Leto XIII. Štev. 186 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 In 2S—«7 POSLOVALNICA CEL.1E Prešernova 3. te!. 280 postni čekovni račun 11.409 Maribor, četrtek 17. avgusta 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Aretacije v Gomil Sleziji V odgovor na nemško zaporo je tudi Polšska zaprla šiezijsko mejo — Številne aretacije zaradi suma špijonaže — Poljski komisar v Gdansku poroča Becku — Brez Poljske ni posvetovalne konference — Nov glas o Mussolinijevem posredovanju PARIZ, 17. avgusta. Predlog, da bi se v zadevi Gdanska sklicala konferenca eiesil, nemški tisk za enkrat odklanja. Pravijo, da je Gdansk nemško mesto in ® tem ni treba pogajanj. Računajo, da bosta Burckhardt in Greiser ponovno obi-ala Hitlerja. Po polurnem razgovoru z Burckhardtom je poljski visoki komisar nodacki odletel iz Gdanska, poročat Becku v Varšavo. Kljub veliki napetosti, ki jada te dni, so se danes začela poljsko-nemška pogajanja za novo določitev trgovskih kontingentov, ker je stara pogodba potekla. V Rimu pričakujejo, da bo 'ano poročal angleškemu, francoskemu in poljskemu poslaniku o posvetovanjih Drih ■*Jentropom ’n Hitlerjem, nakar se bo zapleteni položaj izjasnil. Poročila, ki finajajo iz Gornje Šlezije, niso še kontrolirana, vendar so vprav v trenutku, ko e na obeh straneh iščejo izhodi k mirovnim posredovanjem, zelo neprijetna. ARETACIJE v gornji šleziji W ’ !7- avg- DNB- Iz raznih nih Gornje Šlezije poročajo o štdvil- (jn aretacijah Nemcev v zadnjih treh Zatrjujejo, da so poljske oblasti po U zaprle 150 do 400 l.uidi, med or5*Predvsem voditelje raznih nemških So “zacij. Upravni prostori organizacij iU^ateni, uredništva vseh nemških Preki! ^bajajo v Gornji Šleziji, so bila s *ana. Nastop poljskih oblastev je n|e med ljudstvom veliko vznemirjeni’ ®nogi Nemci so pobegnili v gozdove. ®°Wll ^Veze revolucionarjev so sto^jii °rožie’ **ud'e se bo*e’ da b0(l0 Up, p . M ’ !e bilo tudi v srednji Poljski are v akcijo. Vse telefonske in brzo-v©sti so prekinjene. Iz Trno vic jav- il fost] ^ Nemcev raznega spola in sta-dej.' Mnogo Nemcev je iz vzhodnega °rnje Šlezije zbežalo v Nemčijo. Vad KAJ PRAVIJO POLJAKI v VA, 17. avg. Reuter. V odgovor ž8p^stepek, ko so Nemci pri Rybniku stranJ mejo za vsak prehod s poljske * 'e Poljska zaprla vso gornješlezlj- sko mejo proti Nemčiji. Poljaki pravijo, da bodo mejo odprli šele tedaj, ko se bo Nemčija zaradi svojega postopka opravičila. V Gornji Šleziji je bilo več aretacij zaradi vohunstva. Zaprt je tudi vodja nemške mladine Weisner ter 60 drugih Nemcev. Osumljeni so špionaže. VARŠAVA, 17. avg. Po vsej Poljski že delujejo rekrutni odbori. Samo v Varšavi Hh je 80. CHODACKI PRI BECKU VARŠAVA, 17. avg. Visoki poljski komisar za Gdansk, Chodacld, je prispel z letalom semkaj. Zunanji minister Beck ga je sprejel v daljši avdienci. LONDON, 17. avg. Stefani. Pred odhodom na odmor v Yorkshire je zunanji minister Halifax sprejel poljskega poslanika, s katerim sta pazljivo tolmačila poročilo Burckhardta iz Gdanska. Isto poročilo jc prejela tudi francoska in švedska vlada. BREZ POLJSKE NE GRE LONDON, 17. avg. Reuter. Današnji »Times« prinašajo članek svojega diplomatskega urednika, ki komentira glasove o sklicanju konference četvornih sil. Pra- vi, da je včerajšnji nemški tisk tak predlog nesimpatično sprejel. List meni, da bi bilo težko reševati vprašanje Gdanska brez neposrednega sodelovanja Poljske. Na kraju poudarja člankar, da Anglija niti malo ni utrujena zaradi »vojne živ cev«, kakor hočejo prikazati nasprotniki, temveč pazno motri razvoj in se sproti opredeljuje k potrebnim korakom. MUSSOLINI BO POSREDOVAL. BUKAREŠTA, 17. avgusta. Stefani. Znani romunski novinar Seicaro piše ' dnevniku »Cuventulu«, da se bo Musso lini letos znova oglasil kot arbiter za rešitev miru. Mussolini je kljub živčni vojni v Evropi ohranil mirno kri, pravi pisec! »Rešil je svetovni mir lani, čeprav mu nehvaležne demokratičine države tega ne priznajo. Kjlub temu smo lahko prepričani, da se bo vodja Italije tudi letos zav zel za mirno rešitev evropske krize«. Podobno piše romunski list »Porumca Vre-mi« in dodaja, da »uživa Mussolini simpatije vsega sveta, čeprav ga židovski tisk na vsej črti napada.« BODOČNOST JE TEMNA. WASHINGTON, 17. avgusta. Havas. Poljski poslanik Potočki je konferiral danes s pomočnikom ameriškega zunanjega ministra Samner WelIson o mednarodnem položaju. Po sestanku je Potočki novinarjem dejal, da stanje v Evropi ne pro ž! optimističnih pogledov v bodočnost. Poljski narod je uporno zakoreninjen v svoji zemlji. Vsi poizkusi, izpremeniti stanje v Gdansku, bodo sprožili vojno. Kritična doba v Evropi bo dosegla višek še pred oktobrom. ■ ■ , mm* ganili bomo vse, kar Je romunsko!" romunskega kralja Karola — Najmodernejše angleške torpedovke za romunsko n*'ico — Balkanski zvezi ni potreben nov vojaški pakt 17. avg. Turški poslanik v ° ^eV#’’ bodo zastopani vsi slovaški,^ d obisk pa bo imel v glavnem ^e2r,aiii se slovaška javnost s članki s slovanski državi na jugu EvrOP MmM celjske cinkarne dobilo kolektivno pogodbo Dne 14. Celje, 17. avg. 1939. . t.-m. so pričela- mezdna pogajanja med Cinkarno d. d. v Celju in Sa-^žom metalskih radnika radi sklenitve KOektjvne pogodbe. Pogajanja so potekla v pospešenem tempu ter so bila že naslednji dan 15. t. m. zaključena in pod-kolektivna pogodba. Delavstvo inkarne ni imelo kolektivne pogodbe že ® leta 1923. Delovne razmere so bile rejene potom zasilnih sporazumov, kate-® je običajno podpisala druga rudarska »Pina brez delavske strokovne organi- zacije,- Največja in najvažnejša pridobitev za delavstvo pri tej' kolektivni pogodbi je ,da bo odslej vse delavstvo uživalo plačane letne dopuste in sicer ono delavstvo, ki je zaposleno nad dve leti in ono, ki je zaposleno' v obratnih oddelkih, 10, vse ostalo delavstvo pa po pet dni. S pogodbo se je priznala tudi delavska strokovna organizacija, glavna določila obrtnega zakona se bodo striktno izvajala, delavstvo pa bo prejemalo tudi še dalje delavno obleko in kurivo po tovarniški ceni. Pri sprejemanju im odpuščanju de- lavstva se bo vedno zasliševalo delavske zaupnike. Delavstvo je uvrščeno v pet plačilnih kategorij, plača pa se stopnjuje in sme znašati za začetnike najmanj 32 din dnevno poleg ostalih ugodnosti. Delavstvo in ostala javnost sta bila prepričana, da bo mezdno gibanje, kakor tudi borba za kolektivno pogodbo dolgotrajna. Pogajanja so se vršila brez vsakih posredovalcev in tudi Rudarsko glavarstvo je tokrat izostalo. S pridobljeno kolektivno pogodbo je delavstvo zadovoljno. Kengres jugoslovanskega učiteljstva soboto bo pričel v Banja Luki kon-es Jugoslovanskega učiteljstva, organi-v JUU. Za ta kongres vlada v 1 eljskih vrstah iz cele države veliko nimanje. Zborovanje bo ponovno doka-°, da je^ JUU samo stanovska pred-vmoa našega učiteljstva brez političnih IVOV. To-hoče ta najmočnejša organi-■lf v državi tudi v bodoče ostati. JUU ^stanovska, kulturna in tudi gospodar- ska in ustanova, saj so znani razni sestanki zborovanja, na katerih je naše učitelj-, 0 poleg svojih perečih stanovskih pro-tUrffi°V' ^ševalo tudi najrazličnejša kul-Tnr’rOC*?lna in S0SP0darska vprašanja. U(J šteje v vsej državi 17.718 članov. Ki ^ftočnejša šekcija je donavska, ki šteje £[sm_Q uredniku Na Gradišču ob severni meji so *-e počitnice taborili mariborski srednješolci pod vodstvom g. prof. pruntarja. „Večemik“ je prinesel Zc Hekaj poročil o delovanju majorskih srednješolcev na Gradisu, te dni pa nam je poslal kmet z Gradišča s trdo roko napisano Pisrno, iz katerega je razvidno, s kakim razumevanjem je prebivalstvo sprejelo srednješolsko mla-Pismo je obenem pretresljiva Podoba do danes zapuščenega g Podeželja. Kmet pa piše takole: dišč urct^u'^’ — Prebivalci Gra-hvj1 ol) severni meji se prisrčno za-izbraf^mQ g- prof. Gruntarju, ki je vai h 12 sv°jih študente, osno- 4>0^, e’°Vni tabor in prišel z njim v terk nam obmejnim kmetom atn Pomagal pri delu. Zahvalju-iw,Pa se tudi našemu šolskemu potUg^jii g. Turku, ki nam vedno fcdaj ie i*1 ki Je tudi sredjj^fedoval, da nas je obiskala hval;,,- °lska mladina. Enako se za-tildi vsem študentom, ki so ž^tvm° Žili °v3li svoje počitnice, se udele-jaki ^ 0ra ter prikorakali kakor vo-,natn na mejo. Pomagali so skrbeli 1* ^u> povrh vsega tega kin° za zabavo. Predvajali so ljudi t- ’ c*a Je marsikateri naših bi tiidi *** videl kaj takega tn Priliko ^ogoče nikdar ne videl, imel yali So v ai videti. Ob takih predsta-iz kater.^Udentje imeli lepe nagovore, sikaj d i se ',e °bniejno ljudstvo mar-Se ifl0r° ■8^ nau^do. Posebej pa se ^kii „ zahvaliti tabornemu zdrav-Zei vsakp .’ ^ se ie zel° zanimal nr,^a= M JG bil potreben zdravje hj]0 ^o^i; pomagal je kolikor mu T P°vrh vsega Pa šc i ^ turi j 0 na tem mestu izre- ^arnan! Za^va^a njegovemu očetu, Srebrn 5’ m8- Renisu, ki je dajal Tab • . ravil»- iiim- hriri^6 res lePa zamisel, z (Msko „ na^ študentje ustvariU !, v tei !Sf .Mi’ ki zaPU- i 5l)ih p “btt>pjni pokrajini in zaradi hG(1ju, sn' odrezani od našega za-j^de s ° Vedno veseli, če le kdo h!1, Se IkL™ zanimanjem k nam l d nami JZlVeti.v naše razmere in ,>.10 ]n-^ ° živeti. Takšno sode- l > Pa hf I51 Se tiso^ero pomno-6M« S,K?te,.videli, da bo zasijalo Ji še "fScco živIjenje med nami. To-S- lopo ! lenje! ~ Vas- S- urednik, 5’ želeč ^ ^ravljam° vsi Gradišča-bi za’ « * ”Veeernilv“ tudi nadalje ašo severno 3475 članov, na drugem mestu pa je dravska s 3220 člani. Tretja po številu članstva je savska sekcija, ki ima včlanjenih 2590 učiteljev. Najmanj članov ima primorska banovina, kjer šteje sekcija JUU samo 519 učiteljev. Beograjska sekcija, ki jo sestavljajo Beograd, Zemun in Pančevo, ima 920 včlanjenih učiteljev. V vardarski banovini je 1733 članov JUU, v drinski 1553, v zetski 1122, v moravski pa 1741. Učiteljska organizacija se bori za pravilno napredovanje učiteljev, za izboljšanje učnih načrtov, za nastavitev pogodbenih učiteljev in učiteljic, ki že po 20 letih životarijo z malenkostno plačo. O vseh teh vprašanjih bodo razpravljali tudi na banjaluškem kongresu, na katerem pričakujejo važne sklepe. Udeležencem glavne skupščine Jugoslovanskega učiteljskega udruženja v Banja Luki. 19., 20. in 21. avgusta bo v Banja Luki glavna skupščina JUU. Udeleženci iz dravske banovine bodo odpotovali iz Ljubljane z brzim vlakom v soboto, 19. t. m., ob 4.46 uri zjutraj in dospejo v Banja Luko ob 12.45 uri. V Banja Luki jih bodo pričakali zastopniki naše sekcije, ki jim bodo nudili vse potrebne informacije glede prenočevanja in prehrane. 19. t. m. zvečer bo v Banja Luki informativni sestanek vseh udeležencev iz dravske banovine. Sezona v ..zeleni Ameriki sil »» OBIRAVCI SI ŽELIJO SONCA IN DOBREGA ZASLUŽKA, »MOČNE« CENE HMELJARJI PA Veliki Šmaren je otvoritveni dan obiranja hmelja. Vsi vlaki so bili zadnje dni polni obiravcev in obiravk, ki so hiteli v »zeleno Ameriko«, v Savinj^to dolino. Mnogo je bilo letos tudi otrok, ki si žele z obiranjem hmelja zaslužiti najpotrebnejše za pričetek šolskega leta, ki se naglo bliža. Čim bliže Celju tem več obiravcev je vstopalo v vlake. Peljali so se do Celja, od tam pa naprej v razne kraje Savinjske doline. Kakor da se odpravljajo transporti sezonskih delavcev, tako so izgledale dolge vrste ženic in mladeničev, ki bodo dober tedni dni od rane zore do poznega večera pridno obirali hmelj in šteli škafe ter z njimi svoj skromni zaslužek. Obiravci so bili letos dobre volje, saj je hmelj v Savinjski dolini precej lep in bodo tudi več nabrali. Le dež jih je nekoliko motil. Želijo si sonca in dobrega zaslužka. 5600 delavcev brez kruha ANGLEŠKI KAPITALISTI SO RAJŠI USTAVILI OBRATOVANJE KO DA BI USTREGLI ZAHTEVAM DELAVSTVA Rudnik Trepča je nedavno ustavil svoj obrat. Uprava je odpovedala službo vsem delavcem in nameščencem in je tako 3600 ljudi na cesti brez kruha. Odpovedana so jim tudi stanovanja. Kljub izredno težkemu udarcu so ostali rudarji mirni. Trgov- ci še nadalje dostavljajo delavcem živež. Rudniška uprava je v svoji objavi izjavila, da ustavlja obrat do preklica. V Kosovski Mitroviči je gospodarsko življenje skoraj izumrlo. Mnogi trgovci se boje, da bodo morali opustiti svoje trgovine. PROTI CEPITVI ZBORNICE TOI Nedavno je bila v Ljubljani seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino, na kateri so razpravljali o ustanovitvi samostojne industrijske zbornice. O istem vprašanju je bila včeraj tudi seja industrijskega odseka Zbornice za TOI. Sprejet je bil sklep, da govore narodni, gospodarski in stanovski interesi te važne gospodarske ustanove proti kakršni koli cepitvi obstoječe skupne zbornice. Industrijski odsek zbornice je izvolil štiri člane, ki bodo o načelnih razlogih razpravljali z zastopniki Zveze industrijcev. mejo. K. S., kmel. FANTOVSKA OBRAČUNAVANJA V Mariborsko bolnišnico sta se zatekla dva mlajša fanta, ki sta oba žrtvi fantovskih obračunavanj na podeželju. 18-letne-ga posestnikovega sina Franca Lovca iz Sp. Ložnice pri Makolah je napadel v Mostečnem na cesti neki Alojz Horvat ter ga nevarno ranil v roko in ramena. — V Plaču pri Svečini pa sta posestnikov sin Stanko Kovačič in viničarjev sin Paš prav tako na cesti počakala s koloma 27-letnega težaka Leopolda Paka in ga resno obdelala. Vzrok obeh pretepov je pijanost in staro maščevanje. o. Prosvetno društvo v Št. Danijelu nad Prevaljami ponovi v nedeljo, 20. t. m., koroško narodno igro »Miklova Zala«. o Smrtna kosa. V čmatičah v Istri je umrl 88-letni posestnik Jože Lazar, oče razvanjskega šolskega upravitelja gosp. Lazarja. Pokojni Lazar je bil znan kot zaveden narodnjak. o. Podružnica SVD v Ormožu priredi v nedeljo, 20. t. m., poučni izlet sadjar- jev v Slovenske gorice. Odhod iz Ormoža ob 7.23 z vlakom do Žerovincev. Izleta se udeleži tudi sreski kmetijski referent iz Ptuja, ki bo med izletom predaval o posameznih panogah kmetijstva. o. Iz železniške službe. Prometnik Jakob Vrečko v Brezno-Ribnici je imenovan za šefa te postaje. Službeno so bili premeščeni prometniki Vladislav Batista od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Kresnice, Ivan Zibert z Grosuplja v Ptuj, Albin Zor iz Ponikve v Brezno-Ribnico; na lastno prošnjo so premeščeni Frati Gerlovič iz Zagorja v Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Leo Lenard iz Vidma-Krško v Gornjo Radgono, Aleksej Kononenko iz Ptuja v Celje, Milenko Stanič iz Brezna-Ribnice v Mokro goro na področju sarajevske direkcije in Fran Obran iz Velike Loke v Ormož. o. Strela požiga. Na Stražišču pri Prevaljah je strela zanetila požar v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Bro-mana, ki mu je ogenj vse uničil. Škoda je zelo velika. Ceffe c. Opatijska cerkcv v Celju je dobila nov zvon, ki tehta 460 kg. Ta zvon je bil prelit iz prejšnjega, ki je tehtal 270 kg. Zvon jc vlila mariborska livarna inž. Biihl v Mariboru. — Tudi cerkev sv. Miklavža bo dobila sčasoma še tretji zvon. Nekaj denarja je že zbranega, drugo se še nabira. c. Umrla je v mestnem zavetišču v Medlogu 66 letna mestna reva Iranka Vrhov-nikova. c. Celjska policija jc aretirala 18 letnega Slavka K. iz Maribora, ki je v Sp. Pirničah na Gorenjskem ukradel nekomu pekovskemu pomočniku kolo. Aretiranega Slavka K. so izročili sodišču, kolo pa so vrnili lastniku. c. Zaprto Julijano Terčičevo, ki je v zvezi z umorom Ocvirkovih v Medlogu, so na praznik peljali z Alojzom Grebenškom na kraj zločina v Medlog. Terčičeva taji svojo zvezo z zločinci, zapleta pa se pri zasliševanju v protislovja. Njena krivda na soudeležbi je dokazana. c. Nesreče in napad. 21 letni delavec Ciril Freitag iz Zagrada v ccljski okolici si je pri delu prerezal dlan desne roke. — 25 letni trgovski potnik Alojz Kozole od Sv. Krištofa pri Laškem je med vožnjo s kolesom padel na cesti s kolesa in dobil hude poškodbe na glavi. — 10 letni sin posestnice Josip Šteble iz vojniške okolice je doma padel in si zlomil desno roko v zapestju. — 25 letnega mesarskega pomočnika Stanka Štiglica iz Rečice ob Savinji sta zvečer napadla Ivan Filač in Ivan Benda iz Radmirja, ga podrla s kolesa in ga težko poškodovala po desni roki. — 5 letnega sina posestnika Vinka Vražiča iz Huma ob Sotli je zgrabila mlatilnica in mu zdrobila dva prsta na levi roki. — 25 letna žena delavca Cecilija Privorškova je v Trnovljah padla s kolesa in si zlomila desno roko v pod-laktu. — 61 letna preužitkarica Jera Tramškova iz Rogaške Slatine jc doma padla in si zlomila desno roko v laktu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c. Z obiranjem hmelja bodo te dni pričeli v Savinjski dolini. Prve obiralke hmelja so se že pripeljale v Celje in potujejo dalje v Savinjsko dolino. c. Pevski koncert bo priredilo pevsko društvo ,,Jadranli iz Maribora v nedeljo, 20. t. m., ob 10.30 v mestnem parku v Celju. Zbor šteje 45 pevcev in bo zapel 17 narodnih in domoljubnih pesmi. — Zvečer istega dne priredi „Jadran“ koncert v zdravilišču na Dobrni. c. Iz celjske postaje. Iz Šibenika je bil premeščen v Celje višji kontrolor Franc Gerl, iz Celja pa je bil premeščen v Grosuplje kontrolor Roman Oberlindtner. c. Strokovna obrtna nadaljevalna šola v Celjn. — Vpisovanje" za šolsko leto 1939/40 bo v nedeljo, 27. t.m., od 9. do 12. ure v pisarni. Pri vpisu je treba predložiti v smislu čl. 37. uredbe o organizaciji strokovnih nadaljevalnih šol: 1. krstni (rojstni) list, 2. izpričevalo o poslednjem šolanju, 3. učno pogodbo in 4. zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti. — V nedeljo, 3. septembra, se naj zberejo vsi učenci, ki bodo v šol. letu 1939/40 obiskovali zavod ob 8. uri v telovadnici zaradi dodelitve v posamezne oddelke in razglasitve učnih ur. Gg. mojstre se opozarja, da pošljejo tega dne brezpogojno vse šoloobvezne vajencc v šolo, ker sc po izvršeni dodelitvi v oddelke ne bo več moglo upoštevati posebnih želj. tiaus — O jej, v tem mohamedanskem mestu pa res ne moremo pristati. Obmejni narodno-gasilski tabor Prostovoljna gasilska četa pri Sv. Ani v Slov. gor. bo v nedeljo 10. septembra priredila na idilično krasni točki naše meje pri Sv. Ani velik narodno-gasilski tabor pod pokroviteljstvom starešine gasilske zveze ministra g. Snoja. Ob tej priliki bo tudi položitev temeljnega kamna za nov gasilski dom, ki ga bo zgradila četa pri gasilskem opazovalnem stolpu. Tabor bo v proslavo 20 letnice osvobojenja s sodelovanjem vseh v občini obstoječih kulturnih in prosvetnih organizacij ne oziraje se na naziranja. Govorili bodo med drugimi g. starešina zveze minister Franc Snoj, podstarešina gasilske zajednice Pogačnik, narodni poslanec g. Špindler Jože sin g. dekan Fr. Sal. Gomilšek. Po končanem taboru bo pred gasilskim stolpom velika- tombola s krasnimi dobitki. Omenjeni tabor bo najlepša prilika za obisk Slov. goric, ki bodo takrat ravno v najbujnejši krasoti naših goric. Maribor Ob obisku bolgarskega pisatelja Nekaj zanimivih ugotovitev na račun slovenskega kiikarstva in zagrizenosti Te dni je obiskal Maribor in severno mejo znani bolgarski pisatelj g. Diraiter Pantelejev iz Sofije, ki kot iskren prijatelj Slovencev nadaljuje delo pokojnega prof. Bezenška. Pridno prevaja slovenske pesnike in pisatelje, obenem pa stalno opozarja Bolgare na slovenske razmere tudi s svojimi članki in predavanji. Zelo dobro pozna Ljubljano in Gorenjsko; kot vnet planinec je preplezal vse naše Julijske in Savinjske planine. Njegovo prijateljstvo nam je tem dragocenejše, ker je g. Pantelejev kot parlamentarni knjižničar v stalnem stiku z bolgarskimi poslanci, ki jim daje informacije o naših. zadevah. G. Pantelejev je bil gost mariborske Jugosl.-bolgarske lige. V spremstvu njenega predsednika prof. J. Šedivyja in ostalih odbornikov si je ogledal Mariborski teden, mestne znamenitosti, bližnjo okolico in po naklonjenosti g. župana se je odpeljal z avtom tudi k Pohorskemu domu, kjer se je v družbi g. mestnega nadsvetnika Barleta in njegove družine, prof. Baša, dr. Dolarja in dr. razvila intimna družabnost. Spoznali smo, da imamo o .perečih mednarodnih vprašanjih kakor v Bolgariji tako tudi pri nas popolnoma enake nazore. V mestni knjižnici so g. Pantelejeva zanimale posebno stare slovenske in pa bolgarske knjige. Ugotovil je, da ima Študijska knjižnica nekatera dragocena bolgarska dela, ki so celo v Bolgariji velika redkost. Izredno ga je navdušil mestni. muzej. Revna Bolgarija sicer posveča veliko skrb kulturnemu dvigu in naravnost očetovsko skrbi za muzeje, gledališča in knjižnice — javno knjižnico mora imeti vsaka občina — vendar ima samo en muzej, ki bi se mogel meriti z mariborskim. Drugi muzeji na Balkanu imajo morda neprimerno večje podpore, toda mariborski je muzej v muzeju, kjer se naravnost čudovito hitro večajo zbirke in ki je že zdaj po svoji ureditvi lahko vzor tudi mnogim večjim. Mariborsko Zgodovinsko in Muzejsko društvo sta klasična primera, kaj more ustvariti delavna duhovna in laična inteligenca, če se dvigne pri delu na nadstrankarsko stališče. Po mnenju g. Pantelejeva je mariborski muzej ne samo ponos Maribora in Slovenije, ampak vsega južnega Slovanstva. Največja privlačna sila za tujski promet v Sloveniji bo mariborski muzej, ko bo popolnoma urejen. Naš gost se je na severni meji lahko prepričal, da Ljubljana in Gorenjsko ne predstavljata pravega slovenskega duha. Tam je namreč težko najti Slovence, ampak predvsem samo strankarje. Strankarska zagrizenost dosega tam tako stopnjo, da tudi- tujce hočejo prisiliti, da sodelujejo, pri njihovih malenkostnih sporih. Ena stran slika v najbolj črnih barvah drugo in narobe, obe pa kaj radi pozabljata pred tujci poudarjati to, kar je vsem Slovencem skupno. Klikarstvo se je spozabilo tako daleč, da je hotelo pritegniti v domače spore celo papeževega legata kardinala dr. Hlonda, ko je del udeležencev kongresa Krista Kralja hotel prepričati papeževega legata, da drugi del udeležencev ni' katoliški, ampak vsaj krivoverski, če že ne boljševiški, kar pa se ni posrečilo, ker E. kardinal Hlond delgacije ni sprejel. Zato se je g. Pantelejev naravnost čudil,’ ko ni mogel v Mariboru ugotoviti pri nobenem človeku, s katerim Je prišel v dotiko, kateri politični stranki pripada, ker je bil vsak v razgovoru z njim samo Slovenec in Jugoslovan. Našel je tukaj tisto vseslovensko čustvovanje, ko se prisrčno medsebojno pozdravljajo in spoštujejo Sokoli in Slovenski fantje, ne da bi’ se odrekli svojih nazorov. Občudoval je delo obmejnih učiteljev in duhovnikov. Kaj še le bi ustvarili, če bi merodajni krogi njihovo delo dovolj upoštevali in ga temu primerno tudi nagradili! ..... V razgovoru z g. Pantelejevom smo ugotovili, da Ljubljana mnogo premalo pozna severno mejo in da zato včasih nehote daje tudi napačne ali pa celo škodljive informacije. ■ Ko nam je naš dragi gost pripovedoval, koliko so storili v zadnjih letih za bolgarskega kmeta, smo se zavedeli, da še pri nas nismo zagrabili problema pri jedru in kako potrebno je, da bi naši merodajni krogi spoznali razmere in reforme v bolgarski vasi. Zato je prav, da pripravlja mariborska Jugosl.-bolgarska liga za prihodnje leto ne samo ekskurzijo izobražencev, ampak tudi ceneno ekskurzijo slovenskih kmetov v Bolgarijo. Našemu prijatelju g. pisatelju Pante-lejevu kličemo; na veselo svidenje v jeseni na mariborskem bolgarskem tednu! J. G. Uradovanje v pobreški občini VSEPOVSOD JE TREBA UPOŠTEVATI PRAVILO: ČAS JE ZLATO! Stal'sem v-dolgi vrsti občanov v predsobi pobreškega občinskega urada. Vsi smo težko pričakovali, da se odpro vrata do gospodov, kamor bo mogel vstopiti naslednji občan. Uradovanje je šlo silno počasi od rok in dolge ure so godrnjaje prestali ljudje. Končno so mnogi morali oditi, ne da bi opravili svoj posel. Med njimi je bilo več takšnih, ki so prišli po celo uro daleč. Po napornem delu so morali stati v občinskem uradu in čakati -na vrsto«. Zabavljanja in pritoževanja je bilo na pretek. Rekel bi, da upravičeno, ker so uradne ure za stranke zelo pomanjkljivo določene. Za stranke uraduje pobreški občinski urad samo popoldne, kar je za tako veliko občino gotovo premalo. Poleg tega kličejo ha en dan toliko strank, da jih uradniki .ne morejo odpraviti. Vse to je v škodo občanov in občine same ter ustvarja slabo voljo med prebivalstvom. Zato naj g. župan te nedostat-ke skuša Čimprej odpraviti, -k. Gradbeno gibanje in najemnine KLJUB PRIRASTKU STANOVANJ SO NAJEMNINE ŠE VEDNO VISOKE V Mariboru je bilo letos gradbeno giba-1 ski krize. Ponekod so najemnine še celo nje izredno živahno. Stavbeniki so zgradili mnogo novih stanovanjskih hiš in število stanovanj se je znatno povečalo. Samo v mestu smo dobili doslej okoli 100 novih stanovanj, enako število pa tudi v bližnji in daljni mariborski okolici. Spričo tega dejstva je nerazumljivo, zakaj so stanovanjske najemnine še vedno tako visoke, kakor v času najhujše stanovanj- DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 16. t. m. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: J Din 200.000.—: 4816 Din 50.000.—: 78520 Din 40.000—: 27676 Din 30.000.—: 47290 90000 Din 20.000.—: 179& 83669 85096 Din 16.000,—: 112 52220 80763 99012 T>iii 12.000.—: 6607 97054 Din 10.000.—: 102 9446 19619 31424 32272 37238 50141 50763 51198 56551 66343 66677 71182 76189 78169 78383 82376 Din 8000. : 444 4366 10858 13688* 17368 17732 24975 26519 21907 30719 41339 49308 59558 60850 61821 67281 70206 70297 73565 74466 78035 80580 82965 87386 97064 Din 6000.—: 237 1107 8063 12675 15421 22989 26077 34536 37960 41069 41676 46982 49358 61559 63497 65431 65700 67829 68977 70659 71274 76)26 77133 80555 85641 91204 99652 Din 5000.—: 17044 21234 25828 33130 39015 40859 41142 57337 58383 60753 67771 71099 77005 85231 86258 86447 Din 4000.—: 1833 2069 4739 7537 9391 9401 11092 11847 15738 19066 21538 29931 23268 29442 31658 33224 33504 33629 36254 3807 42200 42850 46219 52603 54102 55565 56887 Din 2000.—: 60768 62682 62859 63817 64720 65534 65953 72088 73969 75764 86188 87006 87687 89899 91759 92020 96029 Srečka štev. 32.272, ki je zadela din Ml.060.—, je bHa kupljena pri nas. PooblaSčenn glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. višje. Zivljenski standard se ni nič dvig nil in pomenijo zato tako visoke najemnine težak udarec onim, ki nimajo lastne strehe. Letošnje visoko razvito gradbeno gibanje naj bi izrabilo Društvo stanovanjskih najemnikov za akcijo za znižanje stanovanjskih najemnin zlasti za stanovanja nižjih in srednjih slojev. Nikakor pa ne smejo dopustiti celo zvišanje najemnin, kakor še to po mestu ponekod šušlja. V primeru neuspele akcije naj bi'se društvo pobrigalo za kakšno gradbeno akcijo, ki bi omogočala malemu človeku gradnjo enodružinskih stanovanjskih hišic, kakor imajo to v Zagrebu. Tam se je akcija lepo obnesla in nove hišice vstajajo iz zemlje kakor gobe po dežju. -ig. m. Premestitve v železniški službi. Premeščeni so Matevž Kojič s postaje Pragersko v Maribor, Štefan Premzelj s Pragerskega v Maribor, Jože Knehtl s postaje Sevnica v kurilnico v Mariboru in Franc šabeder s postaje Celje na postajo Maribor. m. Poročila sia se nadzornik policijskih agentov g. Anton PukŠič in gdč. Danica Lah. m. Pogreb tragično preminulega Žiberne Jožeta, zvaničnika drž. žel., bo danes ob 17. uri iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. m. Nov tržni red. Mariborski tržni nadzornik g. inž. Večerjevič pripravlja nov tržni red, ki ga bo predložil občinskemu svetu v odobritev. m. Službe božje za planince bodo v nedeljo pri naslednjih pohorskih postojankah: ob 9. pri Mariborski koči, ob 10. pri Sv. Arehu, ob 9. na Smolniku, ob 9. na Urški gori in ob 11. na Kremžarjevem vrhu. V mariborski frančiškanski cerkvi pa ob četrt na pet. m. Ostavko na državno službo je podala Olga Lekan, zvaničnica III. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Njena ostavka je bila sprejeta. m. Veliko pomanjkanje drobiža občutijo te dni po Mariborskem tednu naši trgovci. Morda bo z novimi kovanci nastopilo izboljšanje. m. Telefonsko slušalko je nekdo ukradel pivovarnarju Tscheligiju iz veže na Koroški cesti. m. Tatvina ročnega vozička. 1 Mariji Kager na Državni cesti je nezna- nec z dvorišča odpeljal ročni vreden 200 dinarjev. ., m. Vremensko hišico so izropali-Slomškovem trgu je nekdo razbil-šip®n vremenski hišici ter odnesel iz- nje 3 te-mometre in barograf. Škode je o-krog-011 m. Zaradi ljubosumnosti je napadla n cesti hišnica J. J. gospo P. B., ko se J vračala s trga proti domu; z ranjeno ro se je morala gospa P. B. zateči k z®* • niku po pomoč. m. Pasja zalega se je v zadnjem j*5 močno pojavila v ulicah Beograjski, Pa.‘ movi in še posebno v Dalmatinski. Tul v nekem podstrešju privezan pes, ki da in noč strašno tuli. Prav bi bilo, da s. ta uboga, lačna mrcina takoj Odstran Prebivalci teh ulic smo že siti tega ^ prnega tuljenja; Upamo, da se kdo usm' trpeče živali. * Danes zvečer, četrtek, koncert v nem parku pri ugodnem vremenu od -do 21.30 ure. Igra godba Drava. ^ * Milijoni še niso izžrebani! Pohitita nabavite si pravočasno srečke drž. redne loterije pri VIRU SREČE „Pat»»k'0 Maribor. Vsak je svoje sreče kovač! ^ * Posetite TRST z avtokaroin ,,PutniF Maribor od 6. do 8. septembra (3 Gena le 250 din. — Kolektivni ’ potni Prijavite se takoj! . * Izlet v GRAZ v sredo, dne 23. sta, s „Putnik-ovim“. avtokarom za k din. Takojšnje prijave pri ,.Putnik-u‘V ribor—Celje—Ptuj. Nočna lekarniška služba (od & vključno 18. t. m.): Lekarna pri Sv. ^ hu, Glavni trg 20, tel. 2,0.05. ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. i Kino * Esplanade kino. Od srede naprej sette«, Simona Simon. * Grajski kino. Od sobote dalje v« j. Warner Bros film Krvavi kapetan, Ostari Blood. Velefilm z Erol FlynnotU glavni vlogi. Naš prihodnji spored » steur“ rešitelj človeštva. , * Kino Union, Od dane§ do petka A fun«. Radio Petek, 18. avgusta Ljubljana: 12. Plošče; l“320 Koncert^’ 19.1o Predavanje; 19.40 Narodnostna "L 20. Plošče; 20.10 Ženska ura; 20.30 RO s petjem; 22.30 Plošče. — Zagreb1, v Dueli, pojeta Vera Grozaj (sopran) tej lica Telišman Simatovič (alt), — BeoiPL 12. Opoldanski koncert; 13.10 NaroPj, pesmi; 22.15 Koncert na dveh klawJ v — Sofija: 18. Vesela glasba,- 20.15 tijeva opera „Don Pascal". — Bukan* J Rossinijev »Seviljski brivec" (opera)-Stockholm: Wagnerjeva opera ,,‘SvJ hauser" (III. dejanje). — Berlin: Lehaflj,; opera ..Vesela vdova". — Radio »JU-19.05 Simfonični koncert. — London b-jv nal: 20. Simfonični koncert (Beetb® <|r,: Budimpešta I.: 19.25 Orkestralni koUpf-C22. Ciganska godba. — Praga: 20%-nsf>1 srni in plesi. — Varšava: 2220 Vi aniPak mora dajati tudi bol! tv P° Kalerem danes- žeja Človeka res’ii kda! ^°li Poprej. Današnji sur-ratin-6111 pos-ala vse bolj spekulativen in iiarplran-V lslianiu P01', ki vodijo proč od ne vodi kot tak v svet abso-uživ cl°yeških vrednot. Tak umetnik a m čustvuje le za obliko, odnraknil vor 6 JC ,?b živega toka življenja. V zago-sYj°iib trditev navaja avtor vrsto zHp^V V’ med’ njimi 'Španca Goyo, ki ni iim^-?red ranico, ki - mu je zbudila take iv- Vest *er mu narekovala dela Robine, ki nam še danes utrjujejo lan-eCan^e ideje. Goyi ni šlo za ustvar-T>ove HQvega stila, ampak za čim tesnejše ie ivfan0S^ s svelom- Tudi Daumier, ki karik-'Syebl svoje delo politični satiri in srce*? ’ s sv°i'ni vročim občutenim vse ,ustvaril dela, ki bodo preživela Enak1 ne rafiniranosti našega časa. Grwn 0 se ie, impresionistu Vincentu van Škratk zgostila podoba njegovega sveta. b0vezanost, umetnosti z resni-«1Q. .ustvarja dela trajne . .in etične .ge’ odmikanje od resničnosti pa. jo b8Seia pa pota dekadence. Avtor konča z -e11’ kjer ugotavlja, da še bo moral in Sp r'P°vniiti od spekulacije na zemljo in j- -‘Ptenzivno pečati , s problemi časa ^ moral-se bo ogreti in stopiti z kak(JCnega Prostora, v. prvo bojno vrsto, za Vedno> kadar je. šlo v preteklosti pra Sevaiije človeka in njegove kulture, biaka ;adnle J'e nekaterim našim umet-d0p r]®n' in njih kritikom tako težko Vellt e3at'- Izmed člankov sta še v pr-^an P Polja n č e v a razprava 0s* hi politika«, kjer prihaja pisec ug<>lovhev> da je politika koh-■W,[air izraz ekonomike. L o g a r j e v a ie' ° »Družbi in narodnosti«, ki se bo K r j 5? v3'3. Nadaljuje se tudi' Miško he*, V I? eva novela »Pot med hlaže-zatir . ateri Prikazuje pripovednik rast vs^sa Prekmurskega dekleta. Po-šeni ijtn°vo lme pa se ie pojavilo v na-ki j0 erarnem svetu z novelo »Vrnitev«, tirani6 bapisala mlada Mariborčanka iz iJ1 .“'n r c a. Snov za zgodbo je vzeta nam 0 ^ kega življenja, pripoveduje pa ^tit, j .kazpjencu Jožetu, ki pride po de-s° Sa i. iz Ječe ter tragično spozna, da dom d<%ejn z ‘ *•» »»*»««« » ivm s° si n* . u izbrisali iz spomina, in da lači — žena in otroci v tem 1 51 UrprfM- v opuiiirua, 111 UČ ki. m ,živbenje brez njega. Z nove-DrijjoVed odlikuje precejšnja Izrazna moč ^ Q°vanja, si je mlada pripovednica .krepko vrezala brazdo v mlado slovensko realistično prozo. Odlikujejo pa novelo tudi psihološko dognani in dojeti -prizori. Izmed pesmi- so priobčili tri Igo Gruden »Pesnikovo, 'srce«-, »V cvetočem, vrtu« in »Jesensko pesem« in eno mladi Zima Vrš a j »Utrinek«. . . V »Naših problemih« je Vlado Vodopivec obdelal z družabnega, zgodovinskega in pravnega vidika-veliko tekstilno ■stavko leta 1936. Zanimive so v razpravi glede stavkovnega gibanja z zasedbo tovarniških objektov ugotovitve, kako je postopala v takih primerih Blumova vlada ljudske fronte.', »Politični obzornik« prinaša članek Rud. K y o v s k y a o Sredozemlju, o/borbi za turško dedščino v Sredozemlju ter o svetovni vojni, nje izidu in novi borbi -za porazdelitev kolonij in raztresenih sfer na -obalah Sredozemskega morja, in članek A. K.-ja o novem, vozlu evropske politike, to je o Danzigu. Zvezek zaključuje polemika Kermavnerje v a legenda o Simonu Gregorčiču iu legenda o Henriku Tumi o sporni točki iz pesnikovega življenja, Kosova polemika z Vebrom o vprašanju malega naroda ter poročilo P i r j e v-ca »Dve novi publikaciji o biblioteških problemih«. -rč. k Planinski vestnik. Štev. 8—9, V novo številko so prispevali 'Marijan Čadež študijo »O vzrokih postanka in razvoja neviht«, Josip Vandot piše o zgodovini kresovanja v gorenjskih planinah, dr. Josip Šašel pa . je.‘ prispeval etnograisko-zgodovinski pogled »Malo čez Ljubelj«. Dr. Fran Tominšek razpravlja v sledečem članku »Kako je SPD postajalo in postalo gospodar na lastni zemlji«, glasbenik Marijan Lipovšek opisuje pot, ki jo je napravil s kolesom čez kočevsko in gorsko kotarsko hribovje na Jadran, urednik pa je prispeval zanimiv članek o alpinizmu v carski Rusiji in v URSS. Številko zaključujejo društvene vesti in občni zbori SPD. Iz priložene statistike SPD je razvidno, da je. imelo društvo lani 7862 rednih članov, mladinski odsek 1913, akademska skupina 976. k Inž. Štebi, »Za samoupravo Slovenije«. Zadruga »Slovenski tisk« v Mariboru bo izdala v. kratkem razpravo inž. Štebija »Za samoupravo Slovenije«. kSlovenska odrska dela v Skoplju. V noyi gledališki sezoni namerava skopsko gledališče vprizoriti tudi več slovenskih odrskih del, med njimi Jožeta Kranjca dramo »Direktor Čampa«, Kreftovo zgodovinsko dramo »Matija Gubec« in Kreftovo komedijo »Kreature«, ki smo jo videli pri nas pod naslovom Malomeščani in ki je doživela velik uspeh tudi v Pragi. Ne pozabi naročnine! ar- Prvenstvo mariborskega okrožja 1959-40 Poslovni odbor je na sinočnji seji v navzočnosti zastopnikov nekaterih klubov izžrebal prvenstvene termine za prvi razred LNP-a. Za prvorazredne klube mariborskega okrožja so določeni naslednji termini: 27. avgust: Rapid—Mura, Gradjanski— Železničar; 3. september: ČSK—Rapid, Maribor— Grad j ah ski, Mura—Železničar; 10. septembra: CSK—Mura, železničar— Maribor; 21. september: Železničar—Rapid, Gradjanski—CŠK, Mura—Maribor; t. oktober: Rapid—Maribor, Gradjanski —Mura; 8. oktober: Maribor—CŠK; 22. oktober: Rapid—Gradjanski, CSK— Železničar; 29. oktober: Mura Rapid, Železničar— Gradjanski, CŠK—Maribor; 3. november: Rapid—CŠK, Gradjanski— Maribor; 10. marec 1948: Gradjanski—Rapid, Mura—CŠK, Maribor—Železničar; 17. marec: Rapid—Železničar, CŠK—Gradjanski, Maribor—Murk; 24. marec: Maribor—Rapid, Mura—Gradjanski; 31. marec: Železničar—Mura 7. aprila: Železničar—CŠK. Iz razporeda je razvidno, da med prvorazrednimi klubi našega okrožja ni več pobreške Slavije, ki se je za svoj obstanek v I. razredu potegovala. Ker so se poedini klubi izjavili proti temu, da ostane Slavij:) v I. razredu, je postopal LNP po propo-zicijali. Za trdno pa pričakujemo, da bomo v prihodnjem jesenskem prvenstvu zopet imeli priliko pozdraviti Slavijo v 1. razredu. Termine mariborskega II. razredi in ostalih skupin bo izžrebal na svoji prihodnji seji Okrožni odbor v Mariboru. Otvoritev mednarodne sezone Za nedeljo sc nam obeta prvovrsten atletski in nogometni šport. Proti SK Ra-pidu bo gostoval renomirani GAK iz Gradca. Ob 15. sre bo pričel na Rapidovem igrišču atletski dvoboj: 100 m, skok v višino, 800 m, skok ob palici, 3000 m, štafeta 4X100 m, štafeta 400x300x200x100 m pa bo v odmoru nogometne tekme, ki se bo pričela ob 17. GAK je ob priliki svojega zadnjega gostovanja proti SK Železničarju zapustil kar najugodnejši vtis ter je tudi tokrat pričakovati lepega nogometa. VISOK PORAZ CŠK V KRIŽEVCIH Cakovečki SK je odigral na praznik prijateljsko nog. tekmo proti Gradjanskemu SK v Križevcih ter izgubil v razmerju 0 :6. 'Proti koncu tekme so se pokazali gosti jako nedisciplinirani. Ker jim je sodnik g Višnjič izključil dva igralca, so hoteli odstopiti, sodnik pa je radi tega tekmo prekinil. ZEMUN V NACIONALNI LIGI Upravni odbor JNS-a je na svoji zadnji seji vzel na znanje, izstop Ljubljane iz nacionalne lige ter jc na njeno mesto uvrstil SK Zemun. Mednarodna plavalna tekma v Ljubljani Ljubljanska plavalna podzveza je povabila na gostovanje Ceskv plaveckv klub, ki 1)0 v soboto in nedeljo nastopil proti podzvezni reprezentanci. s SK Železničar bo v' nedeljo gostoval v Kranju v okviru Športnega dneva. s Revanžna nogometna tekma Ljubljana —Concordia bo v nedeljo v Ljubljani. s Na proslavi 20-letnice Gradjanskega v Karlovcu sla zagrebška kluba Gradjanski in Concordia remisirala 1:1 (0:0). Jubilant je premagal SK Zagreb s 7:2. s Poslovni odbor JNS-a je na svoji zadnji seji izvedel žrebanje terminov m nasprotnikov za državno prvenstvo ,1939-40. s Beograjska Jugoslavija bp igrala 19., 20. in 22. avg. v Bukarešti proti Venusu, Rapidu in Trikolori. s Na evropskem veslaškem prvenstvu v Amsterdamu nas bo zastopal osraerac Krke (Šibenik) ter dvojka brez krmarja zagrebškega Gusarja. s Boksarski dvoboj Jugoslavija—Madžarska bo v petek ,18. avgusta, v Budimpešti. Sah Amaterski turnir v Zagrebu Do konca skupinskega turnirja jc še pet kol, pa je vendarle še vedno nejasno^, kdo vse bo prišel v finalno borbo. Vstop v finale sta si seveda že zasigurala oba vodilna v skupinah: prof. Gabrovšek in Gligorič. _ O ostalih pa se more za enkrat samo ugibati, kajti možna. so. še razna presenečenja, ki jih je turnir v Zagrebu poln. Rezultati 10. kola. A skupina: Feuer —Atijas 1 :0, Gottlieb—Majstorovič */•>, Pavlovič—Muha 1 :0, Pavlovič—Medan 1:6, Šiška—RajkovičVa, Gligorič—Ivkov 1 ;0, Licul—Jerman 0 :1, Drašič—Mlinar 0 :1. B skupina: šubarič—Slokan 1:0, Kon —Kurjački 1:0, Savič—Stakič 1 :0. Šorli —\Veiss 1 . 0, Lončarič—Berner i/5, Carev— Muždeka 1:0, Cindrič—Rabar 0": 1 in Gabrovšek— Filipičič 1 :0. Stanje po 18. kolu. A skupina: Gl izgori č .9, Rajkovič, šiška in Jerman 7, Majstorovič 6 in pol, Pavlovič in Feuer 0, Gottlieb 5 in pol, Drašič 4 in pol, Licul in S. Pavlovič 4, Ivkov 3 in pol, Mlinar 3 in pol (1), Muha 2 in pol, itd. B skupina: Gabrovšek 9, Šorli in in Rabar 7 in pol, Savič in Berner 6 in pol, Carev 6, Šubarič in Weiss a in pol Slokan 4 in pol, Stakič 1 itd. 139. FRANCOSKA OTVORITEV (3. kolo zagrebškega turnirja) Beli; Filipčič Crni: šubarič 1. e4, e« 2. d4, d5 3. Sd2, SfS (boljše je takoj 3... co 4. exd5, exd5 5. Sf3 in šele sedaj Sf6) 4. Ld3 (pravilno je 4. eo!, Sfd7 in nato 5. Ld3!), c5 3. exd5, Dxd5 6. SI3, cxd4 7. De2, Sc6 8. a3 (nepotrebno izgubljanje časa; boljše je 8. 0-6 ter na 8... e5 nadaljevanje z 9. Lc4 in. grožnjo Sg5/, Le7 9, Se4, 0-0 10. h3 (zakaj ne takoj 0-0?), Se5 ll.Sxe5, Dxe5 12. 14, Da5-|- 13. Ld2, Db« 14. ft-a, I.d7! 15. g4 (beli ne vidi grozečih nevarnosti), Lb5! 18. SI2 (na 16. Lxb5 sledi 16... Sxel, na 16. Sxf6+ pa 16... Lxf6 17. Lxb5, d3-f itd.j, Lxd3 17. cxd3, Tac8 18. b4, Tc2 19. Tlel, Tcc8 29. Kh2, Sd5 21. Ddl, T2c6 22. Dal, Ld6 23. Kg3, Sxf4 (bitka je sedaj odločena, beli ne sme vzeti konja zaradi Lxf4~-in Dc7-f) 24. Txc6, Sxd3-f 25. Kh4, Dd8-;-28. Lg5, Sxel (zakaj vendar ne 26... Dxga+! 27. Kxg5, Le7-f- 28. Kh5, Sf4^ in mat!?) 27. Txel, 16 in beli preda. L0"« Čufar za turškim gričem 2*4-1, . Ve,,la »sodba tadi lenL Je spet a Ie bolj za- fez Drx ga’ zavoljo spodobnosti, kajti sati u.. ,Yet|10 gosposko ni smel stre-Vred, jja ■ ®Se^- Vedel je pa s farani Janez govoril resnico, in na ?erkvij0 , 11 vs®mi> Ki so stali pred le tudi Ja ezen za odkrito besedo. Saj de' za tiIpJ vega' z njo. Če bi grof zve-Sa zapri v +V0 puntarsl£0 govorjenje, bi 1,1111 kos M„ mne kleii' b}riči bl mu nalo-S'°viti od LZ? zTerai bi se bil moral po- f', kar fe thf zdaj nl mogel več t3‘ ^ ^ Turlv ^vedal: pa ie . dodal še to, bo tur«™ ’ ki 1 domačimi Ijud-,k,e ie njihbv/avna’ da reveži ne vedo, uar doma KnuuVr?a' ^atn za gričem ali adi|j v Koliko bolj pogumno bi se za- fa. goro p.'latla’ čc bi bil samo oni tam kmete domadi pesian žuli, ^l11PaTurwT: d°ma itllaš grofa’ za bri-'LSvojo 7 zgovorni kmetič pono- '^hez m lr,o'oaI kakor poprej, a zato 'praviin J brzdati jezika: dsia huH^ 3 1 urke kdmaj čaka. To huda reč. Proda nas lahko, da ša- le iz resnih časov mi ne vemo kdaj.« Župnik je nehote prikimal in se razvnel kakor pri pridigi: ■ »Če gro4 pokaže zemlji hrbet, ga mi ne bomo. Če on, ki mu damo mi največ po-zemskih dobrot, pozabi, kjer živi in kdo ga redi, ne smemo pozabiti mi na svoje dolžnosti; Ko bodo zagoreli kresovi, takrat vsi vkup!« " »Zdaj pa na polič vina!« je dodal Janez. Soseska je potegnila z njim. Dovolj resnega so se pomenili, pred cerkvijo morebiti še nikoli toliko. In ker je bil Turek še daleč za gorami, ker še ni bil pogledal izza griča, so si lahko mirne duše oplaknili grla in še za mizo spregovorili kaj pametnega in tudi veselega. IV. Grof je imel Janeza na,piki. Res je bil dober kovač, ker se je' pa večkrat postavil za kovaško pravico, so mu ga biriči zatožili in zato je Janez tudi zdaj čakal, da bodo hude besede,'ki jih je bil govoril, Prišle do mogočnih ušes. Na samem se ie večkrat praskal za ušesi, biriči bi lahko vsak dan planili po njem iti ga v svojo veliko zabavo vrgli v klet. Naložili bi mu klobas, da bi jih pomnil vse svoje žive dni, grof bi mu pa naročil, naj hodi Turke gledat za grič, jim kazat svojo korajžo, v fužini bodo pa opravili njegovo delo drugi, ponižni in taki, ki ne otresajo svojih gobcev zoper gospodarje. Janezova tiha bojazen je bila odveč, nihče ga ni bil nikomur zatožil. Ljudje so držali skupaj. Mučili so se s težkim delom in se bali turške nadloge, o kateri je vsepovsod tekla beseda. Kadar so Janezu omenili pesjame, se je na kratko odrezal: »Pripravimo se, vsakdo po svojih močeh, da jih užugamo kadar bo treba.« Skoval si je močno sekiro, si nabrusil nože in tudi drugim je pripravil orožje, če so ga zaprosili. Drugače je pa hodil k Micki, za katero je bil zmeraj bolj vnet. Razen resnične ljubezni ju je družila zavest, da ne smeta prav ničesar zamuditi. V lepih mirnih časih bi čakala, kakor čakajo nekateri drugi ženini in neveste; zdaj jima pa ni kazalo. Vsak čas lahko prihrumi Turek. Kakor sta želela odnesti cele glave, tako sta se tudi bala, da ne bi padla v turško sužnost aJi pa celo našla grenko smrt pod turško sabljo. Nikoli eč se ne bi videla na tem svetu. Zato je Janez pogosto zahajal k Micki, ki ga je bila vselej iz srca vesela. Prav malo so jima bili mar Turki, ko sta uživala ure slad- kosti ter se veselila življenja m mladosti. Neko noč je pa udarilo plat zvona. Farani so se zdramili iz trdega sa v božjem strahu poskakali z ležišč. Ni daleč je gorel ogenj. Brž so se toliko lekli, da niso kazali sramote in delali hujšanja, ki tudi v stiskah in trpljenju ka grešne duše. Zenske so jadikoval molile, gospodarji so pa 'preklinjali Ti in se ozirali po svojih domovih, če ji morebiti že ovil rdeči petelin. Pa ni drugega ognja kakor onega .daleč dol velikem hribu. Večina faranov se je zl la na koncu vasi, skoraj vsi moški so kolikor toliko oboroženi. »Turek je udaril v deželo!« so govc Janez, ki je bil med prvimi ipokoncu ■ni verjel kar tako na slepo. -Ni vsak ogenj turški kres. Prepri mo se poprej!« »Ta bi pa rad levu pogledal v gobi ie menil neki možak. »Zakaj ne!« se je pobahal Janez. » tem bom videl, če ima res turške zof Nalašč se je šalil, da bi se hudem zmešalo od strahu. Kmalu so vsi zbes poslušali peket konjskih kopit in niso deli, če se že turške sablje pode v f; No, bili so grajski ljudje. »Grof prihaja, grof!« je zašumelo r farani. (Dalje jn tri, Ob dvajsetletnici zasedbe Prekmurja Ivan Malgaj / Na radgonski postaji prod okupacijo Vlak z vojaki je med drugim pripeljal na prekmursko 'bojišče tudi poročnika Isa-ka Hirschfelda. Mali stroj, ki je takoj po prihodu rabil popolno opremo, smo poslali v kuriincio. Taka oprema traja navadno 40 min., a že po preteku nekaj minut me je začel Isak nadlegovati v nemškem jeziku in žugal, češ, da se bo pritožil in zahteval, da se me mora zaradi zavlačevanja premika vojaškega vlaka odstraniti. To pritožbo je ponovil tudi pri svojem poveljniku polkovniku Petroviču. Ko sem temu razložil potek manipulacij in opisal drzno obnašanje gosp. Hirschfelda, sem dosegel popolno zadoščenje. še isti večer se je pripeljal v Radgono prometni kontrolor, danes že pokojni Fraitjo Repič, ki je prinese! v aktovki tajno poročilo, da bodo vso noč in ves naslednji dan prihajali vojaški vlaki v Radgono. Vest, da sem to tajnost izvedel že preko Avstrije, je g. Repiča neprijetno iz-nenadiilo, kmalu se je pa pomiril. Gospodu Repiču tudi ni ugajalo, ko sem mu razodel, da imamo mesto štirih uradnikov v postaji samo enega aspiranta, vse druge moči pa službujejo po raznih drugih postajah. V Ljubljani niso imeli časa za presojanje službenih razmer v Radgoni. Lahko bi to popravil prometni kontrolor g. Repič, ki je iz dnevnih poročil razbral sfalež osebja v posameznih pos-tajah svojega službenega območja. Prvo noč je šlo vse v najboljšem redu. Nemci nam sicer niso delali nikakšno zgago, pač pa sem se bal domačega osebja, saj je bilo med njimi 19 boljševikov, »krajno nezanesljivih. Vso noč sem nadziral premik vojaških vlakov In le redko kedajsem skočil v pisarno. Prometni kontrolor se je zvečer vlegel, zjutraj pa se odpeljal spočit v Maribor, kakor da bi ne bJiilo nič posebnoga. Naslednji dan je bila postaja tafco natrpana, da nisem prišel do počitka. Aspirant Špenko je podnevi opravljal blagajniško službo, jaz sem vodil premik. Ta dan proti večeru je prišla nevihta in ploha nam je ovirala izvagoni-ranje trena ter premikanje vojaških vlakov. Naš dobro premišljeni manipulacijski načrt je obtičal, da sta dva v postaji stoječa vlaka rabila za razkladanje več ur. Ko sem okoli 23. ure pohitel k večerji in se nato kake pol ure pozneje vrnil v prometni urad, sem našel tam razen v postaji službujočega nadporočnika Pipiča tudi kapetana pl. Vesteneka, ki mi je v nemškem jeziku očital, da ne poznam službene predpise in me dal aretirati, ker se nisem pobrigal za štiri premikal ne lokomotive. V besnosti je kričal in s svojim bičem udrihal tako dolgo po brzojavnem aparatu, da ga je poškodoval. V tem času, ko je Vestenek divjal po postaji, sem se umaknil v stanovanje, ker pa tam tudi ni bilo varno, sem se skril v kurilnico in čakal, da se poležejo razdivjani živci g. Vesteneka. Dne 12. avgusta dopoldne sem bil po 54 urni neprestani prometni službi tako izčrpan, da se nisem mogel več po koncu držati. Kmalu potem, ko sem se podal k počitku, so me začele mučiti strašne bolečine. Kljub temu, da so se bolečine ponovile, sem še naprej vztrajal v službi, in sicer vsak dan od 6. ao 22. ure, večkrat pa tudi do 2. zujtraj, kakor so pač prihajali zamujeni vlaki. Bolnega ©e nisem javil, ker je tistf čas primanjkovalo izkušenih uradnikov v prometni službi. Naše vojaštvo v Prekmurju ni zadelo na odpor. V Murski Soboti so zaplenili štiri topove, nekaj pušk in streliva. Ko so vojaki nekaj dni po zasedbi spravili te stvari na radgonsko postajo in naložili v vagone, bi se skoraj zgodila grozna nesreča. Pri premikanju je strojevodja iz neprevidnosti ali zlobe porinil skupino vagonov s MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih osilasih *t»ne vs»k» besedi 50 ptr. n*im«nl5» pristojbina ir te oelase ie din S.—. Dražbe, preklici, dopisovania in ženltovoniski oelasi din 1.— po besedi. NaStn#nS5i znesek za te oglase Je dl« 10.—. Debelo tiskati* besede se računajo dvolno. Oglasni davek la •Hkratno objavo znaš« din 2.—. Znesek za male ottlase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma iu ie vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po postni položnici na čekovni račun It. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti ttnamka za 3 din. Aaino ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtniki najceneje pri Šterbal. Meliska 2, Trg svobode 6. 7690—1 DENAR 2—3000 TISOČ potrebujem takoj olačam dobre procente, garancija vložna knjižica 10.000 ooštna hranilnica. Kaič, DoStno ležeče, Selnica ob Dravi. 7701—1 Kupim Kadar poiljoto denar po poiti, ni sladu o bojazni— , zakaj bi se torej bali ne-roditi blago po poStl? Ako blago, ki ga Vam bo-, mo poslali, ne bi ustrezalo, - Vam g« zamenjamo ali r vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplaCnl, bogato Ilustrirani katalog . najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah, Veleblagovnica OJiIvr Zagreb, lllta 4 In * ropis: Jitjrth H., paftnl pulta Prodam PRODAM KOLO v dobrem stanju za 500 din* znamke Peeoe. Naslov v upra vi. 7689—4 Novo, moderno SPALNICO prodam po znižani teni. Mizarstvo. Frankopanova 23. 765*4 -4 RAZLIČNO POHIŠTVO se uKOdno proda radi selitve. Frančiškanska 21-1, desno, Vu kič. 7605-4 Stanovanje Leno sončno STANOVANJE 2 šobi, kuhinja, predsoba, z lepo teraso v novi vili v bližini brOda se odda za 600 din VpraSaM: Zrkovska c. 18. ___________________ 7687—5 STANOVANJE 2 sobi. kuhinja, pritikline, cena 325 din. Soba s Štedilnikom 200 din, 1. seot. za oddati. Betnavska c, 39. 7688—S Sobo lite 2 GOSPODA iščeta stanovanje in hrano v Melju ali na Pobrežiu. Naslov v upravi »Večernika« pod »Točen plačnik«. 7691—8 Silit PO OODI Sprejmem takoi KROJAŠKEGA POMOČNIKA ža velike komade. Kos Viktor, Dravska 6. 7699—9 Zgubljeno Dopisi POROČIM TAKOJ pošteno, odkritosrčno mladeti ko, neoporečne oreteklosti. s prijetno zunanjostjo, z doto od 20 do 30 tisoč din. Dopise na upravo pod »Ne boš razočarana«, 7693—12 tako silo nazaj, da je vagon s strelivom zdrknil čez brežino navzdol in se pri tem dvakrat obrnil. K sreči ni bilo človeških žrtev. Za neoviran promet za časa zasedbe Prekmurja smo bili vsi železničarji brez izjeme pohvaljeni. In to je bilo vse. L. 1929. je general Maister zbiral imena vseh onih, ki so jih prejšnja leta pri odlikovanjih prezrli. Najlepšega priznanja sem bil deležen takrat, ko v Mariboru nisem mogel dobiti strehe. Slučajno sem odkril tajno brzojavko, ki je predvidevala mojo prisilno nastanitev v taborišč« StrfliSč* poleg postaje Sv. Lovrenc na Dravski PoIj“- In kako je {zgleda! moj bodoči tusM farni? Stene so bile polne špranj, §Prani' in lukenj, ob steni pa so rasle gobe. S utaboritvijo so se nameravali oddoB priznanju za dveletno naporne in nevarn službo ob državni meji! V Radgoni smo ustanovili Sokola, Pf* sko in izobraževalno društvo, Naro® odbrano, aprovizacijo in tednik »Mul*® stražo«. Moje sodelovanje marsikontt* ugajalo in ni čuda, če je prometni trolor vsak čas potegnil iz svoje poj* torbe kakšno anonimno pismo, P°' ovadb. Borba proti svinjski kugi Postopek pri pridobivanju cepiv t. j. kulture in seruma je torej pri svinjski kugi kompliciran in drag; cepljenje pa se podraži še s teni, da so potrebne visoke doze seruma (pri rdečici samo< do 10 ccm, pri kugi pa do 80 ccm). Cepljenje proti ku gi samo je težavno; ne moremo cepiti, kakor pri rdečici, enostavno za uho, ampak v kolensko-trebušni kožni nabor in moramo pri tem svinjo položiti na hrbet; to pa je, če že ne zmerom težavna, pa vedno zelo glasna zadeva. Samo v naši državi se cepijo na opisani način letno stotisoči svinj in se ohranja s tem narodnemu gospodarstvu ime-tek, ki gre v stotine milijonov din. Po vsem tem mora pač biti vabljiva misel, da bi se dal ta komplicirani, težavni in dragi postopek imuniziranja proti svinjski kugi nadomestiti s praškom, ki bi se enostavno nasul svinjam v korito in bi bila stvar s tem opravljena. Ni torej prav nič čudno, če so kemične tvornice in laboratoriji po vsem svetu naravnost na lovu za takim idealnim sredstvom. »Kar pa se ni posrečilo ne znanstvenim kapacitetam in ne renomiranim kemičnim tvorni-cam, to je pogruntal preprost jugoslovanski seljak« — tako si je morda mislil marsikdo, ki je v »Večemiku« od 1. t. m. či-tal sledečo senzacijo: Na tisoče svinj je rešil pogina. Uspešno zdravilo proti svinjski kugi je iznašel Ivan Ljubojevič iz Bjelovara. Iznajditelj, ki je rešil že na desetine tisočev svinj, prodaja zdravilo proti svinjski kugi po 20 din. S tem zdravilom se lahko reši 20 svinj. Zdravilo izdeluje iz neke rastline, ki raste v Dalmaciji. Ljubojevič dobiva stalno pisma, ki so polna priznanja tudi od veterinarjev. V interesu naše svinjereje in vsega narodnega gospodarstva bi bilo iskreno želeti, da bi bila ta vest tako resnična kakor — žal ni; gre pa le za nemarno Spekulacijo na račun naivnega kmeta svinjerejca. Vest o tem čudežnem zdravilu pa ni več nova, temveč se je pojavila že pred kakim letom dni. Ker bi bila iznajdba takega zdravila senzacija za celi svet, so hrvatski gospodarski krogi po poročilu mesečnika »Privredni list« dali zdravilo takoj preizkusiti. Poskus se je vršil ,da ne omenjam podrobnosti, kratko na sledeči način; čredo enako starih, enako težkih, popolnoma zdravih svinj so razdelili v 3 enake skupine; prvo sp pino so cepili po preizkušeni metodijj, multano proti svinjski kus:i; drugi skup so dajali novi zdravilni prašek po dilih iznajditelja; pri tretji skupini P**, je služila za kontrolo, se ni podvzelo11 česar. Nato so okužili svinje vseh 3 na enak način s svinjsko kugo. Re^ je bil sledeč: vse cepljene svinje iz !■ pine so prenesle okužbo brez reakcij® so ostale zdrave; vse ostale svinje, one, ki so bile traktirane s praškom, jr kor tudi kontrolne so poginile v nem času; pri tem so celo ugotovili, d* svinje, ki so dobivale prašek, pogim* poprej kakor one brez praška. Prašek ’ rej ni dal svinjam nobene zaščite, M&\<, no, celo zmanjšal je njihovo odpor115 proti kugi. Nadaljnji poskusi na že bolnih svi®^ pa so še dokazali, da nima zdravilof" bene zdravilna moči kakor nima zažči^j Privredni list pa je nadalje še ugoto pikantno dejstvo, da pametni iznaj