Veliki dan štajerskega učiteljstva. Kakor smo na kratko že omenili v našem listu, se je vršil dne 2. t. m. v Gradcu velik shod štajerskega učiteljstva. Vsak, ki ima v svojem srcu stanovsko zavest in katerega ni bolezen zadržala, je pohitel ta dan v štajersko metropolo. Bilo nas je čez 2000. To je impozantno število. Zadnje grošičke je marsikateri pobral, da je imel za potuino, drugi si je moral celo izposoditi nekaj kronic in jih bo mesečno odplačeval, samo da je zadostil stanovski dolžnosti in šel tja, kamor sta ga vlekla vest in sree. Seveda je tudi nekaj nebrižnežev — tukaj zavzemajo pač prvo mesto tovarišice, namreč spodnještajerske — ki se niso ganili, ki so rajši sedeli doma pri topli peči, medtem ko so drugi v mrazu in v snegu hiteli proti najbližji železniški postaji, da se popeljejo v Gradec. To je pač udobno, a priča o presneto slabi stanovski zavednosti. Pa pustimo to — saj ima vsak stan različne ljudi. Veselimo se rajši nad dobro uspelim shodom. Dvatisoč je pač število, ki mora imponirati. Glasilo štajerskega učiteljstva »Padagogische Zeitschrift'1 piše: ,So wurde denn dieser Tag zu einem wirklich groCen, er wurde zu einer erhebenden, iiberwaltigenden Kundgebung, zu einer Kraftaufierung der steierischen Lehrerschaft, wie sie die grUne Mark wohl noch nie gesehen. Es war ein Ehrentag der Lehrerschaft von Steiermark, dieselbe hatte sich durch den Mafienbesuch das glanzendste Zeugnis ihres Zusammengeliorigkeitsgefuhls ausgestellt". Toda k shodu! — Točno ob 2. uri je otvoril predsednik štajerske učiteljske zveze, H o 1 z e r, skupščino. Pogledal sem po dvorani. 700 pripravljenih stolov je bilo zasedenih ob straneh, v sredini med stoli, na galeriji, na podiju, na hodniku, v mali sobani za orglami — natlačeno polno. Več sto jih je 8talo na stopnicah, na dvorišču in na ulici. Niso mogli več noter. V prvi vrsti so sedeli: oba Ijudskošolska nadzornika Ko n 5 n i k in dr. Tum 1 i rc z, namestniški svetnik dr. Manger, vitez pl. K i r c h s b e r g. Nadalje smo videli 4 deželne odbornike E običa, pl. Feyrerja, dr. Hoffmanna, pl Wellenhofa in Stallnerj a.*) Nekaj državnib in tueat deželnih poslancev, *) Notieo v nUčit Tov." s tem danes popravljam. Notieo sem v naglici napisal v Gradou in tedaj nisem vedel za vse navzoče dostojanstvenike. Poroževalee. med temi bil je tudi slovenski R o š. Tudi več okrajnih nadzornikov je bilo na shodu. Brzojavno, oziroma pismeno so shod pozdravili: železniški minister dr. pl. Derschatta; dvorni svetnik dr. Ploj; deželni poslanec H o č e v a r; predsednik nemške avstrijske učiteljske zveze K e s s 1 e r ; društvo avstrijskih meščanskošolskih učiteljev, Peter Rosegger, dr. Kukovec v imenu izvrševalnega odbora ^Narodne stranke za Štajersko", več nemških poslancev, uredništvo rDčit. Tov." itd. Predsednik je po običajnem pozdravu oraenil na kratko zgodovino borbe štajerskega učiteljstva za izboljšanje gmotnpga stanja ter dal besedo glavnemu govorniku Karlu Gassarecku, učitelju v Mariboru. Dve uri je razlagal poročevalec naše stanje in večkrat ga je buruo pritrjevanje vstavilo. Govoril je temperameutno, razločno in jedernato. rPadag. Z." pravi: nLautlose Stille legt sich tlber die Masse, aller Augen sind in bewegtester Erwartung auf den Eedner gerichtet. Und nun kommen die ersten Satze; sie sind nicht schwungvoll, kurz, eindringlich, wie aus Stein gemeiCelt. Aber im aufsteigenden Gefilhlsschwunge eiitwickelt sieh die Eede, sie wird zum mitreiCenden Stromme, wena sie die Not der Lehrer schildert, zur anklageDdea Stimme des Gerichtes, wenn sie die unterlassene Fiirsorge des Schulhalters tadelt, zum donnernden Apell an die Herzen der Landesboten, wenn sie dieselben an ihre Pflicht gegen Volksschule uud derea Lehrer mahnt. Die Dialektik Gassareck ist scharf, er arbeitet mit dem Seziermesser, schonungslos legt er alle Schaden einer schlechten Staatspolitik in einer noeh sehlechteren Landes-Schulpolitik bloB. Er ist unbarraherzig, der Wahrheit zu liebe reifit er das letzte Eestchen des Schleiers herab, mit deu man bisher die bestehenden Mangel und Blofien verhullf. Gassareckov govor je elektriziral navzoče ueiteljstvo. Zdelo se nam je, da ne govori samo en mož, da govorijo vsi, ki so tukaj in vseh klieje: nPomagajte bednemu učitel.jstvu, pomagajte onim, ki vzgajajo vašo mladino, up domovine!" Ko je govornik končal, je završalo po dvorani. Ploskanje, pritrjevanje. kliei v obeh deželnih jezikih, mahanje z robei, klobuki itd. je trajalo več minut. Govor priobčujemo na drugem mestu v eeloti. Naš poročevalec si ga je izprosil od govornika, ki ga je rad dal BUčiteljskemu Tovarišu" na razpolago. Soglasno so bile sprejete njegove teze. V teh se opominja deželni zbor na dolžnost, preskrbeti učiteljstvu stanu primerne plače — za sedaj v prvi vrsti draginjsko doklado. Učiteljstvo naj pride v enakost glede plače z državnimi uradniki 11.—8. 6inovnega reda. Regulira se naj točka glede štetja svoječasnih podučiteljskih let. Gre natn 30% draginjska doklada, pa zadovoljimo se s 20%, dokler se končno ne uredi uravnanje plače. Poslanci morajo dobiti vir denarju itd. Točke priobčimo koncem Gassareckovega govora v celoti. Drugi govornik, tovariš 011 e r , je še nekaj dodal ter je govoril na srea navzočim poslancem. Ožigosal je pa tudi, da graški napredni listi niso dovolj pisali o naših zadevah. Končal je svoj govor, ki je bil jedrnat, četudi kratek, z besedami: nDarum ihr Boten dort in unseres Landes Hallen, entscheidet recht, o, zaudert nieht! LaBt unsern Raf ja nicht vergeblich hallen! Was ihr versaumt — o, tut es jetzt! — Tut eure Pflicht!" Vse je navdušeno, vse je razburjeno! . . . Govorili so še meščanski učitelj H e r z , učiteljica W od i c z k a , ki se je zahvalila tovarišem za delo in trud. Kot predsednica žonske učiteljske združitve se je izrazila, da gredo štajerske učiteljice hrabro v boj za svoje stanovske interese in da se hočejo s tovariši skupno bojevati. V imenu učiteljic ženskih ročnih del je referirala gospica Pett i ngerj eva. Tudi njeni predlogi so se sprejeli. Vse je bilo soglasno, vse edino. Končno se je Gassareck zahvalil predsedniku štajerske učiteljske zveze Holzerju za imenitno vodstvo, nakar je ta zaključil velepomeraben shod, ki je trajal čez 3 ure. Tako impozantna manifestacija m o r a imeti ugodne posledice.