom. Zamorci gotovo kazni ne bodo odšli.« Tako misijonar. Zopet drugi piSe : »Nekateri zamorci mislijo, da bodo morali umreti, ako ae dado krst ti; zato tudi ne dajo otrok b krstu. Pripovedujejo pa, da jih je neki F.vropejec k temu naSuntal. Pri atarib, ki ao 2e blizu groba, je pa v navadi ta odgovor, ako jih skuSam pridobiti za av. krst. »Jaz sem prestar, da bi se dal kratiti.« A jaz to razumem in to se pravi: meni se ne ljubi, da bi začel drugače živeti. V pretečenem poletju prosil me je neki Big Rib, naj mu dam jesti. Spodbujam ga na pripravo za sv. krst, a on pravi: »Sem prestar, da bi se dal krstiti.« Na to ga vprašam: »Ali ao nebesa samo za mlade in ne za vas starce? Ali hočeS v hudičevo hiSo.« A on blekne: »Da.« Jaz: »No dobro, pa pojdi tudi tja jedi iskat.« — Sploh je ležko zamorce pripraviti do toga. d« pridejo k službi božji. d« Ji® podarim kake male stvari, ker zamorec- je grozno len m lop in »e * svojim duh->m jako teiko povzdgne nekoliko vi.»je. da bi mu molitev *1a od srca in zalo treba je nezmernega trtida. preden postanejo res pravi kristjani. — Nekateri, posebno glavarji, ne morejo pustili vseh svojih len. kar pa misijonarji zapovedujejo. predno jih krstijo, ker po krtčananje. kajli oni jim dovolijo i po sv. krstu .eč žen i jib dopuščajo k svojim cerkvenim shodom.« Razumljivo nam je toraj, s kolikimi težavami »e ima|0 misijonarji boriti in le upanje, da bode njih trud za zveličanje du* v nebemh obilno poplačan in pa ljubezen do ubogih mslikovalcev podpira te afrikanske apostole v njih trudapolnem delu. Zdaj pa *e nekaj veselega. Z Avstralije piAe misjonar Fr. Acar: .Oče Janez od križa pripravlja nekaj o«eb za av. krat, nekaj že krtiVnih pa na sv zakon. Pripravljanje vrti se med 7 in J* uro zvečer. Zadnjič govorili «mo o verski resnici, da je bila Marija brez madeža izvirnega greha spočeta. Nekateri niso zamogli lega takoj razumeti in dejali so: »Če je Marijs bči Adamova kakor mi. kako more to biti. da je brez izvirnega greha?« Tu se vzdigne mlad mož. ki se pripravlja za katebeta in vneto govori: »Ce bi ae gospodarju teh otrok zljubilo, da oprosti nas jednega od davka, kdo podložnikov bi se temu upiral ? Dobro ! Nima li Bog, Stvarnik in tiospod vseh stvanj pravice, jedno avojih ustvarjenih rečj oprostiti izvirnega greha '' No, in lo »Ioni je z Marijo Nič ni toraj bolj priprostega. ko oauk o brezmadežnem spočetju Marijinem Takoj so vsi pritrdili, nekateri nekoliko osramočeni, drugi zopet veaeli. Ignacij, tako je ime braniieijii Marijinemu, je pravo zadel * — Toliko za danes iz misijonov. Prihodnjič morebiti kaj več. Listek. Gospod Jožef. PotwL — Spita! Tr. II Kako je Marget priiei iz gostilne, že sam ni prav vedel. Kar je doživel, ae mu je zdelo tako čudno, tako nenavadno, da je zdaj pa zdaj poslal na cesti, odprl usta in oči in strmel pred se. Ves zapraSen pride naposled počasi pred svojo bilo m ko stopi v sobo, omahne oa atol, kakor bi bil pijan. »Helena!« Takoj prihiii njegova žena, subotna bolebna ženska; lepo Celo in prijazne oči kažejo njeno blago arce. »Glej žena, lega je vzrok tvoj duhoven!« •Kaj pa je bilo?, vpraša Helena boječe in ta-čudena. »Kaj je bilo? Pripravi avojo črno obleko, da boj žalovala po meni, če me obesijo.« »A kaj ti je Pavel?« • Danes so me vrgli ns cesto in hodili po TOeni jutri jim bo to te premalo ... Pa čakajte! Ne bo te vam pustil Marget kar Uko . . . Vina prinest!« Ravno ledsj se je Cul od trga sem največji hrup in vriSC, in mraz je »preletel Margeta. • E, sera jih ne bo, prej jih razpod« žsndaro,1, misli si da bi samega sebe utolsžil in pomiril. Za hip utihne vse in »smo zvonek glas ne y]akerna Človeka, zvesta podložmka Mar-getuva. •Zspovednik. bežite, akrijte se, vsi so »e uprli, joj izgubljeni smo.« »Ksj ? Kako ' Kje ps so žandarmi?« >Vne beži, kamor more.« Marget stoji bled in prepaden in niti sledu oi več na njem prejšnjega ponosa. Ko planeia vojaka spet po stopnicah navzdol, vzame svoj denar in svoje oroige, prižge svečo in pravi ženi •Če bi me iskali, reci jim, da sem bežal, s da ni ve« kam. Prioesi za menoj vina in večerjo.« Vsrno pleza po lestvi na podstrešje in pride do nizkih, rdečih vrat, ki so bila v temi tako skrits, ds bi j h mslokdo nsftel m stopi v tesno, lemno izb . o Helena pa biti vznemirjena v sobo svoje hCere Manje •O, kaj se je zgodilo, Marija, jaz si ne vem pomoči; oče je Sel v izbo gospoda Jožeta.« • Kdaj, zakaj V« zakliče lepa deklica in obraz ji u-rudi od nemira. »Sama ničesar nc razumem. Oče je priiel dooiu ves zbegan. Pravi, da ga bodo iskali — kdo? Jaz n« vem. Hitel je gor. da ae akrije, jaz pa naj mu pnneaeta jedi.« Marija sklene roke, mati pa sede na atol utrujena od strahu . . . Marget je že od nekdaj preganjal župnika iz kraja v kraj; nikjer ni bil varen V avoji hiSi pa ga »evtdi ni iskal. Mati in hči sts ga skrili v pod«treSno ubo. ksmor sta mu tudi hrano nosili. Tjs je sprsvil sv. bwi'J« in kelih, v pozni noči pa je hodil po trgu in okolici tolažit vernike in dajat bolnikom poslednjo popotnico Brivec je vedel, da sta Helena in Msrtjs poboim in zvesti svoji veri, zato ju je nepresUno zmerjal i« jima branil, moliti vpričo njegs. S prva sts ga prosil"'» rotili, naj ne preganja blagega gospoda; a ko ja f1* trdovraten v avojem sovraštvu, pustili sts gs pri d3 ' »Oh, lo je dobro!« sakliče Marijs vesela, ko p* glad s skozi okno. »Tam gre Anion; on bo vedel, Ml je storili. Ali ga pozovem gor? . . . Anton sliSil!« Kmalu pride Anton Verne, ki je pa danea nenavadno resen. Obe hkrati mu začneta tožiti o nesreči. .Svetih stvarij ne ame onečastiti, zato mu jih moramo precej vzeti. Hočem ga ontraSiii, da ga izdam upornikom, čeravno ae mu ni bati ničesar, kajti kmetje niso taksni krvoloki, kakor gospOda« Hitro odide Anton po lestvi. Marget a« ni utegnil dobro ogledati po izb;ci, ker je bil se vea zbegan. A začelo ae mu je kmalu čudno zdeti. Nad posteljo je viselo av. razpelo, na mizi je bilo nakopičenih precej knjig, in nekdaj zanemarjeno in umazano, je bilo tu zdaj vae tako snažno. Vrata je takoj dobro zaklenil; Helena si je to mislila in ker seje bala, da bi Antonu ne hotel odpreti, oglasi ae sama. »Odkleni, Pavel!« Vrata se odprO, a ko se prikaže Anton, zgrabi brivec za samokres. • Le mirni, gospod Marget. Dovolite samo, da vzamem nekatere alvari, ki Vam jih ni treba. Čim manj hrupa delate, tembolje za Vaa ! Kmete ate sami razdraž, na rilcu, po vratu in po trebuhu postane rude.'ka«ta ali pa v Snjava. Iz očij jim teie neka smolnata tekočina. Bolezen traja več dmj ali pa celo več tednov. Pomočka proti tej bolezni ne poznajo. Meso tacih prašičev je Škodljivo. Bolezen je močno nalezljiva. Prenc»e »e po deklah, ki »trežejo pra« čem. ali pa tudi po gnoju, ki «e izmeče Iz okuženih hlevov. Kdor bi opazil v svojem blevu tako bolezen, jo mora takoi županstvu naznaniti. 9:cer je pa vlada prepovedala, da se iz Ogerskeg* in HrvaŠkega ne bodo smeli praSičt ne goniti ne voziti, da se kuga ne zanese. Lanski pridelek. Preračuni« *o, da se je pridelalo I 1994 na Kranjskem 306.180 hI p«en krajevnih občin v obsegu 809 hektarjev; v okraju Ijutomcr 2 oačini, ki obsegati 343 hektarjev vinorodnega zemljišča. Tako jo bilo koncem leta 1894. Novo gnjezdo trtne ušice so minolo dui zasledili pri Ljutomeru v občini KAdomerlčak-KAmeničak. (V Gradcu) je dt.č 21. julija ob 11. uri predpoldne debela (oča klestila po mestu skoz 20 minut, potem pa se je ob 12. uri zopet usipala in ropotala kakih 8 minut. (Dragi konji.) Gospod Trohncr, lastnik posestva Novigrad pri Dobrni, j« na Dunaju umrl. Isti je v llu-dapešli imel obsežno konjerejstvo. Po njegovej smrti so konje razprodali po dražbi. Med živino bil je tudi žrcbec z imenom »Talpra-Madžar«, tega ao prodali za 10.000 gold. Konjerejcem je pa znano, da je poljedelsko mini-eterstvo naše v prid avatrijakemu konjerejstvu kupilo pred nekaterimi leti na Angleškem žrebca »Ma(chbox« za 187.000 gld. (Sneg r julijo.) Pri Sv. Kunigundi na Pohorju je dn4 14. julija po planinah letal nov sneg. (V Ljutomeru) so dne 19. julija pri c. kr. okrajnem sodišču razobesili belo sastavo. To je bilo znamenje, da onde niso imeli nobenega »ptiča« v kletki. Zadnjič je tako bilo pred petimi leti. (Stara) Neki nemški (Isgtnant) poročnik stavil je 2000 kron, da bode v pol leta mladega vola Uko iz-votbal, da ga bode prav lahko jahal mesto konja pri vojaških vajah. Dnč 2. aprila L I. pripeljal je omenjeni časloik vola v drkaUšče, da bi pokazal iavožbanost svojega vola, a slave vendar ni dobil, kajti vol tekel je sicer in hodil kakor konj: korak, dir, oa levo, na desno, samo v krogu se ni znal obrniti. To je prvikrat, da se je komu posrečilo vola toliko izučiti, da uboga tudi le pritisku kolen. (Pajek) je jako velik požeruh. Neki znameniti pri-rodoslovec, ki se veliko peča z žuželkami, tehUl je pajka predno se je najedel in potem in prišel je do tega sklepa : V jednaklh razmerah moral bi odrasol človek, da bi ravno toliko pojedel ko pajek, vsak dan povžiti dva vola, 16jarcev, 10 prešičev in itiri zaboje ribi (Velikanska steklenica.) Na razstavi v Hordo je steklenica, ki jo 40 m. visoka. Seveda ni iz celega in ludi ne z vinom napolnjena. Sestavljena je iz velikih zelenkastih šip, ki so s svincem in železom zvezane. Prav spodaj v steklenici je gostilna, v zamašku is porobkovino pa majhna hišica. l Vari*) »Ti, Peter, zakaj p« ti žveplenko tako daleč od sebe držiS,ko luč prižiga*?. - »Veste oče, gospod učitelj »o zadnjič dejali, da imam slamo v glavi, se pa bojim preblizu priti z ognjem, da se ne vname. • (Sodjalist) Dva dečka, Janez in Primož sta se hudo stepla; ker je bil Primož močnejši, se je Janezu slabo godilo in jokaje jo ubriSc domu. Na potu ga dobi gospod in ko zve, zakaj tečejo tako obilno njegove solze, mu pcdari dvajseta:>.Pri mož, ki je od daleč sledil Janezu, vidi to, prhiti in mu žuga: »Vidi«, ko bi ie ne b I na-tepel, ne bi bil dobil dvajset ice Ako mi na das polovice, te Se enkrat naklestim, da boS imel dosti.« — (Sodnik): »Ali imate se kaj povedati za vaSo obrambo.« — Zatoženec: »Da, prosim; glejte pri določevanju kazni na to, da sem bil lako neumen, da sem se dal vjeti.« — _ Ln(«rl|nU« aroOk«. DaaaJ. ti. julija: 3\ t 83. Gradec. *7. juli.a: ."It. 27, M, Uae, :0 j} / m \ 1 - I) ui ^ ifodAfefj Nova hiša na prodaj! lMtre ia aio^no sidana. na »r>lo4i>em kraji io Mrfea irska, tn minut« od ieleiaukc po«Uj« Oalie, Z visok m jtiiJk/uj i Utai ■oliftuii. 1«d»j budnik. kleli in leaitjikie ia vrt. Xa bisi utegnt v)0 gM tknjilonib o»tati. Ve« por« MATEJ OORIAEK ■M 3—t Bref, C«U« H H ♦ ftHHH-fM ♦ H + Kld. 650 Sploino In največje priznanje je dotegla moja sperijaliteta 2f!'J 4 1 Izvirno genfekih Goldin • Remontoir • žepnih ur. Te ure se odlikt^jejo po svojih elegaotnih okrovili, ki ostanejo f d-nako (isto zlatim uram popolno nespremenjeni in s*> jako umetno cuc-lovani. — Posebno opoaarja« na kakovost koleaovja, ki > valed Iz-vratne konstrukcije popolnoma unrsvaao proti aapraAeaJa in • tem vsa doredariia dela le »troke presete. — Vsaka ura. u katere pravilni tek ae di triletno pismeno jamstvo, dobi potrdilo s Številko doUčne ure. — Ceaa kesa s trajata 8*14« »tati*« l'M gl. Prav* 6*ldia vsriiice s sifarac-staia ksrsUnsrjsm in cleg hrelo-ketom, v Šport-, Glioder-, ktar.|uts, in Panzer-obliki 1'20 gld. — Posebno se na opozarja na mane F. K. Boskopf Rfmoaloir-Anker ure a pravim mkelnaatim okrovom, ne-rszruSljivim kolesjem in natančnim tekom, gld 10--, le Uko dolgo, dokler je ksj v talogi. Dobivajo se v zaleialef pravilTivIcarakik ar LEON 8ILBEBBERG, Duoij I, Flslschnarkt 5. U. Razpolilja se proti povzetju. — Cciuki zastonj in fmoko. # 4> 0N> J Tovarna parketov v Solkanu pri Gorici. Naioanjamo va»m gotpodon leta I in trgovcem, pocebno od m, kateri trgujejo t hrastovi, dt neka tovarni kupuje hrastove deščice aa vagone lo Jib previamt tadi od 16 de tO vagonov. Kupčija m akltae ta eelo leto. 264 4-3 10 Alojzij Vodnik, 228-: kamcnarakl moj.tar Ljubljana Kolodnraka »II« ti lo M prlporo&a najvetlo talogo na Kranjikemi Grobna asoma nlka od gld 10 " Jarake plota od nlkt ed gld. 10 naprel, (tre . rtlote od gld, 20 na prej, plot« ta pohlitvo It rat nlh rnramorjev. mramor mo-tilk ta tlak po otrkvalt, vatah In l«p« lmlrgelo«m«nt-ploi« od gld 2 m« naprtj Kmetovalcem kateri te hočejo pouMtl o martičera, kar korlati njihovemu uipeinemn gotpodar-ttvu, priporočamo knjltloo Kmetom v pomoč. tfarodao-gaipodartka raiprara, Spital Iv. Belce, lupnik. Cena 20 kr., po poiti 23 kr. Dobiva t« v _Ka ' v Ljubljani. [atohiki Tiikarni" 243 Zadnja oena. R. Miklauc v Ljubljani, špitalake ulice 5 priporočam avojo talogo gvantnega blaga. Imenujem potebno Itof m oaj K«» molka oblaka, kakor tudi lepo toI-aato blago in lopi kamrlk aa kisika oblačila. Tudi Imam najnovejke ftldana In volaate rat* ln poteboo močno balo ln rajavo kotoalao It prve tovaraa, kakor tploh vm v to 807 vrtto t padajoče blago. 10-10 Zadnja oena. 8 Delavnica kleparakth, k\|nAaraklli, ANTON BELEC Nt. Vid nnd I^Jttl>ymio Udelaje Ur ima f talegi nrkrai sretllDico ali stalnice 220 U dve po 194 5-6 1 la keiltarja 12, li, 18, 20 gld., It medenine 22, 24, 2*, 12 gld., la tompaka 40, M gld., ohliafilue svetilnike la koaltarja po 2 gld., la medenine po b, 8, 10 gld. pušioe z zvoniki aa pobiranje mlloMlae, la koalUrja po l'M gld. la medealae b gld. fttedllna železa« ognjlM« vaa ieleana la tadi raaaa ta valdatl. jTlPokrivanje zvonikov!! Barvanje zvonikov upiljmnji strelnih žlebov In itrthviior. s- Raiaa lafeta* *«raj*. vrata, amralja aa paka»tll*4t Wd. I 1 Herbabny-Jev podfosfornaste-kisll apneno-železni sirup Ta te 26 let t največjim ntpebom rabljeni, od maogih tdrav-nlkov najbolje pritnani In priporočani praal almp rastaplj* a les, npokojuj* kaielj, pomanjknj* pAt daje alaat do Jedi. po*p*daJ* prebavljaaj* in r*dllaoat, telo JaAI in kr*pt Zelete, ki jt v elrupu v lahko ti prihajajoči obliki, ja jako koristno u narejanja krvi, rattopljive fos-forno-apnan* soli, kl to v njem, pa poeobno pri alabotalk otroolh poepeiujejo narejenje koitlj Cena ttekleniei Her babnvitvega tpnenoleleiaega »iropa Je 1 gld. 26 kr., p* pofcl 20 kr več ia tavijanje. (Polovičnih ateklenic al j 196 80-16 pil #oh diS - U * >1 v« •• ' iT* i r ^ (' i L ^ ["■ '.TI umu« oaredbimi, kl m i>0jivlj»'0 pod jednakimi e aimi ime if, a m vendar j jojtvlj* o pod jednakimi ali podobnimi ime il, a m vendar posvoji te« ta vi la rvojem atlaka popolnoma railičae od nalaga originalnega 22 let obttoječega pod-foaforaaato klalega apnaao-ieleineaa alrapa. Zahteva naj te torej v tole! laraAno Herbabay-Jev apnaao- ft*l*sal slrap. Pati aaj s* tadi aa to, da J* »raven atoJaAa oblastveno protokollraaa varatvana vaakl ateklenlol In pro«imo, a* dajte aa napeljati alti a nitjo oeno, alti a draalatl pretv*samL, Aa bi ko p 111 kak* poaar*db«l 627 10-20 Otrednja ratpočiljalnica ta provineije: aa Daaaja, lekarna ,,sar Barmharalf kalt" Vanbaa, KaUeretrasea 76. Prodajajo ga gg : lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda, O. Plcooli, Ubald pl Trnkčaty, W. Mtj-r, dalje ga prodajajo v Celja ; j. Kupforechmied. Baumbachovi dediči; na Bekl: J Omelner, O. Prodam. A. 8uhindler. A. Mittam, lekarničar. P. Prodam, M. Miiiam drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (OmAnd): R. Mu.ler; v Celovcu: P. Hautar, P. Blrnbaoher, J. Ko-metter, A Egger v Novemmeetu: A. pl. Sladovioa; v St. Vidu: A. Beicbel; na Trbllu; A. Siegl; v Tratu: K Zaoetti, A. Sat-tine. & Bianoletto. J. Seravalle, K v. Leatenbarg. P. Prend ai. M. Ravnini; v Beljaka: F. Bcholt, dr. K. Kumpf, v Crnomlji: J Blaiak; v Velikevea: 1. Jobet; v W«l/eWgm: J. Hath. CENIK vin vipavske in V skladišču v Siiki it 9 nad 56 litrov 223 (14 -1") Viuaiiko U-lu I. . . . H • • Vipavski Ruland«-, de«ert Rizling . . . . . . . Vih«v»i> . . Kti»ki Urm. itUuiak v cebb trnih; v mi k a Ikodljiva primea je utUjmVna fi -4 >44 ♦ Oikni u ujctiiji i pripisal Mu rit, iki u aartča po počit i. N«0boUae kakovosti. blagodejen oživljajoč, krepllen mtlaati •redni vo za vzbujanje teka je Marijaceljski likfir j j I atekl. SO kr.. 6 atakl. 1 gld. I S ducate atekleaie 4 gld. 80 kr. 1 Nadalje za želodec: Kapljloe aa lalodao. - Steklenica tO kr. G steklenic 1 pld . 3 ducate 4 gld. HO kr. Odvajala« ali 6tatlla« kro*1Jle« tUii)« IiMm ari za- kasaaji, UslMtm !«l«d«l. - Škaiulj« 21 kr. jeden zavojCek • 6 Ika.uljami valj« 1 gld. 6 kr. Za prsa: KallMat aok «U prsat atrop ia »Srak««« in »tras: raitiarja .(i, t, Uj*» h«latkM, n pr. pri kailji. - Sukle-mca to kr, 6 steklenic 2 gld. 60 kr. Za trganje: Protlaskl cvat !Giel.lgei»t) Ujia in preganja h«l«£l«« « JJfc "kak. - Steklenica 60 kr., G steklenic dobivajo*? U dn,g* ldr»vJn» zredstva »e i i i i t lekarni Ubalda p!.Trok6ozy-}a ▼ Ljubljani zraven rotovia ia^M vsak dan a prvo pollo raipoMjajo. 262 24 -6 II Najboljša, izredne ekaana je župnika E&eipp-a slab km v rodnih Mir i oglatih rablja 4', kNcfraaa za |M 2M V rad«* k okrof lalib aa vitkih. 14-16 Vsaka mmH po afi poaafcsi popolne« rad na trna to kav«. Dobivata m v vsaki 1 belil prodajalnid. K J ar si zal«|t, Milja j« Izdalevatalj (Oalz v lr*|Mii) p« • tavejtk pa M9 14-14 Kovači, pozor! F.dpiaaaa takoj «441 spretaeaaa kovala pod ";nH nejkimi pogojt prtvodao koraftaleo a «aia valikia kladnoa (aaboaom) m dvrma jeiama v sinkiip. Kovaču, kij« v«V v itdeljvanja vsako ratnajra km»ti;«k»r» orodj« Ur okotanju voiov itd, j« tukaj zagotovljen n ima j» I I PratorstraiN 4«. » 7 04«sv«nl arUaU: L