List za šolo in doni.
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold.50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Stev. 20,	V Ljubljani, 15. oktobra 1889. 1.	XXIX. leto.
Občni zbor „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam".
V	2. dan septembra t. 1. se je vršil v mestni dvorani navadni letni občni zbor društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam. Ob 8. uri je daroval sv. mašo v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu društveni predsednik visokočast. g. dr. A. Jarec, pri katerej so bili mnogi gg. udje učitelji navzoči.
Po sv. maši otvori predsednik zbor ter prisrčno pozdravlja zbrane ude, katerih je bilo okolu 50. Dalje omenja važnejše točke iz zgodovine društva pretekle dobe, naznanja, da je stanje društva po vsem prav ugodno, omenja pa tudi, da je v pretekli letni dobi nemila smrt 3 ude društvu vzela, ter poživlja navzoče, da se s svojih sedežev vzdignejo v znak sožalja, kar se zgodi.
Tajnik na to poroča in pravi, da se je društvo ustanovilo 1. 1860. pod predsedstvom visokočast. g. kanonika Jurija Zavašnika. Ko se je šolska postava prenaredila, odstopil je isti in predsednik je bil društvu g. Karol Legat do časa, da se je preselil v Novo Mesto, in sedanji predsednik visokočast. g. dr. A. Jarec vodi društvo že nad 18 let. Društvena pravila so se bila 1. 1870. prvič predelala, v drugič so bila ista prenarejena 1. 1882. oziraje se bolj na učiteljeve koristi, in danes je „Prememba pravil" zopet na dnevnem redu.
V	preteklem letu je bilo 10 vdov in 10 sirot podpiranih. Na novo so pa k društvu pristopili 3 udje. Odbor je imel sicer le eno sejo, a druge reči so se po okrožnicah reševale.
Nato poroča blagajnik g. M. Močnik.*)
Poročilo se odobri in v pregledovalce računov se izvolijo gg.: Belar, Žumer in Kavčič Fran.
Na novo se je v društvo po pravilih vzprejel g. nadučitelj J e r š e Alojzij iz Trebnjega.
Trije učitelji gg. L. Božič iz Žiri, J. Poženel iz Unca in Martin Potočnik iz Sore dobe podpore po 20 gld.; Marija Novak, hči f J. Novaka 20. gld. - Gospodu B. iz K. se posodi 120 gld., ako najde zanesljivega poroka; gospodu S. L. iz C. na Dolenjskem 150 gld., ako zastavi svoje posestvo. Trem učiteljskim vdovam se odreče podpora ali dar iz milosti. G. tajnik umakne svoj predlog, ki obeta vdovam v štiridesetih letih po
*) Glej Učit. Tov. dne 15. septembra str. 282.
L
200 gld. pokojnine in učiteljem 200 gld. prevžitnine, in predlaga podelitev pokojnin in prevžitnin na podlagi petindvajset, oziroma trideset letnega vplačevanja. Vdove bi dobivale po tem nasvetu po 120 gld., a učitelji po 60 gld. pokojnine (prevžitnine) v življenji. Tudi ta predlog se zavrže, pravila ostanejo nepremenjene, a prihodnji odbor ima se s to zadevo še dalje baviti in k odborovim sejam veščake povabiti. Predsednikom se voli vsklikoma mil. prošt g. dr. Jarec in blagajnikom g. M. Močnik. V odboru so gg.: Janez Borštnik, Čenčič,Govekar, Andrej Praprotnik,Stegnar, Tomšič, Žumer.
Občni zbor „Narodne Šole".
(Dalje).
Na to poroča o društvenem delovanji tajnik g. Ivan Govekar nastopno:
Slavno društvo! Pri občnem zboru dne 5. oktobra predlanskega leta je bil soglasno voljen stari odbor, in ko se je konstituiral, izročilo se je upravništvo tudi prejšnjim funkcijonarjem, vsled tega je bil odbor tako-le sestavljen: Gg. Stegnar Feliks, načelnik; Žumer Andrej, namestnik; Močnik Matej, blagajnik; Govekar Fr., tajnik; Funtek Anton, Podkrajšek Henrik, Praprotnik Andr., Praprotnik France, Tomšič Ivan, odborniki.
Izmej teh je 7 Ljubljanskih, 2 pa sta vnanja odbornika. Po pravilih (§ 9. a) mora vsaj 6 odbornikov v Ljubljani bivati.
Tudi za pretečeno XVII. društveno leto ostal je odbor nespremenjen, ker radi slavnostnega koncerta na čast 40letnice presvetlega cesarja ni preostajalo časa, da bi se bila vršila glavna redna skupščina, dasi je bil odbor pripravljen društveni račun predložiti in o svojem delovanji poročati. Odborovo poročilo sega torej nazaj v leto 1888. in 1889., zato mi je dolžnost, da važnejše zadeve „Narodne Šole" spojim — kolikor je to možno — v skupno izvestje in narišem v kratkih potezah odborovo delovanje za dveletno dobo.
Odborovih sej, razun one dne 6. junija 1888, o kateri je prinesel „Učiteljski Tovariš" obširneje poročilo in pri kateri se je določilo, da se v proslavo 401etnice Njega Veličanstva obdaruje 30 ljudskih šol z ruskim računilom, s pripravo za pojasnovanje drobcev in z zbirko stereometričnih teles, ni bilo sklicanih. Niti vloge in prošnje društ-venikov, niti običajna pravila utemeljena v pravilih, niti rešitve mnogoterih zahtev in naročil neso dali povoda, sklicevati odbora v posvetovanje.
Delavnost odbora raztezala se je zgolj na naročevanje in kupovanje šolskega blaga, uknjiženje dohodkov in troškov ter razpošiljanje raznih učil; poleg tega je bilo tudi precej dopisovanja in nekoliko vlog za podelitev podpor v društvene namene. Ta opravila pripadajo največ funkcijonarjem, ki so storili, kar je bilo v njihovi moči, da so zadovo-lili častite društvenike.
Opravila je največ v prvem četrtletji. Tu prihaja „Narodni Šoli" skoro vsak dan kako naročilo, katero je treba radi nujnosti navadno takoj rešiti. Pri tacih okolnostih tudi z najboljšo voljo načelništva skoro ni mogoče, gospodov odbornikov k seji sklicevati, kar bi se moralo teden za tednom zgoditi. Rešitev tekočih opravil izročena je torej opravništvu, ki je ukljubu vztrajnosti in požrtvovalnosti mnogokrat v zadregi, častitim društvenikom ustreči, osobito kadar gre za obilnejša vračila in podpore, društvena zaloga pa začenja pojemati in blagajnica hirati na — sušici.
Da se slavni zbor uveri rečenega, bodi še povedano, da je bilo od oktobra do ja-nuvarija 1888. 1. postreženih 83 članov, in v isti dobi pretečenega društvenega leta ravno
toliko. Proti koncu šolskega leta upravni odborniki večinoma počivajo z malimi presledki.
Umestno se mi zdi tu opomniti, da bi bilo odboru jako olajšano delovanje, ko bi gg. društveniki ob koncu šolskega leta ali vsaj za časa počitnic samo naznanili z dopisnico količino blaga, katero mislijo od „Narodne Šole" naročiti. Posebno bi bil ta ozir do odbora priporočati onim, ki skoro vso zalogo za svojo zajemajo pri „Nar. Šoli", in sicer danes nekaj, jutri nekaj. Taka, večkrat ponavljajoča se naročila, obtežujejo poslovanje prav znatno. V tej zadevi je odbor uže večkrat svoje mnenje objavil, vender je primoran to tudi danes ponavljati, da se nedostatki kolikor mogoče odpravijo. Sploh pa se odbor sklicuje na poročilo o odborovi seji dne 6. junija 1888, kije natisnjeno v „Učiteljskem Tovariši" št. 12, z leta 1888. stran 191. Kar je bilo takrat rečeno v prospeh našega društva, to velja večinoma še sedaj.
Dobrotnikov je omenil uže gospod prvomestnik, vender naj dopolnim še nekoliko to skromno, a važno točko v področji „Narodne Šole".
Kakor prejšnja leta, tudi pretečem dve društveni dobi klonil je visokorodni gospod dr. vitez Fran Močnik, umirovljen c. kr. deželni šolski nadzornik v Gradci, „Nar. Šoli" svojo znatno podporo, ki je zanjo ne samo velike materijalne, marveč še večje moralne vrednosti. Njegova blagovoljna darila so za društvo takorekoč priznanja plemenitemu namenu, kojega si je „Narodna Šola" zapisala na svoj prapor. To priznanje je gotovo tehtno, ker prihaja od visocega dostojanstvenika, toli zasluženega za avstrijsko in osobito za šolstvo naše ožje domovine. — Slava torej našemu častnemu članu! Bog ga ohrani še mnogo let!
Druzega za društvo zaslužnega gospoda in stalnega podpiratelja —■ žal — pa nam je nemila smrt ugrabila, Nad njegovo gomilo žalovati imamo vsi učitelji povoda dovolj, posebno starejši smo v preblagem ranjkem izgubili vrlega zagovornika in dobrotnika; — sploh pa je bil poznavatelj našega šolstva „in optima forma". Kakor druga narodna društva, podpiral je tudi „Narodno Šolo" do lanskega leta, ne da bi hotel kedaj imenovan biti. — Ohranimo hvaležen spomin preblagemu ranjkemu, g. Ivanu Hozhevarju!
Z veseljem moremo konstatovati, da tudi visokočastita duhovščina kaže svoje zanimanje za društvo. Mej podporniki je več gospodov, ki skoro redoma vplačujejo svoje doneske z namenom, da se podari potem kaj učnega blaga šolam njihove župnije. Tak prijatelj šole in našega društva je bil tudi ranjki gospod Matej Koder, župnik na Slapu, ki je sploh naudušeno podpiral vsako koristno podjetje mej Slovenci.
Društvena zahvala gre tudi gospodom Grubbauerju, Giontiniju in Gerberju. Prvi je poslal obe leti po več tisoč zvezkov v dar; to darilo gratis - zvezkov bi se jako po-vekšalo, ako bi se njegove pisanke uvele po vsej deželi, kakor n. pr. na Koroškem. Tako vsaj obeta v svojem okolniku na vse ljudske šole na Kranjskem. — Druga darovatelja sta po več sto pisank starejše izdaje izročila „Narodni Šoli". Vsa ta darila so se razposlala ljudskim šolam. — Hvala dobrotnikom!!	(Dalje prih.)
Občni zbor „Slovenskega učiteljskega društva" v
Ljubljani.
Letošnji občni zbor „Slovenskega učiteljskega društva" vršil se je v 3. dan t. m. v društvenih prostorih na sv. Jakoba trgu št. 10 ob navzočnosti 30 društvenikov. Predsednik g. A. Žumer otvori zborovanje s pozdravom p. n. društvenikov, omenja društveni in gmotni uspeh društvenega slavnostnega koncerta pod vodstvom g. prof. Nedvšda, s katerim je društvo dokazalo svoje lojalno stališče, kot vesel, solnčen dan društvenega leta,
20*
kot žalostna oblačna dneva pa nenadna smrt prestolonaslednika cesarjeviča Rudolfa, ki je bil nada tudi učiteljstvu, šoli in izomiki narodni in smrt vladnega svetnika in administrativnega referenta v deželnem šolskem svetu J. Hozhevarja, s katerim je izgubilo društvo večletnega uda in podpornika in učiteljstvo in šolstvo kranjsko sploh najboljšega prijatelja in zagovornika. V znak sožalja se je zbor vzdignil s sedežev. Glede stališča društva omenja, da je to sedaj na drugem položaji, kakor je bilo prej. Sedaj so po deželi okrajna društva z istim delokrogom, kakor naše društvo in ta društva v nekoliko absorbujejo vnanje člane, ker učiteljstvo pri naših slabih gmotnih razmerah ne more več društev podpirati. Zaradi tega je želeti, da nam ostane zvesto učiteljstvo Ljubljansko, Ljubljanske okolice in iz tistih okrajev, kjer še ni okrajnih društev. Namera društvu je: duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo. V tem zmislu je društvo tudi v preteklem letu delovalo in je po možnosti moralično podpiralo težnje učiteljstva.
O društvenem delovanji poroča gospod tajnik A. Razinger sledeče:
„V prvič mi je čast na tem mestu poročati o odborovem delovanji „Slov. učiteljskega društva", a oprostite me, da ne nameravam svojega poročila olepšavati z besedami, temveč poročati Vam v kratkih potezah o njegovem delovanji.
Občni zbor lanskega leta je bil dne 23. oktobra in isti dan slavnostni koncert, kateri je gotovo vsakemu udeležencu v nepozabnem spominu, čisti dohodek (120 gld.) razdelil se je mej deset učiteljskih vdov.
Novo voljeni odbor ustanovil se je v seji dne 12. novembra t. 1. tako-le: A. Žumer, predsednik; A. Funtek, namestnik; A. Razinger, tajnik; Ivan Tomšič, blagajnik; Fr. Kokalj, knjižničar; J. Furlan, Fr. Govekar, I. Kruleč, A. Praprotnik, odborniki. V tej seji je sklenil odbor, da društvo pristopi k „Zavezi" slov. učiteljskih društev in je imenoval delegate vse člane društvenega odbora. Takoj v drugi odborovi seji posvetovali smo se o najemu društvene sobe v ta namen, da bi postalo društveno delovanje živahneje. Društveni večeri, kateri so skoro dve leti prenehali, naj bi se zopet oživeli in tudi mejsebojno občevanje postalo bi s pridobitvijo društvene sobe tesneje. Posrečilo se nam je v ta namen dobiti to pripravno sobo, v kateri danes zborujemo in premestilo se je semkaj tudi društveno knjižnico.
Obrnili smo se s posebno okrožnico do častitih društvenikov, od katerih smo pričakovali, da nam še zvesti ostanejo, naj nam naznanijo, so li še udje našega društva, ali ne, in ob jednem sklenili le one prištevati našim članom, kateri do dne občnega zbora vplačajo društvenino.
Za dobavo zadostnega števila novih učnih črtežev, obrnilo se je društvo s prošnjo na visoki c. kr. deželni šolski svet.
Na vabilo osnovalnega odbora „Zaveze", da bi naše društvo za prvo zborovanje „Zaveze" slovenskih učiteljskih društev prevzelo skrb za vzprejem, kraj zborovanja i. t. d., ustreglo je radostno in vse ukrenilo, kar je bilo v njegovi moči. Omeniti mi je posebno, da je župan Ljubljanski radovoljno prepustil za posvetovanje delegatov „Zaveze" mestno dvorano in isto tako predsednik čitalnice Ljubljanske čitalnično dvorano za I. občni zbor „Zaveze". Slavni čitalniški pevski zbor priredil je na našo prošnjo na čast došlim delegatom slov. učiteljstva pevski večer in odlični meščani gg. Fabian, Jakopič, Per-dan, Polak, Poženel, Rohrmann, Fr. Ks. Souvan dali so nam svoje vozove na razpolaganje, s katerimi smo pričakovali na kolodvoru častite tovariše. Vsem kličemo tu zbrani: Slava!
„Matica Slovenska" podarila je društvu 190 iztisov knjige „Nauk o telovadbi", za kateri dar se je društvo zahvalilo pismeno; ob jednem sklenilo se je vsakemu društve-niku dati po jeden iztis, ostale izvode pa hraniti v svoji knjižnici. (Dalje pi ih.)
Domača vzgoja.
Piše Jakob Dimnik.
(Dalje.)
Pametno je tudi, če prepustimo otroku, da si preskrbi sam vso pripravo za sna-ženje. S tem nauči se ceniti marsikatero reč ter razumi potem tudi denar za potreb-nejše stvari urediti. Vemo dobro, da mnogi stariši ne bodo zadovoljni s tem predlogom; mislijo si: za snaženje imamo posle, otroci se s čejenjem preveč umažejo. To je res, a taki stariši pa čestokrat prezrejo popolnoma svoje otroke, ko pridejo od igre raztrgani in umazani domov, tu jim pa ne pride na misel, da se otrok umaže. Da bi otroci na-mestovali posle, to tudi ni naše mnenje, le uče se lehko pri tem delati in sebi pomagati. Marsikatera mati misli tudi, ako bi njeni otrok poselsko delo opravljal, da bi mu bilo to neprimerno, ker ne misli, da dobro in pošteno delo, naj bode še tako nizko, nikogar ne osramotuje.
Uže način pridobitve denarja odločuje, če bode otrok zapeljavan k poželjivosti, ali ne. Tudi tu imamo vzrok tirjati, da si otroci le s trudom svoj denar služijo. Mislite li, da otrok darovan denar prav tako vporabi, kakor da bi ga zaslužil? Odrasli ljudje nam dajejo mnogo žalostnih vzgledov, ker lehko pridobljeni denar navadno prav naglo zapravijo. Tisti, ki si pridobe denar pri igri ali loteriji, taki, koji nepričakovano mnogo podedujejo ter brez truda hitro obogate, zabredejo najprej v poželjivost in „kakor pridobljeno, tako izgubljeno" — pri takih ljudeh gre blagostanje najprej rakovo pot, če nimajo posebno trdnega značaja. Pri otrocih še ne moremo govoriti o značaju, odločno pa lehko trdimo, da brez truda pridobljenega denarja ne znajo ceniti in sicer tem manj, čim več ga dobe. Nam ni za delo, koje otrok stori, ampak nam je na tem, da se privadi z delom na navado, red, točnost, delavnost in vestnost. Te lastnosti potrebujejo otroci povsodi in vselej in brez teh čednosti ne more biti nikdo koristen član človeštva.
Kakor uže način pridobitve denarja vzbuja ali uničuje v otroku poželjivost, toliko vpliva ima pa v tem oziru šele vporaba denarja. Tukaj se mnogi stariši zelo pregreše, ker ne pomislijo, da je vporaba denarja za otroka zelo težka naloga, zato ker mu navadno ne povedo, kako naj denar vporabi. Ko se otrok uči pisati, pričenjamo vselej z najbolj lehkimi in prav priprostimi črtami, mu predpisujemo in ga vodimo tudi tu pa tam za roko. Da mora to tako biti, to stariši takoj izprevidijo; zdi se jim čisto naravno. Mnogo težjo umetnost je pa pametna vporaba denarja, tako težka je, da je mnogi odrasli ljudje na razumejo. Te toli važne in koristne umetnosti stariši svojih otrok navadno nič ne uče, ampak jim, meni nič, tebi nič, dajo denar v roko, da si kupijo, kar hočejo! Posebno se tako ravna z malimi otroci, ki nimajo volje. S takim ravnanjem porinemo jih brez pomisleka med svet, postavimo jih na razpotje, ne da bi jim povedali, kam drži ta in kam ona pot. Kam naj se torej tak otrok obrne, ker ne pozna vrednosti denarja in posameznih stvari! Igrača ima pri otroku mnogo več veljave, kakor pa potrebno oblačilo in kolač zdi se mu bolj tečen in zdrav, kakor pa navaden kruh. Ta vzrok tiči v brezskrbni otročji naravi. Če dajemo otrokom denar na razpolaganje, da si znabiti ti kupijo igrače, sladkarije i. t. d., vcepimo jim v glavo misel, da se za denar lehko prav dobro zabavajo. Kakor uže vemo, so prvi utisi najmočnejši, čestokrat mero-dajni za vse življenje in prav zato misli otrok prav rad tudi v poznejših letih na to, kakšno zabavo bi si privoščil za denar, nikdar pa ne misli na to, kaj neobhodno po trebuje.
Iz vsega tega izvajamo to-le pravilo: „Otrokom ne smemo nikdar dajati denarja v prostovoljno vporabo, ampak vselej jim moramo ukazati, kaj naj si kupijo". To se najložje zgodi s tem, če jih pošiljamo večkrat v proda-jalnico kupovat; pri takih prilikah nauče se, da spoznavajo, koliko je denar vreden. Spočetka jim smemo zaupati le prav malo denarja, zato ker s preveliko vsoto še ne znajo računiti. Ako bi dali otroku, koji zna šele v številnem krogu do deset računiti, več denarja, bi naredili isto napako, kakor učitelj, ki da svojim učencem pretežko nalogo. — Omenili smo uže, da otrok svojega denarja ne sme po svoji volji zapravljati, ampak mu moramo vselej ukazati, kaj naj si kupi — seveda vedno le koristne in praktične reči, n. pr.: „Tu imaš 10 kr. za tvoje delo v tem tednu", pravi oče svojemu šest- do sedemletnemu sinu, „kupi si črtalo in svinčnik; kar ostane dali bodemo v poštno hranilnico"; ob jednem naj mu oče tudi naroči, kje naj vse te stvari kupi ter določi ceno. Starejšim otrokom pa nekako takole: „Za 20 kr., koje vsaki mesec zaslužiš, kupi si peres in druzih cenih šolskih potrebščin, koje bodeš rabil ta teden; kar ti bode pa ostalo, vložili bodemo v hranilnico, poprej mi moraš pa povedati, katere šolske stvari potrebuješ". Mnogi so pa nasprotnega mnenja; pravijo namreč, da vse šolske potrebščine sami kupijo svojim otrokom, za svoj denar naj si pa otrok kupi, kar ga veseli. To vse je res prav lju-beznjivo, vender pa ni praktično in pedagogično, zato ker otrokove potrebščine niso velike in denarja pa tudi ne sme prav veliko imeti; saj stariši imajo kljubu temu vse jedno še mnogo druzih bolj važnejših skrbi za otroke, potem pa tudi ne smemo pozabiti, da prvi utis ostane! Če se navadijo otroci za svoj denar izključno le sladkarije in igrače kupovati — torej zabavati — bodo potem tudi v poznejšem življenji, ko bodo imeli znabi.ti več denarja v rokah, hrepeneli vedno po zabavah.
Bolje je, če stariši pravijo: „Igrače in vse drugo, kar ti napravlja veselje, dobiš uže pri raznih prilikah od nas; za tvoj denar kupi si pa vselej le koristne reči!" Ako otroka koj v prvi mladosti na ta način vzgojujemo, postane mu taka vaja v malo letih stara navada. Posebnega priporočila je vredno, če dajemo otrokom za gotove vsakdanje potrebščine n. pr. za malo južino, za ves mesec skupaj denar, morebiti kacih 60 kr. S tem navadijo se otroci razdeliti svoj denar, in če tega ne store tako, kakor jim ukažemo, če znabiti kakšen dan več potrošijo, kakor je določeno, kaznovani so sami, ker potem proti koncu meseca po jeden ali še več dni nimajo male južine. Bog pa obvaruj, da bi se dala oče ali mati omehčati ali pregovoriti, da bi jim dala za tiste dneve drug denar. Otrok se mora naučiti in spoznati, da potrebuje vsak dan potrebno hrano za svoje telo, tako na konci, kakor v začetku meseca.
Zdaj pa še jedenkrat povzemimo vsa pravila, kako in zakaj naj otrok denar dobiva in vporablja, da ne postane poželjiv:
1.	Otrok naj dobi le za resnično storjena dela plačilo v denarju.
2.	Le toliko denarja naj dobi, kolikor ga more njegova razumnost na jedenkrat oskrbovati.
3.	S početka mu moramo natančno določiti, kaj naj si kupi.
4.	Samo koristne reči si sme kupiti, ne pa sladkarij in igrač.
5.	Le včasih — pri posebnih slučajih — privoščimo mu tudi kaj za usta in zabavo.
6.	Za redno ponavljajoče se potrebščine naj dobi za ves mesec vkup denar, da se ga uči enakomerno razdeliti.
Na vsak način pa morajo otroci denar v roke dobiti. (Dalje prih.)
ST7-Itosla,Tr I IDsiiCLica,-
XXXVI. 1883. „Hčerka v neki napravi je materi pisala in prosila, naj ji pošlje kako ogledalo. Mati, modra žena, ji pošlje tri ogledala: pervo, pravo zerkalo, s podpisom: „Taka si;" — drugo, mertvaško glavo, z napisom: „Taka boš;" — tretje, podobo brezmadežnega spočetja Marije Device, z napisom: „Taka bodi!" Poslednji dve ogledali naj bote priporočeni za novo leto tudi Slovencem, posebno pa lahkomišljenim in nepremišljenim obojega spola" (str. 24). — Prosto po O. K. je (str. 135) v pesmi S vito si a v pokazal:
Fomoček izrediti gada namesto dobrega sina ali hčere. 1. če mladi „meh" je svojeglav,	2. Če sito hoče papce imet',
„Značaj bo!" reci, to je prav;	Le urno teci mu jo gret;
Če kislo joka in cmendrd,	Če kerči, vije si obraz,
Zapoj mu, strezi, kar se da.	Tolažkaj berž ga vsaki čas.
3. Zakriči : „meda, cukerčka!"	4. Ko druge toži in jezi,
Le urno vse naj se mu da;	Pokaži, da s tem streže ti!
Zažlobodra tvoj „angeljček",	Verjemi vselej mu terd6,
Naj ploska hvalo vse mu prek!	Če tudi laže prav gerdo.
5. In če je v šoli nagajiv,	6. Prihaja sitno in čmern6,
Učitelj sam le bodi kriv;	Al hlini se ti clo bolno;
Se kremži, kuja pa domd,	Na vso moč ti ga milovaj,
Naj kdor le more ga čehljd.	In v vsaki reči prav mu daj.
7. Če v kerčmo ideš, ali na vas,	8. Če boter, tetka obiše te,
Naj s tabo gre tud' mali „bas;"	Otroka hval' na cente vse;
Če piješ vino al žganje,	Če kdo ti pa pograja ga,
Naj tud' otrok nalija se!	Ta bodi srov ti budala!
9. Med paglavci zavre prepir,	10. Ga oče malo pa skuštra,
Le drugim pripisuj nemir,	Na vso moč mat' naj brani ga :
In primi druge vse za čop,	„Preljubo mi še dete vbij,
Ker tvoj „nedolžen" sam je	„klop". Sej pal'ce vreden si le ti! "
11. Iztergaj ga mu 'z roke koj,	12. Otrok če ti postane škrat,
In tarnaj: „dragi božček moj!.	Robavs, pijan'c, nesramnež, tat;
Ne bo te „hapal" hud divjak,	Porečeš: „kdo je tega kriv?
Ti revček moj si, siromak!" —	Jaz nisem tega te učil!"
13. Al glej, če bodeš sodnji dan Nedolžen v tem zares spoznan; In kaj ? — Sodnik če dušo to Iz tvojih rok zahteval bo!
Razun pesmi: Sv. Simon in Tadej — s podpisom — a v so na str. 343 -4: Kameni modrih ter pravila življenja — latinski in poslovenjeni na pr.:
1.	Živi čedno, pij le redno — Zdrav boš vedno.
2.	Delaj rad, boj se potrat — Bodeš bogat.
3.	Bodi zatajljiv in sramožljiv — Boš ljubeznjiv.
4.	Žaljenja zbriši, prošnje usliši — Angelj boš hiši.
5.	Dobre bukve brati, z učenostjo ne bahati — To modrosti vir je zlati.
6.	Hudobne strahovati, spene sprijaznovati— Pravi se: pravici prostor dati.
7.	če Boga se bojiš, zlobo krotiš — Za poštenega sloviš.
8.	Prijatle spoštovati, prepire odvračevati — To je: hvaležnost si pridobivati.
9.	če serce si blažiš, pravde sovražiš — Srečo si tražiš.
10. Človek ti slabi, o ne pozabi — Vsak čas lahko smert te zagrabi.
Sestavki v nevezani besedi so na pr.: Christianus mihi nomen. Ena za Pust, ali: vojska med „zastonjskim" in „za-denarskim" (bes. v kat. družbi, str. 18). Slovesen obred pri blagoslovljevanji sob zvečer pred sv. tremi Kralji (22). Binkošti in sv. birma iu še kaj . . (str. 146). Jedel in le jedel, pa knjige požiral! s tem-le začetkom:
„Janezek, jej pogačo, jej kolač! — Janezek, jej kašo, žgance in cmoke! Le dobro se jih napokaj, da se boš hitro redil! Janezek, zdaj pa še ocvirke, klobase, slanino! Le veliko jej, vedno jej, — potlej pa zalivaj, pij hruševico, mleko in siratko, pa vino — ma-gari tudi žganjček, da mi le hitro švigneš nakviško; kajti jest potrebujem volarja, potrebujem hlapca! . . . Kaj pravite k taki modrosti? Janezek je poslušal, pa kmali je sam tako čuden cmok postal, da skoro ni bil več človeku podoben in — v kratkem je njega snedla — vodenica! Tako delajo veliki Janezi dostikrat tudi s šolskimi Janezki v duhovnem pomenu. Janezek, uči se, le veliko se uči, vedno se uči, toliko tvarin se uči, da ti bo vse temno pred očmi! En sam Janezek bi moral večkrat v enem dnevu toliko povedati, kolikor pet Janezov razlaga, ali pa še več. Zato pa dosti Janezkov ne priraste do Janeza; ali če to vender dosežejo, že mnogi hrepajo, kašljajo, v medloti tavajo, kakor starci, preduo so moške leta dosegli. Pa tudi prečudne duhovne bolezni se razodevajo pogosto, kakoršnih svoje dni še sence ni bilo. V telesnih delih se je treba varovati vsake presiljave, ker je vselej škodljivo; tako pa tudi se ogibati prenatezanja v duhovnih za olikovanje, za vede, ker tukaj presiljava ni nič manj škodljiva itd." (str. 211).
Šola in prostozidarstvo (227). Strašni konec hudodelca, ki je umoril pariškega nadškofa d'Affrea. Mladenčem sploh, še zlasti učencem o počitnicah (249). Angelj-varh (282). Iskrice za mladino in starino (289—306). Starološki zvonovi. Petindvajsetletnica v Selcih (Govor o tej slovesnosti). Afrikanske zadeve. Naši dragi ranjki in humanizem (353). Sad preteklega, Mariji posvečenega mesca. Šiba na Francoskem zarad nedeljskega skrunjenja. Današnji Kajn in današnji Abel (377). Kaj naj se mlade hčere učijo (384). Crux de Cruce. Lumen in coelo, ali: Prusko, oziroma na Vatikan (411) itd. Razun tega premnogo spisov v „Ogledu po Slovenskem, Razgledu po Slovenskem, v Listku za raznoterosti; Bratovske zadeve, Pomočki k modrosti, Duhovske spremembe, Dobrotni darovi, Pogovori z dopisovalci itd." —
Iz dijaške kuhinje je po danem računu (str. 56) pristavek: „Blagoslov Božji je bil očiten, kakor tudi dobrota prijatlov velika: Hvala Bogu in dobrotnikom! . . Sliši se pa vendar od daleč boben . . Blagodušni prijatli mladine in domoljubi, varite nas! Bog bode plačevalec". — Nato dojde 12 gld. z geslom:
„Študentovska kuhinja na boben ne sme,	Naj tedaj pomaga, kdor more in zna,
Ker vbogim dijakom bi bilo gorje;	Da žgancev bo polna, če tud' ne mesa. (str. 64)
Preblagira dobrotnikom dijaške kuhinje „financminister" veselo sporoča, da šolarji in dijaki blage naše naprave so z malim izločkom dobro in prav dobro opravili. Vsak pa ve, da o pričujočnosti ministrov v našem mestu tudi financminister ni imel časa za bolj natančno poročilo, kar pa gotovo pride pozneje. Skoro vsi mladenči prosijo pomoči še za prihodnje: ali bo to mogoče, bode postavljeno na to, kakošna letina bode zdaj o počitnicah za kuhinjo; ako se bo namlatilo kaj dosti rumenega in belega zerna, ali tudi le papirnate veljave, se bode tudi v študentovski kuhinji kaj varilo in kuhalo za vredne slovenske fanLe, in ki nmevajo, kaj je tista čednost, ki se ji pravi „hvaležnost" (232). — „Po naj večem številu so podpirani dobri, hvaležni in pošteni mladenči; le nekaj malo je podobnih tistim gobovim v evangeliju (str. 256)". — Iz prav blage roke 12 gld. za študentovsko kuhinjo z naslednjim pristavkom (272):
Da se dijakom kuhinja zderžat' zamore, Treba ministru je splošne in zdatne podpore; Kdor tedaj bedo ubozih dijakov pozna,
V žep naj poseže, grošičev večkrat kaj da, Da ne duši financministra zadrega, Skerb za dijake da vsega ne zbega.
Osobne vesti iz kuhinje študentovske. „Denarni minister" je že delj časa nekoliko zamišljen in nič prav pri dobri volji, ker skor dan na dan prav pridni šolski mladenči na kuhinjske vrata terkajo; pa je v nji temno in premalo zaloge, ter se nikakor ne bo moglo vsim odpreti, pa tudi večini ne, ako solnce prav veselo ne posije (str. 280). Za dobrotnike naših dijakov bode prihodnjo sredo ob četrt na osem sv. maša pri Naši ljubi Gospej presv. Serca . . . Letos je toliko podpiranih, da bode potreba čez 100 gld. na mesec (str. 303) itd. — Zahvala. V prid dijakov, ki dobivajo živež v ljudski kuhinji, so gg. deželni poslanci pred svojim razhodom blagodušno spominjali se tudi naše šolske mladine in zložili so prelepo svoto (122 gld.), ktero so nam izročili po g. posl. J. Kersniku . . . Še poprej so bili . . privolili iz deželnega zaklada 100 gld. (344; pr. str. 360) itd.
Vedno vabilo k naročevanju je zelo težaven posel, kakor vedno naročevanje. Dajmo si toraj delo nasproti olajševati: rta kratko vabilo naj sledi berzo in hitro naročilo, pa bo za vse prav (str. 208). — Spoštovani čitatelj! Preglej kaki letnik „Zgodnje Danice". Našel bodeš v njem polno spisov od naj boljših in naj spretniših slovenskih sinov; vidil boš, da je Danica zakladnica vsih važniših cerkvenih in muogoterno tudi svetnih dogodb, zlasti bolj obširno tega, kar se je po Slovenskem in še posebno v domači deželi godilo. Pokazal se ti bo hram premnogih dopisov iz Bosne in drugih jugoslovenskih dežel, iz misijonov, mnogo sporočil od naših verlih rojakov iz daljne Amerike itd., da molčimo o številnih domačih zanimivih dopisih. Če rad poješ, imaš v nji pesem vsakte-rih na zbiro; če ljubiš poduk in vedrilo, nahajaš veliko lepih, tudi osoljenih izgledov za našo ljubo mladino in za odrašeno ljudstvo, v „Razgledu" mnogo politiških pušic in vestic; v „Listku" veliko število drobnih novic in tudi mušic; pa tudi pušico za darove, ako si želiš žep kaj olajšati. Pa kdo bo vse poštel; raji sam preglej Danico, in pošlji v Blaznikovo tiskarno naročnino tudi za novi letnik 1884, ki se zdajci prične s pomočjo Božjo in vsega spoštovanja vrednih prijateljev, kterim poverui njih trud in da-režljivost ljubi Bog na posredovanje nebeške zgodnje „Danice" (str. 416)!
XXXVII. 1884. „Pogled v preteklo leto" se nahaja na str. 14—23; v Listku za raznoterosti pak (str. 71) poje S. t. j. Svitoslav:
V čast sv. Jožefu (po lat.: Dei qui gratiae impotes) je v 7 razstavkih pesem, a na str. 96:
Nauk.
a. Zijalo
Na vsac'ga kamnje je metalo. Možak postaven pride tik: Že v lice kamen čuti — pik!
b. „Ti deček, dobro merit' znaš ;
Še unemu le-tam pokaž', Le dobro meri kar: Prejel pošten boš dar".
c. Takô ta mož zijaku dé, In mirno dalje gré. Porednežu to zlo je vščč: Zaluča kamen tje do pleč.
d. Popotnik pa — ne bodi lén — Zagrabi bližnje si polén'! Poteče urno skok na skok: Po šterku bije cmok na cmok!
Jože — Jožef — Josip — Jožkotom Bog daj časni blagor, večni dom! Vsim, ki v hišo te sprejmo, Moj naznani listič to!
Spomlad lepa se ponuja, Vse k življenju se obuja,
Bog daj še prijateljem Blagim vsim čitateljem
Prav veselo Aleluja (str. 120)!
Alleluja je hebrejska beseda, Hallelujah t. j. hvalite Boga! Alleluja je hvala Božja naj višega navdušenja. Zelo častitljiv je 116. psalm . . v pesniških versticah . .; ali 149, in cerkvene predglasja itd. — Alleluja lepo se glasi, - Kadar v tvojem sercu greha ni (str. 122). Cerkvena predglasnica velikonočnega časa, v pesniški meri: Raduj se, Kraljica nebeška, premila itd.! — Za duše v vicah je v 8 kiticah zložil S—v. pesem na pr.: Bog ljubezni, Bog dobrote, — Oh, ozri sena sirote, — Duše, ki terpe v temnicah, — Grozno mučijo se v vicah! — Daj jim Jezus, naš Pastir! — Daj jim, daj jim večni mir itd.! — Poklon premilostnemu gosp. novemu škofu Ljubljanskemu dr. Jakopu M i siju (str. 384): Bodi s serca nam pozdravljen, — Novi Višji naš Pastir! — Prihod tvoj preljubljen, slavljen — Nam obeta sladki mir itd. — Znamenita v cerkvenem slovstvu pa je (str. 361):
Salve Regina.
(češena	si Kraljica).
1. Bodi češena, o Kraljica,	2. Ti nam uteha, morje sladkosti,
Milosti mati, naše življenje,	Vžaljenim milo si hladilo,
Ti tolažnica za terpljenje,	Ranjenim up in voljno mazilo
Sveta Devica!	V vsaki bridkosti.
3. K tebi vpijoči v joku terpimo	4. Daj pomočnico se skazati,
V solzni dolini vboge reve,	Svoje obličje nam odgerni,
Sinovi, hčere tožne Eve	Mile oči ti na nas oberni,
K tebi bežimo!	Smiljena Mati!
5. Ko se življenje h koncu pomika,	6. Milost naj tvoja nas obsija,
Takrat odpri nam svete nebesa,	O milostiva, mila in blaga,
Sad nam pokaži svoj'ga telesa —	Vselej dobrotna, sladka, predraga
Odrešenika!	Mati Marija !
V. O sveta Božja porodnica,	O. Da bomo bedni
Prosi oh za nas, Mati Devica!	Vslišanja vredni!
Molimo.
O Bog, naše pribežališe in moč! Poslušaj pobožne prošnje svoje Cerkve, in dodeli,
da na posredovanje častitljive in brezmadežne Marije Device, Božje porodnice; svetega Jožefa, tvojih ss. aposteljnov Petra in Pavla, in vsih Svetnikov: kar v sedanjih stiskah ponižno prosimo, v resnici dosežemo, po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem.
Odg. Amen.	S—v.
Domoznanstvo kranjske vojvodine.
Spisal Iv. Lapajne.
(Dalje.)
Na Dunaj se je Otokar najbolj zanašal; a ko je videl, da bi tudi to mesto kmalu prišlo njegovim neprijateljem v roke, in ko se je bil mej tem časom upor unel celo v domači deželi češki, sklenil je Otokar z Rudolfom mir (1276.) in se odpovedal gospodstvu Avstrijske, Štajerske, Koroške in Kranjske.
Oskrbovanje Koroške, Kranjske in Slovenske Krajine je bilo izročeno Rudolfovemu zavezniku, grofu Manhardu Tirolskemu, ki je bil s svojim bratom Albrehtom te dežele pribojeval.
Ko se je bil Otokar v drugič dvignil zoper Rudolfa, poslali so tudi Kranjci svojo pomoč. Ulrik Heimburški je vodil 200, Majnhard pa 300 (vmes Tirolci) kranjskih vitezov. Za Otokarja nesrečna bitka na Moravskem polji (1278) — češki kralj je padel v boju — bila je rojstveni dan za Habsburško Avstrijo.
Od bitke na Moravskem polji do smrti cesarja Friderika IV.
(1278—1493).
Prvi Habsburžani kot vladarji Kranjske.
Po svetovno - imenitni zmagi na Moravskem polji, postal je nemški kralj Rudolf tudi gospodar avstrijskih dežel. V Judenburgu na Štajerskem vzprejel je višje duhovenstvo in plemstvo kranjske dežele, ki so se mu ondi poklonili; oskrbovanje kranjske dežele je izročil pa grofu Majnhardu. L. 1281. pa je izročil uže svojemu najstarejšemu sinu Albrehtu Štajersko, Kranjsko in Slovensko krajino. V tem letu je v Avgsburgu razglasil splošni deželni mir, in 1. 1282. vršila se je v Avgsburgu v pričo volilnih knezov slovesna izročitev teh dežel z Avstrijo vred sinovoma Albrehtu in Rudolfu, in tako se je osoda naše domovine tesno zvezala s Habsburško hišo. Do 1. 1335. so pa imeli še goriški grofje gosposke pravice nad Kranjsko, ker so jo bili od kralja Rudolfa v zastavo dobili.
Gospodstvo Goričanov na Kranjskem (1278—1335).
Uže 1. 1286. je dobil grof Majnhard goriški od Rudolfa Koroško, ker mu je bil zvest v vojski, ker mu je posodil še 20.000 mark, zastavil mu je še Kranjsko in Slovensko krajino. Grof Majnhard IV. je bil uže 1. 1283. na Kranjskem, kjer je razsodil neki prepir. L. 1286. je pregledal vse gradove in trdnjave, katere so imeli prej koroški vojvode. L. 1287. je bil v Loki, 1. 1288. v Ljubljani, kjer je Bistriške kartuzijance osvobodil mitnine in carine.
Po Majnhardovi smrti (1295) so skupno vladali Oton, Ludovik in Henrik in po Lu-dovikovi smrti (1305) Henrik sam. Zvest vazal Habsburžanov, se je bojeval v bitkah z vojvodo Albrehtom zoper Adolfa Nasavskega.
Henrik je vzprejel tudi krono češko (1307), kar gaje spravilo v vojsko z Albrehtom. Ko je bil pa kralj Albreht po svojem stričniku Janezu umorjen (1308), obrnilo se je vojvodu Henriku na bolje, in pogodil se je bil z avstrijskim vojvodo Friderikom, češko kraljevsko krono je tudi kmalu oddal Luksemburškemu Ivanu. Kranjsko deželo je Henrik sevčda še obdržal in zdaj za-njo tudi bolje skrbel, česar pa je bila tudi potrebna; kajti 1. 1309. so kobilice deželi škodo delale in 1. 1312. je bila tako velika lakota, da so morali žito iz Sicilije dovaževati. L. 1313. je bil Henrik v svojem gradu v Ljubljani in je potrdil Zatiškemu samostanu svobodščine. L. 1317. se je mudil v Kameniku, kjer je nunskemu samostanu v Velesovem potrdil njegove pravice. L. 1318. je bil zopet v Ljubljani, kjer je spravil (1320) mogočna plemiča Ortenburškega in Turjaškega, ki sta si tako v laseh bila, da je bil Ortenburški Turjaškemu razdrl grad. V 1. 1320. je skazal tudi Ljubljanskim meščanom svojo naklonjenost s tem, da je ukazal tudi plemičem, v Ljubljani naseljenim, da morajo enako drugim meščanom davke plačevati in pomagati, kadar je treba stražiti, mestno zidovje, moste in prekope delati. L. 1335. je umrl Henrik brez otrok; Koroško, Kranjsko in Slovenska krajina pripadle so zopet vojvodom avstrijskim in štajerskim.
Kulturno zgodovinski pregled od lutke na Moravskem polji do smrti vojvode
Henrika (1278-1335).
Rudolfove postave so pokazale svoj dober vpliv v tem, da so se mesta razširjevala. Ljubljana je postala sedež vojvodine uprave, in včasih je bila celo stolica deželnega kneza samega. Plemiči so se naseljevali v mestu, kjer se je trgovstvo vedno bolj in bolj razvijalo. Dokaz ten;u je, da je bilo vse polno judov v Ljubljani, katere so bili Ljubljan-čanje napadli, ker so menili, da so jim dete ugrabili in njegovo kri za velikonočni praznik porabili.
Na Gorenjskem je nastala Radovljica, ki je dobila od Henrika mestne pravice; Ondotno cerkev je bil oglejski očak uže v 12. stoletji ustanovil. Škof Konrad III. je bil Loko utrdil (1317). Mestece Kameniško je z Benetkami tržilo.
Za omiko skrbeli so edino le duhovniki, ki so se šolali na italijanskih visokih šolah. Vender je I. 1291. govor o šolniku v Ljubljani, ki je bil menda iz nemškega reda. V tej dobi so nastale cerkve: v Kranji (1291), Stari Loki, v Svibnjem in Radečah (1324) ter cerkev nemškega reda v Ljubljani (1292).
Red templarjev, ki so se bili naselili v Postojini in Vipavi, bil je odpravljen (1307); njih posestva je dobil red Maltajski (Johanniter). Nastali so pa tudi novi samostani: v Mekiuah Klarise (nune) 1. 1387., ki je bil ustanovljen po Seiftiedu Gallen-berškem, čegar hči Clara je bila prva opatica. Nunski samostan v Loki je bil tudi 1. 1331. ustanovljen.
Brižinski škofje so naselili Tirolce na svojem zemljišči, in ti so ustanovili na koncu Selške doline Sorico (1283).
Kranjski plemiči te dobe so bili: Thurn, čegar ded je bil Pagano della Torre (f 1241) gospod Milanski.
Radovljiško panogo je ustanovil Salvino della Torre (f 1298). Lanthieri izvajajo svoje plemstvo od vojnika Lanterius za langobardskega kralja Deziderija. Bistriški, Statteuberški (pri Mokronogu) in Svibinjski vitezi so bili hrabri in bojeviti ter končali v bojih svoje življenje.	(Dalje prih.)
Dopisi.,
Iz Logatskfjra okraja. V 30. dan julija t. ). zborovalo je učiteljstvo tega okraja po mi-nisterijalnem ukazu za bogočastje in uk od 8. maja 1872. 1. Naš novoizvoljeni nadzornik g. Vi-libald Zupančič otvori zbor točno ob 9. uri v Cerkniški šoli. Določi si svojim namesnikom g. ondotnega nadučitelja Dermelja in zapisnikarjema sta po vzkliku izvoljena g. nadučitelj Pipan in gdč. J u r m a n.
Opazke g. nadzornikove bile so nekako take-le: disciplina je sploh dobra in v nekaterih krajih celó izvrstna, samo na telesno snažnost naj se bolje pazi, in šolske sobe naj se dobro pre-zračujejo. Otroci naj se vedno ravno drže, bodisi sedé ali stoje, in pazi naj se posebno, da se odstranijo vse take reči, ki bi očesu škodovale. Naloge naj se vestno popravljajo in pismeni jezik naj se vpeljuje. Nemški pravopis naj se ravná po ministerijalnem ukazu. Petje in sadjereja jako lepo napreduje, sploh šolstvo je v tem okraji v pravem tiru.
O »spisji« v ljudski šoli je g. Žebre prav temeljito govoril; posebno pohvalo je pa žel g. Božič, razpravljajoč »kolegijalnost mej učiteljstvom na večrazrednicah, da bode sebi in šoli koristilo«.
Udje stalnega in knjižničnega odbora ostanejo dozdanji.
Na vrsti je samostalni predlog: kako bi se odpravile napake udov nekaterih krajnih šolskih svetov ali krajnih šolskih nadzornikov, kadar pridejo v šolo poslušat ali nadzorovat!
Napake so take-le: Kadar pride kak ud kakega krajnega šolskega sveta v šolo poslušat ali takorekoč nadzorovat, bodi si nadzornik, ali ne, kar je vse jedno, vede se surovo in častihlepno,
ne pozdravi nikogar, tudi odzdravi ne na pozdrav šolarjev, drži kviško glavo jednako praznemu klasu; vtika se učitelju v metodo in v vsako reč, akoravno nima nikakoršnjega pojma o stvari, da le s tem svojo dozdevno oblast skazuje, učiteljski stan ponižuje in učitelja žali.
Vsakdo ve, koliko trpi v tacih slučajih avtoriteta učiteljeva in vse šolstvo! Kaj si li morajo misliti stariši in otroci o šolstvu in učiteljstvu sploh, ako uže taki možje, ki so odbrani, da bi šolstvo in učiteljstvo podpirali, sami tako nazadnjaško delajo, bodisi vedoma ali nevedoma.
Da se take in jednake napake odpravijo pri šolstvu, sklene se, višje šolske oblasti prositi, da se tim k temu dajo potrebna navodila.
Drug samostalni nasvet bil je le ponovljena prošnja, da se krajnim šolskim svetom naznani, da so dopoludanski dnevi križevega tedna in sv. Marka dan prosti, ako se šolarji vkupno udeležijo, ali iz važnih vzrokov ne udeležijo cerkvenih sprevodov ter da naj se krajni šolski sveti ne vtikajo v take zadeve, ki spadajo le v področje domačih učiteljskih zborov, in naj ne prestopajo mej svojega delokrožja.
Gospod nadzornik sklene potem sejo s »slavo« presvetlemu cesarju, in ves zbor stoje zapoje cesarsko pesem.
Iz tesec. V obrambo. Slavno uredništvo! Na podlagi tiskovnega zakona uljudno prosim, da blagovolite priobčiti v »Učiteljskem Tovarišu« nastopno pojasnilo, da ne bodo bralci tega cenjenega lista napačno poučeni, kakor želi nepodpisani dopisnik iz Radovljiškega okraja v št. 19. z dne 1. okt. 1889. 1.
Dopisnik kritizuje mojo praktične poskuse pri učiteljski konferenci na Jesenicah na prav čuden način ter se trudi pokazati, da sem nalogo: »Praktični poskusi z učenci v številjenju od 1—20 z vporabo računskega stroja«, popolnoma zgrešil in ničesa pokazal. Naloga obseza mnogo gradiva, izbiral sem torej lehko in izbral sem, kar sem sam hotel, ne pa, kar je želja gospoda dopisnika!
Kar sem hotel pokazati in če sem res kaj pokazal, ali nič, je vsakdo pri konferenci navzočih lehko razsodil, zatorej se v to dalje ne spuščam in omenim le, da se po končani nalogi na poziv gospoda c. kr. okraj, šolskega nadzornika nihče ni oglasil za besedo — torej je bilo vsem prav.
Gospod dopisnik! zakaj se pa Vi niste oglasili takrat, ko je bil čas za to in se sedaj skrivate pod tuj plašč? Iz Vašega postopanja vsakdo lahko spozna, da Vaši kritiki ni bila podlaga nič druzega, kakor želja, meni škodovati. Je-li to kolegijalno, ali kaj ?
V Lescah, dne 4. oktobra 1889. 1.	Karol Simon,
učitelj.
Iz Sežane. »Učit. društvo« za Sežanski okraj bode zborovalo v Komnu dne 17. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne po sledečem vzporedu:
1. Verifikovanje zapisnika. 2. Praktičen pouk v III. razredu. 3. Predavanje iz vzgojeslovja. 4. Predavanje iz sadjarstva. 5. Volitev delegatov k občnemu zboru »Zavezo«. 6. Razni nasveti.
Odbor.
Iz Kamenika. »Učit. društvo« za Kameniški okraj zborovalo bode v Kameniški šoli 24. okt. 1889. 1. ob 2. uri popoludne s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 4. Prosto pisanje (poročevalec g. Burnik). 5. Določitev kraja prihodnjemu zborovanju. 6. Prosti nasveti.
Odbor.
Iz Osilnice. Zahvala. Podpisana štejeva si v prijetno dolžnost, da se tu v imenu uboge šolske mladine zahvaljujeva slavnemu odboru »Narodne Šole«, kateri je blagovolil poslati proti mali vsoti obilo šolskega blaga. Bog povrni prekoristuemu društvu stotero!
Franc Hoenigman,	Fran Povšd,
predsednik k. š. sv.	učitelj.
0(1 Sv. Jakoba Ob Savi. V nedeljo dne 22. septembra t. 1. po krščanskem nauku razkril se je pri nas spomenik z napisom: »V spomin 401etnega vladanja Njegovega veličastva presvetlega cesarja Frana Josipa I., postavili dne 23. septembra 1888 udani občini Podgorica in Dragomelj«, na drugi strani: »Vse za vero, dom, cesarja!« Spomenik je okusno izdelan in ima podobo čve-terovoglate okrajšane piramide ter tehta 13 starih stotov. Slavnost vršila se je po tem-le vzporedu: Po cerkvenem opravilu sešla se je šolska mladež v šoli, od koder je s svojo zastavo pod vodstvom g. učitelja korakala na slavnostni prostor. Najprej je g. učitelj v spomin obletnice, kar se je zasadila lipica z imenom: »cesar Fran Josipova lipa« pozdravil z lepimi besedami otroke
in na stotine zbranega ljudstva z županom in občinskimi odborniki vred. Na to stopil je na oder tu znan govornik, g. Štefan Lemut, predsednik bralnega društva v Dolu, razložil je pomen spomenika, kako lepo in častno je za obe občini, da sta tako izrazili lojalna čustva ter naposled za-klical trikrat: »Slava« presvetlemu cesarju, na kar je iz stoterih grl zadonel trikratni »Živio!« in »Slava!« Zraven pa so pokali topiči. —
Po končani slavnosti zbrali smo se v gostilni pri »Petraču«, kjer se je govorilo in napi-valo posebno presvetlemu cesarju. Za večera smo se razšli in se kratko poslovili: »Na svidenje!«	Robert Ziegler.
Iz Ljubljane. Preizkušnje učiteljske sposobnosti za splošnje ljudske in meščanske šole bodo pri Ljubljanski izpraševalni komisiji v 4. dan novembra ti. in naslednje dneve. Kandidatje in kandidatinje, ki hočejo priti k preizkušnji, naj prošnje za dovoljenje k preizkušnji v smislu min. ukaza z 31. julija 1886. 1. št. 6033 o novem predpisu za preizkušnje učiteljske sposobnosti potom šolskega voditeljstva oddajo pri svoji okrajni šolski oblasti, in če niso v službi, pa s svojimi spričali in z uradnim zdravniškim spričalom neposrednjo pri tisti okrajni šolski oblasti, pri kateri so poslednjič služili in sicer o pravem času tako, da bode okrajna šolska oblast mogla do 2 5. dne oktobra ti. oddati prošnje izpraševalni komisiji. Kandidati in kandidatinje, ki so svoje prošnje za dovoljenje o pravem času vložili, naj pridejo k preizkušnji v 4. dan novembra t. 1. zjutraj ob 8. uri na c. kr. učiteljišče v Ljubljano, ne da bi čakali posebnega poziva.
— Šolska slavnost prve mestne 5razredne ljudske šole v 4. dan t. m. je bila sijajna. Ob 10. uri dopoludne so bili učenci in učitelji, člani c. kr. mestnega šolskega sveta in mnogo starišev in šolskih prijateljev pri šolski maši v novi cerkvi presv. S. J., kjer so učenci peli. Po maši so šli učenci, učitelji in gosti v novo šolo, kjer jo je p. n. gospod kanonik A. Z a-mejec po cerkvenem redu blagoslovil. Potem so se učenci, učitelji, stariši in gosti zbrali v okrašeni telovadnici. Slavnost so s svojo navzočnostjo počastili najviši dostojanstveniki p. n. g. g. c. kr. deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar dr. Poklukar, deželni šolski nadzornik Jakob Smolej, cesarski svetnik J. Murnik, okrajni šolski nadzornik Fr. Leveč, ravnatelja gimnazije in učiteljišča, vadniški in mestni učitelji in učiteljice, občinski svetovalci in dr. — Najprej je zbrane ogovoril g. župan glavnega mesta Ljubljanskega, Peter Grasselli, izro-čivši ključ od šolskega poslopja šolskemu voditelju A. Praprotniku, kateri je nekako tako-le odgovoril:
»Slavna gospoda! Čestiti stariši! Ljubi učenci!
Dovolite, da spregovorim v imenu učiteljev prve mestne ljudske šole in kažem čutila, ki nas navdajajo danes pri tej redki slavnosti.
Dolgo — čez dvajset let — je naša šola bivala v ptujih, neprimernih prostorih; a zdaj je tudi na naš prag prisijalo rumeno sulnce: požrtvovalna Ljubljanska občina nam je postavila krasno šolsko poslopje, — katero se je danes blagoslovilo in nam izročilo.
Moder mož je nekdaj rekel: »Ako nam hočete kazati vrednost dežele in mesta kras, pe-ljite v šolo nas!« To je resnica. Šola je za cerkvijo prvi kraj, kjer se mladost izobražuje in vzgojuje za svojo prihodnjo srečo. Šola je mili, bogati dom, iz katerega stopi v življenje mlad človek, izomikan, ročen in spreten, da si pomaga in koristi sam sebi in drugim v družini, v občini, v domovini in državi. Zares, ljudska šola ima vzvišeno nalogo, katero morajo zvrševati učenci in učitelji.
Da se pa ta lepa naloga ložeje zvršuje, mnogo, mnogo pripomore primerno šolsko poslopje. Zatorej smo vsi, učitelji in učenci, prisrčno hvaležni slavni občini in njenemu slavnemu predstoj-ništvu, katero se ni balo ne truda, ne troškov, da se je postavila krasna šolska zgradba, ki povišuje čast glavnemu mestu Ljubljanskemu ter je v vzgled občinam v deželi. Mi učitelji se bo-demo te dobrote hvaležni skazovali tako, da bodemo zvesto izpolnovali svoje težavne dolžnosti in se skrbno prizadevali, da bodo iz te šole prihajali ljudje, ki žive po geslu: »Vse za vero, cesarja in domovino«.
Vi, ljubi učenci, pa bodete za to dobroto najhvaležniši tako, da bodete pridno hodili v šolo, da bodete v šoli se marljivo učili in si nabirali dragih zakladov modrosti, katerih vam nihče ne more vzeti. Kot hvaležni učenci pa morate tudi varovati, da se novo poslopje kaj ne poškoduje. Vsa hiša in hišna oprava naj bode vedno čedna in nepoškodovana.
Vsi vkup pa, učenci in učitelji, slavnemu srenjskemu predstojništvu danes slovesno obetamo, da se bodemo vedno tako obnašali, da vam bode obilne obresti dajal kapital, ki ste ga naložili v tej šolski zgradbi«.
Potem je govoril gospod deželni predsednik občinskemu zastopništvu, učencem in učiteljem, za tem pa gospod okrajni šolski nadzornik poudarjaje vzajemno delovanje šole z domom ter je svoj krepki govor končal s trikratnimi klici presvetlemu cesarju, in učenci so čvrsto odpeli s primerno pesmijo: »Veselje čuje se povsod!« — Potem je g. katehet J. Smrekar v daljšem govoru razložil, kaj pomenja cerkveno blagoslovljenje. K sklepu so učenci še zapeli cesarsko pesem ter so šli vsaksebi; p. n. gosti pa so si ogledali vse prostore in opravo krasnega novega šolskega poslopja. Prva mestna ljudska šola bode to prelepo slavnost z zlatimi črkami zapisala v svojo kroniko.
—	Zlati križec za zasluge so presvetli cesar podelili nadučitelju v pokoji, gospodu Leopoldu Belar-ju. Slovesno dekoriranje z zaslužnim križcem je p. n. gospod župan glavnega mesta Ljubljanskega Peter Grasselli, v pretečeno nedeljo (v 13. dan t. m.) v šolskem poslopji II. mestne šole v navzočnosti vsega mestnega učiteljstva, šolskih dostojanstvenikov in šolskih prijateljev slovesno zvršil. Prihodnjič bodemo več poročali o tej lepi slavnosti.
—	Iz odborove seje »Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam« dne 26. septembra 1889. Navzoči gg.: Borštnik, Govekar, prošt dr. Jarec (predsednik), Močnik (tajnik), Stegnar, Tomšič, Žumer. — Učitelj J. B. iz K. je dobil posojila 140 gld., ker je dobil »zanesljivega poroka«. Teh 140 gld. ima vrniti v dveh letih s obrestmi. Učitelj S. L. iz P. na Dolenjskem bode dobil na posodo 150 gld., kadar bode »verojetno« dokazal, da je posestnik novo zidani hiši in zemljišču. — V društvo se vzprejmeta dva po 47 let stara učitelja, oba očeta mnogobrojni obitelji pod navadnimi pogoji. Prošnja nekega nadučitelja se odloži za bodoči čas. Tajniku se naroča, da ima opomniti 2 učitelja, ki sta zaostala z letnino, ter ju opomniti nasledkov, ako v določenem času ne plačata zaostale letnine. Društveni računi so se pregledali, in s koncem avgusta ima biti blagajnični ostanek 444 gld. 01 kr. Konečno se dovoli blagajniku za pisarno in nagrado za p. 1. (1889.) 30 gld. in s tem je bila seja pri kraji.
-- Imenovanje. G. Gabrijel Majcen, učitelj na slovenski ljudski šoli v Mariboru! dobli je učiteljsko mesto na c. kr. vadnici v Mariboru.
Premene pri učiteljstva.
G. Ludvik Vagaja, učitelj v Gorenjih Pirničah pri Medvodah je dobil službo učitelja-voditelja v Neuhaus-u na Koroškem; na njegovo mesto v Gorenje Pirniče pa pride g. Karol Weber, učitelj na Vojskem (nad Idrijo). G. Josip Armič, potrjeni uč. kandidat, je pomožni učitelj na I. mestni örazredni deški ljudski šoli v Ljubljani.
gt 1056	Razpisi učiteljskih služeb.
okr. š. sv.	Na trorazredni ljudski šoli v Leskovci pri Krškem se razpisuje nadučiteljska
služba s 500 gld. letne plače, s postavno opravilno doklado in stanarino letnih 80 gld., oziroma druga učiteljska služba s 500 gld. letne plače in s prostim stanovanjem (katero pa se more tudi odpovedati).
Prosilci za to službo naj svoje pravilno obložene prošnje po predpisanem uradnem potu semkaj vlagajo do 12. oktobra t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem dnš 27. septembra 1889.1.
Št. 918.
okr. š. sv.	Na trorazredni ljudski šoli v Velikih Laščah tretje učiteljsko mesto s 400 gld.
letne plače v stalno nameščenje.
Prošnje naj se predpisanim potom do 31. oktobra 1.1. vlagajo pri tukajšnjem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji v 2. dan oktobra 1889.1.
Št. 894.
okr. š. sv.	Tretje učiteljsko mesto na trorazrednici v Gorenjem Logatcu z letno plačo 400 gld.
in s prostim stanovanjem se podeli stalno, ali pa eventuelno začasno.
Prošnje je pošiljati sem do 16. oktobra 1.1.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu v 30. dan septembra 1889.1.
Za razna darila priporoča J. R. Milic-eva tiskarna v Ljubljani, v njeni zalogi izišle
VIJOLICE,
pesmi za mladost, spisala Lujiza Pesjakova. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld. 60 kr., broš. 1. gld. 20 kr.

W Učna tvarina.
Ob začetku šolskega leta opozorujem na mojo zalogo učnih sredstev ter priporočam gospodom krajnim šolskim svetnikom, šolskim voditeljem in gospodom učiteljem naslednje vrlo izdelano in prav po nizki ceni: Nazorni nauk, Hermanov, 6 gld. 66 kr. — Tomšičev, 3 gld. 50 kr. Stenske zemljevide, na platnu razpete, Avstro - Ogersko 7 gld., Evropo 5 gld., Palestino 4 gld., Poluoble 4 gld., Kranjsko 5 gld. 40 kr., globuse 5 gld. 30 kr. in 7 gld. Schreiberjere anatomske stenske table, razpete 5 gld. 40 kr. "Velike barvane stenske table živalstva, na platnu, 1. dojivke 6 gld.
48 kr., 2. ptice 6 gld. 48 kr., 3, dvoživke in druge 6 gld. 48 kr. 1 zbirka (garnitura) geoineterskili teles 2 gld., zbirka meterske mere in uteži 5 gld., drog iz stekla 60 kr., sesalni smrk 1 gld. 50 kr., tablice s črkami 1 gld. 80 kr., pritiskalni smrk 1 gld. 50 kr., drog iz smole 60 kr., barometer 3 gld., termometer 60 kr. do 1 gld. 20 kr., računski stroj (velik) 7 gld. 50 kr., snov za šolske table 5 gld. 20 kr. in više po velikosti, kompas v lesu 1 gld. 20 kr., magnet 20 do 50 kr., škrilaste tablice razne velikosti na vsaki strani črtane št. I. 80 kr., št. II. 1 gld., št. III. 1 gld. 20 kr. št. IV. 1 gld. 40 kr. 10 komadov, svinčniki, črtalniki, pisanke Grubbauerjeve, Musilov« in Grreinerjeve vsakovrstne širine 70 kr. do 1 gld. 50 kr. sto komadov, Grubbauerjeve risanke sto komadov 2 gld. Dobivajo se tudi tu razna držala, pisala in peresa škatljica po 30, 34, 40, 75, 1 -20 kr. in višje.
Pri gotovem plačilu se primerno prijenja od cene (daje se rabat).
Zaloga vseh predpisanih šolskih knjig.
Ysa druga tu nenavedena učna tvarina se pri meni po najnižji
ceni dobiva.
Kar ni v zalogi, se brzo in po ceni oskrbi.
Preskrbim tudi vsakatere za šolske knjižnice pripravne knjige. Tudi so tu v zalogi odobrene knjige za šolske knjižnice ter se vzprejemajo naročila na Stritar-jeve zbrane spise, Cimperman-ove pesmi broš. 1 gld. 20 kr., vez. 2 gld. Cenik velike zaloge pisalnega, risalnega in slikarskega orodja, kakor tudi zaznamek nabožnih in ljudskih knjig lastne zaloge dobe se na zah-tevanje brezplačno in franko.
J. Giontini v Ljubljani.
I Incmm
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.
Tiska in zalaga J. R. Mtliceva tiskarna.