St. 45. V Gorici, 10. novembra 1888. Tedaj XH. „So6a" izhaja vsak petek in velja po pošti prejema«« »ii v Goriri »*a rtom po«Ujana: . Vse lete.....f. I 4o Pol leta........ ¦>'> <'i:tvrt leta.....'. 1 > Pri oznanilib U< tnU.- tudi : i ./-•<•- Slanicah" se plačuje ^a navadno tri&tup- no vrsto: 8 kr. če se tiska I krat e> " ", •! II 3 ,'! Za vfC-e erke po prostoru. Posamozne stevilke «e dobivajo po 8 kr. v 'ohakftrnirah v gosposki nlici Mi?u ,.tii'li kroi)*'. na starem trgu in v immki ulifi 'or v Trstu, via Ca* sernia, 3. Dopisi naj so iilagnvnljnn poSiljajo ureiliiiStvn .?fincp'- v Ooncii v. Via Ascoli, 8, I., nuruiiiiia pa opravniStvu „So3ew Via dellji Croce St. 4. II. Kokophi se n<* vra«5»jo; tlopiai naj se blagovuljno fraukujojo. — DfiJalcom in drugitn ncprpnioiiiini so nnroflnina eniia, akos« offlaie pri opiaviiiitvu. Na&e potrebe. Veliko se Slovenci potegujemo za naravne pravice, katere so nam v teraeljnih drzavrih postavah zagotovljene, katere pa, ko se imajo v dejanji izpe-ljati, tako roedle postauejo, kakor sedinero krav, katere je vide! egiptovski kralj. Potegujemo se za politique pravice iu se prizadevamo, da bi prisla v ravnotezje korist, katero dajemo diiavi, z dobrotami, katere od nje dobivamo. AH tudi v tern oziru do zdaj nismo bili posebno srefini, ker, dasije sloveaski krajear dr-zavi tako Ijnb, da, ako ga sami ne daino, pride po-nj in ga vzame, so ji bile vendar sloveuske vloge Se v novi'jsib casih tako zoprne, da jib je po sodiiijnkih slugati poSiljala na dom tistim. kj so se predrzmli i'oditti jih uradnijam na slovenski zemlji. Sinovi slo-veuskega naroda so drzavi po volji, in jako jih je ve* st'la, ako ostancjo pr» vojakih tako zdravi, cvrsti, ced-ni, ubogljivi, hrabri in vztrajni, kakor jih je mati wuieiia. Ce pa so si po solan iskali poti do bnljSe prihoduosti selri iu narodii, se jim je ponujalo obilno prilikv, da so se sebi in uatodu odtujili, Tuki so nasi uwpehi glede iiaravnili in uarodnih pravic; majh-iii so, siltio itiiijhtit; ali zarad tcga ni ubupati, ampak krepko nam je bonti se po postavni jn>ti za sveta svojstva nase domnCije. Pri tern iiasein boji se nam je uLiti od vojakov, ki so bili iu bodo izglcd pravega bojcvanju. Ko se pod#jo vojaki v vojsko, imajo za sabo cele oddelke tovarSev in dolgo vrsto vozov, ki ne skrbijo za drugo, ko za potrebni zivez, dobro vedoci, da, ako krulia ztnanjka, zmaujka tudi wofi, ki bi svinceno kroglo pog'tala v sovraznika. Tako delajmo tudi mi; med tern ko se potegujemo za narodne pravice in narodni napredek, skrhimo po nasi moCi, da naro-iu kruha ne zmanjka. Tako je dclal ueumrli oce Bleiweis, ki je ufiil Stovence potegovati se za svoje pravice, pa tudi kako krompir saditi in ^ivino umno rediti; tako mora delati vt>akdoT ki hefie v resnici narod'i sloziti. Nanfd samo zbujati in navdtisevati za ideale, nazore, ne da bi se urn pomagulo v gmotneni oziru, ni veliko vredno, kcr t;iko zairn? narol roke stegovati po ne-kaj negotovem in pozabi all zaneman to, kar je po-trebno in gotovo, namrefi del*? in pridelek. Koristni so tabori, koristni izleti, bfsede, sijajne veselice in zleti, kar ^pada v 10 vrsto; ali ako te toliko potegnejo na se duha posamezuikov, da svoje delo zauemarijo, ali «la s trdo prihranjeuimi groSi stroSke plafiujejo, je to silno liudo in zna isarod privesti do propada, ker zbuja v njem ieljo po razveseljevanji in kratko- LISTEK. Kako korist imamo od gozda? (Konec.) Suh zrak Cloveku ne prija, ker draft dihala, in je posebuo neprijetea in Ikodljiv Ijud^m, ki bolehajo na plnfiih. V gozdih in blizu njih je pa veL ali raenj zmerom vlaz >nf ker smo zgoraj duli, da iz dreves ne-prestano h'api vodna para. Zato pa po gozduatih krajih tudi pogostoma iiezuje in poletni defji prijetno ublazujejo hudo vroiino, po brezdrevesuih ravninah in golih pusLavah je pa de2 redka prikazen. Na otoku Malta so posekali gozde in odsehdob moLno pogreSajo dezja, po tri ieta ga casi iii palo niti kaplje. Pa tudi nasledki deija so v gozdu vsi druga^ni, nego po go-lidavah. Naj lije §e taka silna ploha, vodeni eurki razbijojo se na vejah in na Hsrji iu padajo v kapljah na tla. Zeleni mah, suho Iistje in zemlja napije se te.votTe, vsa t!a se je do sita uasrkajo, odteka je na-posled sauio toliko, kolikor je zemlja ni mogla popiti in Se ta se odceja le poeasi. V dolino priSnmi Se le tedaj, ko je onde voda doliuske plohe u2e odtekla. Na porobji tacih gozdov pa zato* tudi povsod vrd iz-pod zelenega pla§ea vrelci in potoki, katerim nj^adno vse leto vode ne zmanjka iu ki tudi v dolgotrajaej Lasji, namesto da bi mu sluiilo !e za razvedrctijc med pofiitkom ali pa za utrjenje v uarodnih in gospodar-skih resnicah. Kako je treba ideale in visoko leteSe misli zdiu-2evati s skrbjo za vaakdanje potrebe, se moraino u* Citi od nfiiteljice narodov, ki presega vsako §e tako visoko Solo, ki, dasiravno zdaj pozabljena, je storila za prosveto in gmotm napredek ljudstev toliko in veliko veL, ko najslavnejSe iznajdbe naSega veka, ki je iz robstva in nevednosti povzdiguila narodc in jih pripravne storila, da se zdaj vesel6 neizmernega na-predka v vedi in v izdclovnnji vsakovrattiih priprav za 61ove§ko potrebo in slo^nost, — od eerkvo. Ona si je zmerom zvesta OBtala v tern, da k«2e narodem pot v nebesa nad zemljo; ali pri tern ni nikoli zem-Jje pozabila, na kateri stojimo, ampak je ufiila narode zemljo orati iu obdelovati, neila jih je gozde trebiti, les zagatl,. stanovan|a postavljati. UCila jih je delav* nosti, potrpeiljivosti pri delu, dejanske bratovske po-modi v tr&ivah, varCnoati v tern, kar so pridelali, zuiemosti v vzjvanjl zemskega sadu, spostovanja tu-jega biaga, pa uimiiljenja do revnlh, Tako je eevkev iK'ihi in je narode, kUojibili vdani, dobro odgojila, Tako mora delati vsak pravi narodnjuk slovenski; vsakdo, ki ima sree za narod, da ne same vpije po enakopraviioali z drugimi avstrijskimi narodi, da no samo povdarja pravidiost naSih zahtev, da ne samo napivg in pije narodni stvari, ampak da pospesuje ginottii narodni blagor, da ni zat.iralee ubogih iu si-rot, «la ni slepar, da ni oderuh, da ne iSce v narod-no«ti svojega zepa, da druge poduCuje raodrega go-spuiiiubtva, ako /na, in da se od drugih uci, ako ne zua, da bu koristen in vredeu ud slovenskcga naroda in avstrijskega cesarstva. GoriSki narodnjaki, ki so M veliko storili v po-duk naroda, imajo prilozitiost pokazati, da so v resnici vneti za uarod, ako ustanovijo posojilnico za Go-rico in okolico, ali morda tadi za celo dcMo, katera bi lahko imela svojuicno in morda edini slucaj na Slovenskera. Na§irn revuim bratom v Trenti sicer castitanio, da dobe tega dusnega pastirja, vendar ons so v naravni terdnjavi, sovraznik narodni in nravetveni jim ne pride koj do zivega, za to bi zeleli kraalu videti tega naroduega junaka na odper-teni polji-blize sovrazmka boriti se za: vero, dom i cara. K slovesu pa ginjeno zakliCe Kobarid se slav-Dira pesnikora nasib gora: Le pojdi torej, duia draga, Ceprav te_;k6 mi je slovd; Naj ineni te5e sdlzna sraga, Pa drugim boS vedri! ok6. Iz Bregmja. Kako se pa tukaj, na ital. meji. Slovencem godi? AH govorijo eistosloveoski? Dago-vorijo precej dobro slovenski, se ne da tajiti. Nahaja se pa tudi nekoliko besed nemskih itaiijanskib v na-lem govoru, trncki se s Lasoma 2c pozgubg. Gotovo se ne bode drugi primorski Sloveaec temu 5adil; kaj enacega imajo ub Primorji povsod veC ali raanj. Glav- nino od obfiiuske. Ako se kje nameri§ na res lep gozd, lehko re^e§, da je ali drzavni ali gra&inski. Bedko kedaj se zmoti§. Ir. Lc je tudi tu ali tam ie kak lep osobinski zavod. malokedaj se i njim prav gospodari. Navadno se deia tak6, da za tisti trenotek da gozd kar mogofie velik dobiSek, za naprej se ne misli. Vsak zna le sekati, zasajati malo kdo. In na-sledki taeega gospodarstva ? No, ali se ne ka&jonze povsod prav ofiitoo? Pojdi in oglej si svet po Tol-minskem in BuISkem, po Gorenjskem in Koro§kem, po Savinskej dolini, po Dolenjskem, da mol«m o Kra-su. PopraSoj o tem stare moSe in povedali ti bodo, koliko se je za njthovega pametenja izpremenil svet, a nikjer na bolje. Pravili ti bodo o zasutih seno^etih in njivab, o zapuSSenih vinogradih, o.vseblih studen-cih, kazali ti bodo su§ce (hudoarnike), P» katerib zdaj samo o deSevji in vzpomladi, kn se sneg topi, voda razgraja, drngaee so vecji del leta sunt A vendar se spominajo, da so to za njih inladih dni bili «vi potoki, po kateriii so postrvi loviii. In U pojde takd naprej, dospe na_a domovina s svojimi gozdi na tisto stopinjo, nakaterej jedandenes GrSka, gpanska, veeji del Itaiije in nekatere pokrajine na Francoskem, Kjtsr ljudje zapuseajo svoja zemljiSca in se selij diugaut. Govored tedaj o gozdnih kvarijivcih m6ramr. aio-veka imenovati pmga in najsiiovitejbega in Se le v drugej yroti stoje razui xaxim. Fr. Eijavec (vknjigi: „NaSeSkod. «?.») na red je torej, da gre na bolje; v to so velik pri-pomoCek 86. duhovniki, ki ljudslvo podnfnjejo v pravi sloven§Lini in potent pa sole. Onkraj mt»je na ita-lijanskem so tudi Slovene* in imajo dovolj slovenskih izrazov, a vecldelj so s furlanskimi pokvarieni. Ko bt ti k Avstriji simdali, gotovo tudi tem bt §Io bolje. Ce tavno so torej naSi slovenski kraji ob italijanski meji» se vender nij bati. da bi se ti slovenci takoj poitaljanCib, ker onkraj (to je ob italjanski meji) ne sledi ni tako naglo trda italtjaa§€ina, ker za nami imamo sosede slovence. -7- Tatovi, kakor veste, se todi nahajajo na Ita UjmskeiH. Pred par lett prunajnkalo je veltko 2tviiie susedotii ankraj m-'je. Bali so se ljudje tndi takraj meje, da bi su jim kaj enacega ne prigodilo. Tudi ietosuje poletje m#seca jnnija so se prikazali. Bilo je to tako. Ha planini itsilijanski jaine jim zivina pri-majnkovati. Na vse stmni obracajo se okradeni. Dva mladeniOa z Italijanskega kot kupca ocitno prodajcta koze po teh krajih. Ljudcm se diidtio zdi, da r;ivu<) 0 tem 6asu ko je livina veeinoma na planini, se zivina nrodaj*!. A tiemogafe je a prva ugtniti, da ta-tova sta 011a rriladen{t!a Ztnd >rji. jvostaje Breginj, ki hitro za>lodi]ti, 6e kaj slutijo zasaftijoju ravno opra-vem casu. K> ukradeno imno ona polepuba na av-strijska tla peljeta, misle&i, da jima Aiistiijanci, ustre-zali, kakor njtma drago, ju ustaviji> 2andarji, jnna nkradene koze vzamejo ter po postavni pott soduiji izrofiijo. Kakor se sliSi, soj;;na bosta na Italijanskim. Primainkali sti dve ko/v tudi lastnikom na Z gi. — JCa§a sola je prieela letos z meseeem oktobrom v no* vem poslopji. Bjg daj, tla bi stoteren nad obrodila! _____ ^^__ Slov. stra2ar. Iz Ljubljane, a. nov. Preteklo nedeljo zboroval je izredni obeni zbor dru§tva „Narodiii dom". Vse se je vr§i!o v najlep§em redo in kar smo tu slisah od g. predsednika in blagajnika, vse nas je mocno razveseiilo. Uverili smo se, da imajo stvar pravi mozje v rokah, in da jo tudi sregno izvifse, Se tudi se pod-jefcje od nekatere strani ne podpira takd, kakor bi zaslazllo, Blagajnik ima v oskrbi zdaj 10.766 gold., a vse druStveno imetje presega 30,000 gl. U2e do-voljeua loterija nregnila bi prinesti do 60.000 gold, dobicka, ako se namreC odbora posreCi razpeiati vsr sreeke. Drustvena pravila premeoila so se v tem, da odslej obCui zbor odobrava letne rafiune in stavi na-svete glede porabe distega dohodka, da odobrava na-kup zemljiSca in zidanje ali nakup posfopja in da lehko tudi spreminja pravilt. Drustvenik je in glas v oMneui zboru ima vsak, kdor 1.) v druStveno bla-gajnico vplaca ali se pravomocno zavefe plaCati 200 gld. v dveh letih, 2.) kdor na jedenkrat daruje 100 gl. in 3.) kdor pristopi drustvn z letnrm doneskom 10 gl., katere mora pa vsako leto do 1. jul. vplaeati. Danes voli Ljubljana svojega drzavsiega poslan-ca namedto odstopivsega viteza Scbneida. Ker je uasim Nemcem in ueuiskutarjem vpadlo sree ter niso niti uiogli dobiti kandidata, ue bo nikakerSnega boja, voljen bode ua§ kandidat ^upan Graselii jednogla-sno. Od vseh stranf uze vid na§i voliict v mesttio hi-§0 in kolikor se da u^e zdaj soditi, vdelezllo se bode volitvc blizu toliko volilcev, kakor pri zadujej voHtvi I. 1879, ko smo volili po silnej agitaciji g. vit. Schnei-da in ga izvoiili z 494 glasovi. Prav zdaj razglala se uspeh volitve. Oddanihje bilo 517 volilnib listov od teh je bil jeden prazeii, jednega pa je vol. komisija zavrgla, ker ni bil prav napisan, ostalih 515 listov je nosilo irae: PETEE GRASELLI, ki je zatorej izvoljen jednoglasno. Navedene stevilke naznaojajo, da je letos prisio na-S«h volilcev 21 vefi, nego pri zadnjej volitvi, ie tutti ni bilo pravega boja in se vsled tega uaSe mofii niso do skrajnosti napele. t Slava takira zavestnira volileeni I Politifini pregled, Tez1§ce notranje poiitike je sedaj v Bitda-pe§ti, kjer so zbrane avstrijsko-ogrske delega-cije. V soboto je bila seja financnega odseka, v kateri je porodai dr. Fanderlik, da so prera-Sunjeni redni stro§ki za vojsko za I. 1883 na 94.9 milijonov gl.} ter presegajo lanske le za 851 gl. Odsek je sprejel nespremenjeno vse stroske za armado, kakor jih je vlada predlo-2iia. V tej seji so stavili privrzenci ustavoverne stranke ve6 prasanj do vojnega miuistra glede vojskine reforme. Kasa vojska se bode namred razdelila po dezelah v 15 oddelkov. Tsled tega se uatavoverci bojd, da bi utegnil nastati tudi v vojski narodnostni prepir. V to frazo so pa prav za prav le zakrili bojazen, da se ne bode moglo ponemeevanje drgave za naprej po vojski tako vspesno iiriti, kakor do sedaj. Vojni minister jim je kratko odgo?oril, 4a sta pri pre- j nstroju vojskiaega sistema le gibdnost in urpost vojske merodajni in nikakor ne strankarstvo in narodnost. Skupni finan&ii minister Kallay je pa raz-pravljal v sredo v takozvanem odseku „6vete-riha nzroke zadnje ustaje v Bosni in Hercego-vini. Kot take je navedel: sovrastvo ljudstva do vsega, kar pride iz tujine, upljivanje Cer-nogorcev na ustase, neopravideno' in prezgodno skrcenje vojske, premajhno odiofinost in srenost pri zacetkn nstaje in sploSno nezadovoljnost brez pravega uzroka. 0 ponemdovanji in vsiijevanji magjarsdine ni nic povedal. Minister je izrazil tndi upanje, da se ustanki ne bodo povraiali, a hrvaskim listom dosle vesti porofiajo, da se je za pritiodnjA zimo nasprotaega bati. Minister je tudi priznal, da so ustanek prouzrofiili Turki in no kristjani. Na Dunaji so bili 7. in 8. t. in. na vefcer mali delavski pnn*i. Policija je razpustila dru-vStvo devljarskih pomagaCev, ker je Sirilo med ude prepovedaue knjige. To je bil prvi povod, da se je 7. t. m. na vefier zbralo mnogo ljudstva v oni ulici, kjer je imelo druStvo svoje prostore. Kerje napravljala zbrana mno^icavsake vrste Skandalov ter ni hotela na povelje polidje mirno domov iti, je zafiela polieija siloma mno-^ieo razganjati. Ker pa ni bila sama temu kos, sta ji priskoftla dva bataljoua vojakov v pomoe. Prvi ve6er so bili trije puntarji te§ko, in ve6 njih je bilo lehko ranjenih, Drugi vecer je bila praska med polieijo, vojaki in delavci — teh je bilo med mnozieo najve6 — 5e lmjsa in je §e lepo 10. uri kon6ala. Uporniki so na polieijo in vojsko karnenjc mctali Kaj je pravi uzrok teh nemirov, ni po sedajsmh poroSilih ie povsem jasno. Ustavoverna stranka je vjedala dva najpo-stenejsih s?)misljeneev, jako zna6r*jna mo2a, Wal-terskirchen-a in Krottawetter-a, talio dolgo, da sta se poslanstvu odpovedala. Oba sta namre&hudo bifiala sebidnost in polnenje ^epo»r od stranij mno^ih priver&mcev imenovane stranke. Vsled vednega vjedanja sta oba polo^ila mandate. Na raesto prvega je bil voljen 6. t. m. na gornjem Stajerskem neki Sprung, namesto druzega pa na Dunaji vderaj 8. t w. gospod Stourz, kateri je dobil 796 giasov, prctikandidat Kronawetter pa 602. V Zagrebu je bilo v nedeljo blagoslovljenje novega vseuciliscnega poslopja, pri katerem je dr. Ivekovic opravljal cerkveno-obredno djanje, potem ko je drustvo nLiraK zapelo Weberjevo BAve Maria". V zunanji politiki, nemamo ta teden kaj posebno vaznega porot-ati. Iz Itaiije se porofia, da namerava ministerstvo vse politidue ujetnike izpustiti; vsled tega bodo izpuideni vsi zaprti irredentisti. Kam med tc ? V Franciji sirijo strah komunardi, socija-listi in nezadovoljuezi z razlicnimi imeni, kate-rim je namen prideti boj z dinamitom, bombami in sploh z vsemi sredstvi zoper posestnike vsake vrste. V interesa. svobode narodov moramo to zelo obzalovati. Francoski listi porocajo tudi ob-§irno 0 navalu ruskih nihilistov v Francijo. Ste-vilo tam zivecih nihilistov eeui se nad 2000. Bombe, ki so usmrtile Aleksandra II., bile so neki v Parizn skovane. Kolera v Arabiji se po novejiih porodilih vedno bolj razprostira. Domade stvari. o . Odpoved dosedanjega urednika „So6e.tf Podpisani naznanja p. n. obfiitistvu, da je ureduiStvo hsta oddal in da je uredoval 44. stevilko »Soie", ki je izsla doe 3. nov. t. 1., kot noslednjo. Podpisani je uredoval „So5oa vedno nezavisno. Odpoved urednistva pa je bil oddal iz Iastnega na-gibafe 2. sept. t. 1., injeimela ta odpyved obveliati s koncem decembra t. 1. Ker pa se od nekaj casa Iastmstvo in uredniStvo aSocett ne vjemata gledd na uredovaoje lista je podpisani urednistvo ze zdai popustil. J Zdenasnjo odpovedjo prenebajo vsi odnoSaji, kt so Dili med javnostjo in njim koVuwduikom „Sk;-. eett; vsled tega naj se njegova oseba poSteva odslej kot privataa, ia uaj se kakor§ca si bodi prasauja obracajo naa) kot zasebnika. S tem se dosedanji urednik poslavlja od p. n. obfiinstva in se ob enera zahvaljuje za vsakovrstno podporo ia izkazovanje zaupanja, ki se mu je v teh dveh Ietih izkazovalo. SoSebtio zahvalo pa izreka tu-di oniin rodoljubom na knietih, tned duhovni in uci-telji, ki so ga ves <3as bolj aii manj redoo duSevno podpirali. V Gorici, 8. nov. 1882. F. Podgortiik. Nj. Velidanstvo, presvitli cesar podaril je iz svsje denarnice obeini St. Florijana v Brdih 150 gold, v napravo novega pokopaliSca in nntvasnice, Iz Pervadine smo dobili dopis, ki z vso na-tanenostjo popisuje odhod do3edanjega preC. g. zup-nika in dohodke prvaSke 2upnije. Z uavdu&euiuii be-sedarai hvali „vedno pomladansko podnebje" ia zdra-vost kraja in zraka v Pervaeuii, ter opisuje „sred krasnega vinograda na divno prijaznem liolmcu sto-jeco graj$6insko hiSo, od koder daje occm krasnoia-rovni razgled po prekrasni okolici.* Ob&tluje, da je ob enem tudi g. kaplan prestavljen, in klice novo ime-uovanemu zupuijskenm oskrbuiku srfini: dobro doSli. — PoroCilo iz Bo lea v enaki zadevi smo morali odloziti, G. Ivan Sorli, rojen v Klavzah pri Podmelcu, dosedaj praktikant pri c. k. natnestnistvu v Trstu, postal je koneepiat pri c. k. glavarstvu v Volovskem. Podporno drustvo v Gorici ptiredi prihodnjo nedejjo po 4. uri popoludne domaco znbavo v dru§t-venih pro.storih na Travniku obstojefio iz tombole in petja. DruStViiiiki z drttfinarat se vabijo k obilni u-delezbi. Razprava o goriSkein pokopaliSdi v Stevilki 43, in 44. „Socea se prestavlja, kakor nam porocajo, v italijanski jezik in izide kot knjizica, ki bo name-njena mesciinom iz varhom goriSkega mesta. Za nesrecne Tirolce smo dobili iz Bat 2 gld. SO ki., iz Ravnieu 8 gld, 10 krM iz Peivacino 5 gld,, vkup 15 gld. 40 kr. katere sino oddali pri tu-kajsujcni c. k. okrajuem glavarstvu. Na slovenskem oddelku kmetijske Sole v Gorici je biia pre&lo ioboto preskusnja. Med poslu-Salci so bili odlicni gostje, kakor: grof. F. Coruuini, dez. glavar dr. pi. Pajer, dez. odbora porocevalec g. Gasser in drugi. Ueenci, ki so z novo Solo dobili tudi primerno euolicno obleko, odgovarjah so, kakor po navadi na tej Soli, z razumom, jasno in gladko. V'idi se jim, kako tudi v pravilui sloveuSciui uapredujejo; v predmetih pa jim stvarna podloga vsakovrstuih po-skuSeoj in kmetijskih modelov jasno misljenje pospe-Suje. In ker se nauki v besedi zdruzujejo vedno z lastnim deloni in Iastnimi poskuSnjami na obsirneni in krasnem zemljiSci kmetijske Sole, uiso ucenci nik-dar v stiskab pri preskuSnjah iz dela. Na tej Soli ui pre-pada med nauki in deiom. ki bi se ue strinjali in ki bi drug za diugega ue vedeli. Zato se nismo cudili, da so se ucenci v vinski kleii in na polji in ujivah ravoo tako vrfo obnesli, kakor zjutraj pri izpraseva-nji iz kmetijskega nauka. Veselilo nas je tudi sliSati, da dobe uCenci na zimo tudi mizarj% ali mojstra, ki jih bo uril Y samostojnem izdelovauji in napiavljanji ruztiotetili k;uetij>kib orodij, ki so jako koristna in potrebna, aii kupljena za ubogega kmttica predraga. TakO pa bodo znaii i^olani fantje tega zavoda tudi v tem pogledu dotnaci uaSi kmetiji pomagati. Zares vreduo je, da se naSi posestuiki vedno bolj zanimajo za ta izvrstui zavod, na katerega sme biti de2ela pouosna po notranji upravi, kakor tudi na zunaj. Kakor je zemlji§ge te Sole podobno umet-nemu vrtu, v euakem soglasji je tudi uovo zidauo krasno poslopje, o katerem je sam cesar, ko je to Solo septembra meseca obiskal, izjavil se, da tako velikih in krasnih kmetijskih Solskih poslopij in za-vodov on v Avstriji le malo pozna. VodstVO bratov§fiine vr.daega Celcenja a, R. T. nas je uaprosiio, naj nazuanimo castiti duhovSCini, da poslje vpisovaine pole in proSaje za cerkveuo opra-vo do konec tega meseca bratovScineiau odboru. Duhovske premembe. C. g. HilarijZorn Je Sel iz Kamenj na Dunaj v zavod sv. AvguStiua, da dovrSi bogosIovsKe §tudije v dosego doktorstva sv. pisraa. 6, g. A n d r e j F e r f o I j a je premeicen iz Komna vKamnje, d. g. Alfonz PoljSak iz Sma-tij v Komen, 6. g. Audrej Mesar iz Devina v Krii (vipavski), d. g. France Kodrid iz Boica v Devin, 6. g. France Kranjc semeni§ki duhoven je pri^el v Bolec; vsi kot kapiani. G. g. Ivan Ja-r e c, vikar v Trenti, je prestavljen kot tak v Gorenjo TribuSo; & g- ^ i m o n G r e g o r 6 i 5, kaplan v Ko-baridu, postal je vikar v Treati; 6. g. Ivan Mu rove c semeniSki duhoven je priSel v Kobarid, 6. g. Peter Bo^ifi pa v Kanal, oba kot kaplana. Prec. g. Janez Ev. Kolav6id je uastopil 2ujgnijo v Solkanu; 6.g. Jo2efPolj§ak, kaplan v Sempa-sut je iiaenovan 2upuyski oskrbnik y Pervafyni | C. g. VJ a n e z K o d r i 6 je s>l kot kaplan iz PervaCine v Seinpas. C. g. Janez Jug, vikar y Lokovcu, je stopil v zacasni pokoj; na njegovo mef to je pri§el «. g. Toma2 Rutar iz Gorenje Triune, Pred. g. Stefan Gorjup, brat dveh sodnijskih svetovalcev Gorjupov in dekan v Visku, je dobil stalni pokoj; njegov naslednik je pree. g. Ferdinand 21. Po-s a r e 11 i. Fmancno vodstvo v Trstn ie dobilo uovega nafieluika v osebi dvornega svetovalca Christa, o katerem se gr vori, du je pomirljiv in prijazen vsem narodnostira, kar uradiiiku lepo pristoja. Oberdankove smrtne obsodbe niso izroSili cesarju, kakor so pisali ftuuiiki, v potrjenje, ampak poveljniku doticnega krdela, ki po vojaSki postavi ima pravico, smitno kaziMj potrditi, ali pa krivca porai-lostiti. Q. pi. Puthon trUM namestnlji prircdjen glavar, inienovan je vsled cesarskega odloka 3, nov. t. 1. za svetovalca pri uamestuiSlvu za Tirolsko. Nadvojvoda Albrecht ogledal n je v po-nedeljek 7. t. in. trzusko razstavo ter se je odpeljal ob poluuoti s parobrodom v Benetke in odtod na ju/ao Tirolsko. Dr. TonWi v delegaoijah. V nedeljo vecer 5. t, m. je imel tinaneni odsek avstrijske delegacije pod predseduiStvom grofa Falkeuhayn-a sejo, v kateri je porocal naS tlri, poslanee dr. Tonkli o rednih in izvanreduih potrebah uaSega pomorstva. Po daljSem razgovoru so bili sprejeti vsi predlogi v tej zadevi po nasvetu dr. Tonkli-j.t. Gori^ki dijaki y razstavi. V torck zjutraj ob 7, uri je odsel iz Gorice v Trst poseben vlak, kateri je odpeljal mladino tukajaaih sredujih Sol, 1)1'-zu 340 osob, h tr/iiski razstavi. Juzjii ^elezuici gre vsa Cast, da je znteala ceno preva^anja v 'f rat in na-zaj tako zdatuo, da so se mogli udelegiti tudi manj picmozui dijaki tega izlcU, kateri jo bil na^ej uka* ieluej mladini gotovo v korist in poduk. Ob sebi je ju/.mnljivo, da se je vtsil izlet pod ::ail/.unii,sivom pro-fusorjev. Vozuii*a jc stala za vsako osebo 1 gld., ko> silo oO kr., vstopniua v razstavo 15 kr. Nesreda piipetila se je na Vseh svetih dan v Toplikur-jevcm iniinu pod Osekom. Pastir, VL letui decko, je imel uubito puSko v rokah ter si jo je o-gkdoval; kar &e puSka sproili, uujbrJSo po pastitjevi uepreviduosti, iu ue dalec od ujega stojec nnuljiv hlapec one Uiuzine je bil po stielu tako nesteduo za-dets da je na mestu mrtev oble^ai. Bodite previdni s petrolijem! Ni davno od tega, kar je na Gorenjskem kniettC zgorel, ko je iz bliznje vasi petrolij domov nesel. Posoda za petrol ij je pusiula in med hojo so se hlaLe petrolij a nuv-lekle. Moz je hotel pipo prizgati iu je po navadi z zvepleuico po hlacah podrguil, a s petrolijem nasice-na obleka se je vneiu iu raoia so drugi dau na cesti mrtvega naili. — Danes smo sliSali, da je tudi v Ri-teubergu 17 letuo dekle pred ktatkem vsied ueprevid-nega ravnauja s petrolijem pogorelo. Monsiguor Luka Jeran je kanonik ime-novan. To porocilo, ki potrjuje, kar se je tudi pri nas uze nekaj 6asa sem zaupljivo pripovedovalo, raz-veseliio je vse, ki pre. gosp. ffDauicarjaM bodi si uze 30, bodi si §e le 10 let poznajo. Kdo starch nasih rodoijubov se ne spomioja ouih t&sov, ko ste zlati aiieni „Jan. Bleiweis" iu NLuka JerauK bili srediSce naaega uaroduega gibauja? Ko sta edina njuua lista narodno vero in omiko vzdriiavala? Kamo koli so dohajale „Noviceu iu „Zg. Danica", zuaul in prilju-bljeni ste bili iuieui Blenveis, Jeran. Cloveku dobro d*, ko — dasi pozuo vidi tudi na viSem mestu pri-zuaue in dostcjuo vendue mnogotere in obilne mons. Jeranove zasluge. Naj tedaj tudi od SoCe gre spo§t-Ijivo castitanje v Ljubjjauo. Bog novega g. kanonika se muogo let ohraui ceikvi in narodu! Novo Mesto ali Rudolfovo, ki je drugo mesto na Kraujskem, osvetilo si je pri novib. volitvah lice in zastopstvo tega mesta je odslej v narodnih rokah. Za zupana voljeu je g. Kinetic\ ki je v svojem na-stopnem govoru na znanil, da bode mesto odslej ura-dovalo slovenski. „Reform" je nov tednik, ki je zacel izhajati od 5. nov. Urednik mu je g. vit. pi. Smolski, yd je prej sodeloval pri 8Tribuue*. Reformi so nacela: narodna, drzavljanska in verska euakopravnost. Kot priloga „Reformett bo izhajala ob enem „S la vise he R u a d s c h a uu, ki bo objavljala slovansko literatu> ro, da bi tako s temi proizvodi seznanjala Slovane med seboj in Gerruaue* „Slav. Rundschau" uredujejo g. Smolski, Jul. Meixuer in Jos. Peoi^ek. (Poslednji poznan zlasti po prevodih Pre§irnovih pesnij|tudi pri Siovencih). Reform s prilogo stane za celo leto 12 gl., za pol 1. 6 gl. iu za 1 mesec 1 gld. Kdor si ne more „Tribttue" uarociti in kdor se §e posebe za slovanstvo zanima, mu bo ^Reform" gotovo jako u- GofiSfeo pokopali§6e. (Dalje in Konec.) XII. Nov zafietek. Iz tega, kar smo rekli o pokopaligfii v itevilki 43. iu 44. „SoceB, je dovolj jasno, da pokopaliSCe je v vsakem oziru prav slabo, da za pokopavanje je po-poluoma nerabljivo in da zuga mestu z neizogibljivo uevarnusljo, ako ne odjenjajo kupiCiti trupel ha mestu, ki ui za to. Danes se pa obraeamo naravnost do mestnih o-Cetov, katerim je izrocena skrb za naSe zdravje in naSe moSuje, in se drznemo pokazati jim na podlagi uacrta iz vetfe roke, da pokopaliSfie, ki bi zadosto-valo zdravstvenim zahtevani, so da v gospodar-skem (denarnem) ozimzveliko manjSimi stroSki na-praviti, kakor so tisti, ki se potrebujejo v popolneuje in ohrauenje sedaujega pokopali§fiat ki pri vseh |po-pravah in pri vsem krpanji ostane mestu nevarno. Moije, kateri morejo poznati uafirte iu namere glede popravljauja novega pokopallSca, pravijo, da se dajo doticni stroSki prerucuniti na 70 tisoc goldinarjov, in zdi se, da nekateri gospodje, ki nnajo pri tej refii govoriti, bi se teh stroSkov ne ustralili. Po nafiem nacrtu m da pa novo pokopaliSCo napraviti za 26 in, fie je treba, tudi za 21 tisoC goWinarjev. Poglejmo natrt. En grob z ograjo ured potrebnjo blizu 1 D se-2enj. Po komisijiuem poro&ilu na strani 17. pride na gori&ko mesto vsako leto poprek 623 mrlicev, kiino-trebujejo za grobe 623 O ticznjev. Ker mora imeti pokopauice po postavi pros to r a za 10 let, je po-trebuih 6230 0 sezujev samo za grob&ve. Za kapelo, za cuvajevo stauovauje, za mrMnico in za sobo, kjer trupla re^ejo, ,hu potrebuje 300 Q suiiijev. Primerno gnoke poti zahtevajo 605 U seinjev. Vos po-trebni prostor znaia torej 7.105 D seiojev ali 7 njiv, ki stanejo po 600 gld. ena vkup 4,2 00 gld, Zid okoli pokopali^a bi bil 2 suznja vlsok, 15 palcev debel, 06 Heznjov dolg, 74 seinjev iirok, Njegova vsebiim bi zuagala 140 kubiCnih seinjov; eel zid bi stal, po 35 gid. sc^euj, vkup 4.00 0 gld. Malo staituvaujeza cuvnja, mrtvaSuica la sobu za laztelesenje bi stale 4.000 gld. Tuka kapola, kakor je na starem pokopali6Ci, m sezida za 8.000 gold. Za napravo potij na pokopati^ci, in ako bi bilo treba prostor ravuiti ter drevesa ruvati, bi se potroSilo 3.000 gold. Deuimo dalje za iuzouirja |iu druge potrebe 2.000 gld. Tako bi atalo celo nokopa-USce 26. LOO gld. Za sedauje pokopalifice so potrebovali tudi novo cesto, ki znaSa od Katariua do pokopaliscnih vrat 1460 metrov (kom. por. Btr. 17) in gre cez dva^mosta. Za to cesto in mostova je biio doIoCcnih 15.800 gld. Ta stroSek bi se pri prihodnjem pokopaligLi pnhra-nil, ako se zbere tak prostor, ki je ob cesti. Dalo bi se Se veO prihraoiti, ako bi kapelo in drugo poslopje sestaviti iz iesa iu opeke po aineri-kauskem naCinu, kakor je bilo zidano prejSaje poslopje na zeleznicni postaji v Trstu, ki je skoz 20 let prav dobro sluziio. V tem slucaji bi prihrauili kakih 5.000 gld. Vsakdanja oprava za .kapelo, ka-korsa je v kapeli starega pokopaliSca, m dobi za majhen denar; v sobo za razteieseoje bi prineslipri-pravo iz sedaujega pokopaUSca. Tedaj bi dobili uovo zdravo in pripravno pokopali^ce za 21.100 gold,, za 128.900 gld. bolji kup, ko sedate, ako vzameuio, da staue sedauje 150 tisoc goldmarjev, ' Ker se mestui svetovaici ne brauijo lepega i-mena, s katerim jih ocete imenujemo, prosimo, naj tudi oui pokazejo, da nas spostujejo kot amove in da ue prezirajo uasih ielj in razprav, ter naj prevdarjajo nairt) ki smo jim ga iz ljubezui do zdravstveuega in deuaruega blagostanja goriSkega mesta podaii. Ako bodo iskali podvzetnika za tak kup in tako delo, ga gotovo dobijo. Pisma na bivSega urednika ,,SoCeu naj se odslej blagovoljno po§iljajo z njegovim imenom pod tem naslovom: France Podgornik, (Via Parcar, St. 18) v Gorici. Javna zahvala. Z obal jadranskega morja, iz divnega Devina naroduim Bovfianom odkritosrena zahvala za sprem-stvo in prisreen pozdrav ! Fr. Kcirifi. Poslanica. Srgno zahvalo, odzdrav, pozdrav vsem Koba-ridcem, posebno gg. pevcem — po svojem odhodu — Izrek^ ^ Treniar, Oznaailo. Vsakoletw kobaridski soaienj ob zahvalnici se bo letos dr5al v ponedeljek 20. novembra. V Kebaridii, 8. novembra 1882. ZUPANSTVO. Xaznanilo srcfce. Za dobitke [stoji dobra|| driava. Vabilo, da vsakdo s K u ^ a nrofio prlvtHW, od kanitarike dritve M|«tovIjMl,Jtfmni WeriJI, na ktteri at m«r« fvtovt lUMtl S milijonov, 040,215 mark. Oobltkl to KgodMl dewrw loerije, ki olweg* po infirm lu 93,500 hm*W, so sledefti: NajveH dobitek more /naSali 400,000 mark. Premij (darilo) 250,000 mark. 1 dobitek po 150,000 mark. 1 dobitek po 100,000 mark. 1 dobitek po 60,000 mark. 1 dobitek po 50,000 mark. 2 dobitka po 40,000 mark. 3 dobitki po 30,000 mark. 4 dobitka po 25,000 mark.1 2 dobitka po 20,000 mark. 2 dobitka po 15,4)00 mark. 1 dobitek po 12,000 mark. L4 dobitek po 10,000 mark. 3 dobitki po 8.000 mark. 3 dobitki po 6.000 mar':. 54 dobitkov po 5000 mark 5 dobitkov po 4000 mark. 108 dobitkov po 3000 mark. 264 dobitkov po 2000 tuurk. 10 dobitkov po 1500 mark. 3 dobitkov pe 1200 mark. 530 dobitkov po 1000 mark. 1073 dobitkov po 500 mark. 101 dobitkov po 300 mark. 25 dobitkov po 250 mark. 85 dobitkov po 2t'0 mark 100 dobitkov po 150 mark. .127069 dobi:kovpo 145 mark. jitd. vsega vkup 47,600 dobitkov ki ae v itekoliko raesecih v sedmih oddelkih gotOVO izsreckajo. Prvo sret'kanje je uradno doloCeno iu stone cela izvirnasiftdka le 3 gold. 60 kr. a. v. pol iivira© areGke le I gold. 79 kr. a. v. cetrt iavirne sfeeke le 88 kr. a. v. Te od drtaTC zagotovljene izvirae sreSke (in ne pre-povedanih promef razposiljam, ako se znesak naprej plata tudi v rmjdnljne kraje. Vsuk udelezcnec dobi od mene zastonj Z i/Virnim lozom tudi izflrni pregled, preskrbljen a pe&itom dr« iavnlm in neposredne po izsrefikanji uradno razkazalo, in ni treha.za to pralati. tzplafcba in poSiljatev dobljenih zneskov izvraujc naravnost in naglo udelezencera in v . najvefi tajnosti. 09* Ysakoiero narocilo se labko izvrsi po postni naka- zninicittli z rekomandiranim pismom. glF* Xarofiila naj se torej po§iljajo, ker je sreckanje Mizu, do 21 novembra t. 1. Samuel Heofesolier senr. Banqnier nnd WechselrConptoir in Hamburg. Co1 P Obleka za gospode" decke in otroke. Vedno gotova obleka na izbiro. Za JESENSKI IN ZIMSKI CAS. Za gospode, de&ke in otroke zgornja suknja od 9—25 gold., cela zimska obleka od 12—35 gold., zimska suknja od 12—40 gold., ziraake hlace od 3.25—14 gold., cela obleka za deckc od 6—14 gold, cela obleka za otroke od 2—10 gold., zaprti plasd Sacco od 5.50 -16 gold., ogrinjalo za v hisi od 8.50—16 gold., suknja za staeuno od 5.50—14 p I gold., plasc za Staeuno od 10.50—20 gold., ne. re-^moeljiv deievni plasc od 12—IT gold., za deSke od 2—3 gold., gomaie od 1.20—3 gold. Za gospe. plage" za dez od 6—12 gold., zaprti plasc Sacco od 5—12 gold., zimska ogriujalka od 8—30 gold., — zimska jopa dolman od 13—40 gold., nepremocljiv plasS za dekline od 3—10 gold. lgnaeij Steiner v Gorici nasproti nadskofijski palaLi Pri njem je tudi velika zaloga vsakovratne domade in toje robe. Za lepo iu trdno izvrsitev narocil daje poroStvo. Qprava za gospe" si Oznan Ho. Dne 21. t. in,, ob 9, uri zajutra, se b«i po javni drazbi oddajalo 8 oil 100 do 135 cen-tinietroY debelih in bd 3 do 5 inetrov dolgih JirastOF, ki se rastejo na pasnikn katastraliif1 obcine Selo pod znpanijw 6ernice, ki dajo pri-mernega lesa za razlicno izdelavo, pa tudi obilno drv za kurjavo. Drazba b» na lien mesta, kjer hrasti rastejo. 2upaniju Cernlfe, dm* I. novembra 1882. F. Leban, znpan. Bergerjevo medieinsko 31IL0 12 liUlOLE (THEfiRSElFE). Piipototeno |>o medic, slrokoviijakib, rabi se sko-io v vsch eviopskih drlavah s aijajnim v.sjielu.m pruti vsakovrstui neiistosti na polti, Htist'bno proti kroiiii'inm in lu.skitmstim lisaj<'iu, lira-stain, iialezljivini htastunu proti rudcceinu tiosu. o/»--bljimi, poteuju nog, pjkysytt na gl«»vi in htadi. — Uergerjevo milo iz smole ima 40% smole u Iesa, n se bistveuo razlogiije od v-trii dra^tii smol, ki se piodajajo. - Da se prekaiijanjii tzogneS, zabtevaj ilolotno Berserjevo milo iz sinole in glef na znaui /avitek. V dolgib in bndili poltnih boleznilt ia-bi se z vspclKim na niestii miia u sniol»» Bergerjevo med sniolnnto-ZAepleno milo; kdor bi itotrl imeti rajsi to, naj zahttvo cdiuo Beigeijevo smolnato zvepleno m\U*r ker Zlllianja ponarejanja .so brezvspeStti izdeiki. — Kot neostro mil© iz smole za oilstranjenje nc-cistostij na Ipoltl, zoper hrtsto na'polti in glavi ott-ok, kakor kot noprekosljivo ktisitt'^ko milo za vmivanje in kopanjc za vsakdanje rabo rabi: i€rgwpTf gii^fls. mil* is satUt ki ima 35% gficerine in je fino perfitmano. Cen; n komd Tsoke rota ,3 kr-1 brasuro mi. Glavni razpoSiljavcc: lekarnar C. Hell v Opavu. (ilavna zaloga za (Jorico pri gg. lekarnarj. F. Cristoibletti (Zanetti) in A. Franzoni. PRODAJA OGLJA IN PREMOGA po znižanih cenah. Ulica Usina št. 1. 54 dob. po 5000 m. 5 dob. po 4000 m. 108 dob. po 3«00 m. 26* dob. po 2000 n>. 10 dob. po 1500 in. 3 dob. po 1200 m. 530 dob. po 1000 m. 1073 dob. po 500 ni. ;iT069 dob. po 145 m. f 300,200, m. i 150,124, in. 18436 dob. po J 100, 94, m. } 6T, 50, m. V 40, 20T m. Vabilo k udelozbi pri veliki od hamburzke drzave zagotorljeni dertitr-ni loteriji, na katori ao mora v nekojih mesecih gotOVO dobiti • ' 8 milijonov 940,275 mark. Kovi v 1 redov razdeljeni igralni nadrt obsega med 93,500 steCkami 47,600 dobitkov, in aicer eveutuatno 400,000 mark, posebej pa 1 dobitek po 250,000 mark. 1 dobitek po 150,000 mark. 1 dobitek po 100,000 mark. I dobitek po 60,000 mark 1 dobitek po 50,000 mark. 2 dobitka po 40,000 mark.) 3 dobitki po 80,000 mark 4 dobitki po 25,000 mark. 2 dobitka po 20,000 mark.1 2 dobitka po 15,0U0 mark, 1 dobitki po 12,000 mark, 24 dobitkov po Io,000 mark, 3 dobitki po 8,000 mark. 3 dobitki po 6,000 mark. Teh dobitkov se v prvem redu izsretka 4000 t skup-nem zneska 116,000 mark. Srefikanje je po naCrtu uradno dolofeno Za prih dnje prvo srecskanje te velike denarne Ioteri-je stane: cela izvirna arefika samo 6 Mark ali 3 gld. 50 kr. poi izvirae greLke samo 3 Mark ali 1 gld. 75 kr. ^etrt „ „ n 1-50 Mark ali . 7 . . 90 kr. in razf.osiljam tc od drzave gazotovyene izvirne sredke proti po post! plafianemu znesku naroeni-kom naravnost in prolte postntne. Mali zneski se mi Iah-ko doposljejo r po-itnih markab. Hisa Jozef Steindecker-ia je v kratkem cam h-plaLala svojim narocevaleem velike dobitke od 125,000. 80,000,40,00, veliko njih od 30,000, 20,00010,000, itd. in je tako veliko pripomogla k sreci innogo drniin. Vloge so v primeri z veliho verjetnostjo *re5e prar majhne in je vredno, da se sreCa poskuga. Vsak ndelezenec dobi pri narofibi uradni naSrt, iz ka-terega jo razvidna razdelitev dobitkov na doticni red in doloSena vloga, po srefikanji pa uradni zaznamek dobitkov, Dobitki se vedno brzo izplaSajo pod driavnim porost-Tom ali neposredno ali pa, te kdoieli, po niojih zastopni-kih v vseh veSih mestih v Avstriji. Narodila naj se blagovoljno nemudoma in vsekako pred 15. novembrom 1.1. zaopljivo po§ljejo na trdno staro firmo •Jossef SteiiKieofeLer, Bank-und Weohoeschafl, Hamburg. P. S. Hisa Jozef Steindecker-jeva — znana pov-sod kot stanovitna inpoHena — ne potrebuje poseb-nth priporocil; zato srao jih tudi tukaj opustili, na fcarj opozarjamo slavno obinstvo. prodajalec najnovejsih roll, v Gorici, \ RaStelu h. §t. 23. Velika zaloga klohukov za goc» nrS'rHo. 1 veHka, Ek^en'.ca 1 gl., pol eklenice 50. kr. Na Aioiine p'sem v p-i.iii'n'o jo na r«»'i,ev:i.;o. kaj.i opnzil scm, da so nnrocniki na ve5 krajili dobili iie<>spc5so zmea, ako so sahtevati samo zlvljennki baham, in ne izrei-no