MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo bi uprava: Maribor, Oosposka ul.1* / Telefon uredništva 2440, uprave 246B Izhaja razen’nedelje In praznikov vaeis dan ob 18, url / Velja meaečno prajeman v upravi al'po pošti 10 Din, doetavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenlka / Oelaae aprejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani I Poštni šekovnl ra Sun ŠL 11.408 JUTRA’ 99 Neuspehi fašizma v zunanji poliiiki NEUSPELA PRIZADEVANJA MUSSOLINIJA IN GREHI HITLERJA. Benito Mussolini je na sijajen način dokazal, da je fašizem za mednarodno i^litiko zelo neuporabna oblika udej-•tvovanja. Enajst let se že neprenehoma trudi, da bi se uveljavil v svetu, da bi ustvaril svojo skupino držav in dvignil pomen Italije pri zeleni diplo-111 ats-ki mizi, toda od vsega tega truda le ostalo nenavadno malo. Edini zaposljivi zaveznik Rima je Budimpe-^a' v najnovejšem času tudi Dunaj, ,asl ne brezpogojno. Albanija je v itali-^dski skupini samo zato, ker mora bi-'> Bolgarija pa vedno koleba in se ne *ra vezati prav do zadnje karte. Stav-ki jih je gradil na Španijo, Turčijo, j%>, Rusijo in Nemčijo so se porušile ,e Preden so bile dograjene. Zato kažejo ® Prav številni znaki, da se pripravlja °u,Ce na umik in išče samo še oblike, ki ®aj bi bila seveda taka, da ne bi trpel ostiž njegove diktature in Italije. S® bolj kakor Mussolini je pa pokazal ^Posebnost fašizma v svetovni politi-.1 nemški Fuhrer Adolf Hitler. S svo-10 brezobzirnostjo je odbil od Nemčije njene prejšnje prijatelje, celo a v-trijške Nemce same. Prva usodna freska je bil boj proti Zidom. Z njim fe nahujskal proti sebi vesoljno židovstvo n ce’0 vrsto drugih, ki jim rasno sovra-:VP v dvajsetem stoletju ni v skladu s 'vilizacijo. Potem je prišla na vrsto ^stiri ja. Do Hitlerjevega prihoda na ado v Avstriji skoraj ni bilo Nemca, ki ,e bi simpatiziral z idejo »Anschhissa«, voditelju narodnih socialistov se je j® v nekaj tednih posrečilo napraviti iz Nemcev najhujše nasprotnike nove prtiči je i« odločne Avstrijce. Boj proti *Vstriji je pa vzbudil velik odpor tudi v Vseh velesilah Evrope, celo v Mus-U n i j c v i Italiji in M a c d o n a 1 d o-!, Angliji, ki sta Nemčijo vedno podpi-Značilno je, da je dal Mussolini °Ufussu tudi pismena, ne samo ustme-a zagotovila, da ne bo nikoli dopustil, J* b} stražili Brenner nemški narodno-^claiistlčni napadalci. Odnošaji med Ri-t0ri1 in Berlinom so se tako nenavadno ^ljito ohladili- Prav tako alt še bolj viaČilni so bili razni protinemški govori ^beh londonskih zbornicah. Zunanji 'fcister sir Simon je n. pr. napadal Q^°dne socialiste zaradi Židov, 'ord bamberlain pa zaradi Avstrije in izjavil odkrito, da pomeni Hitlerjeva vlada stalno nevarnost za mir v Evropi. Angleško javno mnenje se orientira vedno bolj preč od Berlina in prve posledice se tudi že kažejo. Tretja velika napaka je bila Hugen-bergova spomenica o kolonijah, izročena londonski svetovni gospodarski konferenci, za katero je nedvomno stal Hitlerjev zunanjepolitični svetovalec Alfred Rosenberg. S to spomenico si je fašistična Nemčija nakopala na glavo sovraštvo sovjetske Rusije. Posledica je bil sedanji vzhodni nenapadalni ali mirovni pakt med Rusijo in njenimi mejaši. Zbližanje in nenavadno poglobljenje prijateljstva med Rusijo in Poljsko je le rezultat Hitlerjeve nerazsodnosti ali vsaj prevelike temperamentnosti v zunanji politiki. Prav ta vzhodni pakt je pa uplival naravnost usodno tudi na 11 a-1 i j o in njeni podonavski zaveznici Madžarsko in Avstrijo. Vse tri se, kakor vse kaže, pripravljajo na priključitev k temu paktu in Italija je baje pripravljena likvidirati celo svoj spor z — Jugoslavijo. Po najr.ovejših, zelo trdovratnih vesteh se pripravlja v Rimu pakt o nenapadanju med obema jadranskima državama. Vse to nam dokazuje,' da je metoda fašizma v zunanji politiki doživela silovit polom- Sistem, ki ga je ustvarjala, se danes ruši in vsa evropska zunanja politika je zaradi tega v premikanju, preorientaciji. V nobeni kombinaciji pa ni Nemčije, skoraj vse so še več: naperjene proti njej. Pakt štirih tega položaja sam po sebi čisto nič ne spreminja. Hitlerju se je torej že v nekaj mesecih posrečilo znova to, kar se je nekoč Viljemu II., ko je razbesne; svetovno vojno. Toda takrat so stale ob strani Nepičije vsaj še Avstroogrsks, Bolgarija, in Turčija. Danes so tudi te daleč od vsakega sodelovanja z Berlinom, Avstrija je celo najbolj srdita nasprotnica tendenc »tretjega rajha«. Ce hočemo iz vsega tega napraviti trajen zaključek, moramo ugotoviti tole resnico: Diktatura sirove brezobzirnosti je pač mogoča v notranji politiki, nemogoča pa je v mednarodni diplomaciji! Tu je demokracija d u-h a še vedno nenavadno močna in ne kaže še prav nobenih znakov eventuel-nega bližnjega razpada. ^sevanje svetovne gospodarske konterence GLAVNEGA odbora in drugih odborov, dolar bo stabiliziran ŠELE L. 1935. ROO SEVELT ZA ODGODIJEV. t London, ll. julija. Predsedstvo sVe- fai ne gospodarske konference se je vče-jj’ s®stalo k napovedani seji in razprav-hor° na ufcl 0 odgovorih posameznih od-0y°v in pododborov glede nadaljevanja Bos?01® °dgoditve dela v podrobnosti. zKledaIa kakor začaran tedi puščave. Kakor je že bila ta zgradba čudežna, prav tako so vzbujale tudi njene razvaline veliko začudenje. Lok, ki je bil preveč napet, je počil, in to prav v Združenih državah Amerike.« Tako se izraža o začetku te velike krize preteklega stoletja dr. Schofle leta 1858. v neki publikaciji, ki je izšla na Dunaju. Dr. Schofle je bil takrat finančni minister avstroogrskega cesarstva in profesor gospodarskih in političnih znanosti na dunajskem vseučilišču. O tej krizi pa je pisal tudi Charles de Mazade, urednik politične kronike v časopisu »Revue des Deux Mondes« v komentarju k dogodkom dne 15. decembra 1857. Med drugim je dejal: »Francija tudi trpi. Mogli bi neči, da koraka skozi preizkušnje z mnogo večjimi uspehi kakor ostale države; morda je to zato, ker je Francija v posebnem položaju in ker ima svoj specialen finančni ustroj. Pa naj je že teža teh perturbacij kakršnakoli, priznati je treba, da je še mnogo stvari, ki so še znatno bolj težke in njihovo bistvo je v tem, da mnoge države izkoriščajo sedanji težki položaj. Želeti moramo, da to zlo ne bi napredovalo v Evropi, kjer sta veljala doslej komercialni običaj in spoštovanje pogodb kot edino prava moralna podlaga splošnih financ.« Kakšnega značaja je torej , bila ta kriza izpred tričetrt stoletja, o kateri govorita dr. Schofle in de Mazade, poslužujoč se pri tem izrazov, ki so nam tudi danes zelo domači? To je vprašanje, ki nas zanima in na katero bomo, skušali v tem članku odgovoriti. Vladimir d’Or-messon, znani francoski publicist, je v tej smeri preiskoval in proučeval arhive francoskega zunanjega ministrstva in se je posebno dolgo zadržal pri korespondenci francoskih diplomatskih gospodarskih zastopnikov v Washingtonu, Londonu, Hamburgu. Bremenu in na Dunaju. Na navedeni podlagi je izbral izredno zanimiv material, iz katerega je mogel dobiti harmonično in logično sliko onega stanja, ki se je leta 1858. smatralo kot gospodarska in finančna kriza. Na podlagi proučevanja teh dokumentov je prišel d’Ormesson do zanimivih analognosti s sedanjo krizo in trdi v neki knjigi, ki jo je izdal pod naslovom »La Grande Crise mondiale en 1857«, da bi bila ta analognost koristna tudi za temeljitejše spoznavanje sedanjega gospodarskega problema in iskanje metod za rešitev sedanje krize. Razume se, da se ne morejo težave, ki danes tarejo svet, niti po svojem obsegu niti po svojih reperkusijah in niti ne po svojem trajanju primerjati s težavami, ki*so bile vzrok krize v 1. 1857. če se danes govori o težkih gospodarskih mednarodnih razmerah, je treba v prvi vrsti upoštevati tudi posebno politično in psihološko napetost, ki pritiska na mednarodne finance in gospodarstvo, dočim teh političnih in psiholoških momentov v preteklem stoletju ni bilo ali pa vsaj ne v tako veliki meri, kakor so danes. Vendar pa je mogoče reči s tehničnega stališča, da sta si kriza v 1. 1852* in pa sedanja kriza v enakem razmerju, kakor je otrok napram odraslemu človeku. Skupen jima je izvor, skupni so simptor.i in tudi mehanizem je isti. V svoji korespondenci piše francoski pooblaščeni minister in poslanik v Wa-shingtomi grof de Sartiges nekaj mesecev prej, preden je kriza nastopila, o neverjetnih orgijah s spekulacijami, ki so se razvile kot posledice naglega razvoja železnic v Ameriki. Mnogi finančniki so vrgli vse svoje upe na železnice in je nastalo na tem terenu tekmovanje, ki se ni moglo končati prav nič drugače, kakor se tudi je, namreč katastrofalno. Dd-čim so merile železniške proge leta 1832. v Združenih državah še komaj 211 km, je izračunala statistika leta 1842. že 6027 km, leta 1856. pa se je dvignila kilome-traža ameriških železnic kar na 30.913 km. Tako nagel napredek je povzročil splošno afaristično mrzlico. Grof de Sartiges piše, da je teren, ki se je mogel še v Chicagu še tri leta prej kupiti za 4000 dolarjev, veljal leta 1857. že 100.000 dolarjev in pol leta pozneje 150.000 dolarjev. Iz vsega tega je bilo razvidno, da je zavzela trgovina take oblike, ki niso mogle obetati nič dobrega in je bilo jasno, da tako stanje nikakor ne more trajati več dolgo. Finance so se tako razvijale na krhki in artificialni podlagi in je zadostoval le en sam dan, da se je zrušilo vse. (Nadaljevanje stedi.) ■ Sit a i mn: 28 OCEANOPOLIS Rom m n o a k r i v n o s ti i I o v o š k e proš.lott I Kadar bodo izčrpane tudi te energije, ki tle v sredini, tedaj bo naša zemlja umrla, in konec ne bo le rastlinstva in živalstva na njeni površini, marveč tudi nas in našega mesta pod morjem. Kajti viri razsvetljave, ki nam omogoča življenje v OceanopoiHsu, so zajemani iz tega osredja zemlje. Poglejte v tole dvorano!« Tutanhis je odvedel Doljana in Astisa po kratkem hodniku v večji prostor, ki je bil podoben ogromni stekleni čaši s prevrtanim dnom. Iz tega dna so vodile iz posebne snovi sestavljene cevi v velike globine, razprostirajoče se daleč spodaj pod že ugaslimi mrtvimi zemeljskimi plastmi. Te cevi so črpale iz osredja žemlje čisti radij, katerega so potem posebni stroji predelovali m pripravljali za uporabo kot svetilo. »Iz čistilnice^ je pojasnjeval Tutanhis, »prihaja radij v posebne stroje, ki ga pošiljajo po izoliranih ceveh povsod tja, kjer ga rabimo. Razlivajo ga po obokih naših ulic in trgov, ki so napravljeni iz posebnega brušenega kristala, tako, da skoraj ne opazite, da to kar se dviga nad vami ni naravno nebo, ampak umetno napravljeno stropišče. Žarki, ki sijejo na naše ulice in trge in razsvetljujejo tudi vsa naša stanovanja, urade, tovarne ih druge'obrate, nam dajejo umetno dnevno svetlobo, kakršne nam niti samo nebeš- ko solnce ne bi moglo pošiljati. To je vsa skrivnost naše razsvetljave. Doljan je strme poslušal Tutanhisovo razlaganje in si skoraj ni upal spregovoriti. Spozna! je, da je imel Soralifis popolnoma prav, ko mu je dejal, da Oce-anopolisa sploh še ne pozna. Uvidel je, da je to ljudstvo v resnici tisočletja pred znanostjo na površini zemlje, da pozna vse tisto, kar se zaman trudijo spoznati znanstveniki vseh narodov. Dasi ga je znanost o preteklosti človeškega rodu na zemlji očarala, ga je seznanjenje s tehničnimi napravami popolnoma prevzelo. Nihče na površini zemlje ne bi mogel nikoli verjeti, da bi sploh bilo mogoče kakršnokoli življenje, če bi naenkrat ugasnilo solnce ali če bi ogromne morske vode prekrile celino. To tajinstveno ljudstvo, ki se je razvijalo tisočletja ločeno od vseh ostalih človeških rodov, pa je prisiljeno po svojem položaju razrešilo tudi te največje uganke. Ustvarilo si je v podmorju udobno življenje, ki je prekašalo vsa pričakovanja. »Kakšne možnosti razvoja bi imeli mi na površini,« si je mislil Doljan, »če bi spoznali vse to kar poznajo Oceanopolci. Kje bi bili, če bi se bila razvijala r.aša kultura tako nemoteno dalje, kakor se je ta!« Toda sedaj je poznal tudi že vzroke, ki niso dovoljevali tega razvoja. Po spoznanju skrivnosti pogonske sile in vira ; ciskc svetlobe, ga je zanimalo še vprašanje zraka. »Poznam vire vaše pogonske sile in seznanil sem se z vašo razsvetljavo,« je dejal, »nerazjasnjeno pa mi je ostalo še vedno vprašanje zraka...« »Tudi to je preprosto,« je rekel Tutanhis. »Dobro veste iz česa je zrak sestavljen. Vaša kemija pozna že davno a- .di-zo, mi pa poznamo tudi sintezo. Zaradi tega nam ni treba črpati zraka z zemske površine, pa tudi ne iz morske vode. Svoj zrak ... izdelujemo.« »Izdelujete?« se je začudil Doljan. »Da,« je odvrnil Tutanhis. »Mi zrak izdelujemo. Vse to pa nam ne bi bilo mogoče, če bi bila r.aša analiza tako nepopolna, kakor je vaša. Mi poznamo sestavine sestavin zraka. Iz teh prasestavin sestavljamo sestavine in iz teh naposled zrak. Ta naš zrak je zaradi tega boljši kakor je naraven nad oceanom ali nad celinami. Moremo ga sestaviti tako, kakor želimo in kakor po naših izsledkih najbolj prija človeškemu organizmu. Mimo tega ga lahko izmenjujemo kakorkoli hočemo, tako, da je vedno enako čist in vedno enako zdrjiv. Bolezni, ki jih na površini povzročajo prehlajenja itd., so nam popolnoma neznane. Poglejte, naša tovarna za izdelovanje zraka je takoj tu v bližini. Treba nam je iti samo po tem hodniku, zaviti potem na levo, pa smo tam Izvolite!« Tutanhis, Astis in Doljan so se napotili po omenjenem hodniku in dospeli do prostorov, v katerih je Doljan spoznal tret- je veliko čudo Oceanopolisa. Tudi v tej tovarni so bile ogromne naprave s stroj • ki so dobivali svojo pogonsko silo ® osredja centrale. Nadzorovali in vod1*1 so jih poleg strojnikov tudi kemiki, ki50 s posebnimi aparati neprenehoma nadzi* rali sestavo umetnega zraka, ki je odhaja! iz tovarn v vse podzemsko mesto, napolnjeval njegove ulice, trge, hiše in vse drugo. Posebne priprave, ki so bile nameščene povsod po podzemlju, so pa z®" pet črpale izrabljeni zrak in ga po posebnih ceveh dovajale nazaj v tovarno, kjef so ga čistili, na novo mešali ali pa uničevali, kakor je bilo pač potrebno. »Kakor vidite,« je dejal Tutanhis t>° obrazložitvi procedure proizvajanja in lZ” menjave zraka, »je vse to zelo preprosto človeška znanost lahko premaga vse te* koče, zlasti če gre za to, da se rešimo sl* ceršnjega pogina. Če vsega tega ne b' poznali in če ne bi bili svoje znanosti tako izpopolnili kakor smo jo, potem bi bu' našli vi ob svojem prihodu v podmoflc zares le ruševine nekdanjih mest potop* ljene Atlantide, nikdar pa r.e mesta z Ž1' vimi ljudmi. Ne mislite pa, da so bile vse te naše naprave take že od prvega trenutka po potopitvi. Ne. Dolga stoletja celo tisočletja so morali naši predniki Živeti ob pomanjkanju vsake udobnosh Toda prav to jih je neprestano sililo . novemu razglabljanju, kako bi si izboljšali življenje v podmorju. Tako so odkrivali vedno nove stvari in ustvari*1 vedno nova čudesa, dokler nismo dospf danes do te popolnosti, ki vam jo odkrivamo.« (Se bo nadaljevalo.) Prekop med Baltiškim in Belim morjem VELIKO NOVO TEHNIČNO DELO RU SIJE. Sovjetska vlada je na svečan način pro glasila za otvorjen plovni prekop, ki po ruskem ozemlju naravnost spaja Baltiško z Belim morjem. Posebna tehnična komisija sovjetske vlade je pregledala in preizkusila vso mogočno zgradbo in proglasila prekop za dogotovljen. S tem pa še ni rečeno, da bo prekop takoj pričel služiti svojemu namenu, ker bo preteklo še nekaj časa za izgotovitev raznih postranskih del in pogonskih naprav, preden bodo po prekopu res zapluli parniki v rednem prometu. Vsekakor pa je gradnja korita, ki pomeni glavno delo v prekopu, popolnoma dokončana. Izkopavanje zemlje, kamenja in peska za 230 km dolg prekop je trajalo točno dve leti. Pri tem je bilo deloma treba spajati med seboj mnogoštevilna jezera, ki leže na omenjeni črti v smeri prekopa, deloma pa je bilo naporno delo posvečeno izkopavanjem na trdnem terenu in zgradbi obrežnega betonskega zidovja na močvirnatem svetu. Med drugim je bilo tudi treba v dolžini kakih 100 km zgraditi za strugo prekopa visok umeten nasip. Prekop spaja Onješko jezero z jezerom Wyg, odkoder gre nato po strugi istoimenske reke naravnost v Onješki morski zaliv v Belem morju. V južni smeri pa spaja Onješko jezero z Ladoškim jezerom reka Zvira, iz Ladoškega jezera pa je naravna zveza z Baltiškim morjem reka Neva. Pomen tega novega prekopa je za sovjetsko Rusijo predvsem gospodarskega zbližanja s Karelijo in polotokom Kola, to pa s posebnim ozirom na bogata ležišča premoga in apatita. Mimo tega skrajšuje novi prekop, pomorsko pot med Arhangelskim in Leningradom ter Baltiškim vzhodnim morjem za najmanj 14 dni. Ta nova pot je izredno važna tudi za promet s sibirskim lesom, kožuhovino in zlatom. Kar se tiče mednarodnega pa-roplovnega prometa, r.ima zanj novi prekop posebno izrazitega pomena, ker so naročila Anhangelska v daljnih tujih deželah zelo redka. Zanimivo je dejstvo, da bodo mogli pluti po novem prekopu tudi veliki oceanski parniki. Kakšno ceno imajo literarne redkosti? Neki Američan je plačal na neki dražbi v Londonu rekordno vsoto 14.500 funtov sterlir.gov za prvi odtis SMcespear-jevih del. Za neki drug prav dobro ohranjen iste knjižne izdaje je piačal isti kupec pred nekaj leti 8.600 funtov ster-lingcv. Mali o Razno RADI OPUSTITVE TRGO-VINE oblastveno dovoljena razprodaja. L Ornik, Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost! 2307 SODNA DRAŽBA. V četrtek, dne 13. t. m. ob 14. uri se vrši v skladiščih šped. »Balkan«, Meljska cesta 29, dTaŽba konkurzne mase Ane Mazorana, obstoječe iz 1 spalnice, raznega drugega pohištva, perila in posode. Predmeti, ki pridejo k dražbi, se zamorejo na dan dražbe od 13. do 14. ure v navedenih skladiščih pregledati. — Konkurzni upravitelj dr. Igor Rosina. 2538 KANARČEK se, je zgubil, nosi štev 68. Oddati v MasaTykovi (Državni) cesti 2. I. 2536 Prodam HRANILNO VLOGO Posojilnice Narodni dom pro dam. Dopise na upravo pod »Takoj«. 2440 KRASEN GOZD. 3 orali, pri Kamnici, z ugodnim izvozom prodam. Ponudbe na upravo pod »Naloženo«. 2528 Službo dobi VAJENCA z dobrimi šolsk. izpričevali, ki ima veselje za slikarsko in pleskarsko obrt sprejme Lužnik Ivan, Zgornje Radvanje pri Mariboru. 2531 IŠČE SE PRIDNEGA IN VESTNEGA DRUŠTVENEGA INKASANTA. Poizvedbe v upravi lista. 5001 Sobo iile IŠČEM sobo s strogo separiranim vhodom v bližini Kralja Petra trga ali komande mesta. Naslov v upravi »Večernika«. 5000 Stanovanie LEPO. DVOSOBNO STANOVANJE se odda v najem 1. avgusta. Vprašati: Aleksandrova cesta 28- I- 2537 LEPO. ENOSOBNO STANO-VANJE s kuhinjo, predsobo in pritiklinami, se odda 1. avgusta mirni stranki. Ogleda se od 12.—14. ure. Puškinova ulica 11. H. 2534 TRI DO ŠTIRI sobno stanovanje s kopalnico in vrtom v bližini parka. Tru barjeve, Ciril-Metodove. Maistrove, Prešernove.' Razlagove, Aškerčeve ali Tomšičeve ulice iščem za takoj. Naslov v upravi »Večernika«, 6000 V življenju in še po smrti nesrečna V Korneuburgu so se pripetili na nekem pogrebu dogodki, ki so izzvali v vsej javnosti veliko senzacijo. Pred dvema dnevoma je izvršila 16-letna Frančiška Frar.zenova zaradi nesrečne ljubezni samomor s tem, da se je vrgla z okna v drugem nadstropju na cesto in priletela na železno ograjo. Njene poškodbe so bile strašne in je kmalu nato umrla. Na dan pogreba se je skušal obesiti tudi dekletov oče, ki ga je hčerkina tragična smrt grozno pretresla. Domači so ga rešili v zadnjem trenutku. Ko pa je prispel pogrebni sprevod na pokopališče, se je vlila silna ploha, spremljana s točo, ki je prisilila pogrebce, da so poiskali zavetje v grobnicah. Pod veliko težo so se vdrla tla v neki grobnici in so padli mnogoštevilni pogrebci kaka 2 metra globoko. Več oseb, med njimi tudi duhovnik, je zadobilo pri padcu nevarnejše poškodbe. Zato je bil pokop odgoden na naslednji dan. Človek z 42 ženskami. Kriminalna policija v Marseillu je napravila te dni dober lov. Aretirala je trgovca z belim blagom, ki se je izdajal za »generalnega konzula Gratheja«. Ta mednarodni zločinec, ki je star 40 let, se ie nameraval pravkar »poročiti« s svojo 42. ženo. Svoje poroke je izvrševal slepar v neki majhni vili blizu Marseilla in so girali pri njih kot duhovnik in priče govi pajdaši. Na ženitovanjsko potovaflje je odpotoval »gospod generalni kotizul< vedno v Sap Francisco, kjer je svoje >>ze' ne« redno prodal v južnoameriška za^a’ višča. Svoje žrtve je zbiral v vseh eV' ropskih državah, pri čemur se je sPeCi' aliziral na dekleta, ki so bila brez sta*' šev in bližnjih sorodnikov. Policija za' enkrat še ni mogla ugotoviti njegove#3 pravega imena, nedvomno pa se ji ^ posrečilo kmalu dognati, s kom ima v resnici opraviti. Nainovejše muhe Parižanov so zlate ribice. Kakor je bila pred leti v Parizu moda-da mora biti v vsakem salonu po več bodečih kaktusov, tako mora sedaj imeti vsaka »odličnejša« Parižanka v svojeto stanovanju po nekaj posod z zlatimi bicami. Seveda so bile vse zaloge ribic takoj razprodane in so cene močno skočile. Posebno lepe ribice stanejo Ž® po 350 frankov. Tatvina zbirke kravatnih igel. V grad Hart blizu Gradca so pred dhe' vi vlomili neznani storilci in odnesli red* ko zbirko kravatnih igel, last rodbin Reininghaus. Zbirka obstoji iz 15 i£eI' med katerimi je prava dragocenost iš]' z velikim biserom, dočim so ostale ir okrašene z briljanti, rubini in smaražP1 Iskanje vlomilcev je ostalo doslej br®* uspeha. SOBO IN KUHINJO oddam s 1. avgustom. Zrkovska cesta 7, Pobrežje. 2532 O glaiulte! Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam s 15. julijem. Zrkovska cesta 7. Pobrežje. 2533 V nalem GOSTILNO blizu Dravograda oddam najem. Vpraša se v Vodniški ulici 12. 0)“;, 2535 JUD Lepa knjiga -najlepše darilo! Priporoča se knjigarna tiskovne zadruge, maribor A I eksandrova cesta 13 Izdala,konzorcii »Jutra« y, Ljubljani; predstavnik izdajatelja jn urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik' STANKO BETELA X Mariboru