pO] ( LETNICO (I i obhaja letos (J r "Amerikanski )) ^Slovenec" M AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. IV'^HORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Z ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) C NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (NO.) 36. CHICAGO, ILL., PETL 21. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 21, 1941 LETNIK (VOL.) Na Balkanu se snuje nov pakt - Besedni boj divja v s«tn Pred pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo Nemčija deluje na to, da se med Bolgarijo in Jugoslavijo sklene nenapadalni pakt. — S tem bi imela Jugoslavija vezane roke v slučaju nemškega napada na Bolgarijo. Sofija, Bolgarija. — Za po- °bni Prijateljski in morda ne-"apadalni pakt, kakoršen se ® Pred par dnevi sklenil med '°'garij0 in Turčijo, se znajo kratkem pričeti razgovori udi med Jugoslavijo in Bol-*a*sko. Kot se tukaj trdi, bo ta namen prispel semkaj 111 a 1 u jugoslovanski min. Predsednik Cvetkovič, ali pa a« drugi višji vladni uradnik, ^epotrebno je omenjati, da jf1 Pripravah za ta novi baltski pakt stoji Nemčija v ?Zadju. Tako se ji bo posrečijo 'Jeja, da bo Balkan "zedi-. a" na svoji strani in to ne Majhen udarec za Anglijo. ■ re(* kratkim, kakor znano, namreč Anglija napravila lzkus, da bi ustvarila bal-■jjj^o zvezo, sestoječo iz Bolgarije, Jugoslavije Grčije, katere bi se lahko ž^3lUžila kot fronte proti nem-prodiranju. Hitri na-" ^ Nemčije pa je položaj do-ska zasukal: Do te 'balkan-zveze utegne res priti, to-ta ne 'bo na strani Anglije. 7°čim še zdaj ni prav jas-^ kako je mogla Turčija kar s, |ePem tako predrugačiti gališče> da je s paktom z Bol-gj.1^0 razrahljala zvezo z An Vj!JO> Je pa v slučaju Jugosla-f Položaj bolj razumljiv. va država je v neposredni ne-ž^osti napada od strani dr-osišča, ako bi napram nji-Uv a. uporno stališče, in D0 ' da je bolj pametno, mir-Pa z njima, kakor ^ ^ pomandrana od nazij-jj ! v°jne mašine. Nameravani sla ••Bolgarijo in Jugo-bi imel predvsem na-zadnji še bolj zavezati da ne bo gotovo ničesar ; fjj vzela v slučaju, ako Nem-I ve, 2asede Bolgarijo. Enako I Ti, roke ima zdaj tudi Vl * vsem tem se pojavlja lf{jije, kake načrte ima . napram Grčiji, nam-j dia' ali bo to od zadaj napa- 1 ^Usff15 Pa bo še naprej pre" 1W Ita)liji nalogo. da jo i vet>.1, ^akor ve in zna. Večja 1 tej 3etnost je, da bo napravila i konPočasrii vojni v Albaniji Ua pCvs. svojim "Blitzkriegom" \ ina r^jo, ker ji je brez dvo-[ Jvje tega, da pride preko jb0 0 Egejskega morja, da \ tamkaj bolj uspešno I ° naPadala angleške pozi I^J. Sredozemlju. Da se I ^Pr • na nekaj velikega i k teavlja na Balkanu, se vidi I ko Pošilja tja velike I ^ b'!le v°jnega materij ala. I ^ ge'grada prihaja poročilo, I i3. Kako naj jj.ma pomaga? Ko je Totu spodrsnilo, je zadel dc oka in t^ko sta sc oba valila doli svo jim sovražnikom v roke. ) ... da skočijo na dečka in slona z vso maščevalno mIo! Sttan 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 21. februarja 1941 I Razmere, v katerih se nahajajo male države na Bal- c kanu te dni niso prijetne. Na dvoje se je treba ozirati pri i vsaki sodbi o njih in to je, ,na eni strani stojijo fašisti, na- 1 ziji in v zvezi z njimi še ruski komunisti. Na drugi strani Anglija, ki se bori v imenu demokracije. Obe strani si ' kažete svoje nevarne zobe, sredi med njima pa se nahajajo male državice, kamorkoli krenejo je za nje enako nevarno, da pridejo pod kolesa vojnega boga Marsa. Edino i je kar je v danih razmerah mogoče in najbrže za nje najboljše vsaj točasno, da se zavedajo svojega nevarnega položaja, da rabijo razum in da previdno stopajo, da vsaj če mogoče ohranijo svoje dežele pred vojsko. Mnogi seveda tudi to obsojajo in so mnenja, da vsaka država, naj bo še tako mala, ali večja, bi morala udariti proti totalitarističnim državam. Yes, se strinjamo, če bi bilo od takega udara odvisna zmaga v tej svetovni mešanici.. Ampak kaj naj udar malega palčka zdaj zaleže proti trem velikim jastrebom? Nič drugega bi ne bilo, kakor povod bi dalo, da bi planili nanj, ga raztrgali in požrli. Uničili bi vsa mesta, pobili ljudi — zmage bi radi tega pa ne bilo nič preje. Nekatere države na Balkanu, katerih Kraljeve hiše so bile v bližnjem ali daljnem sorodstvu z bivšimi nemškimi vladarji in nekateri so v sorodstvu z italijansko kraljevsko rodbino, so res igrali čudne uloge, katere njihovi narodi niso odobravali. Toda vemo za eno državo na jugu Evrope, katera je vedno simpatizirala 7. demokratičnimi državami v svetu in v srcu je tega prepričanja gotovo še danes, ampak stoji na vrlo nevarni točki. Kaj naj bi storila, da bi bilo bolje, je za nas, ki smo skoro pet tisoč milj proč od nje težko soditi pravilno. Njeni voditelji doma bodo bolje vedeli, kaka stališča naj zavzemo, kakor mi, ki smo daleč proč. V sodobni politiki so vsakdanja razočaranja mogoča. Dogodki zadnjih dveh let kažejo in potrjujejo celo vrsto takih slučajev. Poglejte samo na monakovski dogodek. Kadi miru sta Anglija in Francija tedaj pristale na nek sporazum. In to sta bili vendar takrat v očeh vsega sveta najmogočnejši državi. Takrat smo vsi začudeno vpili in posojali tisti nečastni politični dogodek. Poznejši dogodki so pa pokazali, da sta Anglija in Francija radi popolne nepripravljenosti bile primorane pristati na tisto čudno barantijo. Razvoj dogodkov je pozneje prinesel novo razočaranje: nemško-ruski sporazum. Kdo bi to pričakoval? In ali veste kaj se zdaj plete? V Moskvi sestavljajo nenapadalni pakt med Rusi in Japonci. Napoveduje se, da se bodo Rusi na ljubo Japoncem odpovedali interesom na Kitajski. Kdo naj to razume? Svet se vrti čudno, čudno . . . Iz teh razlogov ni za obsojati prehitro ne te ne one male države. Končno te sploh ne odločajo. Velesile so, ki odločajo. Mali morajo plesati, kakor večji godejo in srečni so mali, če znajo tako plesati, da jih veliki ne pohodijo. Končna ureditev Evrope in sveta sploh je še daleč. Letošnje leto pravijo, da bo pokazalo, kdo bo v tej vojni zmagal. Najbrže niti tega ne bo pokazalo. Tudi če Nemci zmagajo v Evropi nad Angleži, to ne bo še zaključilo vojne. Vojna se bo nadaljevala po drugih delih sveta. Znamenja kažejo, da pride do hudega konflikta v Aziji, kjer bodo zapletene iste velesile, kakor so v Evropi. V taki mešanici je težko napovedovati kak bo zaključek. Male države same ne vedo, kaj so prav za prav končni cilji velesil in s stališča samoohrane ravnajo male države sploh p>av, če se morejo očuvati grozot vojne in razdejanj. Stvarna sodba je na mestu v vsakem slučaju, posebno pa je na mestu v sedanjih časih. Hitra sodba ni nikjer na mestu in je vselej krivična. Kdo naj razsodi, kaki interesi vodijo Stalina, da se nagiba k Japoncem in izdaja Kitajsko, katero je preje neprestano podpihaval proti Japoncem? Razumi to, če moreš! Ker je ves svet tako zmeden, da je to, kar je bilo včeraj belo, danes že rudeče in Črno, ali pa obratno, je tudi težko uvidevati kaj prinese Svetu prihodnjost. Dottier si NOVICE IZ JOLIETA vt Joliet, III. ni Po večtedenskem izredno tc vlažnem in meglenem vremenu in je 18. t. m. zarana v sprem- la stvu besnega viharja k nam pridrvela silna kanadska bur- sc ja in potisnila živo srebro na p pet stopinj pod ničlo že vdru-gič to sezono; toda dnevi so se d pred nedavnim začeli daljšati, P tako da zdaj prihajamo do- G mov ob večerih še ob solnčnem b svitu, kar svedoči, da bo sneg b kmalu skopnil in led se stalil n ter bodo ljubki robini (rumeni V. kosi) skoraj prifrčali iz južnih n dežel ter nam bodo zopet- žgo- li leli svoje divne jutranje in ve- n čeme melodije in podoknice p jaz drevesnih vej naših bliž- p njih logov. I Jolietski čampjoni (vitezi in j amazonke) so izvojevali nove b lavorike in peresa za klobuke. Hura! a Naši vitezi so zopet na ko- d njih! Med tekmovanjem 3 j dnevnega Midwest KSKJ. c Basketball Tournamenta, ki se i je vršilp 14. 15. in 16. t. m. v s dvorani slovenske župnije v a Waukeganu, 111., in katerega \ se je zlasti zadnjo nedeljo c udteležilo \ečje število naše i mladine, kakor tudi iz mnogih 1 drugih 'slovenskih naselbin iz t raznih osrednjih držav, so na t obeh Črtah odnesli zmago in i trofeje igralci društva Vit. sv. i Jurija, št. 3. iz Jolieta. Njiho- i va imena so: Ray Mateševec, i Ed. Mateševec, Robert Simon, i Henry Simon, John R. Nema- ) nje. h, John R. Musich, Fred < Horvat in Ted Krumpoch. ' Poleg vitezov so tudi naša , vrle dekleta (amazonke) tudi zmagale. V ženskem oddelku pa so odnesle prvo trofejo naša vrla dekleta od društva sv. Genovefe, št. 108, in dobile prvo nagrado. Bile so: Leona Laurič, Agnes Resetich, Ele-nor Mateševec, Dorothy Do-linšek, Margaret Dolinšek, Isabelle Rozich, Betty Martin-čič, Marianne Nemanich, Bernardine Mutz in Marie Nasen-beny. Prve vrste krasotica iz Jolieta je 20 letna temnolasa brunetka Phillis Anderson, katera je bila dne 15. t. m. izbrana za "kraljico" vseh krasotic, katere so se udeležile tozadevne tekme v čikaškem Northwestern vseučilišču. Bile so to dijakinji iz skoro vseh najslo-vitejših ameriških vseučilišč. ' Neka plavolaska (blonde) iz ; države Ohio je pa dobila dru-[ go šaržo, ali kolajno Kakor zgoraj omenjena na-■ ša vrla dekleta in naši zmago-; slavni vitezi, tako tudi dična temnolasa krasotica, so s tem prinesli domov nove lavorike ' ali "peresa za klobuke" za na-\ še mesto. Sicer pa je Joliet 1 ciftvno znan kot mesto čampjo-- nev ali zmagovalcev že od te-> daj, ko je slavna godba naše višje šole pred več leti kar de- vet kr,at zaporedoma dobila iz najvišje priznanje v mnogih B tozadevnih tekmah, ki so jih r< imeli v raznih mestih od At- P lantika" do Tihega morja. S "Pa naj zdaj kdo pove, kje si so enaki nam dobe!" so včasi n; povdarjali. s< Umrl je dne 12. t. m. po C dolgotrajni bolezni 33 letni g Paul Galle, sin Mrs. Therese ii Galle, 2313 N. Dearborn St., d brat Franka, ki je bil pred do- b brim tednom ubit v avtomobil- ( ni nezgodi blizu Aurore, 111. n Zapušča ženo in otroka poleg š matere in njene družine. Res C hud dvojni udarec za ubogo mater-vdovo, katera je mnogo d prestala, odkar je bil njen so- 1* prog do smrti povožen na j Broadwayu pred 15. leti. Ona I je" mučenica v pravem pomenu ( besede. c Silni drenj in brzina. Toliko s avtombilov in vse vrste samo- r drčev ni se še nikdar podilo po c jolietskih cestah in ulicah kot dandanes, odkar se je pričelo i postavljanje zveznih municij- 1 skill tovarn v bližnjem El- < woodu in Wilmingtonu. Zlasti a popoldan in zvečer je tak < drenj, da nikdar tega. Pa tudi < sc na prvi pogled poznajo oni, ] ki se pripeljejo iz municijskih ] tovarn, kajti njihove kare so tako strašansko blatne, da se ] na njih ne pozna niti barva in < . ne od katere tvornice izdelek i da so. Pa tudi njihovi šoferji ; , in tovariši, ki nosi visoke škor-, nje, se dobro poznajo, kajti ■ njihova večinoma kožuhasta [ obleka in obuča je tako ilovi-často zamazana, da je strah t jih pogledat. Ako tudi morda i veliko več zaslužijo na svojem i delu nego drugi delavci, ven- - dar izgledajo na vse ozire kot . nove vrste moderni mezdni - sužnji. Bog jim prekriži nji-i hovo delo in višek zaslužek, - ker marsikdo bi šel rajši čre- - do past; za skorjo prosenega , kruha in skodelico kozjega - mleka. Kaj takega pa še do- - sedaj nismo videli nikjer v - Ameriki, dasi smo je mnogi svoj čas križem prepotovali do- - beršen kos na vse mogoče na-i čine. Nekateri se vozijo na de- - lo 50 do 200 milj daleč, a dru- - gi pa stanujejo ali životarijo :, pod šotori in v trailerjih, ka- - kor pristni egiptovski cigani. 71,416 duš so lansko leto o našteli v našem mestu in oko-i- lici, okraj Will pa jih je imel ■. 111,210. Mesto Joliet jih je z naštelo 43,500, mesto Lock- - port 12,71^, a naš slovenski Rockdale pa 1,750. Napredka .- je bilo veliko največ vsled de-i- presije tekom preteklih 10 let, a a kako bo šlo v tem oziru na-n prej do prihodnjega štetja, e pa pravzaprav nihče ne ve. i- Nekateri pa napovedujejo, da :t se bo prebivalstvo našega me-b sta in okraja v dobrem letu v najmanj podvojilo, če sedanja e svetovna vojna ne bo kmalu končana. Sedanja doba člove- škega življenja je izredno iu ' Me stanovitna, da nihče ne ve kaj i cij nam doprinese tudi najbliž- nji nejša bodočnost. Oc Nekdo iz Minnesote je poro- šti čal, da ima ondc-tni okraj St. en Louis, kjer se nahajajo tamoš- zn nje največje slovenske našel- ji bine, kar tri slovenske zastop- sp: nike v državni zakonodaji, ka- sv. teri so: Senator John Blatnik, v učitelj iz Chisholma, potem ml sta drži poslanca B. Vukelič j a: iz Gilberta in BilL Berlin iz šte Buhla. Zadnji je bil najbrž no rejen pod drugim imenom. N< Pred več leti je baje zastopal ca Stearns okraj, kjer se nahaja od sloveča slovenska farmarska in naselbina Broakway, rojak Jo- R< seph Krakar, farmar iz Sauk J. 1 Center, kot drž. senator. Mno- R< i ga mesta v severni Minnesoti P( i imajo slovenske župane, al- m , dermane in druge javne usluž- so • bence, ter mnogo učiteljev in - Cic). V tem oziru se najbrž zc . ne morejo z njimi kosati na- iz r šinci v nobeni drugi državi. z\ s Čast jim! sv ) Politika. Tekom bodočih 10. m ) dni bosta v Jolietu obe stran- rt - ki obdržavale svoje konvenci- g i je, na katerih bodo imenovani si i k a nd i d a tj e za občinske in .t (Township) volitve, ki se bo- v do vršile 1. aprila. Iz verodo- K ^ stojnih virov se čuje, da bo ži - med kandidati obeh strank tu- či 3 di več naših rojakov. j J t Smrtna kosa. — Dne 17. t. r« o m. je umrl po dolgotrajni bo- - lozni znani rojak Frank Za- d - del, bivajoč na 219 Elsie Ave., r; a v starosti 55 let. Doma je bil p k od Ilirske Bistrice na Notranj- A li skem. Tukaj je bival nad 35 n i, let. Poleg vdove zapušča eno r h hčer in več sinov, od katerih š' o je najstarejši Albert, ki je d e predsednik šolskega odbora in n Chaney okraja; dalje zapušča d k eno sestro v starem kraju, dru- u ji ga sestra pa je Mrs. Ignatz b r- Cesnik, Willard, Wis. — Isti f ti dan je umrl na 1300 N. z a Hickory St., neki Thomas r i- Kune, star 55 let, ki ima men- i h da sorodnike v Rockdalu. Naj 2 '.'d počivata v božjem miru! 2 m Za to pot naj toliko zado- c > stuje. Prihodnjič napišem več, š 3t ali manj, kakor bo najboljše / iti kazalo. j i- Sklepčno pozdravljam roja- 1 k, ke in rojakinje po celem kon- t e- tinentu, katere doseže, list i ^a "Amer. Slovenec, kateremu i ra želim povodom njegovega 50 i o- letnega jubileja, da bi zahajal .< v v vsako slovensko hišo sirom ( gi Amerike, kar se bo tudi do- < o- seglo kakor hitro se bodo isti i a- zavedali, da je njihova skoro- i e- da najsvetejša dolžnost ta list < u- naročiti, in ga citati od kraja ; jo do konca vsak dan, ker le po- : a- tem bodo prave vrste ljudje, i Naročnik to -o- o- SLOVENSKA ZVEZA DRU-el ŠTEV NAJSV. IMENA je Cleveland, O. k- Cenjeno uredništvo. Vidim, ' ki da vedno trkate na vrata do- , Ita pisnikov, .da bi vsaj en dopis le- dobili na teden iz vsake našel- i 2t, bine. Prav imate! Zlasti iz ve-ia- like elevelandske naselbine, bi ia, prav lahko bil vsaki teden en re. dopis v Amer. Slovencu, ker Ja vem, da je prav v Clevelandu ie- največ novic med Slovenci. Totu liko organizacij imamo in to-ja liko društev in vedno je kaj lIu zanimivega za poročati. Zato re- sem se pa danes jaz namenil ' 'lekaj napisati o naši organiza- = i cij i, oziroma o našem združenju društev' Najsv. Imena. — Odkar smo se združili in iz štirih društev Najsv. Imena v eno Zvezo, se že jako lepo pozna. Uspeh je vsestransko večji in po parkrat na leto je sprejem v vsako društvo Najsv. Imena v vsaki fari in sicer v oba oddelka, v starejši in dr mlajši. Zadnji teden, to je 26. ic januarja je imela Zveza dru- <-c štev Najsv. Imena svoje glav- "j no zborovanje, ki se je vršilo v n, Newburgu pri fari sv. Lovren c.t, ca. Navzoč je bil ves glavni odbor in štirje gg. duhovniki in sicer naš duhovni vodja Rt. Rev. kanonik J. J. Oman, Rev. J. Slapšak, Rev. L. Baznik in ia Rev. M. Jager iz Barbertona. Poleg omenjenih je bilo še mnogo članstva. Seje te zveze b< so jako pomenljive, zanimive B in tudi zelo koristne. — V združenju je moč! Tako se je izkazalo tudi tukaj. Odkar ta zveza slovenskih društev Naj- j£ sv. Imena obstoji, je marsikje L . mnogo bolje v katoliškem ozi- p ■ ru. Ze to je lepo pri nas, ko ie ■ gremo vsako leto ' enkrat k iy i skupnemu sv. obhajilu. Možje p ; in fantje iz štirih fara, skupno j< v eni cerkvi pri ohhajilni mjzi. E - Kako lep je pogled na to mno- n ) žico. To so možje in mladeni- - či katoliškega prepričanja, ki javno pokažejo svojo živo ve- . ro v pravega Boga. n Drugič je namen te zveze, ^ - da tudi gmotno pomagamo ^ , razširjati sveto vero z darovi, , 1 podpirati misijone v Indiji, - Afriki in drugod, kolikor je 1 3 nam mogoče. Naša zveza pri- o redi vsako leto enkrat katoli- ^ h ški dan. Tako smo imeli že '. e dve leti take prireditve ali vrt- . * j a j ne veselice. Lansko leto je bil a dež, zato je bila bolj siaba 1 i- udeležba. Leto poprej pa je z bila udeležba sijajna in tudi ti finančno dobra. Za letos je r. zveza sklenila, da se tudi pri- J ,s redi katoliški dan, ki se tudi 1 i- imenuje Baragov dan. To bo ] ij 24. avgusta na prostorih 1 25000 Euclid Ave. — Baragov 4 )- dan se imenuje zato, ker bo ; 5, šel ta dar za Baragov sklad. : >e Zveza društev Najsv. Imena se i je zavzela, da letos deluje za ' i- Baragov sklad. — Namen je i- ta, da se v vseh ozirih obrne-st mo k našemu Baragi za po-u moč v vseh težavah, molitvah >0 in potrebah. Naš Baraga je il svetnik. To je bilo že večkrat m dokazano, da je bila po njego-o- vi priprošnji pri Bogu oseba ti uslišana. Zato tudi mi člani o- Najsv. Imena, se v vseh težko-si čah obrnimo zaupno k škofu ja Baragi za pomoč. In zato se je o- zavzela naša zveza, da bi bi) . naš rojak škof Baraga čim prej proglašen svetnikom. Nadalje nam je bilo poroča-F- no, da bo tisti clan, ko bomo slavili Baragov dan, tudi Baragova zveza imela svoje zboro-n, vanje v naši naselbini. Bo to o- jako velik dan za vso naselbi lis no v Clevelandu, saj bodo pri-:1- šli gostje od blizu in daleč, ko e- se bo v ta namen tudi vršila bi velika vrtna veselica. 2n Na tej naši seji so nam po-er dali čč. gg. duhovniki lepe in iu podučljive govore. Bilo je pa o- tudi mnogo lajifcov med njimi, ,o- ki so nam tudi mnogo lepega aj povedali. Bili smo vsi ene rni-to sli in enega mnenja,da je nam lil (Dalje na 3. strani) mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnm^smm^ Dogodki med Slovenci po Ameriki ...... - — ......... -41 Slovenski govor na Radio Chicago, 111. — V nedeljo dne 23. februarja, bo med 9 i« 10 uro dopoldne govoril na Jugoslovanski radio uri urednik "Am. Slovenca" John Jerič. Naravnajte svoje radie na postajo WGES (1360 Kilocycles) Poroka Zadnjo soboto sta se poroči' la Miss Josephine Ester Centa, hčerka Mr. in Mrs. John Centa iz Kuhlman Ave. in Mr. Robert Liebner iz Lake Shore Blvd. Nov grob Milwaukee, Wis. — Tukaj je nedavno umrl rojak Joseph L. Simonič, v starosti 75 let. Pokojni je živel v Ameriki ^ let, najprej na C a 1 u m e t u, Mich., odkoder se je leta 1922 preselil v Milwaukee. Donia je bil iz okolice Črnomlja v Beli Krajini. Zapušča pet sinov in pet hčera. Smrt rojakinje Sheboygan, Wis. — Po ve^ mesečni bolezni je na svoje*11 domu na Geele Avenue pi*e' minula rojakinja Mrs. Marg»' ret Eržen v starosti 58 let. Z®' pušča moža in hčerko ter ve" sorodnikov. Pokojna je bil" članica društva Kraljica Maj' nika KSKJ. Pokopana je bil" iz slovenske cerkve sv. Ciril3 in Metoda na Calvary pokO' pališče. i Rojenice Cleveland, O. — Pri družil1' Mr. in Mrs. John Perko 11:1 Muskoka Avenue so vasova'" prijazne vile rojenice in fiastne v dar'celili osem funtof ■ težkega fantka. Srečna ma*1 i je hčerka tukaj poznane dn1' , zine Mr. in Mrs. Anton Slopk" : iz Arrowhead Ave. — Prij3' i telji častitajo! > , Nezgoda rojaka Cleveland, O. — Pri delu i je oni dan ponesrečil roj®'' ; Matevž Končan iz West t street. Nahaja se doma P° - zdravniško oskrbo in ga prij8' i telji lahko obiščejo, da mu ^ i krajši čas. i PRIJATELJEM "AM. SLO-ž VENCA" V NORTH 1 CHICAGI IN WAUKEGANU i NA ZNANJE! Ker so nas že nekateri Vv - smeno vprašali glede jubil^' ^ nega banketa, ki 'bo prireje11 - ob proslavi Zlatega jubilej5! - "Amer. Slovenca" sporočan1" 'j tem in vsem drugim, da im®^ v Waukeganu v razprod11-1 - vstopnice za jubilejni ban^ o Mr. Andrej Košir, naš zastoP a nik, na 921-Adams Street 11 Sil tudi Mrs. Jennie Keber, na-i- zastopnica na naslovu, n llth Street, kakor tudi pri ^ a Gabrielu Drašler, na naslo\ i, 519-Tenth Street, North C^ a cago. Pri teh si vstopnice h1 i- ko nabavite. V prodaji jih ^ n do imeli do 8. marca 19-U- Urcd. Am. Slovene* ____________________^ bro ime naselbini. — Pozdrav vsemu članstvu DSD. Tajnik ^ i -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. JANEZA K.RSTITELA (h. ŠT. 13, DSD. čl. Chicago, III. Cenjeni člani in članice zgo- v raj omenjenega društva, vsi nc .ste vabljeni na sejo vt nedeljo £3. februarja. Po seji bomo j imeli malo zabave v koris društva, kakor smo že imeli >e po navadi. Vsaki član in člani- , bc ca mora plačati 50c v društve- ^ no blagajno, kateri se pa tt' seje ne udeleži, mora plačat $1.00. Tako je bilo sklenjeni na zadnji mesečni seji. Izvzet so samo bolniki. Imamo vef jj. važnih stvari za rešiti v korisl društva. To naj velja za vse ^ člane in članice, ne samo zr p odbor. Zato ste prošeni, da se , gotovo vsi udeležite te seje.— ^ Vsi tisti člani, kateri ste za- (T ostali, ste naprošeni, da po- ' ravnate kolikor vam je mogo- v če, da bo manjša svota in jo v boste tako laglje poravnali. —^ m Nasvidenje 23;. februarja. — 1)( Vam vdani tajnik John Densa. 0 čl IZ URADA DRUŠTVA SV. TEREZIJE ŠT. 16, DSD. / Chicago, 111. s( 1 Članice zgoraj omenjenega ^ > društva uljudno prosim, da se ^ • udeležite prav gotovo prihod- " nje redne mesečne seje, katera n ' se vrši dne 24. februarja ob 8 ^ uri zvečer v navadnih prosto- ^ ' rih. Imamo več važnih stvari v - za reševati v korist društva m ^ - pa DSD. Glejmo Za pridobiva- ^ 1 nje novih članic. Vsaka naj j 1 pripelje s seboj novo kandidn- ^ x tinjo, najsibo v odrastli ali " ■ mladinski oddelek. — Torej, r 2 ne pozabite prihodnje seje. — " Sesterski pozdrav vsem. 3 Mary Kovacic, tajnica | : D , J —°rr . . i Pomlad in pcietje v jeseni 0 Okolu Sv. Jošta pri Kranju, a tako poročajo, so koncem no- v i 1 yembra 1940 imeli priliko tr-l gati jagode, pomladno resje . in trobentice. Tako sta v pozn a jeseni v enem šopku združen? | a dva letna časa, pomlad in po« ^ letje. — Res zanimivo! v -o- Srečno ušli pred nesrečo Petnajst delavcev je srečne . x~ ušlo nesreči v Šenčurju pri c> Kranju. Ko so ko-pali temelje za novo stavbo tik nekega hleva, se je zid začel nenadno sj sam od sebe rušiti. V hlevu je m bila kobila in ena svinja, ki iSt sta kljub temu, da se je udri ili strop, ostali nepoškodovani, ji Delavci so se pravočasno [ie umaknili, le Janez Pegek bi jo bil kmalu izkupil. Bil je v ne-ie. varnosti, da se ves zid podere r]j nanj, pa je vendar še pravo-;0. časno odskočil. Škodo pri tem trpi graditelj nove stavbe, ki bo moral poleg tega popraviti na svoje stroške še sosedov 111 hlev. z —°— Vsak teden en dopis, naj bo * io ' geslo vsake naselbine. ka ^:'ll!l!!llllllll!lllllllllllllllll NIZOZEMCI SE VEŽBAJO V KANADI IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani.) Nizozemski moški, ki se urijo v Stratford, Ont., da se bodo na strani Anglije borili proti Nemčiji, ki je zasedia njih domovino. VELIKA IZBERA Oopisi lokalnih društev je za poslati velikonočna darila domačim v stari kraj. Balkanu grozi splošna nevihta in zveze znajo biti vsak čas ukinjene. Svetujemo pa vsem, da se poslužujejo le Brzojavnega pošiljanja V ta namen tu navajamo cejic jugoslovanskim dinarjem, v katerih so stroški za brzojav že vključeni. Pošiljatelji so prošeni, da nakazujejo svoja nakazila le v ravnih svotah na sto. To je po 100; ,200; 500, itd. kakor so cene tu navedene. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za S 3.20.,.:............1.00 Din li Za $12.00.............. 600 Din Za $ S.OO................200 Dm II Za $1-3.75.............. 700 Din Za $ 6.75................300 Din li Za $15.50.............. 800 Din Za $ 8.55................400 Din II Za $17.25.............. 900 Din Za $10.00...............;500 Din || Za $18.50..............1000 Din Pri višjih cenah poseben popust. Vse pošiljatve naslovite na: vseh vrst modelov Mnogi imajo rajši majhne namizne radije, da jih postavijo kar na mize, ali omare, ali da jih postavijo poleg postelje v spalnico. Mi imamo izbiro takih namiznih radijev aparatov, ki so napravljeni močni in sprejemajo vse postaje. PRODAJAMO JIH OD $8.95 do $49.95 Ako k tem malim namiznim radijem dokupite lahko še gramafon-ski "attachment" in istega spojite z tem radijem in imate za m al denar radio in gramaton. Kogar mali aparati zanimajo naj to ogleda. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois JOHN JERICH CHICAGO, ILLINOIS 134? W. CERMAK ROAD., Petek, 21. februarja 1941 _ AMERIKANSKI SLOVENEC___________Stran 3 g'l I i ...!—! i ■ ............— 1 .......................'■ ——— ' ■« ----- Družba(^^sv- Družine | (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. ■■ v Zedinjenih Državah C-fW« IaKa* lil InkorP- v drž Illinois j Severne Amerike. dM«*- JOI1CI, Hi. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: 5 Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Frank Tushek. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet, 111. Blagajnik: Joseph Rlepec, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111. ; Duhovni vo^ia: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. , I ; Vrh. zdravnik: Dr. Edward M. Svetich, 354 No. Chicago St., Joliet, 111. j NADZORNI ODBOR: j ? !; Andrew Glavach, 1743 W. 21st St., Chicago, III. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. } Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODliOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kovacic'n, 2294 Blue Island Ave., Chicago, 111. • John Denša, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. Predsednik Atletienega odseka: Martin Dragovan, ml. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, III. Do dne 1. januarja 1941 je DSD izplačala svojim članom in člani-I fani, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin, posmrtnn, bolni-| skih podpor, ter tudi denarne vrednosti v znesku $202,320.97. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski odde-:= lek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-[ lični certifikati: "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty [ Year Endowment". Vsaki certifikat nr>«i denarno vrednost, tudi Cen-? tratila bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.61% solventna. Rojaki (inje)l Pristopite v njeno sredo. Za nadaljua pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois. ? ~T ii ____... i ■ ■'' ''j........"..'...... "■■.'■.■ .. .."........".'.V. .. ,, ..'... .. .. ■■ ., IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. [J Predragi mi člani in članice: V zadnjih številkah našega glasila so bili vam podani vsi po- c c'atki in računi naše Družbe, kakor tudi lepi dopisi izpod peres d drugih glavnih uradnikov in uradnikov(ic) krajevnih društev, i, nakar ste gotovo prepričani, da ste člani in članice ene izmed naj- b k°ljše katoliške podporne organizacije. v V zapisniku ste pa tudi brali, da je glavni odbor na letni seji dvoril kampanjo za to leto, in to pod imenom "Kampanja Druš- ^ tvenih Odbornikov in Odbornic". Od kar obstoji naša organiza- . ciia, nismo imeli take kampanje, in zato bi morala tudi biti naj- j. bolj uspešna. Vsakemu je zdaj tudi že znano, kaj je namen ^ družbe sv. Družine v tem letu, ker družbeni proglas je bil povsod . hi*vdušeno sprejet, ampak ne smemo samo pri tem ostati. Da se g flamen uresniči je potreba dela, in dosti dela, ne samo od društve- ' odbornikov fn odbornic, ampak vsi moramo v ta namen po- ( ^agati, kar nas tudi dolžnost tako veže. - Malo preveč so se eni dozdaj izgovarjali in to se je tudi našlo g ^ enimi uradniki in uradnicami naših društev, kar se pa ne j goditi med to kampanjo. Povsod se še lahko pridobijo novi f clani in članice, samo če je prava volja in aktivnost. Naša mrtva ^ ^l'Uštva se morajo prebuditi in zdaj je prišel tisti čas brez izjeme. ] Vi odborniki in odbornice, ako boste v tej vaši kampanji po- , kazali pravo zanimanje, vaši člani in članice bodo gotovo vam j Priskočili na roko in vam pomagali. Ako boste pa še naprej sa- . 1110 sedeli in druge gledali kaj delajo, potem vaše društvo tudi ne | *nore pričakovati kakšnega uspeha, ali pa napredka. Torej na . in mi drugi bomo pa vam pomagali po vsi naši moči. To se pa tudi ne prosi zastonj. Vsaki izmed nas, bodi odbor-ni5t> odbornica, ali posamezni član ali članica bo za to delo dobro ^ačan, ker se nam nudijo lepe nagrade in to 50% od prvo letne-Posmrtninskega asesmenta za odrasli oddelek in $1.00 za vsa-otroka v mladinski oddelek. To so jako lepe nagrade in če te nagrade nas ne prebudijo, da bi šli na delo in da bi s tem položili članstvo, potem jaz ne vem kaj se mora v ta namen po-!*u0" fare sv. Štefana v Chicagi. — )0" Posebna iskrena zahvala tud ni" našim čč. gg. Rev. Father Bu tal«, Rev. Father Kuzma ir Rev. Father Cepon, ki so s< trudili, da smo imeli prilik* videti to lepo igro. Enako tucl . lepa zahvala celokupnemu od 1 0 boru društva Najsv. Imena Priporočal bi tem, ki še nist pri društvu Najsv. Imena, d a" pristopite v omenjeno društv čimprej, kar bo v korist za nji 'P1* hove duše, ko se bo treba er krat posloviti s tega sveta. -;ga Po končani aeji.smo imeli pra ^Uf^wi«nu»iiiwiniiiinitii;riniiiiriwi-viii«ritri> ^ 12 URADA DRUŠTVA SV. v dRUŽINE ŠT. 1, DSD. 2 Joliet, 111. \ z Dl'agi mi bratje in sestre 11e°l'aj omenjenega društva, | gaznanjam vam, da se vrši na. > redna seja dne 23. februar- j j0^ 2. uri popoldne v navad-^1 Prostorih. Vsi ste naproše- ^ c|a sc je gotovo udeležite. 0 jn veliko članstva na seji, 1 ^ jahko veliko dobrega na- | j.j v dobrobit društva, član- ! žaVf in DSD. Asesment se bo ' , Pobirati že ob eni uri po- Rc dolžnost me veže, zahvaliti v^.^okupnemu članstvu, za udeležbo na zadnji seji Gca januarja. Na omenjeni 1 bil po umeščevalcu, glavnem predsedniku sdbratu ^ Geo Stonichu Zaprisežen dru- ^ štveni odbor za tekoče leto. . nakar nam je umeščevalec v ^ lepih besedah razložil, da je ] težavno za odbornike, če je ( vse delo na njihovih ramah, , zato pa, naj v vseh ozirih celo- ' kupno članstvo z njimi sodeluje. Dolžnost celokupnega članstva tudi je, da pridobimo veliko novih moči, kar bo v ko- . rist društva in DSD. Nato poda kladivo sobratu predsedniku Joseph Buchar in omenja tri udarce s kladivom, pri čemer naj se članstvo zaveda in spoštuje mir in ljubezen ter slogo pri društvu. Ce se bo | članstvo tega vselej zavedalo in obdržalo v svojih srcih, bomo imeli več božjega blagoslo-. va pri društvu in DSD. Na-t dalje je sobrat umeščevalec o-j menil-, da v tekočem letu stopi-i mo vsi na plan in resno delu-., jemo za pridobitev novega izvrstno zabavo, za kar gre n-čast tudi našemu priljubljene- a: mu' sobratu Rudolphu Maren-jtiču, ki nam je napravil par b izvrstnih komadov na radio, z; da je bil vsak zares vesel. Naj- Z lepša mu hvala. — Sporočiti z vam tudi moram žalostno vest, d da smo v mesecu januarju iz- T gubili dve članici v cdrastlem c oddelku. Prva j^fc naša pokojna P sestra Mary Zalokar, druga je d Barbara • Jakša; kakor tudi n smo izgubili eno v mladinskem li oddelku in sicer Beverly Hul-bert, iz dobre poznane in spo- t< ftevane družine Mr. in Mrs. ž. John Scinkovec na Bluff Street, v Priporočam jih v imenu moje d družine in društva štev. 1. in č DSD. v pobožno molitev in s blag spomin. Večna luč naj P sveti pokojnim, ostalim pa na- ^ še iskreno sožalje. — Z brat- t skim pozdravom. ^ John Barbie, tajnik - -o--j r OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE!c ŠT. 11, DSD. K Pittsburgh, Pa. t Cenjenemu članstvu zgoraj ^ omenjenega društva se nazna- , nja, da sta oba odbora, izvrže* ( valni in pripravljalni, na svo- , jem posvetovanju doiočila, da se vsakega člana in članico s osebno vpraša, če se udeleži banketa povodom proslave 25 letnega obstanka našega dru-1 štva. Mnogi člani (ice) so 1 mnenja, da je boljši uspeh za ■ društvo, če se dotični (a) ne < udeleži take prireditve, kar pa 5 seveda ni res, kajti pripraviti " se mora za nje, pa če pridejo " i:a proslavo ali ne. Plačati, pa djati stran, to ni nobena 1 korist za društvo,. Skušnjo ; imamo od takrat, ko smo slavili društveno 20 letnico. Naročilo se je za vse, udeležilo • se je pa banketa le dve tretjini članstva. ' Da se pa kaj ta-'• kega ne prigodi tudi sedaj, sta oba odbora sklenila, da se članstvo vpraša, če se udeleži banketa ali ne. Čas za odloči-" tev imate do 23. marca.i Kdor 0 se ne more udeležiti društvene l" seje v nedeljo 23. februarja in a 23. marca, naj sporoči društve-v A ZDA^OKII^^HKO! nemu tajniku, ko bo plačal b0, asesment. Sedaj, ko se bliža postni čas, ya bo prekinjeno naše poslovanje za slavnost do po veliki noči. Znano je pa vam vsem, da je j; z našo slavnostjo združena tudi kampanja za novo članstvo. Ta kampanja bo trajala skozi celo leto. Dajmo porabiti čas c}r prihodnjih šest tednov za pri- U(j dobivanje novih članov in čla-nic v oba oddelka naše kato- se liške organizacije DSD! ur Še eno kampanjo imamo le- rjj tos katoliški Slovenci in to je za zlati jubilej Amerikanskega Slo- pj., venca. Izmed vseh tukajšnjih Rj društev bi se morali člani iu ,,r članice ravno našega društva ^j, sv. Družine zanimati za kam- m panjo povodom 50 letnice ne Amerikanskega Slovenca, kaj- ge ti Amer. Slovenec je glasilo DSD., ki je naša organizacija. Nas vseh je pa dolžnost, da j podpiramo naš list, kakor to j delajo druga društva, pa še za 1 svoje brezverske liste, kateri yf jih s svojim slabim čtivom vo-dijo v pogubo. List Amer. Slo- jn venec je ves'čas, od svojega je začetka, pa do današnjega e vrši 27. aprila pri Materi božji v cerkveni dvorani v Col-inwoodu. — Na zadnji seji je bilo še veliko drugega koristnega sklenjenega, kar pa danes o tem ne bom poročal in jemal preveč prostora v tem listu. Naj omenim le to, da sc bila poročila glavnih uradnikov prav zanimiva in dobra Prav tako tudi poročila zastopnikov raznih društev. Zato naj 'bi vzeli člani in tudi drugi rojaki to mojo objavo na-znanje z željo, da bi se nam še drugi pridružili in vstopili v društvo Najsv. Imena. Armada Kristusovih vojakov,članov dr. Najsv. Imena v Zedinjenih državah jo velika, sa.i šteje preko enajst milijonov članov. Med temi so vplivno osebe, so zdravniki, odvetniki-in visoko učene glave.Zakaj bi se tudi ti rojak ne pridružil v to armado. Jezus je izbral za svoje učence in apostole preproste ribiče, revne in siromašne delavce, prav take, kot si ti in jaz. Cemu torej odlašaš, ko te kliče? Pristopi k njemu v vrsto z drugimi milijoni in hodi za njim. Ne odlašaj. V vsaki fari in tudi v tvoji ccr-kvi je sprejem. Društvo Najsv. Imena je najboljše društvo, ne stane te nič, koristi so neizmerno velike, ki ti bodo nazadnje prav prišle. Torej vidiš dragi rojak, naše seje so velike in pomembne ter obenem koristne, kot sem v početku omenil. Pridruži se k nam, radi. te sprejmemo. Ne gledamo ne na starost, ne na stan. ?| Odbor za tekoče leto je bil izvoljen sledeči: Duhovni vo-. dja Rt. Rev. J. J. kanonik { Oman. — Predsednik Michael Kolar, podpredsednik Matt . Tekavec, tajnik Frank Hoche-var, blagajnik Lavrence Ban-di, zapisnikar Anton Meljač. . Nadzorniki: Jakob Resnik, ' John Urban, Martin SuštaršiČ. Maršal je pa Anton Gregorač. c Pozdrav vsemu članstvu. £ Anton Meljač r! . AVTOMOBILI UTEGNEJO io POSTATI REDKOST jo Washington, D. C. — Pred-e- sednikova soproga, Mrs. Roo-re sevelt, je zadnji ponedeljek iz-o- razila migljaj, da utegne vla-m da kmalu priporočati ljudem, ki naj prenehajo kupovati nove iti avtomobile, češ, da bo kovina, ov ki se potrebuje za nje, potrebna za oboroževanje. Pripomnila je tudi, naj ljudje ta de-bo nar raje posodijo vladi za orožje. namiznih radijev AMERIKANSKI SLOVENEC ROMAN P. Bourget A lo me ni oviralo, da ji ne bi govoril po otroško: "Zaupaj mi mama, saj te imam rad, saj sem tvoj." Sklonila je glavo. Potem mi je dala znamenje, da ne more govoriti in je utonila v ihtenju. "Ali sem jaz kriv, mama?" sem jo vprašal. Spet je sklonila glavo, a drugam, da sem videl, da mi pravi: ne. Potem me je pobožala po laseh kakor včasih in mi dejala z glasom, ki ga je dušilo ihtenje: "Ti si tako dober do mene!" Te preproste kratke besede so me zgrabile za srce kakor roka. Bilo je tako sladko čutiti, da me ljubi. Da bi ji pokazal, da hočem biti res dober do nje, sem ji rekel, čeprav me je vsaka beseda žgala v ustih: "Ali je bolniku slabše?" Nadaljeval sem in jo oblegal z vprašanji. Kaj sem neki hotel izvleči iz teh ust, katerih ustnice so trepetale brez besedi ? Za vsako ceno sem hotel vedeti, kaj jo teži. Nisem bil sicer v takem sta-lju, da bi mogel prenesti kake nove skriv-losti. Trdno sem bil prepričan, da je očim zapleten v to nerazložljivo žalost, lamo on in jaz sva mogla tako razburiti jrce tej ženi. Ni se mučila zaradi mene. To mi je posedala sama. Prej je bil on tisti, ki ji je povzročal to skrb in bolest. Tu ni šlo za dravje ali bolezen. Ali je tudi sama dobila kak dokaz? Ali ji je strašen sum planil v glavo kakor meni. Če sem se le spomnil na to preprosto nožnost, me je že popadla vročina. Toda nisem odnehal in sem vztrajno zahteval, naj mi pove, kaj ji je. Čutil sem, kako je popuščala. To sem videl iz tega, kako je sklonila glavo k meni, kako se je njena tresoča se roka spustila na moje lase, kako je dihala v kratkih sunkih. "Če bi vedela za trdno," je končno iz-, prfgovorila, "da bo skrivnost umrla z mano in s ulcj? "Ah, mama," sem ji odvrnil s tako oči-tajočim glasom, da jo je bilo sram in da ji je kri planila v glavo. Morda jo je prav ta občutek sramu pripravil do tega, da mi je povedala. Poljubila me je na čelo z dolgim poljubom, kakor da hoče izbrisati z njega oblak, ki ga je krivično nezaupanje nakopičilo na njem. "Oprosti," je povzela besedo, "nisem imela prav. Komu naj neki zaupam kaj takega, če ne tebi? Koga naj prosim za svet. In potem," je nadaljevala, kakor da govori sama sebi, "če bi se oni kdaj obrnil do njega . . ." "Kdo, oni," sem vprašal. "Andre," je dejala skoraj slovesno; "ali mi lahko prisežeš na svojo ljubezen do mene, da ne boš nikdar, razumeš, nikdar niti z najmanjšo besedico nikomur omenil tega, kar ti bom zdaj pripovedovala?" "Mama," sem ji odvrnil z istim očita-jočim glasom. Takoj nato sem ji rekel, da bi jo spravil do pripovedovanja: "Dam ti svojo častno besedo, da ne bom nikomur povedal." "Nikomur . . ." Ni povedala imena, a s prstom mi je znova pokazala na vrata tfčimove sobe. "Nikdar!" sem ji odgovoril. "Ali si kdaj čul o Edvardu Termondu, njegovemu bratu?" Njen glas je bil tako tih, kakor bi jo bilo strah besed, ki jih je govorila. Gledala je proti očimovim vratom in že smer, kamor so se upirale njene oči, mi je povedala, da gre tu za brata njenega moža, mojega očima. Površno sem poznal zgodbo o tem bratu. To je bil brat, na katerega sem mislil, ko sem razmišljal o preteklosti očimove rodbine. Vedel sem, da je ta Edvard Ter-mond v nekaj letih razmetal svoj podedovani delež, ogromno vsoto dvanajst sto tisoč frankov. Potem je vstopil v službo in v državni službi nadaljeval svoje življenje. Ko ni zaradi velikih izgub pri igranju dobival več denarja od svojcev, se je spustil v tatvine v družbi zločincev. Ko je videl, da ga bodo dobili, je pobegnil. Na koncu se je obsodil sam in se je vrgel v vodo. Prej je še prosil brata odpuščanja v pismu, v katerem so nekatere besede pričale o tem, da je ohranil še rahlo sled poštenega mišljenja. Denar, ki ga je poneveril, je vrnil moj očim, njegov brat. Potlačil je tako tudi sramoto, ki bi bila padla na vso rodbino. To je bilo tem lažje, ker si je nesrečnik vzel sam življenje. Jaz sem si ustvaril približno sliko o teh stvareh iz pripovedovanja stare pestunje. To sem storil zato, da bi morda tu zasledil kaj, kar bi me podpiralo v sumnjah, ki so mi jih vzbujala očetova pisma. Takoj, ko mi je mati stavila to vprašanje s tako razburjenim obrazom, sem videl, da; mi bo govorila o očimovih družinskih nadlogah. Te me niso prav nič zanimale. Skoraj razočaran sem jo vprašal: "Edvard Terniond? Tisti, ki se je sam ubil?". Pokimala mi je,z glavo v odgovor. To je bil odgovsr ssrrio na, prvo polovico mojega vprašanja. Po^m.je izpregovorila s še tišjim glasom: "Saj se ni ubil, saj še živi!" "Še živi . . ." sem ponovil za njo kakor stroj in nisem razumel, kakšna naj bi bila zveza med tem obrazom in solzami, ki so ji vrele po licu. "Da veš skrivnost moje žalosti," ie odgovorila z močnejšim in olajšanim glasom, "to je tisti nesramni brat, ki je strah mojega moža. Ta ga polagoma od dne do dne mori s svojim zasledovanjem. Ne, do tistega samomora ni nikoli prišlo. Tvoj očim je bil tisti, ki mu je narekoval tisto pismo, da bi ga potegnil iz zagate. Taki ljudje nimajo poguma za samomor. Tvoj očim je pripravil vse za njegov beg in mu je" dal tudi sredstva, da bi lahko začel drugače živeti, če bi bil hotel... Ubogi mož si je mislil, da bo tako ohranil svoje ime čisto. Treba je bilo, da se Edvard iznebi imena Termondov, da bi se izognil vsemu zasledovanju. In odšel je v Ameriko. Tam je živel tako,, kakor se je navadil (Dalje prih.) ROJAKI SLOVENCU f^l KADAR želite okrasiti grobove ,Jj I svojih dragih, n e Ji r|. pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nadrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah 1901 West Cermak Road Tel. Canal 4918 3925 West 26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 Svoji k svojimi Učite se angleščine iz Dr. Keniovega ANGLEŠKO • SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena .«*»> ^ in stane samo: t J Naročila sprejema Knjigarna Amenliisnski Sloracc 1849 W. Cermak Road, Chicago, Ulinois rrsn lil Slovenci, slovenska MM*« fet illtfl čajte svoje tiskovine ydaoh ▼ fltovanrtd tiskarni. — Naša 1tiskarna izdeluje vwe tiskovine sa posameznike, drnitva in ■jrat druge, LlCNO in POCENI. . TISKARNA AMERIKANSKI 8LOVMNBC na Wmt Omak Road. M. CumI HM4 CM«.*o, BHnoi. "Ljubezen, ki ubija" Stran 4 ar, — ■—- ■tirmtaiiP iiiwnimiFq^wfli11 ■■■ nw.f .i »tuncH• trxuxoputmurji .vii J. M. Trunk Znani opazovalec, Wallace j R. Deuel, je povedal marsikaj i zanimivega, kako je zdaj v c Evropi. Na zunaj je tako, ?a i hrbtom popolnoma drugače. ' Rim in Berlin tvorita osišče. s Na zunaj mora pri tem ostati, t Za hrbtom pa se N.ernci brije- i io iz Mussolini;eve domišlja- ; ,vosti, gotovo tudi'iz vojaške udarnosti laško armade, nekaj i pomagajo, pa jim je malo na i jlaškem porazu, ako to Nem- i cem ne škoduje. Naziji so si ] syesti zmage, le zdaj je še ni, : zato morajo še držati Lahe, i ko pride zmaga, jim je prav, ] i da Lahov ne bo pri zmagi in i jjbo vse pripadlo le Nemcem. ] Enako je tudi pri "prijatelj- 1 stvu" s Stalinom. Z rusko po močjo upajo iiaziji poraziti ^ Anglijo, in ko bodo to opravili, bodo padli tudi čez Rusije. Tako Deuel. Utegne biti povsem tako. Cemu potem Stalin Hitlera podpira? Ali je slep? Tak ptič, pa slep? Deuel meni, da skuša Stalin vojevanje zavleči, s tem oslabiti Nemce in Angleže, in potem — žeti. Sodba utegne biti precej pravilna. Da bi Hitler v slučaju zmage nad Anglijo padel čez Rusijo,o tem ni nobenega dvoma. Ali se bo Hitler pri zmagi urezal? Stalin bi se urezal pri oslabljenju, na katero edinole zida. Zmaga tu ali tam bi prekrižala vse njegove račune. Demokrati upajo, da bo zmagala demokracija, "demokrati" pa, ki sami fiksajo "demokracija," trdijo za gotovo, da "demokracija" zmaga. Jaz j upam z demokrati, nočem pa trditi z "demokrati." Želim, da bi zmagala Rusija, katera bi se najprej iznebila stati-j 'lizma, Stalinu pa ne želim no-J bene zmage, želim, da bi bil j ia kak način prej poražen. J Nemško mentaliteto je ! Deuel popolnoma zadel glede ! tiaziranje o Lahih in Stalinu, ! kar pa presega to mentaliteto, ! je vse le ugibanje. » * i J Iz Trbovelj vidim sliko: J ".. .umrla mlada,17 letna ma-j ti zaradi posledic umetnega J splava, izvršenega od nevešče ! roke. Njen mož si je v obupu ! sam končal življenje..." Tako ! dobeseno, in tako v poročilu ! iz socialističnih krogov. Kdor < vidi med vrstami, bo zazrl na- < ravnost 'strahovito sliko. iI Splav je umor, naj je potem ! Ivešče ali nevešče, mati umrje, ! Imož izvrši samomor.. . ali ho-! jčete še več? Ali sta bila poro-! cena? Nočem cikniti na ver-! sko stran. Lahko bi jih dobil ! jmed rebra. Teoretično sta bila ! oba katoličana. Dopisnik obso- ! L ___________ ia splave kot zločine, se zaganja v mazače in mazačke, amenja iz raznih poročil, da ni plenic, omenja tudi, da 'mož se nič ne briga, kakšna sem, da ima le on piti in kaditi," enako nasprotno, da se mož trudi, pa ni dosti in ne zadostuje itd. itd. Socialist, materialist, lahko rečem, ateist poroča. Bil je umor, bila smrt in bil samomor. . .troje življenje je šlo. Kaj je šlo? Ako je materiali-zem na pravem, je šlo troje — muh, bi ne bilo nobene razlike, umor, samomor je le goli izraz brez posledic, kakor je pri muhi. Ali hočete vse zvaliti le nekam drugam, na splave, mazačke, na pomanjkanje plenic . . . nikakor drugam?? Slika izgleda, da so splavi nekaj rednega, da naj bi jih bilo še več, le mazačev naj no bo poleg, veščaki naj bi to robo opravljali in vse bi bilo O. K. Tako izgleda. Slika omenja tudi, da je taka roba.. . "proti naravi, proti narodu in državi.. ." Well, ako je tako, kakor kaže slika, V narodu in državi, kdo naj se zmeni za tak narod, za tako državo? Ako je narod tak, mu ne more biti obstanka, in ako je država taka, bo enako izginila. . .ampak, vprašam, odkod pa, da je narod tak in da je taka tista država? Za smrtjo baje nije nista, oznanjajo in kričijo v narodu in v državi dan na dan. * Koliko je Nemcev, ki bi ne bili za Veliko Germanijo, je težko dognati. Morda jih je kak odstotek. Katoličanstvo trpi in morda tudi verni pro- testantizem, kolikor posebno pri mladini vero, toraj krščanstvo, spodriva Ilitlereva nacio-nahia "vera." Ta "vera" vsebuje" the glory of war, the honor of battle, the thrill of victory." Vera krščanstvo, se mladini predočuje kot nekaj, kar pripada le slabičem, ki nimajo poguma, da bi nekaj za Germanijo pretrpeli. In mladi-ra je do 90 odstotkov vsa pri llitleru in mora biti. Ta fanatizem ne bo tako kmalu iztrebi j en. Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. J U B I L E J N I Maršal alt kraljica? Da bo letošnja jubilejna kampanja nadvse zanimiva in da bo na njo ostal med nami tudi najlepši spomin, zato je vodstvo lista določilo tudi posebne : jubilejne volitve, v katerih bomo izvolili JUBILEJNEGA MARŠALA ali JUBILEJNO KRALJICO ; vseh naročnikov zlatega jubilanta "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" ; Volitve bodo trajale od 1. februarja pa do 12. ! maja 1911. ( 1. Oni tekmec tli tekmovalka, ki bo pre- ! jel(a) v času med l. februarjem 1941 pa do ! 12. maja 1941 najvišje število glasov, bo izvo- ' ljen(a): Če moški: ZA ČASTNEGA JUBILEJNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovcnca". Če ženska: ZA ČASTNO JUBILANT-NO KRALJICO vseh naročnikov "Amer. Slovenca". 2. Oni tekmec, ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v omenjenem času drugo najviše število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA ČASTNEGA JUBI-LANTNEGA PODMARŠALA, v pomoč častnemu jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. Če ženska: ZA PRVO ČASTNO JUBI-LANTNO PRINCEZINJO v pomoč jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre-jel(a) v omenjenem času tretje najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA DRUGEGA ČASTNEGA PODMARŠALA v pomoč jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. Če ženska: ZA DRUGO ČASTNO JU-BILANTNO PRINCEZINJO v pomoč jubilantnemu maršalu, ali jubilantni kraljici. >' v^r i poleg Častnih titelnov dobijo izvo- j LJENI ŠE SLEDEČE NAGRADE: J Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno jubilejno nagrado: J KRASNO ZMAGOSLAVNO JUBILEJNO ! POZLAČENO TROFEJO. j Drugi glavpi zmagovalec (ka) prejme kot častno jubilej nagrado: J lepo zlato uro. " Tretji glavni zmagovalec(ka) prejme kot častno jubilejno nagrado: i KRASEN ZLAT PRSTAN. ] Poleg glavnih 'treh zmagovalcev, bodo izvoljeni TRIJE, ki bodo t prejeli za prvimi tremi najvišjimi zmagovalci najvišje število glasov za J ; JUBILEJNE SVETOVALCE. Oni TRIJE, ki bodo izvoljeni za JUBILEJNE SVETOVALCE, J bo ptejel vsan izmed njih KRASNO SPOMINSKO ZLATO JUBI- j ; LEJNO MEDALJO. Tako bo v tej kampanji šest glavnih jubilejnih zmagovalcev. j ' Nagrade se bodo razdelile po končani kampanji in končanih vo- < ' litvah. J PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO: ! < 1 1. Kandidat ža to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali žen- < ! ska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od ] \ te pravice so izključeni samo oni, ki so vposleni v Upravi, uredništvu ali j i tiskarni Amer. Slovenca. j ........2. Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so: (a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega < novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom na- ] ročnine; « b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se J objavi v listu. J POSEBNOST V LETOŠNJIH JUBILEJNIH VO- S LITVAH SO IMENOVALNI (NOMINACIJSKI) j GLASOVI: { TO JE: da vsak, ki pošlje Upravi lista novo naročnino in nominira kan- j didata ima poleg tega, kolikor glasov je deležen vsak za naročnino < plačan dolar, še sam takozvani imenovalni ali (nominacijski) glas, j ki šte 20.000 GLASOV DO DNEVA 31. MARCA 1941. — Po tem J dnevu OD 1. APRILA PA DO 12. MAJA 1941, to je do zaključka j kampanje, pa imenovalni (nominacijski) glas pade za polovico v j številu in šteje samo 10,000 GLASOV. To je zelo važno in naj te- c ga določila noben ne prezre. J OSTALO GLASOVANJE PA SE VRŠI PO SLEDEČEM REDU: < a) Glasovanje se vrši od 1. FEBRUARJA 1941 PA DO 12. MAJA | 1941. Veljavnost in število glasov je razdeljena v DVE DOBI, < kakor sledi: ] b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem de- j narju za naročnine za list in sicer: < c) V dobi od 1. febr. 1941 do 31. marca 1941 šteje vsak dolar, ki se j plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE < ! 1000 (tisoč) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za J ; NOVE NAROČNIKE, šteje 10,000 (deset tisoč) glasov. J d) V drugi dobi začenši 1. aprila 1941, pa do konca kampanje 12. J \ maja 1941, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar ] zmanjša za polovico manj od števila v prvi dobi in sicer šteje < ! vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali J obnovitve STARE NAROČNINE 500 (pet sto) glasov. -Vsak < > dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE J • šteje 5,000 (pet tisoč) glasov. < t 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) < | mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naroč- ] > niki na list. < [ 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se j [ listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se < i enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi ] [ naročiti mož zase in žena zase i« d^ oba prejemata vsak svoj list. Isto ' i velja za sinovo in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu. \ [ 6. Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu naklanja J > svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. i I 7. Glasove se objavlja v listu. j 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejc- i i ina list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. ] | 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli J > drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. ! I 10. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v ko- | > riat drugemu kandidatu; lahka pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, i ! dokler niso objavljeni. [ [ 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej ■ i kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. | 13. .Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita > oba enake nagrade in titelne. Petek, 21. februarja 1941