Postno tekoči račun It 24. Posarnezna ilev. — 20 stotink. St. 35. V Gorici* dne 26. avgusta 1920. Letnik III. Miaja v Goricl vsafc Le- trtek opoludne. Velja za celo leto 12 L, mesečn» 1 L, za inozemstvo 16 L Na naročlla brez doposlaae na- ročnice se nc bomo oairaB. Posaraezne števllke st&uej« V razprodaji 20 stotink Uredniätv«: Ulica Vettwini 9, uprava ul. Vetturini 9 Rokopisi se ne vraČajo. Ne- frankirana pismu^e ne spre- jemajo. Oglasi, katere jc treba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izdaja konsorcij »Qoriske Straie<. Odgovorni ured- nik: Franc Novak. Tiska: >Narodna Tiskar- nac v Gorici^ulica Vet- turini štev. 9. Ms odnehamo. j Za slovenske šoie v Gorici. ! Na tem mestu smo riapolnili že cele j koloiie, ki so se tikali našega šolstva in 1 zlasti slovenskih šoi v Gorici. Naši potom- j ci in vsa naša zgodovina bodo pričali, da j so goriški Slovenci v tcin času stcrili svo- io uolžnost. da so odlocno in neprestaiiü dvigali svoj glas po pravici in svobcxii do izobrazbe. do šol. Zdaj, ko se zopet bliža šoisko leto in se oglaša sto in sto vpra- Sajij, ali bodo slovenske sole v Gorici, zdal j ko je zadnji čas, da naši ljudje v svoje ra- | vnanje zvedo, ali se cdpro letos v Qorici \ njih otrokom slovenske sole ali ne, pov- j zdigujemo zopet mi tern mestu glasno sve- • Jo zahtevo po siovenskih šolah v našem j mestu. In tukaj nam prihaja na, pomot tudi nicščan iz Brescije, »II cittadino di Bre- scia«, ki se je v svoji 177. štev. zelo toplo zavzel za tozadevne naše razmere. Potem ko je očital vladi do cela zgrešeno poJitiko j v zasedenem ozemlju in krivično postopa- j ' nje njenih funkcijonarjev do slovenskega j Uudstva. nadaljuje: j »V zasedenem ozemlju se uporabljajo j sramotni načini; postava je v rokah ljudi, ; ki tajijo najsvetejše in najbolj človeškc j pravice in nalagajo z druge strani dolžno- ) sti krivične, nadležne in večkrat neizved- j Uive. Najjasnejši dokaz za to imamo, če sl ogledamo šolskc razmere. Slovenci JuHJ- ske Benečije so se morali hudo bojevatt, da so stopnjema od ran ike države dosegli dovoljenje za ljudskc in srednje sole; in četudi niso mogli nikoli popolnoma uresnl- eiti svojh stremljenj, so vendar zarnogli z rastočim zadc-ščenjem videti napredujočl razvoj in spopolnjevanje šolskega organl- zma, kateremn je konečno m.mikalo sanio Še vseučiliŠčnih tečatev. . Dvignile so se, razun ljudskih šol v cell deželi, posebno ljudske sole v Qorici, kakor: »Šolski E)om«, »Mali Dom« itd___ srednje sole, trgovske in obrtne sole, učl- teljišča, kmetijske sole, vse to porazdelje- no po Gorici, Idriji, Pazinu, Voloskem; Ka- stvi, Trstu in Pulju. Geriškemu mestu ob Soči je manjkalo le vseučilišča. Ves ta ustroj, dovršen z neizmernlm trudom, iz znanili vzrokov, se je smatral brez druzega postavno potrjenini, ko jc prišla italijanska okupacija, — se razume. s potrebnimi sprcmenibami ali modifikac!- laim; in nikdar nobeden hi ne bil pričako- Val težav in nespravljivosti v šolskem vprašanju cd strani države. ki bi v imenu svojih liberalnih tradicj in po svojem du- Sevnera slovesu morala takoj osrčiti novo Jiudstvo v razširjenjn vsestranskega du- ševnega dclovanja. Namestu tega se zaradi nebrižnosti naučnega ministerstva in oblastnega go- spodovalstva nacijonalističnih klik liodijo docela zgrešena pota. V nekem svojem fclanku sent že poročal o sistematičnem bo- iu nckaterih skupin proti zopetni uposta- vitvi ljudskih Sol v glavnih središčih, a boju, ki je postal Se ostrejši, ko so zastop- niki slovenskega prebivalstva poslali v J^im protest, — protest, ki je'vkljub zape- ljivo-vabljivemu zanimanju takratnega mi- nkterskega predsednika Nitti-ja ostal ne- uslišan in skoraj neposlušan. In vendar. s kako postavno močjo se vstraja pri tem, da se zavira zepetno od- Drtje paralelnih razredov, ki so že potrjenl Po vladni odredbi — malenkosti! — že p'red tremi meseci? Izvzemši kakega dodatka in eventualnili sprememb, kjcr bi se pokaza- le koristn» in potrebne, raztegniti tuj jezik na vse predmete, je pretiranost, katere bi SMiihče, tudi če mu ne manjka razumno- sti, ne upal prenesti. Vedno se bom spominjal šuma, ki se Je bil vždignil na slovenskih učitcIjiSčih, ko so izšle knjijre za ljudske sole, zložene od Jiekega tržaškcga profesorja, kateri je lah- ko dober ital. pisatclj (de Miclielli), a ni Pokazal, da bi bil tega zmožen v sloven- skem jczikn; katercmu, da molčim1 o dru- ?em, so očitali pregreškc zoper naipriinl- tivncj.ša _ pravila skladnje samostalnikov. Ali ni bilo mogoče izogniti se takemu ne- «spchu s tem, da bi se bilo to tczavno In delikntno de!o peverilo naravnost nčitc- Ifem, ki 5^c jih tiče, in kateri bi bili možV oprosfili težavne naloge, ko bi sami mno- Sfo boljše zadostili moralnim in duscvnlm Botrebam svoje mladine? Mobilizacija. Ali sc danes v Italiji ve, od koga pustl | vlada upravljati zasedene dežele? Ali v Italiji pojmijo pomen obtožbe, kl jo obračajo na nas kakor atentat na kul- turo?« Breškemu meščanu smo mi prav hva- ležni, da se je takci krepko potegnil za na§e pravice na polju izobrazbe in tako tudi sir- si italijanski javnosti sporočil, kako je ita- lijanska vlada vse slovensko šolstvo v Gc«- rici docela zatrla. Res tega bi nihče ne bil pričakoval od strani države. ki hoče slo- veti po svojih liberalnih tradicijah in ble- steti po svojem duševnem slovesu. Le glede paralelnih razredov se ne ujemamo z breškim mcščanom. Mi smo imeli v Gorici sami svoje popolne osein- razredne ljudske sole, imamo* za to tudi Se sami svoje šolskc dome in svoje učitelje In učiteljice in zato zahtevamo popolne sa- mostojne slovenske ljudske sole. — bodi! tudi s kakim dodatkom in eventuelnim! spremembami, kjer bi se pokazale korlst- ne in potrebne! Enako povzdigujemo tukaj zopet svoj p.Ias tudi za zopetno otvoritcv slovenskih srednjih šol, sloveskih učitljišč, pripravnlc in obrtnih Sol, kakor tudi otroških vrtcev v Gorici. Začetek šolskega leta se bliža, sloven- sko ljudstvc- na Goriškem hoče vedeti, ka- ko bo s slovenskimi šolami v Gorici, da se bo vedelo ravnati. Torej, italijanska vlada, odlcči se takoj, a odloči se tako, da ' bo tvoja odločitev tudi vredna kulturnega naroda! Oaj" nam nazaj naše slovenske Sole v Gorici, to ti kliče in od tega ne bo nikdar odnehaJ kulturni narod sloven- ski! »Goriška Straža« je od svojega ]x>- stanka naprej vstrajno poučevala svo>je čl- tatelje o pravicah, ki jhn jih nudi zakorr za vojno odškodnino, toda nikoli ni pri tem pozabila svariti ljudi, da bodo njih opravl- čene zahteve teptane, akoi se ne organizl- raio. S ponosom zre lahko »Strazaskrbela za cboroži- tev delavske inilice; 7. Poljska ne bo dovolila, da se upo- rabi pjeno ozemlje za kako akcijo prott Rusiji ali Ukrajini; 8. sovraznosti se ustavijo 7? ur po podpisu pogodbe; 9. ruske. čete ostanejo. kjer so. poljske se bodo umeknile 60 km nazaj, in vmesno ozemlje bo nevtralno in pod nadzorstvom mesane komisije in posebno komisij, ime- novanih od delavcev; 10. ruske čete se bodo umeknile tekom poljske demobilizacije. tako da bo ostalo ob meji na koncu samo 200.000 mvt. 11. Poljska bo morala vrniti zaplenjeni in popraviti pokvarjeni materijal: 12. Poljska mora dati zemlio svojim dr/avljanom, ki so izgubili sinove tekom vrojne: 13. Rusiji se dovoli prost nrehed skozi nolisko ozemlje in polna fast železnic Bje- lostok—Oatevo; t4. Pcljska bo razpisala vojaško in politk'no amncstijo. 15. TaWoj po podpisu mirovne r>ogod- be bo Pciiska objavila vse listine, ki se nana^ajo na vojno z Rusuo. Z 'dne 23. t. m. poročajo iz Moskve, da je Cičerin obvestil Kameneva v Londo- ntt, da hoče Dombski, ki je načelnik polj- ske delegacij za mir. odložiti tretjo sejo. Daniszewski, načelnik ruske delegacije te nismeno povabil Domskega, naj ne zavla- '^nje več pogajanj, ker to bi bilo v nasprot- ju z iziavo Poliakov, da hoče notrajanta pospeSiti. 7n nosiedice zavlačvanja bo od- govorna poliska delegacija. Tiskovni urad poljskega ministcrstva za zunanje stvari pa javlja. da nima polj- ska delegacija v Minsku svobodne zvezc z varSavsko viado. Noben sel ni prišel fz Minska v Varšavo. V osmih dneh je vlada dobiia le dve radicbrzojavki z veliko za~ mudo. Delegacija pravi, da bo prisiljcna Zrilitevati premestiiev sedeza pogajanj iz Minska v kako bolj ugodno mesto. V msko-pf>iiski vojnl se je bojna sreča obrnila nepričakovano na poljsko stran. 2e so listi poročali, da je Varšava padla, kar so Poljaki v besnih napadih odbili Ruse od mesta in jih potisnili precej daleč naza). Na nasvet francoskih častnikov so sesta- vili Poljaki iz stirili divizij napadalno sku- piuo. Ta napadalna skupina je pod votf- stvrm Pilsudskega prodiia centrum ruskih čet južno od Varšave in prodrla 25—40 milj nroti vzhodu. Vojaški položaj se Je za Poljake znatno zboljšal. Načelnik glav- ncga poljskega Staba marfial Pilsudski, ki osebno vodi zmgoslavno ofenzivo protl Rusom, stoji - ; \ bojni črti. War je na- pravilo na vse poljske čete velik utis. — Poljske čete so zascdle Rrest-Litovsk, pro. dirajo zmagoslavno dalie in so doslej ujele 36.(Xin Rusov in zajele 200 topov. RnsVa poročila naznanjajo veliko ru- sko protiofenzivo. Porcčilo iz Moskve na- znania: »Rdeča vojska je zapustila pod pritiskom poljskih legijonarjev nekoliko mest. Treba ie ojačiti delo predstrazc. — Treba je velikeea Stevila novih prostovolj- ccv. da se prezeue za ziniraj poljska go- spoda.« Vendar dozdaj postaja položaj ruske \Tjske vedno težavnejSi in opasnejši. Po zadniih porotVilih jc v posebno mučnein po- ložaiu 4. ruska armada, ki je obkoljena od vseh strani in se bo morala umekniti na nemSVo ozemlje. Kakor poročajo listi, jc pri Willemberpcu 7000 Rusov res ž- nroko- račilo nem^ko meio. Bill so razorozeni In nato inlernirani v Arvsu. PolJaki so zavzeli Ostro^cnka Lonizo in Bleiostok. §te\ilo mskih njctnikov po bitki pred Varšavo prekaša ) 00.000. Vojn! plen mtmicije in vojnega materijaia je pa ncizmeren. Rusi se nameravajo upreti še le on- stran Lomze pri ürodnu in pravijo, da ni bila rečcna še zadnja beseda. Auglija dala Rusiji »ultimatum«. — Min. banour, ki vodi v odsotnosti Lloyd Oeorga angleške politične posle, jc poslal dn 24. t. m. riiskemu delegatu Kamencv-u pismo, ki pomenja za Rusijo pravi ultima- tum. V tern pismu povdarja anglcška vlaua, da so ppgoji, ki jih je Rusija staviia Poljski v temeljneni nasprotju z onimi pogoji, ki jih je pred casorn Kamenev predložil Lloyd ücorgu» in poprašuje, ali misli ruska via- da v resnici vstrajati pri teh pogojih. ()U odgovora na to vprašanje, nadaljuje pisino, je üdvisna prihodnja politika angleške vla- de nasproti Rusiji, in ker je stvar nujna in izredno važna, se naproša ruska viada, da odgovori najkasneje do prihodnjega petka. Aineriska vlada v ruSKo-poljskem vprašanjn. — Iz Washingtona se poroča, da je vlada Zedinjcnih držav naložila svo- jemu zsatopniku v Varšavi, naj posreduje pri poljski vladi, da ne dovoli svojim če- tam v sedanji protiofenzivi, da bi prekora- Cile poljske etnografske (narodne) meje. Francija in Klegija sta se spria zaradl dogodkov na Poljskein. Belgijska vlada Je narnii'ec izjavila, da ne bo dovolila nobenc- ga prevažanja orožja ali vojnega matcrija- la, namenjenega na Poljsko, skoz svoje ozemlje. To je storila pod pritiskom delav- skih organizacij. Na podlagi tega sklcpa Je bil pred dnevi ustavljen na belgijski meji francoski transport s kakimi 800 konji, na- menjenimi na Poljsko, Francoska vlada Je nato obvestila belgijsko vlado. da bo usta- vila vsako pošiljanje železa v f3elgijo. Ker je Belgija glede železa CKivisna od Fran- cije,"bi to bil zanjo hud udarec. Ker pa tudi I'ranciji ne kaže živcti dan es v sporn z Belgijo, se bo ta spor najbrže v kratkem času rešil zadovoljnc za obc strani. Albanci so začeli izvrševati napade na jugoslovansko ozemlje. V zvezi so z italijanskimi čctami; po srditcm na])adu so vzeli Biskupijc. Njihov pohod na Dibro Je bil ustavljen. Jugoslovanski oddelki souje- li mnogo Albancev, med njimi tudi nekaj italijanskih častnikov. Pričakujcjo ojačenj iz Monastira in Skc^lja, da vržejo Albance zopet čez mejo. Anglija je priznala neodvisnost Egipta. S svoje strani priznava Kgipet prednostnl polozaj Anglije ob Nilu. V slnčaiu vojnc privoljuje Egipet v to, da da Angliji vse .mogoče pclajSave za'pristop na egiptovsko ozemlje. Anglija bo imela svojo posadko ob kanalu. V Mezopotamiji je izbruhnila proti an- gleska vstaja. Na Evfratu so sc vzdignila številna plemena. Več železniških prog in cest je razdejanih. Iz raznih piemen se zbl- rajo številne čete, ki nameravajo udajitl proti Mosulu. V Lucerni v Svld sta se sestala an- gleški in italijanski minsterski predsednik, Lloyd George in Janez Giolitti. Pogovoii med njima so se vršili na zelo priiateljski uačin in dotaknila sta sevsch vaznih mod-* narodnih vpraSanj. Definitivnega seveda nista sklenila nič, ker odločitve spadajo pred konierenco, in kakor se da sklcpati iz njih odgovorov časnikarjem, se bo m!- rovna konferenca vršila v Žentvi proti koncu septembra. Uradno poročilo o tem sestanku niti ne omenja jadranskega vj)ra- šanja. Vprašan od nekega korispondenta Daily Telcgraph-a, kako ncki to. je odgo- voril Giolitti, da nima o tem nicesar poro- čati, ker boste o jadranskem vprašanju razpravliali dircktno prizadeti državi. Za- čcla sc bodo zopet direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Nič ni na tem. ktlo prvi zopet začne, da se le začne in da se bo pogajalr. Tako je odgovoril Giolitti, kate- rcmu sc rešitev jadr^nskega vprašajija odmika ravno tako, kakor njegoviin pred- nikom. Zdaj laliko sanja o .pnlu--clriJ. kc<~- fcrenci v /?enevi ali pa o bivši konferenci v Pallanzi. Med JugoslavHo in Čeboslovaško se ]c sklenila zveM, ki jc dobiia prav prisreen izraz z obiskom čehoslovaškega ministra zunanjili zadev, Bcncsa, v Belgradu. V raz- govorn z ministerskim predsednikom Vcs- ničcm se je ugctovil popoln sporazuni glc- de poljsko ruskega vpraSanja in glcdö u- krepov v svrho uveljavljenja mirovne po- godbc z Madiarsko. Glede podonavske kenfederacije ie izjavil ministerski pred- sednik Beneš, da jo smatra za nepotrebno, ker tudi brez njc se bo upostavil mir in red j v srednji Evropi. Kar se tiče ruskopoljske- ga snora, se je češko slova^ka republika Iz- j iavila za nevtralnost. ki jo bo branifa z vscmi močmi. V svojih govorih sta oba ministra povdanala vzoicmnost med Ce- hoslovaško in Jugoslaviio, ki naj pomeni za oba naroda delo za mir, za notranjo1 utr- ditev in varnost na zunaj. Glede rešitve reškega vprašanja je prišlo v Rim posebno odposlaiistvo ita- lijanskctra prcbivalstva na R^ki pod vod- stvom dr. Snringtictti-ja. Ministerskega priz- vedujejo za zlikovci. Govori se. da iih je v bližini banke čakal avtomobil, iz Cesar se sklcpa, da sc tatovi bili zunanjiki, ki so na varno odnesli ukradene denarje in vrednostne papirje. če pa bodo z izsledo- vanjem tatov v Gorici tako srečni kakcr v Trstu, potem smejo ti tilomilci v Gorici upati, da jim ne pridejo do živega. Doslel vsaj ni po njih nobenega sledu. Šolska poročila toluiiiiskeKa pciitlčnega okraja. -- Sole so v tukajšnjem okraju ve- liko pretrpelc vsled vojne. Dela za obnovl- tev so se pričela takoj po okupaciji: a ven dar veliko se bode moralo se delati predno bodo sole v normalnem stanu. Manjka po- sebno učnih moči in nekatera šolska po- slopja niso še docela popravljena; učnl materijal je tudi pomanjkljiv. V preteče- nem šolskem letu je bilo otvorjenih 71 ljudskih sol z 85 učnimi moči in 5^58 u- čenci. s Radi pomanjkanja učnih moči jc bilo zaprtih 8 šol z skupno 375 učenci. Manjka skupaj 22 učiteljev. s Čipkarski tečaj v Cerknem je obisko- valo okrog 30 učenk; slovensko učiteljišče . v Tolminu (pripravnica in I. tečaj) 88 n- čencev in učenk, od katerih 66 so bili gt>- jenci Kcnvikta »Franca Škodnik«. V otrcSki vrtec je hodilo okoli 30 o- trok. (To poročilo smo sprejeli od civilnega komisarijata telmiuskega. — Op. ured.) Žtipnik Janko Maierhofer — aretiran! S Planine pri Vipavi: Našega nad vse pri- Ijubljencga župnika Janka Mayerhoferja — dicnega sinu našega Korotana -T so a~ retirali. V ponedeljek je bil pozvan v A{- dovščino. Okolo 5 lire popoldnc so ga gnali spričo vsega ljudstva po Ajdovščfni, vklenjenega v železo, na postaio in cxl taru z vlakom v Trst. Kaj je zagrešil. Dne 22, t. m. popoldne se je vršilo pri nas slovesrro blagoslovljenje kipa srea Jezusovega in so fanjte na poziv župnikov pri procesiji prej- šnje nedelje (kakor je brigadire dovolil za Velikonoč in sv. Rešnje telo) strcljali s tc- piči — kakih 20 korakov strani od. procc- sije — vpričo kraljcvih stražnikov, ki so spremljali procesijo! Delikt je označen z vprašaniem: odkod smodnik? Župnik se- veda ni veclel. Ljudstvo je potrto od žalosti in razbtirjeno. Na Dobrovem v Brdih prircde v ne- deljo due 29. avgnsta fojanski igralci ve- seloigro »Moč uniforme«. K obilni taiclezbi vabijo prireditelji. , »Vrtnarsko in sadjarsko društvo v Idrlji prircdi dne 29. augusta izlet v Crn; Vrh nad Idrijo. Odhod iz Idriic ob 9. uri dopoldan. Popoldan ob M>4. uri se vrši v proRtorih Gasilnega doma dru§tveni go- spodarski sestanek'.« Civüni kottiisarliat goriški 5pomin?ä na komisarijalni dekret, po katercm so vsi prebivalci zasedenega ozemljn dolžni na- znaniti, kak.^ne dolgove in kakSne tirjar\^e imajo v dcželah bivše avstro-ogerske mo- narliije. Gre zato, *da se sestavi natanČna in por*o4na statistika. ki ima shi^iti Italiii v svrho izvTŠitve dotočb saint-ßermanske '¦POgcdbe in.pa sklepanja evenutelnih po- godb v varstvo interesov prebivalstva Ju- ¦lijskc Bencčije. Do 15. septembra 1920 mora vsak na- znaiiiti; kaj je on dolžan in kai so drugi njermi dolžni v dežclah bivšc Avstrlje. Kdor hi to opustil, bo kazncvan z globo do 10.000 lir, ki se bo na vsak način iztlr- jala, in pa s tern, da se razglasijo za pray- no nevcljavne vsi oziri na plačilo onih dolžnih svot in onih tirjatev. ki niso bite priglašcne do določenega dne. Priglasitev se bo morala izvršiti na posebnih obrazcih. Ti obrazci so tiskanl -na papir različne barve; če gre za tirjatvc od zasebnikov (bela barva), za dolgove do zasebnikov (rudeekasta barva). za tlr- 'jatve od države (rnmena barva). za doi- gove do države (zelena barva). Vsi, katere to zadeva. si imajo pre- skrbeti te obrazce. ki se dobijo pri vsch županstvih Julijske Benečije, za Trst — tudi pri trgcvski zbornici in pri civilnem "komisarijntu. Na drugi strani tell obrazcev so tiskanc določbe, po katerih ie treba o- brazec natančno in vestno izpolniti. Rodi povedano, da te napovcdbc niso v nobeni zvezi z zadevami voine r škodnl- ne in ic treba tore) preko tell izvesti vsc zahfrvane napovedbe. Vsnk bo moral nnpovedbe izvesti sn- mo v? c-brazcu, tako, dn ne bo temu obraz- cu prideial all prišil nobenega druzega 'db- knmentJi. Nadpiirtn notrebna r>oia.snila daie CI- vilni komisariiat v Oorici, soba St. 5. Razno. »Pučki prijateU«, naš vrli sobojevnik za narodnc pravice v Istri (Pazin), katere- mu so narcdni nasprotniki ponovno raz- dejali tiskarno, začne z današnjiin dnem zopet izhajati. In sicer se bo tiskal v tl- skarni »Kdinosti« v Trstu. uredništvo In uprava pa bosta v Sv. Petru v Sumi (okraj pazinski) v Istri. Prav veseli smo tega zo- petnega c/ivljenja »Pučkega prijatelja« In ga iskreno pozdravljamo in priporočamo ob njegovem zopetnem nastopu. »Slovenska dijaška zadruga v Pragi« je prevzela od šolskega leta 1919-20 na- prej pcdpiranje slovenskih visokošolcev iz zasedcncga ozemlja. Ker bo v letosnjem Solskem letu nadaljevalo v Pragi precejš- n]e število slov. visokošclcev iz zasedene- ga ozemlja bo imenovana zadruga rabila izdatne denarne pomoči iz domovine. Po krajih, kjer nabirajo njeni člani-visokošol- ci prispevke, prosimo blagomisleče ubčin- stvo radovoljne podpore, obračame se pa predvscm na domače denarne zavode, da podprö to izključno stanovsko-podporno zadrugo! Vsem plemenitim dusam, ki se odzovejo nasi prošnji, iskrena zahvala! Pražki visokošolci iz zasedeuega o- zemlia! Uradni vestnik. — Županstva dobiva- io nekai časa sem slovensko prestavo »Gazzctte ufficiale«, ki se odlikuje po svoji krasni prestavi, poscbno pa pravopisn. Dctični, ki ga prevaja, misli gotovo, da ie slcvenščina germanski jezik in zato pi- se vse sanrostalnike z veliko začetnico. Taka ignoranca presega že vse meje. Kdaj neki nastopi oni dan, ko se bodo nehali gospodie raznih uradov norčevati iz tega, 'kar je nam tako sveto? — Da so irneli za časa Metuzala zvonove, bi tudi njemu zvonilo. Značilno. — V italijanski poslanski zbornici so poslanci z veliko večino gla- sovali za ancksijo Tirolske do Brenerja k Italiji. Skoraj pol inilijona zavednih Nem- cev bo moralo biti podložnih Italiji. Zanl- mivoi je vcdcti, da je Ie 59 socijalistov gla- sovalo za samoodločbo teh Nemcev, do- čim je katcliška ljudska stranka, ki ji pra- vijo );Pipi«, kcmpaktno glasovala za ane- ksijo in sicer skupno z brezverskimi na- tijonalisti in framasoni. Tirolski Nemci so po večini vrli katcličani, ki neizmerno ža- lujejo nad svojo usodo. Ali se bodo mogli ti katcliški Nemci v parlamcntu kdaj prl- ¦druziti takšni stranki. kakoršna ie »Pipi«? V tern oziru treba dati cast socijalistom. ki so v- tej točki glede poštenia premagali stranko »Pipi«, ki bi se morala kazati pra- vicno v vseh zadcvah in do vsakega. Ka- ko hudo se zatajujejo in mrcvarijo načela v politiki! Pasja zvestoba. — V Blanchestru Je pojrini! pes na grobu svojega gospodarja. Celih 5 let ie stražil pes na grobu svojega Kospodarja. Niliče ga ni mogel zlepa spra- viti z groba. Zfldnje dni februaria lotos pa ie pritisnil hud mraz in zvesta žival je po- Kinila na gospodarjcvem grobu .Pes je za- puščal grcb Ie tedaj, ko si je iskal hrane. Pomanjkanje drobiža je pri nas §e ve- dno občutno. Večinoma krožijo zmečkane in iimazane znamke. Uradna Agencija Ste- fani sporc-ča, da italijanska državna tovar- Tia penezov kuje vsak dan 600 tisoč kosov. A kl'mb temu ie pomanjkanje drobiža velf- ko. Temu neuspeliu je kriv izver/ drobiža in pa tudi skrivanje pri zasebnikih. Pismo. Pred kratkim, sem dobil v ro- "ke neko pisn>c, kjer pišc neki naš človek «led drughu sledeče; »Dovolite, da vprašaan s kako kompe- tenco in v kaki atmosferi si prilaščate to pravico... itd.« Tujih besed, ki jih ne yemoi prav ra- biti, je najboljše, da jih ne uporabljamo. Za vsalio tujko imamo svoj pristen sloven- ski izraz, in zato nc dičimci se s tujkami v lasten zasmeh. Kako se živi v Rusiji? — Dobro. Saj tarn lahko zaslužiš 3000 rubljev na dan. Zato pa plačas za jedno jajce 300—400 rubijev, za kilogram kruha pa 2900 rub- ljev. Na Dunaju dcbiš za, 1000 rubljev 20 kron, to bi bilo danes po naše — dve liri. Za naše gospodinje. — Kako pripravi- mo res dober namestek zrnate kave? Pri današnji draginji zrnate kave in njenih prl- meskov, ki sc zdaj tudi še slabi^ bo našim gospodinjain zelo dobrodošel sledeči prl- poročliivi način, kako je pripraviti dobro rženo kavo. Rž, katero hočemo porabiti za ta na- domestck, se namcči čez noč v nirzli vo- di. To vodo drugo jutro odlijemo in rž po- tem v drugi sveži vodi kako dolgo kuha- mo, doklcr ne zacncjo zrna pokati. Potcm na situ vodo odcedimo in rž v gcrki vodi opercmo. Nato osušimo zrna na sclncu ali pri ognju. S tern je žitna kava gotova. 5 takim postopanjem se spremeni žitni Škrob v slad. Pri prazenju tega nadoinestka tre- ba paziti, da ga preveč ne tižgemo. Število umrlih !rancoskih vojakov duhovnikov. — Po uradnih poročilih fran- coskega vojnega ministerstva ie izmed 555 katoliških duhovnikov. ki so služili v armadi ko>t vojni kurati, padlo na bojišču 68, izmed 112 protestantovskih duhovni- kov jih je padlo pa 6. Odlikovanih je bilo 131 katoliških duhovnikov z redom častne legije. 134 z vojnim križcem z meči, izmed protestantovskih vojnih kuratov je bilo z redom častne legije odlikovanih deset in z vojnim križcem tudi deset. Popreeno Iz- med vseh veroizpovedanj je padlo največ katoliških duhovnikov in jih je bilo tudi največ odlikovanih. Kako se varujemo strele. — Izkušen lovec poroča: V 50 letih nisem nikdar na- sel bukve, v katere bi bila treščila strela. Tudi nemški pregovor pravi, da mora člo- vek bezati pred hrasti in smrekami, iskatl pa bukev. Pod bukvijo je človek varen pred strelo, drugače pa pod nobenim dru- gim drevescm, posebno če stoji na samem. Kdor je ob nevihti blizu gozda, naj se za- teče vanj, pa ne ob rob, ampak v sredo goščave in tudi tukaj naj ne stoji tik ob de- blih. Kogar pa zalc/ti nevihta na plamen, Kjer ni nobenega zavetja, nai leže po dol- gem na tla in počaka, dokler se električna napetost v ozračju ne izravna in nevihta poleže. Kongres jugoslovenskih dobrovoljcev se vrši dne 8. septembra v Ljubljani. Zju- traj ob 8. uri se vrši slovesni parastos, za vse padle dobrovoljce. temu slcdi otvori- tev konjjresa, Zvcčer se vrši zabavni ve- čer. Povabljeni so in zastopani bodo, vs! Ipgrijomirji iz celega kraljestva. kakor tudi Cchoslovaki. Iz Slovenije se nam poroča, da sc predpriprave za izvcdbo agrarne reiormc v polnein teku. Dobrovoljci, kateriin je bi- la ( bljubljena zemlja, so se večinoma 2e javili društvu v Ljubljani. Upa se, da i>o to vprašanje definitivno rešeno Se to ksen ali najpozneje to zimo. Za šciske namene ie bilo dne 5. julija nabranih v Dornbergu (dalje): Šinigoj I- vana 1 L, Rrce Frnac 5 L, Franc Vodopl- vec 2 L, Josipina Vodopivec 2 L, Marija Vodopivec 2 L. Brce Jožefa 5 L. Franc fiaša 2 L, Andrej Vodopivec 2 L, Francl- ška Žinigoi 2 L, Josipina Rojc 2 L, Josipi- na Lah 2 L, Franc Brce 1 L, Marija Cotič 1 L, Josipina Lah 2 L, Josip Saksida 3 L, Joscfa Turcl 3 L, Lovre inigoi 2 L» An- ton Vodopivec 1 L, Frančiska Skomina 2 L, Ivan Cotič 1 L, Kovačič 2 L, Josip Sak- sida 2 L. Ivan Vodopivec 2 L, Ivan Vodo- pivec 1 L, Kiementina Vodopivec 1 L, T- van Mlečnik 2 L, Ignac Mlečnik 5 L, AloJ- zij Mlečnik 2 L, Anton Šinigoj 2 L. Alojzi] Rasa 6 L, Kralj 2 L, Metoda Brie 5 L, Ma- rija Doplihar 2 L, Ludtnila Doplihar 7 L, Josip Sinigoj 10 L, Miroslav Budin 10 L, Vida Budihna 5 L, Josipina Budihna 5 L, Učiteli Vodopivec 10 L, Olga Rojc 6 L, Ivan Sinigej 5 L qosip Doplihar 5 L, Fran- či.ška i^inigoj 1 L, Tereziia Skomina 1 L, Franc Sinigoj 1 L. Ivan Šinigoj 5 L, Andrej Vodopivec 2 L, Amalia Vodopivec 2 L, Franciška Rauner 4 L, Marija Saksida 10 L, Franc Doplihar 2 L, Franc Oolja 10 L, Fra.nčiška Rcjc 2 L. Ana Saksida 5 L, Roška isjak 10 L, Franc Vodopivec 10 L, Ivan Saksida 2 L, Loiska Vodopivec 2 L, Marija Sobesič 1 L, Terczija Saksida 1 L, Frančiška Saksida 5 L, Marija Vodopivec 1 L, Frančiška Saksida 3 L, Ivan VodoiM- vec 3 L, Mariia Vodopivec 4 L. Leopolda Vodopivec 2 L. Tereziia Roic 1 L, Anton Saksida 15 L. Josipina Saksida 10 L, Je- sip Kastclic 5 L, Andrej ^inigoj 7 L, Alo.j- ziia Saksida 2 L, Jožefa ^inigoi 2 L, Ma- rija Roic 4 I . Karlina Stubeli 1 L, Anton Rojc 1 L< Vikotriia Budin 5 TJ, FrančiSka Rojc 2 L, Jc/efa Vi'/entin 2 I.. Josip V!- žentin 2 L, Marija JRojc 2 L, Ana Saksida 5 L, Franc Rojc 2 L, Marija Sinigoj 1 L. Marija tlarej 1 L, Karlina Stubelj 1 L, A- malija Vižentin 1 L, Kristina Doplihar 1 L, Antonija ^udihna 4 L, Anton Budihna 2 L, Rozalija Saksida 2 L, Alojzija Vodopivec 2 L, Paula Saksida 2 L. Frančiška Cotai* 1 L, Frančiška Rojc 2 L, Ivan Skomina 2 L, Rudolf Saksida 5 L, Olga Baša 4 L, Franc Saksida 5 L, Anton Rojc 1 L, Anton Rebek 2 L, Franc ^aša 10 L„ Ludvik Sak- sida 3 L, Katerina Knapič 2 L. Ana^Saksi- da 5 L, Jcsip Saksida 3 L, Josip Cotar 4 L, Ivan Lisjak 3 L, Josip Saksida 5 L, Jo- sip Saksida (St. 260) 5 L, Marija Lisjak 3 L, Josip Saksida 5 L, Andrej Lisjak 2 L, Josip Lisjak 5 L, Anton Polšak 5 L, Quar- diančič Rihenberg 5 L, Alojzij Mrevlje 2 L, Ivan Mozetič 1 L, Fran Drufovka 10 L, Šinigoj učiteljica 5 L, Jo-žefa Pelicon 1 L, Šinigoj Henrik 2 L, Kerševani Rudolf 10 Lv Ivan Pelicon 2 L, Andrej Lisjak 1 L, Kri- stina Brce 2 L, Josip Šinigoj (št. 1^3) 100 L, Franc Šinigoj 10 L, Josipina Sinigoj 10 L, Leopolda Šinigoj 11 L, Ivanka Vodopi- vec 2 L, Katarina Pelicon 2 L. Vincenc Si- nigoj 10 L, Alojzija 13rce 1 L,, Ana Pelicon 3 L, Anton Brce 5 L, Franc Cotič 2 L, Ma- rija Urce 1 L, Angela Plahuta 2 L, Karoli- na Vodopivec 2 L, Fani Vodopivec 2 L, Andrej Saksia 1 L, Jožefa Oodnič 10 L, Josip Cotič 10 L, Ivanka Vodopivec 2 L, Marija Kerševani 2 L, Andrej Mlečnik 2 L, Franica Ivančič 5 L, Iva Ivančič 5 L, Lovre Pavlica 5 L, Marija Žorž 1 L, Fran- čiska Šinigcj 2 L. (Konec.) Vprašanfa in odgowrf. F. j. V. v K. Ako doikaže dotični oče, da ga je sin vzdrževal, gre očetu penzlja po sinu. Dolžnost žtipanstva je. da gre re- vežtm na roko, ne pa, da jih odganja. Dcklica, ki je »postala mati brez mo ža in za otrokovega očeta niti ne ve,« Je nekaj posebnega, jc# pa kaže v silno slabi luči, da ne more pravega zadet. A. K. Log. Glasom okrožnice, ki jo je razposlal svoj čas gen. civ. kom. župan- stvom so nove rekvizicije ustavljene. V dotičncm škednju so pa vojaki nastanjeni že cd začctka okupacije. Obrnite se §e en- krat do kompetentnih oblasti. J. V. Pazin. «Janus« izplačuje zavaro- valni kapital Ie po dnevnem kurzu v kro- nah« sklicujoč se na to, da je v pogedbi govor Ie o kronah. Svetujemo Vam, da ča- kate na boljši dnevni kurz n. a. kron. A. Š. Breginj. Sladkor, ki ga dob6 o- troci žene; ki ciojč\ in starčki^ je industrial- ni sladkor in vsied tega dražji, ker je po tarifi obdačen ( oni drugi za konsum pa ne.) Sicer pa tudi mi tega ne odobravamo, da se zagreni dobrota višje pristojbine z v išjo, kar dvojno. ceno, ki je sicer oprav!- čena, ako se sladkor rabi v industrialne svrhc. R. R. Bregini. Oospa, ki ?eli k možu, ki je v Jugoslavs v službi, naj se obrnc eledc brezplnčnega prevoza za se, ctroka in pohištvo. na dr. Mikuletiča v Trstu (P'ei ulica Mare Gialo). Kai j[e z vojuim posoiiloin bivšl Av- striii, in nekaj smernic onlnu'k žele cbno- vi(i stavbe, prihodnusč. TFDENSKI KOLhZDAR. August. 29. Nedeija, 14. pobink. Obglav. Jan Krst. 30. ponedeljek, Roza Limanska., Feliks; 31. torek, Raimund, Izabela: September. 1. Sreda, Kgid, opal; 2. cetrtek, Stefan, kralj, Antonin; 3. petek, Evfemija in tov.; 4. scbota, Rozalija, Ida. Bratje Podoreh pri Kneži obč. Gratto- vo l^rodajo iz bukovega gozda približno '00 klaftrov drv. katere treba še posekat. POHIŠTVO (mobilia) na prodaj. Oblačilnc omare, kredence za jedilnc sobe, inizicc, pisalne mize, ena kompletna postelja, Etonian, dva para zaves, in več različnih kosov pa kuhinjo. Na ogled v ul. sv. Antona 22. Poslano*) Podpisani AlbinCunder, fo-tograf v Idriji, (bjavlja sledečo sodbo: Opr. št. li 88/20/4. Temeljem oblasti, podeljene od vrhovnega poveljstva kr. it. vcjske! Okrajno sodišče v Idriji je razpravlja- lo danes v navzočnosti zasebnega obtož!- telja Albina Guilder, njegovega namestn!« ka dr. Karola Podgornika, obtoženca Alešaf B o g a t a j-a, zagovornika notaria Frana, Tavzesa o obtožbi, katero je dvignil za- sebni cbtožitelj zoper Aleša Bogataja za- radi prestopka razžaljenja časti in je po predlogu obtozitelja, naj se kaznuje obto- ženca, razsodilo tako: Obtc-ženec Ales B o g a t a j. rojen I. 1858 na Govcku št. 18, j e k r i v, da je dne 16. julija t. 1. na Goveku Albina Cundra s tern, da mu je v svoji gostilni vpričo Cirilai in Matcvža Bogataja ccitai* da niujeukra- del okrog 2000 L denarja laznjivo obdolžil hudodelstva tatvine. ne da bi dolženje do- seglo znake hudodelstva po 8 493 p. z. t uporabo § 266 in 261 p. z. na 200 lir denar- ne kazni oziroma v slučaju neizterljivost! za 14 dni v zapor in po\389 k. p. r. v po- vračMJo kazenskih stroškov. V Tdriji, dne 25. avgusta 1920. Albin Cunder. *) Za blanke porl tern naslovnm odgorarj» urednistvo l<» toliko, kolikor mu veleva xakon. Ur. ZALOGA POHISTVA razne vrste, domače solidno delo po na3- nižjih današnjih cenah. Sprejemajo se tudi naročila pohištva in stavbinskih del. V Solkanu, Kopitarjeva cesta št. 3, Scčebranova cesta (Villa Schucker) Josip Komel. mizar. Razpis službe. Stavbena zadruga v Biljali sprejme KNJIGOVODJO, ki je dcvršil obrtno šolo. Zmožen mora bi- ti v jeziku in pisavi slovens'čine in italijatf- ščine. Službo je nastopiti takoj. Več pri upravi »Goriške Straže«, .' s Albert Kogoj, : — mehanik v Tolminu St. 58 — ima v zalogi vsakovrstne potrebščine za kclesa in šivalne stroje. IZVEŽBANA KUHARICA išče službe pri kaki dobri družini ali re- stavraciji. Natančneje se izve v gostilni na Ribjem trgu v Gorici. POZOR TRTOREJCI! Imam na prodaj več tisoč cepljenlh trt črne in bele vrste na raznih amerikan- skih podlagah, katere bom oddajal v jese»- ni (od novembra dalje). — Pipan Josip Preserje 16, pri Komnu. Proda se takoi dobra vinska posoda vsake velikosti. —• Zaloga »Eternita« in cementa Fr, RepKJ Ajdovščina. ffilwAlln Zonarosalna zadruga v Zagreba ustanovljena leta 1884. Podružnica v Trstu ul. Lavatoio 1, (I. n. prevzema zavarovanja stavb, premičniD, poljskih pridelkov, sena, slame in ži- vine proll škodi po požarju In streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akvi- zatorji se sprejemajo po najugodnejših pogojih. Vinka Jerkič, uradnica, Edi. Bone, trgovec, zaročena, D0BRfl9LJe. —_ Dne 25. avgusta 1920. — GRflDEC. Boriähü zuezii gospodarshili zadrng in društev u Gorki registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., oraduje vsak delavnik od 8. do 12. p in od 3. do 5. popoiudne Ob «obotah in pred prazniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Proda se S.'\iT ff2RT-J Pripraven tudi za manjšo cerkev. Ogleda si ga lahko vsakdo pri tvrdki Iv. Kacin, — Via S. Antonio 24 — Gorica. — Tvrdka flnfon Kušfrin. S prvim septembrom otvori zopct ftvojo trgovino špecerijskega - kolo- nljalnega blaga in deželnih pridel- kov v lastni hiši, ul. Carducci št. 25 (prej Gosposka ulica.) — Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, ter zago- tavlja solidno in pošteno postrežbo. Z odličnim spoštovaujem Josip Kuštrin, lastnik. Razglas. Pri podpisani sodniji je razpisano me- sto pomožnega pisarniškeKa uradnika s plačo določeno v naredbi skupnega Minl- sterstva od 25.fl. 1914 St. 21 d. z. in dra- stfnisko doklado. Prosilei sč znanjem deželnih jezikov naj viožijo dotične prošnje pri podpisani sodniji do 10./9. 1920. PREDSTOJNIŠTO i Okrajne sodnlje Kobarid, 15. avgusta 1920. »Kmečka hranllnica hi posotfhiica v roomelcu«, registrovana zadruga z neomejeno zavc- zo. vabi na redni občni zbor, ki se bode vršil v nedcljcy due 5. septem- bra 1920 ob 12. uri opoldne v hranilničnih uradnih prostorih v Podmelcu po slede- čem dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obenega zbora. 2. Predkvžitev in odobritev raeunskih skle- pov za upravna leta 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 in 1919. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Morebitni predtogi in nasvčti. Opeko zidake prodaja Opekarna Ilirska Bistrica na va- gone od 2200 komadov naprej. DRVA, bukova in hrastova kupuje franko vagon, uradna teža nakladalne postaje, tvrdka Lnideršič & ^eta, Ilirska Bistrica. O G L A S. Podpisani uljudno prosim bivše ujet- Mlke v Rusiji, da mi sporočijo, če je kterc- mu znano, kje se nahaja Alojzij Orcgorčič iz Dreznicc. Služil je pri Lir. 27-I/1 Komp., vjet je bil 1. 1914 28. deccmbra, zadnjiO pi- sal iz ßnbernije Simbirsk, p. Samara. Martin Gregorčič, Koseč 17 p. Drcžnica pri Kobaridu. Na prodaj "«s je malo posesfvo v bližini Tolmina, katero sc proda vse skupaj, ali tudi samo zemljišče s pridel- koin. — Naslov pove uprava lista. Išče se miinar — za mlin v VIPOLŽAH. — Oskrbovati mora tudi motor. — Piača po dogövoru. — Pojasnila se dajo istotam. Razpis službe. V Št. Petru na Krasu, okraj Poetojna, je razpisana služba orgonistq in obč. tajnik Prednost imajo oženjeni in zmožni itali- janskega jezika. Kot organist ima prosto stanovanje. PlaČa po dogovoru. Prošnje je ulagati do 30. avg. t. 1. na županstvo v Št. Petru na Krasu. Službi je nastopiti 10. septembra. Želi se, ako mogoče, osebne predstave. Svelli in zračni ^prosfori z vrtoni v mestu, pripravni za mizarsko ali drugo obrt se oddajo v najem. Yec se izve v knjigarni Kat. tisk. društva (Mon- tova hisa), Gosposka ulica St. 2. ZOBOZPRAVNIŠKI ÄTEUE - ¦ PAVEL NETZBANPT uetanovljcn leta 1900. SPREJEMA OP 9--I2 IN 0D 2--5 V (SORKI, VIA DANTE ST. 12. Drašček Fanny, Gorica Via Rastello it. 1 trgovina a kolonijalnim in raeäanim blagotn n» drobno in na ilebcio. Dobra moka bela in koruznjv, fižol, ječmen itd. Rlago sveie. Prlporoča se za obilen ob.isk. — Postrežba dobra. —.- Cene zjncrot- LEOPOLP ZAKRAISEK2 x> CORSO VERDI I3^V> ^ G Zaloga in trgovina na drobno in debelo kakor : porcelane, glaze- vine, galanterie, lončene posode, igrače itd. — ! Zraven tudi VELIKA ZALOGA cigaretnega papirja vseh vrst po- sebno znamke »ABADIE/ = :: GORiGA, Montova hlša :: Zaloga na debelo in na drobno. Cigaretnega papirja „Abaclie" „Ex- celsior", ^Union" i. t. d. :::::: Stročnice za cigarete „^ibadie", „Ex- celsior" :::::::::::::::: 5like z okvirji in brez okvirjev : : : Rožni venci, svelinje i. I. d. : : : ; : Uradni papir vseh vrst ::::::: t oolski zvezki ::::::::::'::: Svilnati papir razne barve za rose, in druge pisarniike potrcbJčinc : : : Zaloga pomnoževainih spaalov. Sprejemajo se naročila pe^atoT. Andrej Mavrič, Sfšr22 na Travniku, se najtopleje priporoča s)av. občinstvu v mestu in na deždi, posebno pa preč. duhovščini, za obila naročiia, ka- ¦ tere Jzvršuje točno in po znižanih cenah. gsvoporefienei! Begonoi! ! Oglejle si obnovljeno zalogo rav- | nokar došlega različnega pohištva pri ÄMT0M BREŠČAKU GORICA - Via CARDUCCI - GORICA :;BRIVNICA :: Lui? fh Coter, Gorica, Piazza Grande 17. — , priporoca sJavucinu občinstvu. — GDKICfl, ul. Gärdücci fnehd. Gospodsfia ui.) 19 _^y^ (v dvorišču). Edina založnika kmet-jskih strojev In plugov, ix znatne- nilh Gežklh tovarn, se prl- poročata siav. občinstvu. | * Di^uyyiiriuuiLii^ h^^^ ^^ &. 35-. ===== Prodajaina mrfvašklh predmetov ..... VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lastna deiavmca za rauve in vence iz suhih evetüc; obleke in črevlji za mrtve, vsakovrstni žalni predrneti, sve^e iz pra- vega voska; pajčaloni, venci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv obhajilo. VSAKOVRSTNE SUHE CVETUCE. 1 t Cena izven vseke konkurence i— Sprcjemamo tudi posebna naročiia* ZOBOZPRAVNßKi ÄTELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ulica 24 Majlgio (prej ulica Tre Rö) štev. 9 (v bližinl kapucinsRe oerkve) ordinlrata od &llt do 6 ore -i- ob nedeijah od 9 do 1 ure, Brezbolestno izdiranje In plombjranje zobov. ^^ Umetni zobje po najnovejSi tehniki. ^^ ---------909--------- Dr, Bačar Ixttäujo ravnotam »vojo spločno zdravnlško prakso. TRGOVINA TEOP. HRIBÄR - >^^; = Mr Gorso Verdi st. 32. "^ Se prlporočajo slevnemu obLir(stvu v mestu In na dgž^li za obiien oblsk. BLAGO SOLIDNO. QEHE, ZMERUE. E. KIESSNER o>^) Pavli^ ^ Nunska mica 10 — GORICA — Nunska ulica 10 naaprotl „BELEMU ZAJCU**. p;fv jVEUKAfZALOQA 1 ^nrtvašklh rakev, nagrobnih vehcev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnih venccv za ne- J veste, cvetlic za cerkve, palm, vencev 2a novomaSnike in poroke, mrtvaških oblek. itd. papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatin črK voSCenih sveč ltd. CENE BREZ KQNKURENCE. Podrnžniea Ljiiblj. Krei Bänke y Gorici, Corso Verdi „Trgovski Dorn." ObrsstuJ^ ^loje na vknjižbe po 3% °|o, na dafjšo odpoved vezaite vloge po d$Lovaru. Nafeup in prodaja vsakovrstnega tnjega tienarja. Nakazüa r Jugoülävljo in iuozeiiiBtv^ iMMlnevnein knrzu.