29. štev. V Kranju. 20. julija 1901 II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. z;°t za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. S 1. julijem je potekla naročnina vsem onim, ki so bili naročeni za pol ali četrt leta; zatorej jih uljudno prosimo, da nam te dni do-pošljejo nadaljno naročnino, da se jim list po preteku naročnine ne ustavi. Prva matura. Prihodnji teden se prične matura na c. kr. cesar Franc Jožefovi gimnaziji v Kranju. Ker je to prva na tem, tako lepo se razcvitajočem zavodu, imamo vsekako vzroka dovolj, da ieaou izrednemu dogodku posvetimo nekoliko vrstic. Spominjamo se, kako neprijetno presenečenje za kranjske meščane 1. 1886 je provzročila ministra Gautscha naredba, po kateri se je tedanja nižja gimnazija v Kranju odpravila. In to ne brez vzroka. Meščanom, ki so imeli dečke za šolo godne, nastali so novi troški s tem, da so jih morali šolati v Ljubljani za drag denar, revnih starišev sinovom pa, ki bi doma lahko študirali, to sploh ni bilo več mogoče; stanovanja so izgubila vsako ceno in tudi družabno življenje je mnogo trpelo, ker so zapustili mesto profesorji. Tako se je bilo bati, da Kranj, ki ima vsled svoje ugodne lege, lepe okolice, razvite kupčije in imovitosti meščanov in okoličanov prednost pred marsikaterim mnogo večjim mestom, sčasoma popolnoma zaostane. In res, število prebivalstva je vidno padalo, ker s profesorskimi rodbinami in učenci vred so zapustili mesto tudi drugi ljudje, ki so se kolikor toliko živili od gimnazije. Zato je občinski odbor kranjski, zlasti po energični inicijativi tedanjega odbornika pokojnega notarja Viktorja Globočnika, začel z vsemi sredstvi na to delati, ne samo, da se prejšnja nižja gimnazija reaktivira, ampak, da se spopolni v višjo, ker prejšnja gimnazija se baš zaradi tega ni mogla razvijati, ker je bila nepopolna. Kajti za učenca je mnogo udobneje, da študira na zavodu, kjer zamore svoje srednješolske nauke dovršiti, ne da bi mu bilo treba zavoda in učiteljev menjati, in tudi profesorji se rajši potegujejo za službe na popolnih zavodih kakor na nepopolnih, ker imajo ondi večje in raznoličnejše torišče za svoje delovanje. In po večletnem, zatajevanja polnem potezanju in drezanju pri vladi se je posrečilo, Kranju pridobiti višjo gimnazijo, dasi ne brez velikih žrtev. Mesto se je moralo zavezati, da postavi na svoje stroške poslopje in da skrbi v njem za kurjavo. Akoprav je bilo to težko breme, je vendar kranjsko meščanstvo z veseljem in navdušenjem pozdravilo z Dunaja meseca avgusta 1894 prišedšo vest o dovoljeni ustanovitvi gimnazije, dobro vede, da je popolna srednja šola neprecenljive vrednosti ne le za Kranj, ampak za celo Gorenjsko in sicer ne samo v gmotnem, ampak tudi v narodno-socijalnem oziru. Jeseni 1. 1894 se je torej otvorila naša gimnazija in sicer s prvim in drugim razredom. V teku sedmih let se je srečno spopolnjevala in razmeroma visoko število učencev, ki so prihajali vsako leto k nam študirat, je kazalo, kako potrebna je bila. Danes je zavod popoln, srečno in dobro urejen in mladi, za svoj poklic idealno vneti učitelji povzdignili so ga visoko nad povprečni nivo. V preteklem šolskem letu je imel vseh osem razredov s petimi vsporednicami, na katerih se je šolalo 457 učencev in poučevalo sedemnajst učiteljskih moči. Kako nedoglednega pomena že samo v gmotnem oziru je gimnazija s tolikim številom učencev in profesorjev za Kranj, ni treba še posebej povdarjati. Koliko in koliko tisočakov puste vsako leto v mestu profesorji, dijaki in njih stariši, tisočakov, ki bi sicer drugje ostali! Kako visoko ceno so dobila stanovanja, ki bi bila sicer skoro brez vrednosti! Mesto vidno raste in se lepša, ker se mora vsled pomanjkanja stanovanj skrbeti za nova. Očetje meščani pa, ki imajo za šolo godne dečke, si prihranijo vsako leto lepe svote, ker jim ni treba sinov drugam v šolo pošiljati, ne glede na to, koliko uspešneje je nadz^jstvo doma kakor je pri ptujih ljudeh. Kranjsko meščanstvo pa je tudi vsikdar vedelo to dejstvo ceniti in je vedno rado šlo z veliko požrtvovalnostjo revnim učencem na roko. Za dijaško kuhinjo, ki izda na leto čez 6000 kron za hrano ubogim dijakom, ono polovico te svote prispeva, razun tega pa mnoge rodbine tudi same brezplačno dajejo hrano dijakom, tako da skoraj ni hiše v Kranju, ki bi nič ne storila za našo revno mladino. Zavod pa ni samo lokalnega pomena, ampak v narodnosocijalnem mnogo višjega. Lahko rečemo, da bi polovica teh 457 gimnazijcev, ki so v minulem šolskem 260 v Kranju študirali, ne obiskovalo srednješolskih študij, ko bi ne bilo gimnazije v Kranju, ker se pač vsak oče lažje odloči, da pusti svojega sina šolati, ako ima učni zavod blizu sebe v kraju, kjer ni pretirane draginje in kjer revež dijak dobi dovolj podpore. Če bi torej ne bilo naše gimnazije, bi se produciralo manj slovenske inteligence in to bi bila občutna škoda na našem narodnem telesu; kajti vedno nam še nedostaja izobraženih mož, vedno še primanjkuje za službe na slovenskih tleh slo-vens*.. h uradnikov. Zato se nam nadprodukcije izobra-ženstva pri nas še dolgo ni bati. Veliko vredno za vsa-koga je pa tudi že to, da dovrši čeprav samo par gimnazijskih razredov in se potem poprime kmetijstva, rokodelstva ali obrti. Tako torej ni težko razumeti veselja, katerega imamo nad našo gimnazijo- in lahko je umljivo, da smatramo prvo maturo na tem zavodu za posebno slovesni moment, mimo katerega ne moremo molče iti. Nadepolnim abiturijentoni pa, katerim se odpira ves vesoljni svet v najpestrejših bojah, želimo mnogo sreče in malo prevare na nadaljnjih potih njihovega življenja, vporabljajo naj sadove svojega mnogoletnega truda vedno v prid svoje domovine, ohranijo naj Kranj in njegovo meščanstvo v prijetnem spominu, pred vsem jim pa želimo kar najugodnejših uspehov v vročih dneh prihodnjega tedna, ko bodo stopili pred zeleno mizo, da dokažejo pred resnimi in učenimi možmi zrelost svojega duha. Ne Minerva desit! Naš hišni davek. Piše Š. [Dalje.] Določbe ravno navedenega § (post. od 1. 1882), ki nikakor niso tako jasne, kakor bi človek sodil na prvi pogled, utegnejo torej še za marsikateri kraj postati velikega pomena. Kakor je mogoče, celo prav verjetno, da se ta ali oni naših napredujočih krajev povspne do stopinje «mesta» v zgornjem pomenu, tako tudi ni izključeno, da kak drug nazadujoči kraj stopi nazaj v vrsto «vasi», in bo vsled tega zopet plačeval selški hišni davek. Potrebno je vsled tega, da nekoliko natančneje ogledamo omenjenega paragrafa lit. a. Da storimo to na tem mestu, PODLISTEK MoJ prvi Izlet na Črno prst. Poroča —k. Vrli predsednik kranjske podružnice «Slovenskega planinskega društva* je že na sv. Treh kraljev dan našel, da pade praznik sv. Petra in Pavla na soboto. — Tako je prišlo, da smo se stlačili 29. junija ob eni, prevideni z vsem dobrim na kranjskem kolodvoru, v polne železniške vozove. Izurjen vremenski prerok, gorenjski kmet, se je primarušil, da bo ob krasnem vremenu le sonce poljubljalo naše nahrbtnike in naše hrbte; pristavil pa je, izstopivši v Podnartu: «Ta sreča Vam bo mila le, če nimate ženskih s seboj!« . . Mi pa smo v duhu že čutili deževne kaplje na hrbtu, dasi je bilo srce še gorko: saj je bilo med nami precej dam. — Res, komaj se vsedemo v Lescah na vozove, že se vlije ploha, krivično tudi po tistih, ki niso imeli «svojih» dam pri sebi. Ali znana je slovenska potrpežljivost. Nihče ni tarnal, udani v vremensko voljo, smo zakrili kipeče in nekipeče ude v dolgočasne haveloke ter kazali pogumne obraze. In čas je potekal. Skozi škrbino Babjcga zoba je blestela zopet nebesna modrina, čez nekaj ur je že korakala naša brhka četa nad Bohinjsko Bistrico v goro, zatikajoč strahovito podkovane čevlje v — blato. Potekla znanstveno ni morebiti popolnoma pravilno, odgovarja pa bolje za nas v prvi vrsti merodajnim praktičnim ozirom, vsled česar stroge gg. sistematike prosimo blagohotnega oproščenja. a) Sicer se Ti, častiti bralec, zdi morebiti čudno, ali dejstvo je, da že beseda «kraj» ni vzvišena nad vsako pravdo. Kakor se to pač mnogokrat zgodi: še tako jasen in razumljiv pojem v vsakdanjem življenju postane žali-bog negotov, če ga dobi jurist v roke. In tako je tudi s «krajem». Vsled tega je bolje, da se izognemo definicije, ki bi itak ne veljala za vse slučaje in imenujemo kraj v zmislu postave od leta 1882 praviloma vsako naselbino, katera ima svoje posebno lastno ime in svoj posebni naslov kot trg, vas i. t. d., ali, da se izrazimo splošneje: vsako naselbino, ki se pri ljudskem štetju posebej izkaže. Najvažnejše je torej, da ne zamenjaš občine z krajem. Tako šteje n. pr. občina Stražišče vasi Stražišče, Bitnje, Gorenja Sava i. t. d., za kraj pa ne velja občina Stražišče, marveč posamezne vasi, ki tvorijo to občino. Na drugi strani pa vidiš, če vzameš v roke 1. zvezek «Ortschaftenverzeichnis», da sta n. pr. pri Kranju izkazani obe predmestji poleg mesta posebej, da torej zgornje splošno pravilo ni povsem pravo, ker je Kranj s svojima predmestjima brez dvojbe en kraj. V takih in enakih slučajih se moraš vprašati, ali tvorijo ti deli v policijskem, tržnem, konskripcijskern, katastralnem oziru eno in tisto jednoto, in skoro bi rekli, da je najbolj zanesljivo vnanje znamenje ona tabla, katero vidiš pri vhodu v vsak kraj in na kateri so zaznamovani polit, okraj i. t. d. Vsak kraj, ki ima tako svojo tablo, smeš v devetindevedesetih med sto slučaji prištevati tudi krajem v zmislu davčnega zakona. Ali absolutno gotovo in zanesljivo tudi to znamenje ni, ravno ker nedostaje legalne (postavne) definicije, in vse je pač odvisno od posebnih razmer, na podlagi katerih bode tudi večinoma lažje soditi, kot pravno načelo teoretično pravilno formulirati. S temi izvajanji se v bistvu tudi sklada pod br. 1145 pri Wolleniku* navedena razsodba upravnega sodišča, katero prosimo v slučaju potrebe pregledati. b) Rekli smo zgoraj, da mora biti oddanih v najem najmanj polovica hiš, kar ni čisto pravilno, ker postava na tem mestu rabi besedo «poslopje*. Poslopja so pa *) Dr. J. Wollenik: Zusammenstellung der Reehtsatze nach der Judiratur des Verw.-(Jerichtsholes in Grund- u. Gebaudesteuer-sachen. To priročno popolno zbirko prav toplo priporočamo. Stane okroglo tri krone ali nekaj vinarjev več. je znova ura za uro. Poročevalec je ležal pod streho Orožnove koče, pa luna ga je obsevala skozi špranjo; koči ležal je na trebuhu poleg slame ter sanjal bede ... K je hodil najzadnji v družbi; zapomnil si je bil nauk prebrisanega hribolazca: ako ležeš v hrib v družbi dam, hodi vedno zadaj, če hočeš imeti kaj razgleda! Pozneje je občudoval poetično kočo, ki nima niti onega prizidka s prozaičnim imenom, občudoval pristno gorenjska grla. krepka pri jedi, pijači in petju. Sprožila se je bila misel, da bi šli spat. In šlo se je, ali samo — šlo! Pa kam? Spodaj v sobi dame, zgoraj pod streho gospodje, to že tako, odkar je svet brezverski. — Tako se je zgodilo, da je poročevalec zlezel — med zadnjimi — pod streho. Ni namreč prav vedel, ali bi zavidal one izkušene može, ki so si potem, ko je nastala tema, priborili košček žimnice pri steni v bližini dam, pa le z zagotovilom, da so nedolžni kakor znani stražniki turških haremov. «IIm, rajši grem pod streho*, se je odločil. Pod streho je iskal kaj mehkega za podlago; ker so vso slamo pobrali predniki, je po kratkem preudarku našel, da je izmed vseh pristopnih predmetov njegov lastni trebuh še najbolj mehak. Vlegel se je nanj in je, tako rekoč, bede sanjal. Sanjitlo se mu pa je. da — spi, da je vse mirno okrog njega, da živi v oni dobi, ko še škrat ni ustvaril dekliškega hihitanja, ne pomen- lahko stanovalna, za stanovanje namenjena, t. j. hiše, ali pa tudi ne, n. pr. hlevi, skladišča, tovarne i. t. d. in vpraša se, kako je tolmačiti «poslopje» v našem slučaju. Praksa finančnih oblasti je v ti točki popolnoma nedosledna. Dočim ravna namreč glede davčne dolžnosti fabrik, hlevov i. t. d. v krajih, ki plačujejo najmarino, prav tako, kot bi bila stanovalna poslopja, jih vselej, kadar je treba spoznati kak kraj za mesto (primere zgoraj III. A, št. 2), noče všteti v število poslopij, katerega polovica je mero-dajna za dotično odločbo. Za to razliko gospodje ne znajo navesti nobenega drugega razloga kot — dobiček državne blagajnice, sicer zelo tehten, s pravnega stališča pa ravnotako jako šepav argument. Upravno sodišče* še ni sodilo o tem vprašanju in upati je, da bo odpravilo to popolnoma neopravičeno razliko, vsaj, če bo samo sebi hotelo ostati zvesto. Ta visoki sodni dvor je namreč opetovalno spoznal, da so gospodarska poslopja v tisti meri podvržena hišni najmarini, kot stanovalna poslopja**). Ali, ni je pravde na svetu — dejal je pri neki priliki dunajski župan dr. Lueger — katere izid bi mogel človek I vso gotovostjo prerokovati. Zatorej svetujem občinam, ki nočejo riskirati troškov tožbe pred upravnim sodiščem, da ostanejo pri tolmačenju linančnih oblasti, torej v slučaju, da jim davčna oblast hoče natovoriti «privile-gium odiosum» hišne najmarine v zmislu § 1. lit. a 1. c, štejejo le stanovalna poslopja, ali, kakor smo že zgoraj anticipirali, hiše. Za hišo se pa smatra vsako za se obstoječo od sosednih popolnoma ločeno poslopje z lastnim vhodom in lastno streho, nikakor pa ne po konskripcij-skih številkah. Kjer ima tedaj ena hiša dvoje številk, kakor n. pr. — če se prav spominjam — Pleiweissova v Kranju, šteje v zmislu davčnih določb le za eno poslopje. _ Se nadaljuje. V Kranju, 20. julija. Deželni zbor kranjski. Enajsta seja. Občinska cesta od Češnjice do Rudnega se je uvrstila med okrajne ceste. — Okrajna cesta od Kranja do Škofje Loke se uvrsti med deželne ceste. — Prošnja za prispevek gradnji bohinjske železnice in oni skozi Karavanke, za katerega je prosilo železniško ministrstvo, je bila odklojena. — *) Razsodba pod št. 995 VVollenik je brez pomena, ker se tiče prejšnjih določb, ne pa postave iz ieta 1882. **) O tem vprašanju bom še govoril. Nikakor se pa ne strinjam s sedanjo, tudi od upravnega sodišča potrjeno prakso. Primeri interpelacijo posl. dr. Beuerla v ravno minulem delu XVII. zasedanja drž. zbora. Ijivega smeha zakonskih žen, ne grohota moških čeljusti, one dobe, ko črevljarji niso vlekli drete niti podnevi, niti ponoči, ampak so šivali črevlje le z gladkimi jermeni — in pri teh sanjah bi bil skoraj zaspal, kar začne njegov sosed spati in dreto vleči; s tem so bile sanje končane . .. Na vse zgodaj smo lezli proti vrhu. Ker smo bili poučeni, da je zaradi obilega snega neko mesto nevarno, iskali smo ga skrbno, pa smo ga žal izgrešili. Pač pa je bilo neko mesto zanimivo: poldrugo ped široka pot med skalo in med snegom. Tu so hvalili Boga oni, ki so bili obdarjeni z vitkim telesom, zakonske gospe so z zavidanjem gledale na svoje slabše polovičnike, ki so v svojih hlačah kar smuknili skozi ono ožino, krila pa niso hotela. «Doma je pa drugače, tam jih nosim jaz», te besede je veter zanesel tja po čereh. Vse se je srečno izvršilo; izgubili smo nekaj žebljev iz podplatov, pobili smo nekaj steklenic, pa lačni smo sedeli opoldne ob Bohinjskem jezeru, za denar se pa po svetu vse dobi, doma seveda ne . . . »Izborna juhca», to je bil začetek; vedno bolje je prihajalo, ali spomin me zapušča. Le en pogled prijatelja Groga mi je nepo-zabljiv; postrvi smo jedli, pa kake! Groga je povzdignil svoje oči tja gori, in le ena misel se je svitala v njih: «Še več!» 261 Dvanajsta seja. Občinska cesta od Rodice do Mengiša se sprejme med okrajne ceste. — Trinajsta seja. Obravnavalo se je o zimski kmetijski šoli na Gorenjskem, o kateri poročamo na drugem mestu. — Nac cesar je minuli ponedeljek prisostvoval odkritju spomenika pokojni cesarici Elizabeti v Solnogradu. Bil je prisrčno sprejet. Sestanek treh vladarjev. Blizu Moguncije se snidejo sredi meseca avgusta nemški cesar, ruski car in angleški kralj. Vojna v južni Afriki. V Kaplandiji je prestopilo vnovič mnogo Holandcev na bursko stran. Buri so gospodarji velikega dela Kaplandije in imajo v rokah več važnih mest. Angleži hočejo baje odslej postopati z Buri kot z roparskimi tolpami in ne več kot z vojsko. Seveda bodo potem Buri vračali Angležem z enako mero. Dopisi. Iz Velesovega. (Prednost pešpoto vanja. — Razno.) Vsak človek se mora nadalje izobraževati. Sredstev za nadaljnjo izobrazbo je več. Eno izmed takih sredstev je potovanje. Vsaj svojo ožjo domovino poznati je dolžnost vsakega domoljuba. Ravno naš narod ima to napako, da se premalo briga za svojo prelepo domovino. Vsakega človeka, tudi kmeta poznamo takoj, če je že prestopil katerikrat domači prag ali ne. — Kdor še ni videl, kje izvira Sava, ni videl Cerkniškega ali Bohinjskega jezera ter ni bil še v postojinski jami, ta ni videl nič. S koliko večjim zanimanjem bere kak dopis oni, ki je že bil v dotičnem kraju in so mu razmere znane. Nadalje ima pešpotovanje v zdravstvenein oziru prednost. Čas pešpotovanja se ravno približuje. Cas počitnic je tukaj. Takrat pa se ne oddahnejo in razvedrijo duha radi le šolski otroci in učitelji, tudi drugi stanovi si žele dobrega, svežega zraka. Izmed mnogo lepih in zdravih krajev na Gorenjskem je tudi Velesovo, kjer je znana božja pot. Od tukaj je najbližja pot na Štefanjo goro, na Krvavec in Zaplato. Povsod se kaže lep razgled. Grintovec je najvišji, pa se pride tudi od Velesovega (Adergaza) gori. Kdor poti ne zna, dobi lahko kažipota. Voda je povsod dobra, posebno pa pri sv. Ambrožu, kamor se pride po bližnjici iz Cerkljan (Grada). Ako se pa komu ne ljubi hoditi po hribih, lahko ostane na ravnem. Saj imamo tudi tukaj toplice. Na prostoru sredi fare, kjer se pota najbolj križajo, stoji znana hiša Veseli smo se vrnili v Kranj, poročevalec pa je prinesel nekaj s seboj, kar se končuje kakor besede: vriska, piska . . . Tašča. (Hrvatski spisala Marija Evgenija Markovič; poslovenil Gv. Anin.) Konec. V. Mati je pričela žeti. Proti večeru je pogledala po liani in ni je bilo nikjer; morebiti je odšla domov? Vprašala je druge žanjice, ako so jo morebiti videle; klicala jo je, a ona se ni odzvala. Naposled je šla na mesto, kjer jo je popustila, našla je nemo. Ležala je v razoru, kakor da bi spavala, krasna in sveža kakor roža — Gospod je dal krasen in tih večer; ona pa je ležala, kakor živa v pšenici, nad njo se je pa valovilo zlato klasje. Odhitela je po Vasilja; on je nedaleč odtod kosil; našla ga je, in on je vesel šel k nji! Ko je pa zagledal Hano mrtvo, zagrabil je za koso in si jo zasadil v prsa. Padel je vznak tesno tik nje in niti trenil ni več z očesom — — VI. Podvizala se je k stari Orlihi.- In ona je stala že na pragu, kakor, da bi nestrpno pričakovala te novice: 262 v dobrem stanu. V njej je klet namenjena za vino. V tej kleti je pa vedno poldrug meter vode, katera izvira iz tal, pa zopet odhaja. Ker je klet dobro obzidana in in voda topla, bi bila za kopanje pripravna. Kdor ne verjame, naj pride pogledat. — V neki drugi še ne dodelani hiši, dobre pol ure oddaljeni od Velesovega, imajo \ globokem vodnjaku pivo v steklenicah, katerega na prav umeten način iz vodnjaka dobivajo in steklenice odpirajo s tri metre dolgim ključem. Pivo je izvrstno. Za popotnike je torej preskrbljeno. Stanovanj je dosti, vsaj je zraven velik grad, nekdanji samostan, v katerem je polno praznih sob. Kar se tiče družabnega življenja Vam povem, gospod urednik, da je pri nas mir. Politike ne uganjamo dosti, ker je drugega dela obilo. Vrši se vse nekako mirnim potom. Na sv. rešnjega telesa dan pri procesiji tudi tukaj letos ni bilo bandera, zato je bila udeležba slaba, posebno od strani možakov. Staro šego hočejo odpraviti. — Tukaj pod gorami ni strastnih liberalcev kakor tudi ne klerikalcev. Za danes naj zadostuje toliko. Moj namen je le, da pride čimdalje več tujcev sem. Saj smo na deželi, če smo tudi pod gorami. Na svidenje! Iz Radovljice. Pereče vprašanje za Radovljičanc je vprašanje, ali se bode za Radovljico obljubljeno novo uradniško poslopje zidalo v Radovljici ali na Bledu. Radovljiška občina je že pred nekaj leti kupila drag in obširen stavben prostor ter dala tisto zemljišče zemlje-knjižno prepisati na justični erar. Vsled vladnega sklepa in zatrdila, da bi morala biti ta stavba že lansko leto popolnoma dodelana, tako da bi se uradi že letos spomladi lahko preselili vanjo; a še sedaj se nič ne ve, kdaj se bode začelo z zidanjem in sploh še ni zagotovljeno, če se bode zidalo tukaj. Vlada se izgovarja, da ji manjka denarja, radovljiška občina pa tudi ne more postavljati uradniškega poslopja na svoje troške, ker si je morala že denar za odkup stavbenega prostora izposoditi v hranilnici in sedaj plačuje obresti od tega dolga. Tako se ta stvar zavlačuje dalje in dalje, med tem pa podjetni Blejci na skrivnem prav pridno delujejo na to, da bi dobili radovljiške urade na Bled. Baje hoče občina, posebno pa Muhr in Schwegelj mnogo prispevati k stav-binim troškom. A v Radovljici le tiho in mirno čakamo, toda pričakali bomo morda le odhod uradov od tukaj na Bled; kajti vsa znamenja kažejo, da se za kulisami nekaj kuha. Vlada se morebiti res misli ozirati na tiste tisočake, katere ponujajo blejski bogataši, ter zaradi tega pustiti sezidati poslopje za radovljiške urade na da je Hana mrtva. - «Vaša sinaha je umrla!* — Stara je zaškripala z zobmi in se udarila z rokama na prša. je že sojeno bilo*, je rekla in niti zaplakala ni, samo bleda je postala kakor zid. • Glejte, tam neso oba!* je rekla moja mati vsa prestrašena. «Kaj oba?* je viknila stara Orliha. «Mati, i vaš Vasilj je mrtev!* Kako je kliknila! Kako je odhitela! Malo, da ni iztrgala mrtveca ljudem iz rok; prijela ga je za glavo in jokala nad njim — — Ah, bila je strašna! — — Brez robca, lasje so se ji vsipale po plečih, ruzmršena, vsa okrvavljena; letala je okrog sina in kričala kakor nora. Oblekli so mlada in ju položili na oder, enega poleg drugega. Jaz nisem odšla iz koče, ostala sem tudi po noči. Čudila sena se, da ni stare Orlihe; izginila je, kakor bi se bila udrla v zemljo. V istini, drugi dan so jo našli na dvoru pod zidom ; bila je vsa črna, črna kakor bez-govina. Mlada so skupaj pokopali, staro pa nekoliko dalje. Koča je razpadla, ostala je prazna; nihče je ni hotel kupili, kt-r so plavili, da pride vsak večer, kakor hitro mesec izide, na dvorišče mlada Orliha, se usede k vodnjaku, prekriža roki v naročju ter čaka svojo taščo in jo kara: «Ti si mene spravila a sveta, ti, stara Orliha!* Bledu. Ako se to zgodi, bode Radovljica uničena za vselej in bode brez uradov še slabša, kakor kaka dobra gorenjska vas. Zato, Radovljičaniy zdramimo se in delajmo, dokler ni prepozno. Že marsikaj smo v spanju zamudili in nazadnje v spanju lahko izgubimo še to, kar imamo! S Koprivnika. Zdaj, ko imamo Gorenjci svoj časopis z imenom «Gorenjec*, lahko tudi iz najbolj oddaljenih in zapuščenih krajev vanj kaj sporočimo. Zato Vas prosimo, gospod urednik, da tudi ta dopis z našega visokega Koprivnika blagohotno sprejmete ter uvrstite med druge «Gorenjce ve* dopise. Ako mogoče, bomo odslej večkrat Vam poslali kako novico od tukaj, za danes pa naznanjamo dragim bralcem «Gorenjca*, kakšno je sploh pri nas in kako se nam godi. Kakor slišimo je naša gorska fara, ki sestoji izKoprivnika in iz Spodnjih in Zgornjih Gorjuš, najvišja na Gorenjskem. Svet pri nas je gričast in bolj kamenit in hiše so zelo razkropljene. Pečamo se s poljedelstvom, živinorejo, drvarstvotn in ogljarstvom. Polja nimamo dosti, a več senožeti ali rovtov in gozdov. Mnogo naših rojakov si služi kruh v drugih krajih z različnim delom in v različnih službah. Kadar kateri od njih pride za nekaj časa k nam domov r nam pripoveduje, da je okolu po svetu mnogo drugače, kot pri nas v Bohinju in da ni nikjer več tako zabitih ljudi kakor nekateri zgornjedolinski kmetje, kateri se puste tudi v vseh posvetnih rečeh voditi in komandirati tistemu dolgopetemu kapelanu v Srednji vasi kakor vojaki svojim častnikom. Kapelan ima svojo prodajalnico, gostilno in posojilnico in vse to menda dobro nese. Zakaj bi torej nevedne kmete ne vabil notri! A veri po naših mislih le ni v korist, da se duhovnik ukvarja s takimi posvetnimi napravami. Postal naj bi raje komi, ne pa duhovnik! Pri nas pa, dasi smo tako v hribih in med gozdi, smo vendar nemara bolj pametni, nego tam doli v dolini. Ali to po našem hribovskem mnenju ni nič posebno čudnega; kajti pri nas v hribih je skoro vedno lepo sončno vreme in čist zrak, ki nam bistri glave. Tam doli v bohinjski dolini pa se pogostoma po več dni okoli vlači gosta megla in ta ostane najbrž v glavah nekaterih dolinskih Bohinjcev, da ne morejo potem več jasno misliti. Bistri pa nam um in pamet morda še tudi kaj drugegat O tem hočemo v kratkem pisati kaj več, za danes pa z Bogom «Gorenjce vi* bralci! Čedne živalice. Na naši gimnaziji, ki je ravnokar zaprla svoje duri, poučuje se tudi naravoslovje, posebno živalstvo. Tu razlagajo gg. profesorji nadebudni mladini razna svojstva rakov, rib in četveronožcev. Med temi pa se nahaja eksemplar, ki ima med drugimi posebno lastnost, da pusti, koder hodi, sled za sabo in sicer na ta način, da pot p onesnaži. Eden zadnjih listov brezobega glasila graških penzijonistov in tistih, ki so zreli za penzijon, pa nas je prepričal, da v tej lastnosti tekmuje v Kranju z omenjenim četeronožcem krščeno bitje, ki zna celo pisati in za silo tudi nemški. Nekdo, o komur se lahko vgane, kdo je, zagrešil je namreč v graški «Tages-pošti* dopis iz Kranja, ki se peča z našimi občinskimi volitvami. Mi bi se ne vtikali v vprašanje, kako hrano si upa ta list nuditi svojim naročnikom, prezrli bi bili popolnoma ta dopis, če bi se v njem ne zrcalila neka ganljiva antidiluvijalna politična najivnost, zraven pa nepopisno nizkotno mišljenje, neverjetna moralna beračija in brez-taktnost. V prvi vrsti zajavka pisec z milodonečim glasom, da je v Kranju vrženo «nemštvo» ob tla. Ce smatra pisec sebe kot bivši steber nemštva v Kranju, naj bode uverjen, da je v tem slučaju bilo nemštvo v Kranju sploh na slabih nogah, rana, ki se je s porazom nemštva v Kranju zadala materi Germaniji, ni huda in se bo kmalu zacelila. Ge se pa pisec sklicuje na rajnkega g. Franca Dolenza, moramo temu odločno ugovarjati. Tako pisarjenje je stvarno neutemeljeno in skrajno netaktno. G. Dolenz, katerega smo vsi spoštovali, bil je sicer pristaš nemške stranke na Kranjskem, ali zastopnik «neinštva» na kranjskem rotovžu ni bil nikdar, vsaj zadnjih dvajset let ne, kar smo ga imeli priložnost opazovati pri njegovem delovanju. Pretrezen in prepameten je bil za to. Dobro je vedel, da naj ima občinski odbornik pred očmi le občinske koristi in drugega nič — in vedno se je držal tega gesla — prepričan pa je bil tudi, da bi bila naravnost norost demonstrirati v Kranju za nemštvo, katero tu kot javen faktor sploh ne obstoji. In kaj naj rečemo o taktu, o pijeteti piscevi do blagega moža, katerega imamo vsi v dobrem spominu, če smatra za primerno izigrati spomin g. Franca Dolenza proti našemu županu, ko je vendar obče znano, da je ravno ta dva moža skozi vse življenje in celo takrat, ko sta bila nasprotna kandidata za deželni zbor, vezalo neskaljeno, najintimneje in najiskreneje prijateljstvo. Potem pride na vrsto panslavizem. To je popolnoma zastarelo, deplasirano strašilo. Kdor živi v Kranju in govori o panslavizmu, sploh ni' resen človek, to sploh ni političen ali časnikarski manever, temveč patalogičen pojav. Sicer pa to strašilo, ki je po nemških listih igralo veliko vlogo pred 20 in 30 leti, danes ne spodi več psa od peči najbolj zaprašenega birokrata. Ce je to strašilo še vedno primerna hrana za graški mob — tem slabeje za ta mob. Nato sledi kritika strank na kranjskem rotovžu in tu se pokaže pisec šele v svoji pravi luči. Mi smo menili, da mu bo po izkušnjah zadnjih mesecev prešlo veselje drezati na ta način v kranjske razmere. Na potu mu je seveda naš župan in očita mu, da je prevzel izvolitev, četudi ni dobil vseh glasov (kakor druga leta) in sicer ne od izvoljenih mandaterjev, ampak od iz vseh vetrov nanesenih,v vseh mogočih barvah lestečih virilistov. V svoji znani temeljitosti govori pisec o tem, da se za župana ni oddalo osem listkov, znano pa je, da se je glasovalo ustmeno in ne po listkih. Mi pa še konstatiramo, da sta se zdržala glasovanja samo dva virilista in dva pooblaščenca (med temi seveda tudi pooblaščenec g. K. Pollaka. Naravno, da se pisec ogreva za te oponente. To je stvar ukusa deloma celo želodca — Gusto in — tržaške fige so različne. Komur ugaja tistih 4 virilistov, ki pri zadnji volitvi niso glasovali za župana — Bog mu jih blagoslovi, naj mu gredo v slast! mi ne vemo, kako misli o tem g. župan sam, ali toliko humorja in zdravega okusa ima gotovo, da bi si ne ponašal s temi glasovi, ko bi jih bil dobil in da jih ravnodušno prepusti dopisniku graške «Tagespošte». Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Davčni kontrolor g. Robert Lindner v Kranjski gori in Franc Uršič na Brdu sta imenovana davčnima oficijaloma. Prvi pride k glavni davkariji v Ljubljano, drugi — kakor že zadnjič omenjeno — v Kranj. — Prestavljen je davčni kontrolor g. Ivan Jereb iz Žužemperka v Kranjsko goro. — Gospica Ivanka Jam-šek, dosedaj pomožna učiteljica na Igu, je imenovana začasnim učiteljicam v Mengišu. Shod zaupnih mož narodno-napredne stranke je bil v Ljubljani v četrtek 18. t. m. Zaupniki, ki so prišli iz vseh krajev dežele, so se razgovarjali o bližajočih se deželnozborskih volitvah. Burno pohvalo je žel dr. Tavčar s svojim poročilom o delovanju deželnega zbora. Ta znamenit govor bomo pridejali prihodnjemu «Gorenjcu* kot prilogo. Deželni zbor je dovolil tukajšnji »Dijaški kuhinji* 500 kron podpore, podporni zalogi gimnazijski pa 300 kron. Deželni zbor kranjski je v sredo 17. t. m. zaključil zadnjo sejo v tem zasedanju in v tej funkcijski dobi. S cesarskim patentom od 18. t. m. se že razpušča kranjski deželni zbor in istotako gališki. Nove volitve se bodo vršile morda začetkom septembra. 6. aprila letošnjega leta je minulo 40 let, odkar se je prvič sešel deželni zbor kranjski. Deželni glavar pl. De tel a seje pri zaključni seji spominjal te^znamenite obletnice, obenem pa je kazal na plodosno delovanje v minuli šestletni dobi. Pri tej priliki je izpregpvoril tudi deželni predsednik 263 baron Hein tele pomenljive besede: »Minulo funkcijsko dobo visokega deželnega zbora Vojvodine kranjske je gospod deželni glavar narisal z živimi barvami in ne-ovrgljivimi številkami. Kdor objektivno sodi, mora priznati, da je bilo delovanje deželnega zbora izredno plodonosno, in da si je zbornica pridobila velike zasluge za blagor domovine. Ce je v srcu naroda le iskra hvaležnosti, potem morajo tudi volilci to pripoznati. Sprejmite zahvalo cesarske vlade za to delavnost na vseh poljih, toplo zahvalo tudi za dobrohotno prijaznost, katero je vlada našla vsikdar v zbornici.* — Klerikalci so pred šestimi leti zmagonosno in z razvitimi zastavami prihrumeli v v deželni zbor. Ker se je pa korenito poskrbelo, da klerikalna drevesa niso zrasla v nebo, je bilo deželnemu zboru omogočeno delovati vsestransko na korist kranjske dežele. Priznanja polne besede deželnega glavarja in deželnega predsednika izvestno niso posebno razveselile klerikalnih poslancev, ki so morali igrati večinoma nehvaležno ulogo brezdelne in brezuspešne opozicije. Pri ljudeh duševnega kalibra klerikalnih poslancev pač ni boljšega pričakovati. O železnici Kranj-Tržič je razpravljal deželni zbor kranjski v svoji trinajsti seji. Poslanec baron Schvvegelj je namreč nujno predlagal, naj deželni zbor sklene, da ostane pri vseh sklepih, kar jih je storil deželni zbor glede železnice Tržič-Kranj in da naroča deželnemu odboru, da se ta proga s podporo države financijelno in zakonito zagotovi in izvrši. Poslanec dr. Majaron je z zadovoljstvom pozdravil predlog barona Schvveglja ter opozarjal na nujno potrebo ustvariti zvezo med Idrijo in obstoječimi železnicami. Poslanec Šubic je izrekel svoje zadoščenje na predlogu poslanca Schvveglja. Kranj dobi svojo zvezo s Tržičem. Treba je tudi skrbeti za interese Škofje Loke, poljanske in selške doline je, da se vzame v poštev zgradba proge iz Kranja čez Škofjo Loko in skozi poljansko dolino, katera proga bi se lahko izpeljala na Idrijo ali na Cerkno. Govornik je deželnemu odboru priporočal, da reši to progo kot eno prvih in najbolj potrebnih. V dijaški kuhinji v Kranju se je izdalo meseca julija 1.1. 728 kosil in 746 večerij ter plačalo 235*12 K. — V celem letu 1900 1901 se je izdalo 20.109 kosil in 18.329 večerij ter plačalo 6221-28 K. Vsi dohodki brez obresti glavnice in v hranilnici naložene razpoložnine (razun poluletnih obresti Robičeve ustanove v znesku 118 K) so znašali 6534*48 K; k temu so prispevali podpirani dijaki 1191 K. Vsi stroški so znašali 6328*30 K; torej ostane celoletnega prebitka 206*18 K. Zimska kmetijska šola za Gorenjsko. V XIII. seji deželnega zbora se je sprejel naslednji predlog: Zbornica vzdržuje svoj lanski sklep, da se za Gorenjsko ustanovi primerna kmetijska šola. V ta namen naj za 10 let najame primerno posestvo, toda letni troški ne smejo pre-sezati 12.000 kron. Deželni odbor naj torej ukrene vse potrebno, da se za Gorenjce preskrbi kmetijski pouk. Šolsko izvestje. Na tukajšnji štirirazredni ljudski šoli je poučevalo šest učnih moči. Koncem šolskega leta je bilo 152 učencev (po narodnosti 150 Slovencev, 1 Hrvat in 1 Lah). Vere so bili vsi rimsko-katoliške. Prvi red je imelo 101, drugi 49 učencev. Dva učenca sta ostala ne-izprašana. — Na obrtni nadaljevalni šoli je poučevalo pet učnih moči. To šolo je obiskovalo 85 učencev. — Prihodnje šolsko leto se prične dne 1. oktobra. V Skorji Loki se vrši v nedeljo, dne 4. avgusta 1901 slavnost petindvajsetletnice ustanovljenja prostovoljnega gasilnega društva. Slavnostni program: Na predvečer ob poldevetih: Mirozov z bakljado. Po mirozovu sestanek v gostilni gospe A. Deisingerjeve. Nedelja, 4. avgusta: Zjutraj ob tričetrt na pet: Budnica. Zjutraj od polsedmih naprej: Sprejem došlih društev in gostov na kolodvoru ter pri mestnih vhodih. Zjutraj ob poldevetih: Sprevod po mestu in pozdrav gasilnih društev pred mestno hišo po blag. gosp. mestnem županu. Dopoldne ob enajstih: Sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jakoba. Po sv. maši odhod na glavni trg pred mestno hišo, kjer se vrši razdelitev diplom devetim gasilcem za petindvajsetletno neprekinjeno službovanje po načelniku Zaveze kranjskih gasilnih društev, blag. gosp. Franu Do- 264 berletu. Popoldan ob eni: Skupni banket na vrtu gospe A. Gusellove (kouvert za osebo 3 krone). Oglasila k k banketu vsprejema odbor najkasneje do 23. julija t. 1. Popoldne ob polstirih: Koncert domžalske godbe na Štemarjih. Po koncertu: Prosta zabava. — Vstopnina h koncertu 60 vin. za osebo; uniformirani gasilci so vsto-nine prosti. Slavnostni odbor. Iz Škofje Loke se nam piše: K slavnosti petin-dvajsetletnice prostovoljnega gasilnega društva v Škofji Loki dne 4. avugsta t. I. oglasilo jo svojo udeležbo že nekaj bratskih društev. Ona društva pa, katera se nameravajo udeležiti slavnosti in katera se dosedaj še niso zglasila, naj blagovolijo vsaj do 16. t. m. poročati odboru število čestitih udeležencev, da bode tistemu mogoče pravočasno potrebno ukreniti glede skupnega obeda, oziroma banketa in sploh vsestransko zadovoljiti čestite udeležence. Otvoritev koče na Krnu se vrši 5. avgusta ob desetih dopoldne. Vspored izleta za udeležnike iz Kranjske je naslednji: 3. avgusta z opoldanskim vlakom v Lesce, odkoder se peljejo izletniki skozi Bohinj naravnost do izvira Savice in odtod peš na planino Govnjač (tri ure), kjer se prenoči. 4. avgusta v jutro ob petih odhod preko Bogatina in Kuka čez Gracijo na planino v Dum-pljah, koder je krasno jezero in potem na planino Polje in Krn (8 ur). Prenoči se na Krnu. Pol je zložna in brez nevarnosti. Za provijant je le v koči na Krnu preskrbljeno. Kar izletniki med potom potrebujejo, morajo imeti seboj. 5. avgusta izlet na vrh Krna (tričetrt ure); otvoritev in blagoslovitev koče ob desetih. Vrača se tistim potom, prenoči se zopet na planini Govnjač. — 6. avgusta zjutraj odhod k izviru Savice, ogled Slapa in z vozmi na Bistrico, kjer je kosilo. Z večernim vlakom povrat v Ljubljano. Reditelj izleta je gosp. Miha Verov-šek. Izletnikom se je prijaviti do nedelje 28. julija pri odboru »Slov. planinskega društva*. Na Bled pride ta teden šef generalnega štaba feld-cajgmajster baron Beck. Ondi ostane do konca tega meseca. — Do 16. t. m. je posetilo letos Bled 914 tujcev. Z Bleda. O konkurenčni razpravi za gradnjo naše župne cerkve slišali smo p/av zanimive stvari. Upamo, da bode njega milost gospod knezoškof prav pazljivo prebral ves zapisnik, kateri je pravi «mane tekel lares* naši duhovščini. Ako pa niti ta lekcija višjim cerkvenim krogom ne odpre oči — potem jih nihče ne reši pogube, v katero drve z vso silo. Kolikokrat pišejo: »Naši dobri katoliški možje so se začeli zavedati.* In v istini! Naši možje so res dobri in tudi katoliški; a tudi zavedati so se začeli - a to klerikalce navdaja z grozo. Čim prej razpnete vsa jadra, tem prej se vam polomijo in dosežen bo cilj, za katerim gremo. Tožite, da ste molili a srca se niso omehčala. Naša srca so rač omehčana, a mošnjički tudi precej izpraznjeni, zatorej smo jih pa zadrgnili, kar vas menda najbolj peče. Utopljenca iz Ribnega, o katerem je »Gorenjec* v 25. številki poročal, so šele v ponedeljek dopoldne slučajno našli v Savi pod radovljiškim pokopališčem ter ga na tistem pokopališču popoldne pokopali. Bil je že močno segnit in objeden od rib. V Kamniku se vrše v kratkem občinske volitve. Boj bode precej hud, kakor je sklepati po nezadovoljnosti volilcev. Pevsko društvo »Lira* v Kamniku. Odbor se je sestavil iz gospodov: Alojzij Vremšak, predsednik, Janko Polilm, podpredsednik, Blaž Logar, tajnik, Fran Štele, blagajnik, Peter Gorjup, pevovodja, Anton Pintar. njegov namestnik, Fran Toininc, arhivar. »Gorenjski Sokol napravi prihodnjo nedeljo, dne 28. t. in. izlet v Žabnico. Odhod ob dveh popoldne. Ob petih proste vaje in telovadba. Ob šestih vrtna veselica, pri kateri iz prijaznosti sodelujeta slavni čilalniški pevski zbor in godba kranjskega prostovoljnega gasilnega društva. Ob poldevetih zvečer odhod na postajo Škoija Loka in povratek z vlakom. »Slovenec« je v četrtek priobčil naslednjo notico: »Največ hudodelcev ima po novih statističnih podatkih med vsemi avstrijskimi kronovinami naša ljuba Kranjska. Drugod jih imajo po 8 do 16 odstotkov, na .Kranjskem pa 25 odstotkov. K temu p o d i v j a n j u ljudstva je največ pripomogla liberalna sodrga s ,svojimi glasili.* Te besede je mogel napisati le kak časnikarski faiot, ki je vedel, da lahko brez skrbi greši na neumnost in nevednost «Slovencevih» bralcev, ali pa kak fanatizi-rani glupec, ki je zbog enostranske vzgoje v. semenišču izgubil vsak čut razsodnosti, nepristranosti, pa tudi dostojnosti. Neradi se bavimo s to, za Kranjsko naravnost sramotilno statistiko hudodelcev, a ker hočejo klerikalci posurovclost ljudstva obesiti liberalcem in njih časopisju na vrat, naj nam bo dovoljena kratka opazka. Žalostna resnica je, da ogromna večina teh odstotkov pripada Gorenjski, in še žalostnejša resnica je dejstvo, da se v tem oziru najbolj »odlikuje* kranjski politični okraj! Kranjska klerikalna stranka ima največ zaslombe- v Gorenjski, kranjski okraj je pa naravnost klerikalna domena. Občina Predoslje, Šenčur, Cerklje, Mavčiče in Straž išče so pri zadnjih državnozborskih volitvah volile skoro soglasno klerikalna kandidata. Znano je, da se popije v teh občinah največ šnopsa in da so tu uboji in težke telesne poškodbe: na dnevnem redu. Liberalni časopisi imajo v teh občinah malo naročnikov. Hvala Bogu, v tem oziru se je obrnilo v zadnjem času na boljše. Oni pa, ki bero »Gorenjca*, »Rodoljuba* ali celo »Slovenski Narod*, so najuglednejši in najpametnejši možje v okraju. Drugi ali sploh ne čitajo ali pa bero k večjemu famoznega « Domoljuba*, ki naravnost hujska kmetsko ljudstvo zoper liberalce, t. j. po mnenju priprostega kmeta zoper vse, ki niso kmetje ali ne nosijo črne suknje. Zakaj je pa že mnogo boljše radovljiškem okraju? Ker ljudstvo postaja naprednejše, kakor so pokazale zadnje državnozborske volitve. Zakaj je v občini šenčurski častna izjema vas Šenčur? Ker se še sedaj poznajo sledovi žalibog zamrlega bralnega društva in ker je v Šenčurju mnogo naprednih mož, ki vplivajo na ljudstvo. V občini Stara Loka je bila pred dobrima dvema letoma Žab-nica najbolj razvpita vas. Po prizadevanju pametnih mož so se ondi spremenile razmere korenito. Tam se po krščanskem nauku ne pretepajo več možje in fantje. Pridejo mirno skupaj, pomenkujejo se o gospodarskih in političnih zadevah in bero — o groza! — liberalne časopise. O ubojih ni več slišati, če greš skozi vas, te prijazno pozdravljajo, volijo pa napredno. Da, to klerikalcem seveda ni všeč, da vsled delovanja liberalnega časopisja izgubljajo vedno bolj svoj upliv in zato tako neumno-nesramno zabavljajo čez « liberalno sodrgo*. Pa je ves trud zaman, gospoda! Tudi Gorenjska bo kljub vašemu nazadnjaškemu rovanju postala naprednejša in potem se bode tudi zmanjšalo število — hudodelcev! Iz Tržiča. Kakor že zadnjič omenjeno, bode novo poštno poslopje skoro pod streho. C. kr, poštni urad, ki je bil dosedaj nastanjen v zasebni hiši, se potem izroči prihodnjo pomlad svojemu namenu. Poleg uradnih prostorov obsegal bo še troje stanovanj za uradnike.^ Listnica uredništva. G. Fr. R. v H. : Potrjujemo Vam, da vi niste pisali zadnjega dopisa z Bleda o konsnmu, temveč dopis nam je dosel od odličnega dopisnika z Bleda samega. Zdravi! Listnica upravni.štva. SI. tvrdka Žuideršič & Valenčič v Ilirski Bistriei : Vaš cenjeni insérât pride šele prihodnjič", ker je naročilo prepozno došlo za to številko. ' ' : I Več dijakov se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove upravhištvo «Goreryea». Usojarn se naznaniti si. občinstvu, da sem iwevzel od vdove Fojkar v Stari Loki sedlarsko obrt ter bodem kakor preje izvrševal vsa v ta obrt spadajoča dela kolikor mogoče hitro in po najnižjih cenah. Nadojam se, da me bode slavno občinstvo nadalje počastilo — se priporočam 182—1 Ivan Tusek, sedlarski mojster v Stari Loki, Gospodarske stvari. Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja posteljne slame za brambovska bataljona v Ljubljani za dobo od 1. septembra 1901 do konca avgusta 1902 se bo vršila ponudbena razprava dne 1. avgusta 1901 ob desetih dopoldne v pisarni oskrbovalne komisije v brambovski vojašnici v Ljubljani. V navedem dobi bo nabaviti v osmih rokih skupaj 380 met. stotov posteljne slame v Ljubljani. Sprejemajo se pismene in ustmene ponudbe. Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom za eno krono za vsako polo, naj se vlože pri označeni oskrbovalni komisiji do 1. avgusta t. 1. do 10. ure dopoldne. Ob tisti uri se pa prične tudi javna ustna obravnava v brambovski vojašnici. Ponudniki morajo predložiti izpričevala o zadostnem premoženju in zmožnosti za prevzetje te kupčije. Ta izpričevala izdaja protokoliranim tvrdkam trgovska in obrtniška zbornica, drugim pa c. kr. okrajna glavarstva oziroma mestni magistrat. Podrobni pogoji in navodila se dobe v pisarni trgovske in obrtniške zboznice v Ljubljani. Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja sena, slame, drv, premoga in koaksa, potem deloma ovsa za leto 1901/1902 se bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah Gradec 26., Maribor 24., Ljubljana 22., Celovec 30. julija 1901. Ponudbe morajo dospeti ob teh obravnavnih dneh dotičnim vojaškim oskrbovalnim skladiščem najkasneje do desetih dopoldne. Natančneji pogoji se izvedo pri omenjenih oskrbovalnih skladiščih. Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, katere je dobaviti, splošne pogoje in ponudbeni formular se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. «Der Suden», glasilo za politične, kulturne in gospodarske koristi Hrvatov in Slovencev, ki so ga 1. 1898 na Dunaju ustanovili nekateri hrvatski in slovenski poslanci, je po sklepu ustanovnikov koncem junija t. 1. nehal izhajati. Ker je za list še mnogo stroškov poravnati prosi upravništvo lista one gospode naročnike, ki so za leto 1899, 1900 ali 1901 na dolgu, da blagovolijo zaostalo naročnino čim preje poslati podnaslovom: «Der Suden >•, Wien, 1. Plankengasse 4. V)ižitni ce in kuverte 0 0 * po zelo nizkih cenah priporoča Jv. ]>r. Sampret v JCranju. Tedenski sejem v Kranju dne 15. t. m 265 pirja belega K 1*50. rumenega K 1*60. Blaginja otrok je največja skrb vsem roditeljem in odgoji-teljem. .Jako preprosta sta pomočka, s katerima se pospešuje in zagotavlja ta blaginja: kolikor mogoče veliko gibanja v prostem zraku in prirodi ustrezajoča hranitev. Pri tej pa odločujejo vsakdanje potrebe in navade. Zjutraj in popoldne je mleko pač najboljša pijača, toda ne malokdaj se upre otroku in tudi ga ne more vselej uživati dalje časa. Imamo pa naravnost izborno primes: Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, ki je motno pripravljena in dodana mleku, vzorna vsakdanja pijača, glede prijetnega, čimdalje bolj prijajočega okusa, zdravstvenega učinka in krepitve. To pa ne samo za otroke ampak za vsakogar, zlasti tudi za ženske, za ljudi, ki bolehajo na živcih in želodcu i. t. d.; za vse te je treba pomirjajoče obenem re-dilne pijače. Te prednosti Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pozna danes ves svet. Sedaj jo že rabijo v največ družinah kot primes zrnati kavi; saj uničuje kvarne posledice te kave ter jej daje milejši in prijetnejši okus. Zategadelj je ne bi smela pogrešati več nobena družinska miza; zakaj v sebi združuje na nepresežen način priljubljeni vonj zrnate kave s sladovimi svojstvi, tako dobrodejnimi za zdravje. Cesar si more skrbna gospodinja le želeti pri vsak dan rabljenem živilu: zdravje, dober okus in prihranek, vse to doseza, ako se rabi Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. Voz nI red na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. junija 1901. Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer z Jesenic ob 1-31 zjutraj. 9*27 dopoldne, 231 popoldne, 6*45 zvečer in 5*25 zjutraj; iz Lesec-Bleda ob 156 zjutraj, 9*53 dopoldne, 304 popoldne, 718 zvečer in 648 zjutraj; iz Radovljice ob 2 02 zjutraj, 959 dopoldne, 3'10 popoldne, 724 zvečer in 554 zjutraj; iz Podnarta-Krope ob 221 zjutr., 1016 dop., 328 pop., 730* in 742 zvečer, in 610 zja-traj; iz Kranja ob 238 zjutraj, 1031 dopoldne, 3 46 popoldne, 750* in 801 zveč., 626 zjutr.; iz Škofje Loke ob 251 zjut., 1043 dopoldne, 3*59 pop., 8 04* in 815 zveč., 6*38 zjutr. in pride v Ljubljano (južni kolodvor) ob 325 zjutraj 1116 dopoldne, 438 popoldne, 838* in 8-51 zveč. in 712 zjutr. — lz Ljubljane nazaj pa odhaja ob 1000 zvečer, 705 zjutraj, 11-51 dopoldne, 406 in 5-41* popoldne, 12*24 ponoči; iz Škofje Loke ob 10 34 zvečer, 7*47 zjutraj, 12*28 ---1,1--i.lr. I. /MCI___I— l.i.m______»-• • tt1___« i , . - I--------- ■---> "»--"V" •! ■ • » ..j.-j, il* ... " f^t" in 129 ponoči ; iz Radovljice ob 11*18 zvečer, 841 zjutraj, 114 opoldne, 5*30 popoldne in 1*46 ponoči; iz Lesec-Bleda ob 11-25 zvečer, 8*53 zjutraj, 1*25 opoldne, 5*40 popoldne in 1-54 ponoči; z Jesenic ob 11-53 zvečer, 9*25 zjutraj, 1*56 opoldne, 6*11 popoldne in 2-25 ponoči. Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob 5*30 zjutraj, 9*53 dop., 4*55 in 8*40* zvečer; iz Jarše-Mengeša ob 5*62 srjutraj, 1012 dop., 515 in 900* zvečer; iz Domžal 605 zjutraj, 10*22 dopoldne, 5*26 in 9*10* zveč.; in pride vLjubljano ob 6*49 zjutr., 11"06 dop., 6*10 in 9*55* zveč. — Iz Ljubljane odide v Kamnik, in sicer ob 7*28 zjutraj, 205 pop., 6*50 in 10*25* zvečer, pride v Domžale ob 813 zjutr., 2*50 pop., 7*37 in 11*08* zveč.; v Jarše-Mengeš ob 8-23 zjutraj, 3*00 pop. in 7-48 in 11*18* zveč.; v Kamnik ob 842 zjutr, 319 popoldne, 8*07 in 11*37* zvečer. * Vozi samo ob nedeljah in praznikih. Clccr>ca sprejmem takoj. 120—4 FRANC SCHIFFRER, sedlar in jermenar v Kranju. (Vellacher Sauerbrunnen) 1—15 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (60 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. }$izeljsko vino! Najizbornejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo Ivan Malus, m'~* vinogradar na Bizeljskem ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam še čez 480 veder finega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnjenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—G Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. glavnim šolskim vodstvom na Çorenjskemj Pri naročevanju Šolskih tiskovin naj se blagovolijo slavna šolska vodstva obračati na , . * mw . -""'fimi" ^e u^lino priporoča z odličnim spoštovanjem tlSKamO V KranjU. qm jr„. pr% Sampret, tiskar v JCranju. 36 256 Proda se posestvo v Naklem, obstoječe z 9 oralov gozda, njiv za 50 mernikov posetve, dvainpol orala travnikov in zraven spadajoča hiša št. 30 z gospodarskimi poslopji. Hiša je v dobrem stanu, zraven državne ceste in pri cerkvi. 126—3 Natančna pojasnila se dobe pri lastniku Valentinu Fistru v Naklem pri Kranju št. 30, kateri posestvo prostovoljno prodaja. Lepo posestvo v Jupaličah ob veliki cesti, s polji, travniki, njivami (nad 30 mernikov posetve), in gozdi se proda pod ugodnimi pogoji. Pripravno je tudi za gostilno. Več se izve pri lastnici Mini Sire, po domače «pri Sajovicu«, v Tupaličah 17. 121—3 Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev. Ljubljana sv. Petra cesta št. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v Jako okusni opremi vseh slogov. 115—5 Špecijali'teta: pianini z moderatorjem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. - - Najnižje cene za izposojevanje. Na deželo se tudi izposojuje. Mestna hranilnica v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. y Stanje vlog: 2,537.878 kron 95 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,694.206 kron 08 vinarjev. 4—15 Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. MIKLAUC LJUBLJANA, Spitalske ulice štev. 5 kjer se lahko prepriča o cenah brez primere. Glavno skladišče Loškega ševijota (sukna) katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—15 cenah. Sukneni ostanki različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige. Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo I. WOHLGEMUTH 112—5 v Kranju, glavni trg št. 118. FRAN ZEMAN Ljubljana 108—7 Poljanska cesta nasproti sv. Petra mostu. Tvorniška zaloga najnovejših poljedelskih strojev, in sicer: nove vrste gepljev, ki se pritrdijo k stropu. Postavijo se lahko zraven poda, ali pod njim (v šupi), ker zadostuje samo 5 metrov prostora in jih ena sama žival lahko goni; tudi se da vsak lesen gepelj na ta način trpežno prenarediti; ročne mlatil niče ali za gepelje z m e s i nga sti m i tečaji ali na krogi je, slamo-rez niče s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noži, mline za čiščenje žita najnovejše iznajdbe, tudi vsake vrste posamezne dele za stroje, kline, jermena i. t. d. — S e sa 1 k e za vodo in gnojnico, cinkaste cevi za trombe in vodovode, katere sploh ne rjave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi. Doktorja pl, Trnkoczvia preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188—21 že mnogo let, priporoča in razpošilja ' lekarna Trnkoczy v Ljubljani*. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila v. j« «fe J ceneje lir.milim sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Ze Krogi Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczva 1 0 d Č ti C kaplice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-_ jujoce, krepilno, bolest utošujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. .Steklenica 40 n, pol tucata J K. JCe odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo blato, odpravljajo napenjanje in zabašanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Škatlja 42 h, šest škatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice, škatlja 80 h, tri škatlje 2 K, PrStli plučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko l razt varljivi ni apnenim železom , utešuje kašelj , raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. DrCIlilni '"''^ •▼•t (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv O je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in iovo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. C. šest steklenic 4 K ,r>0 h. nogah, kot nov Steklenica 1 K Tinktura za kurja očesa, -.^izkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, /uljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zjrolj namazati, Steklenica 80 h, sest steklenic 3 K 50 h. SV* Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6czyja 7ivin«ti redilni prašek za no-tranjo rabo pri kravah, volih in konjih. Ze blizu 5 0 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilffm I glede uporabe 1 K, pet Zavojčkov 1 samo 4 K. Pm«iČ>ii redilni in krmilni prašek. r 1 aailjl Varstven0 in dijetetično sred- Varstvena znnmka. stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in i.lsče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Zeli kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos po"lje takoj s pošlnirn povzetjem. 267 jfe* Proti malokrvnosti. Zeleznato vino lekarnarja G. PlCCOll-Ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. svetosti papeža ima v sebi 90 krat ve& železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina - železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b—52 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bole ha v i h otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld. Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 97—10 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \i)ar)& LJidrT)eir-jel Strtigarjei O bjtibljaoi, dar)aj$k« cesta 11. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trarčo št I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—17 Loterijska srečka dne 10. julija 1.1. Trst: 24 52 4 38 30 Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter ¥ to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Za'.oga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L M.ECKER Ustanovljeno 186?. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—€ 2>a 'kopeti, 'fta&ot. tudi 'fiipe, vax>& if% v vszfi faaivafi, tiipt&ne in cene ps-ipofcoca pt-ua in v Ljubljani. •••• >£ Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. to o > H. 8UTTNER urar v ,'..rar»,u priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga po najnižjih cenah. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti. Vabim uljudno vsakogar, da si ogleda mojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84—13 Priznano dobro blago. I O) : w : SS 'g* « O 3 O m w BLED (Gorenjsko). 79"14 Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domaČa plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce. A. Tschinkelna zet bj ubija r>a. Prva in edina domača tovarna figove MlJc, kodiranega 5 kor>5cri> priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—16 Najceneji in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Kani Kavšeka nasl. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gep elj no v, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—16 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, a četrt lela 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. tane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na uaročbe brez istodobne vpošitjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošttjati naročnina leklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, Izdaja in zalaga koasorcij »Gorenjca«. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.