Vestnik. Učiteljski dobrotniki. »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« so darovali: Mestna občina v KranjuiOOK; g. J. Pihlar, gostilničar v Zeronincih, 10 K od dobička, ki ga je imel o priliki izleta ormoškega in ljutomerskega učiteljskega društva ; g. Avgust Jenko, pekarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani, 20 K; Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini 10 K; g. Ivan Abram, župnik na Črnem vrhu, 5 K; v učiteljski gostilni pri Pirnatu v Beričevem zbrano učiteljstvo namesto v Buffalo Bill zložilo 5 K; ob priliki skupnega zborovanja ljutomerskega in ormoškega učiteljskega društva nabral tov. Franc Schnei.der iz Ceranjevcev 13 K 18 h ; tov. Mihajl Vrbič iz Sodražice od prve funkcijske doklade4 K; v Šmartnem pri Litiji je nabrala gdč. Kristinica Demšarjeva 7 K in g. S. Zore 4 K. _iveli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnina za učit. konvikt. Tov. Josip Zajec, nadučitelj in tov. Ana Krašovec, učiteljica v Velikem Gabru. Ziviol »Zaveznikom«, ki bodo šli v Šoštanj, na znanje, da se bodo nekateri kranjski učitelji in učiteljice peljali z mešancem, ki odhaja iz Ljubljani 10 minut po šesti uri zjutraj in dospe v Celje ob poldesetih. Nemčurski naval na slovenske šole. Pred kratkim je ptujski nemškutarski »Štajerc« izdal poziv na slovenske krajne šolske svete, naj zadnji zahtevajo nemški pouk v 3 najvišjih razredih. Zavedeni krajni šolski sveti so že začeli sklepati o nemškem pouku. Tudi posameztiiki pobirajo podpise za nemški pouk, prošnjo jim je sestavil »Štajerc«. Kot učitelji-vzgojitelji se moramo takemu počenjanju postaviti v bran. Kaj bodo take šeme, kakor so okrog »Štajerca«, sklepale o naših šolah ? Dobro bi bilo, ako se pri letošnjem zborovanju »Zaveze« stavi kaka resolucija. Naj prevzame kateri tovariš to nalogo. Na Dunaju so sklepali profesorji o učnem jeziku na učiteljiščih, mi pa ne storimo nič ! Kdor ne ve, kaj je denuncijantstvo, ta naj vzame v roke »Slovenca« z dne 25. t. m. V uvodnem članku govori o znani sorški aferi, ko je po krivdi klerikalcev tekla kri. V onem članku denuncira »Slovenec« na najpodlejši način tamkajšnjega učitelja, tovariša Grmka, in njegovo soprogo, denuncira g. nadzornika prof. Zupančiča, denuncira sodnika g. Deva, denuncira in denuncira, da se človeku gabi! In kaj je denuncijant, to pove znan nemški rek: »Der grofite Schuft im ganzen Land . . .« Zadnji »Domoljub« je zopet na vseh straneh poln laži in obrekovanj, ki so naslovljene na naš stan in naše tovariše. Denuncira, laže in obrekuje, da se človeku dela črno pred očmi. Z začudenjem se izprašujejo ljudje, kako morejo katoliški duhovniki tako lagati. Zato ni ničv čudnega, ako vera peša. Čudno je samo, da krije poslanec Žitnik take lopovščine s svojo imuniteto. Ko bi imeli ti tatovi časti in ugleda kaj poguma, bi se podpisavali. Potem bi bilo lahko obračunati z njimi — s pasjimi biči. Drugega ne zaslužijo ! In vendar je govoril! Kdo neki? — On — učiteljposlanec Jaklič! — O kom ? — O učiteljstvu ! Torej se vendarle še gode čudeži! Toda povejmo rajši, kako govori učitelj poslanec — edini, ki ga ima deželni zbor kranjski — o učiteljstvu ! Ta govor je jako zanimiv, ker je lep dokaz, kako gori klerikalcem srce za učiteljstvo in šolstvo ; ako gori njegovo — učiteljevo — tako, kako morejo goreti šele srca njegovih mojstrov in vzornikov! Dne 24. t. m. se je vršil v Dvorski vasi pri Velikih Laščah shod »Kmetske zveze za kočevski političnijj okraj«. In tamkaj je govoril o volilni reformi prijatelj Jaklič in se pri tej važni priliki spomnil tudi učiteljstva. Glasom »Slovenčevega« poročila slove njegov tozadevni znameniti govor tako le: »Ko smo zadnjič zborovali v Dobrepoljah, je čez par dni pisal list liberalnih učiteIjev, katere vodi znani Jelenc, katerega so pred 6 leti liberalci vlačili kakor medveda po deželi in so ga bili, če se ne motim, pripeljali pokazat tudi v Sodražico in Loški potok — torej ta list je pisal: Jaklič je pridigoval vDobrepoljah! Potem je naredil nekaj stavkov iz poročila, seveda brez vsake zveze*) in na koncu je modro pristavil: O učiteljskih plačahpani nič govoril. Sedaj pa vidite, kako pameten mož je Luka Jelenc. On meni, da smo kmetje kmetsko z v e z o zaradi učiteljskih plač naredili, da zaradi učiteljskih plač kmetje zborujemo. (Smeh). Danes bomo naredili nekaj izjeme.**) Tudi o tem par besedi! - Jaz mislim, da čimbolj se bo po shodih govorilo o očiteljskih plačah, tem manjše bodo. Gotovo je pa, da bo kmetska zveza znala se braniti, če se bo hotelo veliko breme učiteljskih plač zvaliti na kmetske rame. Proti taki regulaciji smo bili in bomo kmetski poslanci. Mi vemo, da noben človek ne more živeti od samih obljub, zato nismo učiteljem nobenih obljub delali. Obljube so jim delali liberalni poslanci. Te naj primejo za besedo ! Ti naj pridigujejo o učiteljskih plačah! Med političnimi nasprotniki imamo kmetje tudi liberalne učitelje. Pred petimi leti so bili pri volitvah vsi v nasprotnem taboru. Ko smo pa začeli boj za ljudske praviče v deželnem zboru, takrat so nas liberalni učitelji najbolj psovali. Vsi so biii edini v tem, da jim je obstrukcija požrla zboljšanje plač, in če sta se le dva liberalna učitelja sešla, sta se kolegijalno pozdravila: Obštrukcija žre I Pa so nas kleli. Največjo piko so imeli name. Ti ljudje so mislili, da bom zaradi par kron izdal svoje volivce. Skrbeli so pa tudi za smeh! Ti ljudje, ki mene niso volili, so mi pošiljali nezaupnice. Kjerkoli so se ob uradnih konferencah zbrali na deželne stroške, tedaj so skovali »oso- *) Prav tako, kakor je govoril! **) Kako milostno in velikodušno ! Uredn. Uredn. Ijeno« nezaupnico, podpisali jo vsi liberalni učitelji in liberalne dame, začenši pri šolskem nadzorniku do zadnjega suplenta doli in so mi poslali tisti popisani popir. Jaz sem se seveda smejal taki politiki. Šel sem gledat v časnike, kdaj bo kaka konferenca, pa sem vedel, da bo nezaupnica prišla. Ko je pa bilo učiteljskih konferenc konec, je bilo pa konec tudi nezaupnic. Učiteljske nezaupnice mene niso spravile iz ravnotežja, jaz sem vedel, na kateri strani mi je ostati, da ustrežem svojim volivcem.*) Liberalni učitelji so pa pokazali tudi, kako so možati! Ko jim je dr. Šusteršič na nekem shodu povedal, da se bo potreba poboljšati, preden dobe zboljšane plače, so liberalni petelini skočili pokonci in vsi ogorčeni vpili, da iz njegovih rok boljših plač nečejo. — Pa tudi ta stvar se je vletela. Jeseni so se dale oženjenim učiteljem draginjske doklade. Zadnja leta se je vse zelo podražilo, a plače so ostale iste in v stiskah so bili zlasti oženjeni učitelji. In v nekakem sporazumljenju z oženjenimi učitelji je naša stranka stavila predlog zaradi draginjskih doklad, ki je bil tudi sprejet, in draginjske doklade so tudi že izplačane. Luka Jelenc in tovariši, ki so se tako verili, da iz Šusteršičevih rok izboljšanih plač nečejo, so doklade tudi spravili. Jaz ne bom trdil, da je to prav, da se je dala doklada samo oženjenim učiteljem ali to, kar se je potem godilo ni bilo prav. V deželnem zboru sem bil tudi jaz za draginjske doklade, ker se več doseči ni dalo. To priliko sem porabil, da sem nasvetoval poročevalcu Hribarju, ki mu je bilo naročeno, da naj sestavi načrt za regulacijo, na kaj se naj ozira, da bo v korist deželi in učiteljskemu stanu, in sem zbornico zlasti opozarjal na § 55. šol. zakona. Iz tega vendar ne more noben človek sklepati, da sem govoril proti učiteljem. Ali liberalni učitelji so vendar trdili, da sem bil jaz proti učiteljem. Imeli so neki shod, na katerem so hujskali neoženjene učitelje in učiteljice proti nam. Bili so vsi v tem edini, da jim je naša stranka nasprotna, zato ker jim je dala draginjske dokladel — A edini pa niso bili v tem, ali bi meni poslali nezaupnico, ali grajo, ali bi me pa kar obesili. Stvar, kakor vidite, se je srečno izšla, jaz sem danes še tukaj. (Smeh.) Pokazalo pa se je, kako je velika hinavščina tistih liberalnih učiteljev, ki terorizirajo učiteljstvo v »Učit. Tovarišu«.** — Prej so zmiraj vpili: Obstrukcija žre. Potlej je pa prišla vladna predloga za volivni red v deželni zbor. Kmetje bi bili dobili večino, a liberalci so z obstrukcijo to preprečili. Sedaj pa poglejmo tiste liberalce, ki so prej vpili: Obstrukcija žre, žre... Ali še sedaj tako vpijejo. Ne! Ampak libeialno obstrukcijo, ki je za sedaj kmetom snedla večino v dež. zboru, z veseljem pozdravljalo. Sedaj se vidi, da liberalnim učiteljem ni za svoj stan nič, ampak njim je vse protiljudska, liberalna politika. Prej so pravili, koliko je učiteljem požrla obstrukcija, a sedaj jo slave, a o draginjskih dokladah neoženjenirn učiteljem in učiteljicam molče, ker jim ni nič za nje in ker sami že imajo draginjske doklade. Še nikdar se niso liberalni učitelji pokazali take nasprotnike kmetu kakor sedaj, in to si bomo kmetje dobro zapomnili«. — Tako je torej govoril učitelj, deželni poslanec Jaklič, pravzaprav samo poslanec, ker je svoj stan popolnoma zatajil, ker ga je sram, da je učitelj. Temu govoru nimamo nič drugega dostaviti, nego samo izjavljamo, da so zadnji stavki polni neresnice. Kdortrdi, da nam ni naš stannič, avse samo protiljudska, liberalna politika, ta očitno in vedoma laže! Če nas zaradi tega očitanja tira predsodišče, bomo nastopili dokaz resnicel Ako ima pogum, naj nas torej toži! »Zavezino zborovanje avst. jugosl. učiteljev v ŠoStanju dne 2.-4. junija t. I. Krasota Savinske doline je pač obče znana. Iz Gore Oljke (734 m), ki se nahaja ob meji Sp. in Zg. Savinske ter Šaleške doline, se nudi človeku velikanski razgled. Izlet na takoimenovani sp. št. »Rigi« bi ne povzročil P- n. tovarišicam in tovarišem, ki se bodo udeležili »Zavezinega« zborovanja v Šoštanju, nikakršnih stroškov in težav. Ud zelez.jpostaje Rečička vas se pride do vrha v pičli uri, ** To '*? lep tpvari§i ta-le Jaklič! Uredn. ) To je pavšalno sumničenje, ki ni dostojno javnega moža! Uredn. nazaj pa v 3/i ure; na Gori se toči prav dobro vino ; za prigrizek pa mora vsak sam skrbeti. Usojam se torej v svrho izleta proponirati sledeče : 1.) Sobota odhod iz Celja zjutraj ob 740, Rečička vas 839, Gora Oljka od 10 — 1130, prihod na postajo ob 12-15 odhod z vlakom ob 1243 in prihod v Šoštanj 104. 2.) Binkoštni ponedeljek : Šoštanj 556 zjut., Rečička vas 616, Gora 730 - 9, prihod na postajo 10, odhod 1015, prihod v Celje 1105; oziroma: Šoštanj 9 55, Rečička vas 10.15, Gora od 1130 do 3, prihod na postajo 345, odhod 4-02, prihod v Celje 504. Na gori je krasna cerkev, v kateri se bode binkoštni ponedeljek ob 10. uri dopol. služila običajna maša. V Rečički vasi se dobe v gostilnici »K pošti« (tovariš Kranjc) tudi prenočišča. Kdor se misli udeležiti izleta na Goro, naj mi to javi vsaj do 1. junija t. 1. in naj pristavi, kateri navedenih treh partij se misli pridružiti. Da se vsem ustreže, skrbel bom, da se bodo izvršile vse tri partije — zlasti, če se zglasi za vsako vsaj 5 udeležnikov. Žalec, dne 26. maja 1906. Anton Petriček. Nemški meščanski kurz. Vzadnji (uradni?) »Laibacher Schelzeitungi« poroča urednik Peerz, da se bodo v meščanskem kurzu, ki bo prihodnje leto, predavali vsi predmeti nemški razen enega in še pri tem se bo terminologija predavala tudi nemški. Nič ne dVomimo, da bo tista slovenska pastorka suha matematika, ki je za jezikovno izobrazbo naravnost brezpomembna. Vprašamo pa: Zakaj ni rajše vse nemško, zakaj nas tako slepite, zakaj ta pesek v oči? Na moškem učiteljišču se prirodopis predava slovenski; zakaj se slavna oblastva ne drže tega uredilaf Sicer pa je značilno, kako Peerz vse to ve. Zakaj v uradnih objavah ni črke .o tem? Kdo je kriv? Iz Litije piše tovariš B. Andoljšek, poverjenik »Slovenske Šolske Matice« za litijski okraj : Da olajšam delo cenjenim tovarišicam in dragim tovarišem, sem se odločil, da bom dne 27. junija t. 1. ob priliki narodne učiteljske konference v Zatičini pobiral letnino za »Slovensko Šolsko Matico« za tekoče leto od vseh šol našega okraja, ki so v društvu vpisane, kakor tudi od čč. gg. kolegov in gdč. koleginj, ki so že zdaj nje člani ali ki žele postati. V ta namen prosim, da preskrbe cenjene gdč. voditeljice in gg. voditelji tozadevne zneske pravočasno od krajnih šolskih svetov. Nadejam se, da ostanejo kakor dozdaj tudi v bodoče vse šole našega okraja zveste naši »Matici«. Izrekam pa tudi željo, da se čimveč koleginj in tovarišev vpiše v našo Iepo se razvijajočo, dično »_lovensko Šolsko Matico«. Kaj pomenja beseda socijalizem? Na predlog francoskega lista »Le Figaro« so se francoski učenjaki Jules Simon, Pavel Leroy-Beauliru in Pavel Lafargue v pogledu definicije socijalizma izjavili nastopno : »Socijalizem je težnja in teorija, ki stremita za tem, da s pomočjo raznih zakonitih prisilnih sredstev ustvarita med vsemi ljudmi kar več možno enakosti tako v posestvu imetja kakor tudi v nadlogah. Razgled po šolskem svetu. — Preosnova bolgarskih šol. Bolgarski naučni minister je predložil parlamentu načrt, kako naj bi se preosnovale bolgarske šole, da ne bi odgovarjale samo zahtevam časa, ampak tudi ondotnim razmeram in potrebam. Sedanje štirirazredne osnovne šole dobe dva dela: nižjo in višjo stopnjo, vsaka bo imela po več letnikov. Reformirajo tudi učiteljišča, ki niso bila nič drugega kakor trorazredne nižje gimnazije. Kot učne osebe na učiteljiščih nastavijo profesorje srednjih šol, in take Ijudskošolske učitelje, ki napravijo zahtevane naknadne izpite. — Sad utrakvističnih šol. Zadnji »Mir« piše: Po naključku nam je prišla v roke sledeča spaka: »Libe Kattri ih lassen dir ftchon grissen biget noch dir schleht oder gut mir get gut Libbe Kattri ich bin noch nicht fiolibe dindlein segen bidu pist ih schlisse meinen schlechten schreiben wittigot mit got«. — Res čast zagovorniku takih šol, gospodu Palli! — Novo šoio so pričeli zidati v Vovbrahna Koroškem. Stala bo, kakor pripovedujejo, okrog 25.000 K.