rečnih galebov in ena čopasta čmica. Če bo število 
galebov tudi na tem otoku naraslo do te mere, da bo 
zdajšnje populacijsko jedro navadnih čiger postalo 
ogroženo, bodo bržkone potrebni ukrepi za favoriziranj e 
gnezdenja čiger pred galebom (npr. poplavljanje otoka 
do prihoda čiger, prekrivanje s ponjavo ipd.), ki jih za 
zdaj še ne uresničujemo. Teoretično je na otoku prostora 
za 400 parov čiger, zavedati pa se moramo, da velikosti 
populacije ne omejuje le prostor za gnezdenje, marveč 
tudi drugi dejavniki, denimo hrana, tekmovalnost in 
motnje.Uspeh bo že, če se nam posreči zadržati obstoječo 
populacijo. 
V bazenih TSO živi na treh medsebojno povezanih 
umetnih splavih druga SV kolonija. Splavi so v dobrem 
stanju in lahko opravljajo funkcijo gnezdišča še vrsto let. 
Varstveni ukrepi na splavih so redni vsakoletni pregledi 
in vzdrževalna dela ter čiščenje podlage, ki se kljub temu, 
da gre za čisti prod, zarašča. Lani je na splavih gnezdilo 
osem parov rečnih galebov in 50 parov navadnih čiger. 
Žal je letos postala vprašljiva usoda celotnega kompleksa 
TSO, skupaj z bazeni vred, zaradi sprejete reforme 
sladkornega sektorja v EU (več o tem ste lahko prebrali 
v prispevku Sladkorna grenkoba, objavljenem v Delu 
4.2.2006). Usoda nosi s seboj tudi kolonijo navadne 
čigre in celoten ornitološki pomen tega območja, ki 
je vrh vsega eno ključnih znotraj Drave v omrežju 
Natura 2000. Transformacija »lagun« v naravni park z 
naravovarstvenim upravljanjem bi bila najboljša rešitev. 
Gnezdi tveni uspeh kolonije na splavih seje sicerv zadnjih 
dveh letih izboljšal na račun spontano zmanjšanega 
plenjenja, svoje so gotovo opravila tudi nameščena 
izpopolnjena zavetja za mladiče. V letih 2005 in 2006 so 
se za navadne čigre požrtvovalno in prostovoljnobojevali 
Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Luka Božič, Katarina, 
Mitja & Benjamin Denac, Matjaž Kerček, Simon Komar, 
Luka Korošec - Pufi, Borut Pittner, Jakob Smole, Željko 
Šalamun, Aleš Tomažič in David Vujinovič. Vse vaše 
nove zamisli, predloge ali pripravljenost, da podprete 
varstvo čiger, mi lahko sporočite na naslov damijan. 
denac(a)nib.si.« 
Srpokljuni (Calidris ferruginea) in spremenljivi 
prodnik (C. alpina) 
V prejšnji številki smo v prispevku »Sožitje narave 
in človeka« Iztoka Škornika objavili fotografijo 
srpokljunega prodnika namesto spremenljivega. 
Vrsti v zimskem perju (na obeh fotografijah) najbolj 
zanesljivo ločimo po vzorcu, ki ga ustvarjajo perutni 
krovci in je pri srpokljunem prodniku izrazito 
»strehast«. Srpokljunega prodnika izdaja tudi belina 
nad očmi v obliki izrazite proge. 
6 in 7: Čiščenje 
betonskega 
daljnovodnega 
podstavka 
(21.10.2005) in 
nameščena nova 
zavetja za mladiče 
(31.3.2006) 
foto: Damijan 
Denac 
8: Navadna čigra 
na gnezditvenem 
splavu v lagunah 
TSO 
foto: Davorin Tome 
9: Med plovbo z 
malega na novi 
veliki ptujski otok 
na dan delovne 
akcije 31.3.2006 
foto: Damijan 
Denac 
10: Srpokljuni 
prodnik (Calidris 
ferruginea) 
foto: Iztok Skornik 
11: Spremenljivi 
prodnik (Calidris 
alpina) 
foto: Iztok Skornik 
//letnik 12, številka 03, oktober 2006 15