A|fP|/| fl	If y Številka 39.
Naročnina za	BH	II 4BR H	ll	'Bk^B	19
celoletno	za	</•	leta	H	iBSkV^ Jfljc	■KflV	SH	HJ	^9	v	Gregorči-
90 za */. leta 45 Din,	H H H ^■H| WHf W	V	W
mesečno 15 Din; za lno-	*® vračamo. — Račun pri
zemstvo: 210 Din. - Pia- Z.	-	.	.	,	.	.	_	.*.	po«, hranilnici v Ljubljani
»iiu»<iwm Časopis za	trgovino,	industruo
Izhaja ““bi Llubllana,četrtek 1936 [SK. 1*50
Veief/e do dela izginia
Cela vrsta občnih zborov naših gospodarskih organizacij je bila te dni in vsi občni zbori so izzveneli v isti konstataciji, da optimizem izginja, da so začeli ljudje obupavati, da bi se sploh še kdaj mogle razmere zboljšati. Ljudi se polašča ona usodna ravnodušnost do vsega, ki jim jemlje vsako veselje do dela, ki hromi njih delavnost, ker ne verujejo več v uspeh dela. Kaj bi se trudil, ko pa itak ne prideš na zeleno vejico! To je mišljenje, ki prodira v narod in ki iz-podkopuje njegovo tvorno silo.
Glavni vzrok tega malodušja pa je v neštetih razočaranjih, ki so jih ljudje že doživeli in ki jih morajo doživljati še vedno znova. Baš sedaj, ko stopajo v veljavo novi proračuni, so ljudje zopet bogatejši za novo razočaranje. Vsi ti proračuni prinašajo zopet nove davščine, davkoplačevalec pa se zaman sprašuje, kje so tiste pozitivne stvari, ki bodo nastale zaradi teh poviškov proračunov. Naravno bi vendar bilo, da višji proračuni prinesejo tudi ljudem več dobrot, pri nas pa vidimo, da vse zviševanje proračunov ne donaša ljudem nič. Nasprotno se razmere kljub višjim proračunom še slabšajo. Koliko novih davščin je morala n. pr. Slovenija plačati samo v teh letih gospodarske krize? A učinek teh višjih plačil? Niti toliko ni doseženo, da bi imeli bolniki v bolnišnici vsaj kolikor toliko primerno oskrbo! Vedno višji proračuni, a vedno manjše dajatve. Ali je res čudno, če ljudje tega ne razumejo?
Ugovarja se, da so poviški proračunov in večji davki potrebni, ker je bilo preje gospodarstvo slabo. Morda je to tudi res! Toda kdo jamči davkoplačevalcu, da drugo leto ne sliši prav isto utemeljevanje povišanja davščin? Kdo jamči davkoplačevalcu, ',f	*i.	4-	c
*.*'•	~	•	-	-	V-	‘	Ali
morda ima davkoplačevalec možnost, da direktno vpliva na način gospodarjenja?
Dosedaj kaže izkušnja čisto nasprotno resnico. Vse, kar so davkoplačevalci predlagali, vse je ostalo neuslišano in nerešeno! Neštetokrat se je zahtevalo, da se naša uprava z decentralizacijo zboljša. Ponovno je tudi bilo obljubljeno, da se to zgodi. Toda v resnici se centralizacija le vedno bolj in bolj širi in zavzema že obsege, da izginjajo tudi zadnji sledovi nekdanjih samoupravnih pravic. Že občinski proračuni sami so živ dokaz, kako se o njih končni sestavi odloča le v Beogradu. Niti iz Beograda imenovani občinski sveti ne morejo končnoveljavno sklepati o svojih proračunih. Banovinskim svetom so po zakonu priznane posebne funkcije, toda opravljati jih ne morejo, ker dejansko banovinskih svetov še nimamo. Volitve v banovinske svete so danes še tako daleč, kakor so bile ob izdaji zakona o banovinskih samoupravah.
Pa še vse zgovornejše praktične Vzglede imamo, kako se centrali-Za°ija vedno bolj širi. Komaj smo dobili monopolizacijo šolskih zvezkov, že imamo tudi monopolizacijo ^olskih knjig. 2e pa razglaša dr-zavna tiskarna v Beogradu, da ima °na edina pravico do izdajanja občinskim tiskovin, čeprav še ni zakona, ki bi ji dajal ta monopol. Toda po sedanji praksi se je bati, da bo tudi ta monopol kmalu uveljavljen.	„
Pa če bi ta centralizem vsaj dobro in hitro reševal posle, ki si jih lasti v vedno večji meri. Toda vsa obupnost tega našega centralizma je baš v tem, da ni dorasel svojim nalogam, da pušča vsa vprašanja odprta in nerešena. Kakšno zmedo je napravil ta centralizem samo s svojo kmečko zaščito! Na mah je ustavil vse kreditno delovanje, ne da bi prinesel komurkoli rešitve. Vedno novi predpisi so se sicer kar sipali na ljudi in končno je naraslo njih število tako zelo, da menda ni danes v vsej Jugoslaviji človeka, ki bi se v labirintu teh predpisov še spoznal. Drug primer popolne nesposobnosti našega birokratizma je kriza denarnih zavodov. Vsi ukrepi, ki so bili izdani v tako imenovano zaščito denarnih zavodov, niso dejansko fiiČ d ru-
Nevaren poj H v, ki je posledica svetovnega gospodarskega nereda, se imenuje valutni n©Ted. Ta nered (je še povečala težnja nekaterih držav, da rešijo problem krize z devalvacijo svojega denarja. Polagoma je ta težnja dovedla do takšne razlike cen, da dobimo n. pr. za to, kar plačamo v Švici za skodelico kave, v Jugoslaviji že dober obed v odlični restavraciji. Ta razlika cen, ki splošno obtožuje gospodarsko neravnotežje sveta, je opozorila na to neravnotežje že Človeka z ulice in on (je, ki danes že zahteva mednarodno valutno stabilizacijo, čeprav bi prizadela še poslednje trdne valute — valute držav 'z zlato podlago. Problem je postal že psihoza, obsedenost (nadloga), ki teži na miselnosti teh dežel, ker se ga najbolj poslužujeta strah in panika. Ta psihoza ima zdaj še večjo veljavo ko doslej; pospešujeta jo vznemirjenost kapitala in malih vlog (varčevalcev), z druge strani pa slabo poslovanje kreditnih naprav in gospodarskega ustroja. Naravno je, da se poskušajo tega otresti s stabilizacijo glavnih valut. Vprašanje je, kako in ob kakšnih pogojih.
Naštejmo si težkoče, ki bi jih morala premagati stabilizacija! Nekatere države so utesnile delež drugih in povečale bolj ali manj navidezno svojega in s pomočjo kliringov, kontingentov i. dr. znižale na ničlo pasiva svojih trgovinskih bilanc. Pri drugih vidimo, da je njih denarna politika vztrajna smer k zlatu. Končno so še države z znižano valuto, ki se laže bore na mednarodnih trgih in zapostavljajo one, ki so ohranile zlato valuto. Smoter vseh teženj torej ni sama stabilizacija, marveč stabilnost, čeprav relativna. Ako hočemo ustaliti denarstvp, je predvsem potrebno, da se nekateri odrečejo navideznim prednostim svoije trgovinske politike, drugi pa svojega zlata iz Tuluza.
Razen teh psiholoških težkoč so še tehnično ovire. Stabilizacija se more uvesti le z upoštevanjem cen in njihovih znakov (smeri). Cene se spreminjajo ne le po ponudbi in povpraševanju, ki sta izpodkopana z raznimi ovirami blagovne in kapitalne izmenjave, marveč tudi po stroških proizvodnje, ki zavise od najrazličnejših slučajnosti. Kateri indeks naj bo končno podstava? Vemo, da jih ima vsaka dežela po nekaj in da
gega ko predpisi za postopno in tiho likvidacijo. Zavodi, ki si bodo sami mogli pomagati iz sedanje stiske, ti si pač bodo pomagali, za vse drug© pa ni druge rešitve ko tiha likvidacija. A podobnih vprašanj, ki bi se morala zaradi svoje važnosti že davno rešiti, je nebroj in vsa so ostala nerešena.
Kako pa bi potem mogli pričakovati, da bi se rešila ona manjša vprašanja, ki tarejo posamezne stanove. Kako bi mogli pričakovati, da bi se začele izvajati zahteve trgovcev, obrtnikov, industrialcev in delavcev? V tem je baš oni osnovni vzrok, da izginja optimizem, ker nihče več ne pričakuje, da bi se ta vprašanja in te zahteve začele reševati.
Ne more pa priti nad naš narod večja nesreča, kakor bi bila izguba
jih določamo s krajevnimi glavnimi predmeti, tako da so od ene do druge države različni. Končno je treba rešiti še glavno vprašanje, ki je bolj politično in psihološko ko tehnično, to je, na kateri višini in v kakšnem razmerju s kupno močjo zlata in posameznih valut naj se ustalijo glavne veljave.
Mimo teh težkoč in ne glede na omenjeno psihozo odloča še vprašanje novih mednarodnih pogajanj s pretvezo valutne stabilizacije. S tem bi se razjasnilo stanje valut in napravile nepotrebne sedanje prometne ovire, ki so predvidene za obrambo domačih valut. Iti pa bi morali seveda dalje in proučiti vprašanje proste blagovne in finančne izmenjave, kup-nč sile zlata, dolgove, prostejši osebni ter delavski promet itd. To bi pomenilo postopno delno opuščanje usmerjenega gospodarstva (ec. dirigče), te magične formule, ki se je toliko vlad ne more otresti^ Usmeritev nazaj k svobodni trgovini tudi zahteva organizacijo, vodstvo gospodarstva, čeprav v drugem smislu. Ne da bi hotel reševati podčrtavane besede optimistično le na papirju, mislim, da rastoče težave omejenega gospodarstva same prisilijo državnike k upoštevanju realnih nujnosti in preusmerijo. Zato ni odveč, ako že zdaj pričnemo proučevati rešilne pripčmočke v smeri k večji svo-bodnosti, ki bo edina pomlajevala in pokazala izhod iz krize. Vsa ostala sredstva, ki vnaprej niso nič več ko paliativi, ne bodo zmanjšala zla. Njihovi zagovorniki se zde podobni ženski, ki je do smrti kričala zbog zobobola, njen' mož pa ji je preganjal bolečine s tem, da si je v ušesa nabasal vate.
Skupek označenih pogojev za izvedbo valutne stabilizacije nakazuje, da sta zanjo potrebna predvsem večja politična varnost in večje zaupanje, brez katerih bi gospodarstveniki ne mogli ubežati prevelikemu tveganju (riziku). Dokler se posli ne ožive, ne moremo upati na — neobhodni — hitrejši promet blaga, uslug in denarja. Pot do tega gotovo ne gre preko Italije Abesinije in tudi do ureditve spora med Italijo in Anglijo še ne velja sanjati o uspehih.
Trgovinska politika zavisi od gospodarske in denarSe stalnosti. V zadnjem času se ponavlja trdi-
vere v napredek in v uspeh dela. Vse naše politično osvobojenje je bilo mogoče le, ker ni naš narod niti za trenutek dvomil, da mu bo končno zasijala svoboda. — Še več vere pa je treba za gospodarsko osvobojenje naroda, ker je to osvobojenje mnogo težavnejše in napornejše. A danes je naša naloga, da si to osvobojenje priborimo, a kako naj ta cilj dosežemo, če pa nimamo vere v uspeh!
Zato pa se naj tisti, ki odločujejo v našem javnem življenju že enkrat vprašajo, kaj morajo storiti, da zajeze padanje optimizma in s katerimi sredstvi bodo narodu zopet vrnili vero v uspeh dela. Vse zavisi le od tega in zadnje poglavje naše zgodovine se je začelo, če bo optimizem še nadalje propadal.
tev, da se morajo za denarno stalnost najprej odpraviti ovire v mednarodni trgovini. Pozablja se, da sta med drugim vprav nestalnost valut in potreba njih zaščite ustvarili ovire trgovini in da odprava teh samih še ne bi zadoščala, ker bi novo razvrednotenja moglo vsak hip spremeniti pogoje konkurence in povzročiti nove zaščit-
Te dni je objavil Okrožni urad za zavarovanje delavstva v Ljubljani statistiko o gibanju svojega članstva v februarju in v primeri z januarjem 1936 ter februarjem 1935. Čeprav radi priznavamo, da je statistika OUZD izdelana skrbno in vestno ter da prinaša dragocene podatke o zaposlitvi delavstva v posameznih gospodarskih panogah, pa se vendar tem izkazom tudi ne sme pripisovati večja veljava, kakor jim gre. Kajti predvsem se ne sme pozabiti, da pri OUZD sploh niso zavarovani vsi nameščenci in da zato more biti njegova statistika le nepopolna. Tako so n. pr. rudarji skoraj izključno zavarovani pri bratovski skladnici, večina trgovskih nameščencev pri blagajni trg. bolniškega in podpornega društva ali pri Merkurju, da zaposlitev teh nameščencev iz izkaza OUZD absolutno ni razvidna. Dogaja se pa tudi to, da strožja kontrola OUZD nakrat hipno dvigne število zavarovancev v tej ali oni stroki, ne da bi se tudi dejansko zaposlitev dvignila. Pa je še cela vrsta drugih razlogov, da ni mogoče vsak podatek iz statistike OUZD vzeti tudi že kot dokaz o padcu ali znižanju zaposlitve ljudi v tej ali oni gospodarski panogi. To zlasti velja za zaposlitev kmetskega prebivalstva, ki silno nerado plačuje prispevke za zavarovanje. Zato je kljub vsej vestni sestavi statistike mogoče, da ta včasih ni v skladu z dejanskimi razmerami in da izkazuje povečanje zaposlitve v panogah, za katere je notorično znano, da so v popolnem zastoju. Tako n. pr. izkazuie februarski izkaz OUZD povišanje zaposlitve v gozdni in lesni stroki, d asi je znano, da lesna industrija skoraj popolnoma počiva. Kdor pa bere le izkaz OUZD in kdor ne pozna naših slovenskih razmer, ta bo iz
ne ukrepe. Enako se pozablja, da so bile zaščitne omejitve blagovnega prometa kakor tudi devizna kontrola uvedene za ohranitev domačih veljav. Med ukinitvijo transfera v tujino zbog oskode deviz in uvoznimi omejitvami, ustvarjenimi za poravnavo nakupa, je stvarna sozavisnost.
Iz vsega tega smemo sklepati, da bo treba načeti problem hkrati od valutne in trgovinske plati. Poznamo pa sedanje težkoče vsakega teh problemov in vemo, da bi sam poskus njih rešitve zadel na višek ovir. Ne sme se pozabljati, da je položaj držav aktivnih upnic vse drugačen ko položaj pasivnih dolžnic. Pasivne bilance slednjih so povzročile devizno kontrolo in poostrene trgovinske ovire. Treba bo torej najprej znatno znižati to pasivnost; to pa je mogoče samo z vpostavitvijo ravnotežja med bilancami obeh vrst držav, kar zavisi le od upnic. Te morajo znižati dolgove dolžni-cam na znosno višino, urediti sorazmerno amortizacijo in preprečiti za bodočnost prezadolžitev, kar bi se doseglo ob trgovinskih sporazumih z ustrezno aktivnostjo trgovinske bilance, da se prepreči nesorazmeren padec plačilnih bilanc.
* Članek je izšel v marčni številki dvomesečnika »Bulletin Pčriodique« belgijskega »Društva za raziskovanje in ekspanzijo«.
te statistike sklepal, da sankcije sploh niso škodovale naši lesni stroki, kor pač izkazuje OUZD večjo zaposlitev. Prepričani smo tudi, da bo sobotna številka »Narodnega blagostanja« to tudi promptno konstatirala s pripombo, da gre Sloveniji vendarle bolje, kakor pa Slovenija toži. A vsi vemo, da so pri nas razmere dejansko mnogo bolj žalostne, kakor pa vsi tožimo in da postaja slika vedno bolj obubožane Slovenije takšna realnost, da nas mora biti strah.
Zato je treba, da se tudi statistikam pripisuje le veljava, ki jim gre in da se ne skuša brati med vrsticami, ko pa tam ni nič. Zato pa bi tudi bilo želeti, da bi OUZD pri komentarju svoje statistike vse to upošteval, da ne bo imelo naše slovensko gospodarstvo po nepotrebnem škodo zaradi zaključkov, ki bi jih drugi in manj poučeni delali iz njegove statistike.
Komercializacija državnih rudarskih podjetij
Po vesteh iz ministrstva za gozdove in rudnike bo v kratkem uveljavljena uredba o reorganizaciji državnih rudarskih podjetij.
Po tej uredbi se ne bodo proizvodi iz državnih rudnikov prodajali samo železnicam in drž. podjetjem, temveč tudi na svobodnem trgu. Uredba predvideva prodajo rudarskih podjetij na ta način, da bodo dobili za določeno dobo neki zasebniki izključno pravico zastopstva drž. rud. podjetij. Uredba bo dopuščala tudi sklepanje komisionarskih poslov. — Pričakujemo, da bodo drž. podjetja pri prodaji na svobodnem trgu konkurirala brez posebnih privilegijev. Glede izročitve zastopstva nekim zasebnikom pa je potrebna največja previdnost.
G. čurčin, gen. tajnik Centrale ind. korporacij kr. Jugoslavije.
Ustalitev denaria*
Napaini iz statistike
Potrebe naše industrije
Poroiilo	predsednika	Zveze
Kreiiiia	na	petkovem
Ko je bila pred tremi leti skupščina Zveze industrijcev, smo bili že gredi velike gospodarske depresije, ki traja še do danes. Ta depresija je karakterizlrana zlasti po dveh težkih pojavih: po katastrofalno nizkih cenah agrarnih produktov in padcu kupne moči kmetskega prebivalstva, ter po trajno naraščajočem številu brezposelnih delavcev, ki pričakujejo, da jiim (sredstva za preživljanje nudi socialno skrbstvo.
Večkrat se poudarja, da je naša država pretežno ali celo izrazito agrarna država in da se 75 do 80 odstotkov njenega prebivalstva preživlja s poljedelstvom. Tako mnenje ni v skladu z dejanskim stanjem in je močno pretirano. V Sloveniji pa se celo polovica prebivalstva preživlja od industrijske in obrtne delavnosti. Sicer pa je zelo težko potegniti točne meje, ki bi ločile agrarni živelj od industrijskega.
Dejstvo je, da je v naši državi poljedelstvo velevažen faktor, in ravno tako jasno je, da je ves gospodarski organizem oslabljen, čim propada blagostanje in kupna moč agrarnega življa. Odločno moramo konstatirati, da na poslabšanju eksistenčnih pogojev agrarnega življa industrija ni kriva niti sokriva. Tudi industrija je v veliki meri interesirana na tem, da so eksistenčni pogoji vsega naroda ugodni in urejeni, že iz razloga, ker tvorita kupna moč prebivalstva in mirni razvoj gospodarskih prilik fundament uspešne industrijske delavnosti.
Dosledno temu osnovnemu načelu je bila industrija ves čas pripravljena sodelovati, da se premaga agrarna kriza in izboljšajo- cene agrarnih produktov. Tako je prispevala za povzdigo produkcije surovin za agrarno industrijo, kakor n. pr. za oljna semena, lan, konopljo in volno. Žal je državna uprava reševala problem agrarne krize preveč enostransko, da je bil velik del žrtev, ki so se v ta namen naložile splošnosti, brez haska. Prezrlo se je, da tvorijo vse panoge gospodarske delavnosti nedeljivo celoto in da se ne more ozdraviti le ena panoga sama zase, brez ozira ali celo na škodo drugih panog. To zlasti dokazuje ona industriji sovražna agitacija po raznih nezadovoljnih elementih. S tega mesta izjavljam, da je industrija Dravske banovine slej ko prej pripravljena, da po najboljših močeh sodeluje za gospodarsko ozdravljenje naroda, pred vsem za rešitev agrarnega problema. Industrija pa mora zahtevati, da se ji sodelovanje omogoči, da se njeni predlogi upoštevajo tako, kakor je to v skladu z njeno pomembnostjo za gospodarski organizem.
V gospodarskem življenju Slovenije so vedno vršili važne funkcije
naši denarni zavodi
Naše gospodarstvo ne more ozdraveti, dokler ni omogočeno in zajamčeno njih normalno funkcioniranje. Namesto da se nudi smotre-na podpora denarnim zavodom izven centrale, je šla ves čas tendenca za tem, da se denarna sredstva odvajajo v centralne institute. To mora dovesti ne samo do obu-božanja banovin, marveč do kroničnega bolehanja vsega gospodarstva, ki bo imelo vse težje posledice, nego so posledice sedanje akutne krize.
Poleg agrarne krize nas zlasti teži
problem brezposelnosti
Dejstvo je, da se brezposelni le v manjši meri rekrutirajo iz industrijskega delavstva. Kajti v drugi polovici leta 1935. je bila industrija že na tem, da doseže enak promet, kakor ga je imela v času pred
krizo, in da zaposli vsaj isto število delavcev. Odločujoči državniki naj zato upoštevajo, da ima pri nas industrija še dosti razvojne možnosti, in da bi mogla nuditi zaposlitev še velikemu številu ljudi. Preprečiti se pa mora, da prehajajo v industrijo brez stvarne potrebe kmetski ljudje z dežele, do-čim se kvalificirani industrijski delavci uporabljajo kot težaki pri javnih gradbenih delih. Z državnimi sredstvi se ne more zadostno podpirati brezposelnih, prav tako ne s privatno dobrodelnostjo. Rešitev je le v okrepitvi gradbene delavnosti, zasebne in javne.
Ta pa se more doseči le s premišljeno smotreno gospodarsko politiko države. V ta kompleks spada najpreje
zdrava davčna politika,
ki ureja ne samo državne, marveč tudi samoupravne davščine. Potem pravilno usmerjena trgovinska in devizna politika. Posebno poglavje tvorijo javne dobave in javna dela ter njih pravična porazdelitev.
Ko so se zbog gospodarske depresije zmanjšali državni dohodki, je hotelo finančno ministrstvo povečati drž. dohodke s poostritvijo davčne prakse. Dasiravno gre davčna praksa večkrat predaleč, bi se moglo priznati, da je obda-čenje dobička po neposrednih davkih razmeroma znosljivo, če je vsaj približno enakomerno v vseh delih države. Žal je davčna praksa že večkrat prešla iz meja zakonitosti v očitno nezakonitost. Pretirani fiskalizem bo končno povzročil trajno škodo. Kakor ostala centralna mesta državne uprave, je tudi finančno ministrstvo poklicano in dolžno čuvati zakdnske odredbe svojega resora, pa jih mora tudi samo izpolnjevati z isto natančnostjo, katero zahteva od državljanov.
Želim, da se moje navedbe pravilno razumejo. Mi smo odločno za to, da se davki redno pobirajo v izmeri, ki je v zakonu predvidena. Ravno tako odločno pa moramo zahtevati, da se davki enotno in z enako točnostjo pobirajo od vseh pridobitnih podjetij, ne samo od industrije, in po vsej državi. Donos skupnega prometnega davka in luksuznega davka daleč zaostaja za rezultatom, ki bi odgovarjal dejanskemu prometu. Že to je jasen dokaz, da se ta davek ne plačuje povsod v enaki izmeri. Davčna stopnja pri neposrednih davkih je previsoka, a se kljub temu povišuje. Posledica tega je, da pada davčna morala. Zakon iz leta 1928. je hotel s primerno določitvijo davčne stopnje dvigniti davčno moralo, danes pa smo na tem, kjer smo bili 1. 1928. pred izdajo zakona o nepx>srednih davkih. Sedanja davčna stopnja je nevzdržno visoka. Nevzdržno pa je tudi to, da mora samo industrija izkazati do zadnje pare vse svoje dohodke, dočim se pri drugih davčnih zavezancih tolerira, da znaten del svojih dohodkov zatajijo.
Davčna politika države mora izkoriščati one vire dohodkov, ki prenesejo obdačenje, in paziti, da s pretežko obdačbo ne uniči drugih davčnih virov. Pri obdačenju pivovarske industrije pa se je storila ta napaka in zaradi te napake propada tudi ta industrija. Zelo škodljiva je bila tudi svobodna žganjekuha, zaradi katere narašča zdrav ju škodljivo čezmerno zavži-vanje žganih pijač, dočim je padla cena domačemu vinu tako nizko, da je postalo vinogradništvo povsem nerentabilno. Poleg tega pa je imela svobodna žganjekuha še zlasti težke posledice za proračune samoupravnih teles, v katerih proračunih je preje tvoril donos trošarin na alkoholne pijače eno najvažnejših in največjih postavk.
Naravno je, da morajo banovina in občine iskati nadomestila za ve« izpadek v drugih davščinah, katere so v gospodarskem pogledu neprimerno občutnejše in često kvarne.
Samoupravne finance
Leta 1935. je kr. vlada — z uredbo o banovinskih davščinah od 29. marca 1935 — dokumentirala načelo, da tudi samoupravna telesa ne smejo nalagati trošarin na pogonska sredstva. Da se samoupravne trošarine ne smejo nalagati na surovine, polizdelke in na pomožna sredstva, namenjena industrijski predelavi, je določeno že v zakonu o drž. trošarinah. Nasprotno tem osnovnim načelom se z novim finančnim zakonom uvaja — kot takozvana skupna banovinska trošarina — trošarina na važno industrijsko surovino, na sodo. Vsaj to moramo vsekakor zahtevati, da nova trošarina ne bi slabila konkurenčno sposobnost domače industrije na tuzemskem in na inozeipskem trgu. Za tuzemski trg bi se morda izravnala ta pred-obremenitev s povišanjem davka za izravnanje pri uvozu tujih izdelkov; ob izvozu domačih izdelkov ee pa mora trošarina, plačana od uporabljene sode, v celoti povrniti.
Občinske trošarine,
ki so največkrat čisto fiskalne, ponekod pa tudi kot carina v zaščito lokalnih producentov — ee nalagajo vse vprek na industrijske surovine, na pomožna sredstva in na sredstva za pogon, nasprotno jasni odredbi zakona o državni trošarini. One slabijo konkurenčno sposobnost domače industrije in potiskajo njeno rentabilnost, po drugi strani pa ustvarjajo v notranjosti države carinske meje, ki nevarno ogražajo vse gospodarsko ravnotežje. Apeliramo na finančnega ministra, da pri odobravanju občinskih proračunov dosledno in strogo skrbi, da se zakonski predpisi spoštujejo in izpolnjujejo.
Tukaj ne smejo odločati nikaki politični oziri niti politične simpatije!
Znova moramo naglašati skrajno nujnost, da dobimo čimprej zakon o finansiranju samoupravnih teles. Le z zakonsko ureditvijo problema samoupravnih financ moremo naše gospodarstvo obvarovati pred opasnimi pretresljaji, ki vedno znova grozijo iz banovinskih in občinskih proračunov. Mora se uveljaviti načelo, da se dajatve, ki jih industrija daje za potrebe samoupravnih teles, zlasti v prosvetne in dobrotvorne namene, priznajo kot režijske postavke. — Industrijska podjetja imajo mnogokrat interes na tem, da pomagajo občinam, da prispevajo za šole in druge prosvetne in dobrodelne ustanove, pa so v tem ovirana po nerazumljivem stališču finančne uprave, da se take dajatve računajo v davčno osnovo.
Drugo važno poglavje tvorita
trgovinska in devizna politika države
Predaleč bi nas vedlo, ako bi hotel govoriti o vprašanju trgovinske svobode, katere se je edino naša država tako dosledno držala. A tudi v sistemu trgovinske svobode bi se moralo respektirati osnovno načelo, da se favorizira izvoz agrarnih in industrijskih produktov, ker je izvoz najuspešnejše sredstvo za ohranitev trgovinske in plačilne bilance in za očuvanje naše valute. Povsod po svetu pospešujejo države izvoz ter mu določajo posebne ugodnosti. Pri nas pa se izvoz ovira in otežuje z davčnimi in deviznimi predpisi, pri nas se na izvoz nalaga posebni davek v obliki neprimernega prima!
Tej metodi se mora napraviti konec.
Proti nejasnosti deviznih predpisov
Priznavamo upravičenost deviznih predpisov, vendar pa se z njimi ne sme ovirati izvoz in posebej obdačevati. Zlasti pa moramo ugovarjati, da se z njimi naprti izvoznim tvrdkam toliko nepotrebnega administrativnega dela. Kazenske sankcije naj bi se uporabljale samo v onih primerih, ko gre očitno za zlonamerno kršenje deviznih predpisov, ne pa tudi v primerih zgolj formalne pogreške. Posebej je še treba poudariti, da so devizni . predpisi silno nejasni. Znan nam je konkreten primer, ko je Narodna banka sama smatrala, da je bil izvesten postopek v plačilnem, prometu z inozemstvo v skladu z veljavnimi predpisi, dočim sta zavzela finančno ministrstvo in državni svet drugačno, za prizadeto podjetje neugodno stališče. Ako celo najvišje instance ne soglašajo glede uporabe poedinih deviznih predpisov, kako se naj potem zahteva od posameznega gospodarstvenika, da bi te predpise v vsakem primeru pravilno tolmačil? Vsaka nejasnost zakonskih predpisov ima za posledico pravno nesigurnost. Taka pravna ne-sigurnost je v deviznem poslovanju spričo visokih glob posebno opasna. Mnenja smo, da se mora tudii v kazenskem postopku po deviznih predpisih uveljaviti načelo dveh instanc. Vsi devizni predpisi naj bi se nanovo redigirali tako, da bo njih besedilo vsakemu izobražencu jasno in razumljivo.
Nove težave so se pojavile z uveljavljenjem odredbe glede
zasebnega kliringa z Nemčijo,
objavljene dne 4. januarja t. 1. V še večji meri nego preje je Nemčija od tedaj nastopila kot kupec naših surovin in kot dobavitelj finalnih industrijskih izdelkov. Saldo kliringa je dosegel strmo višino. V interesu naše industrije, osobito kovinske in usnjarske, smo zahtevali nujne ukrepe proti ohtri konkurenci, ki zbog razlike v tečaju marke že naliči dumpingu. Tem našim zahtevam se še ni ugodilo. Nasprotno pa čujemo, da se hočejo z ozirom na obstoječi saldo, in v njegovo zmanjšanje, oddati v Nemčijo velike dobave za instalacije železarne v Zenici!
Smatramo za potrebno, da se odkrito izrazimo glede
oddajanja javnih dobav.
Stroge in komplicirane določbe zakona o drž. računovodstvu, koncipirane v duhu skrajnega birokratizma in pretirane nezaupljivosti, morejo pač ovirata administracijo in podvezati iniciativnost odgovornih uradnikov, v ničemer pa ne ovirajo onih ljudi, ki imajo nekorektne namene. V skladu z načeli narodne ekonomije stremi naša zakonodaja za tem, da se javne dobave oddajajo tuzemskim podjetjem, da imajo ti prednost pred inozemskimi dobavitelji, kateri se smejo pripustiti le v povsem izjemnih primerih. V eklatantnem nasprotju s temi načeli pa opažamo, da naše državne ustanove, vključno upravo državnih monopolov, baš velike posle prvenstveno oddajajo inozemskim ponudnikom!
Poleg teh splošnih ovir pa so v zadnjem še situacijo bistveno poostrile
sankcije proti Italiji
Z njimi je gospodarskemu življenju naše banovine storjena prevelika škoda, in je državna uprava brez dvoma dolžna poskrbeti, da se ta škoda v celoti nadoknadi. Ne gre, da bi bila naša dežela kaznovana za izvrševanje dolžnosti, katere j,i je naložila odločitev Društva narodov!
Za našo banovino je
lesno gospodarstvo
morda najvažnejša gospodarska panoga. Ta panoga je prišla v ne-
vzdržno situacijo. Po manifestaoij-skem zborovanju, ki je bilo v Ljubljani dne 26. januarja, smo pričakovali, da bo kr. vlada v smislu stavljenih predlogov in danih obljub podvzela energične ukrepe, da se pomaga našemu lesnemu dn gozdnemu gospodarstvu. Žal se te naše nade vse do danes niso uresničile. Ukrepi, ki so bili izdani z uredbo o ureditvi gozdne produkcije in merah za sanacijo lesnega gospodarstva, niso prinesla lesni industriji in trgovini Dravske banovine, ki je po sankcijah priznano najobčutneje prizadeta, nobene olajšave. Kot aktivum se more smatrati kvečjemu odredba, s katero se je oprostila prispevka za pogozdovanje gozdna posest do 500 ha. Toda tudi ta olajšava je za Slovenijo čisto podrejenega pomena.
Kar se tiče realizacije klirinških terjatev napram Italiji, se more sicer ugotoviti, da Narodna banka živahneje odkupuje terjatve, ki so bile vplačane v italijanski kliring pred 18. novembrom
1935.	Vendar je še vedno odprto vprašanje tečaja oziroma doplačila razlike med obračunskim tečajem Din 3'15 ter pravilnim tečajem 3‘55 dinarja, s katerim so naši izvozniki pri zaključku svojih kupčij upravičeno računali. Tako ogromne razlike naše lesno gospodarstvo enostavno ne prenese!
Povsem neurejeno je pa vprašanje realizacije onih klirinških terjatev, ki so jih italijanski kupci plačali v italijanski kliring po 18. novembru 1935. Za te zneske nima naš izvoznik niti z italijanske strani, niti s strani naše Narodne banke nobenega obvestila o izvr? šenem vplačilu, tako da prav iloma niti ne ve, da-li je bilo blago v Italiji plačano ali ne. Tudi to je treba kar nujneje urediti! Naša lesna industrija in trgovina sta spričo sedanjih razmer finančno tako izčrpani, da teh zneskov, ki bi bili, ako ne bi nastopile sankcije, večinoma po vrstnem redu v kliringu že izplačani, nikakor ne moreta pogrešati!
Tudi vprašanje obračunskega tečaja za izvozne devize se še ni premaknilo z mrtve točke. Ne more se re9no ugovarjata zahtevi, da se izvozniku nudi za izvoženo blago popolna protivrednost dobljene devize. Malenkostne olajšave, ki jih je v tem pogledu dovolila Narodna banka s tem, da je povečala odstotek deviz, s katerim sme izvoznik sam razpolagati, nikakor ne zadostujejo.
Prav ničesar se pa ni ukrenilo za zaščito lesnega gospodarstva napram denarnim zavodom. Sedaj vlada zlasti v lesni stroki tako pomanjkanje obratnega kapitala in gotovine sploh, da je podjetjem nemogoče odplačevati stare dolgove, ki so se uporabili skoro izključno za investicije, niti ne morejo zmagovati ogromnega obrestnega bremena, ki se v splošnem giblje okrg 11 odstotkov. Ako se v tem pogledu ne izdajo primerni zaščitni ukrepi, obstoji resna bojazen, da bo velik del domačega podjetništva propadel, njihove imovine se pa bodo polastili razni špekulanti, zlasti tudi tujci. Zahteva po zaščiti je tembolj upravičena, ker gre za obrambo napram denarnim zavodom, ki so se tudi sami poslužili zaščite.
Važen faktor pri izvozu lesa predstavljajo prevozni stroški. — Dravska banovina je imela napram svojemu glavnemu odjemalcu Italiji ugodno tarifarno lego. V bodoče bi morala s svojimi lesnimi produkti na svetovni trg preko Sušaka. S tem se je naš tarifami položaj bistveno poslabšal. Koraki, ki smo jih podvzeli za znižanje prevoznih stroškov do naših luk, niso imeli zaželenega uspeha. — Edino za okrogel in jamski les se je izvozna tarifa znižala.
Radi bi priznali, da se naša železniška uprava trudi, kako da bolje zadosti svojim nalogam. Bati se je, da jo bo tudi v bodoče oviral birokratizem, ki ne dopušča smotrenih odločitev, katere zahte-
vajo vsakokratni pogoji na svetovnem trgu.
Te dni se napoveduje uvedba
kontrole uvoza,
ki jo industrija zahteva že ..skozi pet let. Tudi v tem poznem času pozdravljamo to misel v nadi, da ne bodo birokratični predpisi preprečili ugodni učinek kontrole uvoza.
H koncu naj s tega mesta še poudarim našo željo, da naj bodo odnošaji med industrijskimi delodajalci in delavstvom čim dalje prijaznejši. Industrijsko delavstvo je ne samo odličen in velevažen faktor v industrijski delavnosti, ono je naš prvi in najpomembnejši sodelavec. Zato je Zveza indu-strijcev še nedavno dokumentirala svojo voljo, da hoče tvorno sodelovati pri določitvi minimalnih delavskih prejemkov, ki naj delavcu zajamčijo kritje njegovih življenjskih potreb.
Iz mojih izvajanj ste mogli raz-videti, da je Zveza industrijcev kot stanovska organizacija industrije Slovenije vedno in vselej budno motrila dogodke in ukrepe, ter da se je v zaščito interesov naše industrije in skladno z interesi vsega našega gospodarstva po najboljših močeh prizadevala zadostiti svojim dolžnostim in svojim nalogam. Trdno sem uverjen, da bo naše delovanje v bodoče imelo še vidnejše in boljše uspehe, če se nam posreči, da izravnamo vse razlike gledanja, ki so se bile med nami pojavile, in če združimo vse svoje moči za isti vzvišeni cilj: služiti gospodarstvu države in koristim naroda.
(Glasno odobravanje.)
Pekarstvo
Sanacija banke Gajret
Banka »Gajret«, ki je prenesla svoj sedež iz Beograda zopet nazaj v Sarajevo, je na svoji zadnji glavni skupščini izvedla radikalno prečiščenje svojega stanja. Banka je zašla v težave zaradi izgub pri lesnem podjetju »Durmitor« in »Varda«. Slednje podjetje je prepustila sedaj banka švicarski družbi »Ofi«. Večje izgube je imela banka tudi zato, ker znaten del njenih dolžnikov ni mogel zadostiti svojim obveznostim. Skupna izguba banke je znašala,20'9 milijona Din, od česar odpade na »Vardo« 2'8 milj. Ta izguba je sedaj poravnana z odpisom rezervnega fonda v višini 2'4 in znižanjem glavnice od 40 na 20 milijonov Din. Preostanek v višini 1*4 milijona se bo uporabil za rezervo. Banka je tako izvedla svojo sanacijo ne da bi zaprosila za zaščito. Bilančna vsota banke je znašala po zadnjem izkazu 104, vse njene vloge pa 33'5 milijona dinarjev.
Odlog plačil je dovoljen
Posojilnica v Kranjski gori za dobo 6 let za dolgove, nastale do 4. novembra 1935. Obrestna mera za stare vloge po 3 odstotke.
Posojilnici v Rušah za dobo 6 let za dolgove, nastale do 14. marca
1936.	Obrestna mera za stare vloge po 2 in pol odstotka.
Nova ataka špekulacije proti franku
Takoj po vkorakanju nemške vojske v Porenje se je začel opažati silen beg zlata iz Francije. Večinoma se je zlato izvažalo v New York in London, deloma pa tudi v Švico in na Holandsko. Francoska banka je takoj energično nastopila v obrambo franka in Povišala eskontno obrestno mero ■od 3'5 na 5 odstotkov. Francoski listi v svojih komentarjih poudarjajo, da je ostala francoska javnost mirna in da je energičen korak Francoske banke deloval zelo dobro. Nekateri francoski listi pa pišejo, da ni v akciji proti franku ®amo mednarodna špekulacija, temveč tudi domača. Nekateri listi Predlagajo zato, da bi Francija sploh prepovedala izvoz zlata.
Naši zlati rudniki so v zadnjem času znatno povečali svojo proizvodnjo. Rudnik v Peku Je zvišal svojo mesečno proizvodnjo na 30 kilogramov, rudnik v Neresnici pa na 25 kg.
Za čsl. finančnega ministra je imenoval predsednik dr. Beneš dr. Josipa Kalfusa, sekcijskega šefa v fliiančnem ministrstvu.
Po sporazumu med Avstrijo in Italijo je bil določen obračunski tečaj za liro za medsebojna izplačila iz blagovnega prometa na bazi 100 lir = 42 35 šilinga. Ta tečaj velja do 4. aprila. Vsak teden se bo obračunski tečaj posebej določil.
Italijanska poldržavna Banca di Napoli izkazuje po odpisih v višini 33 6 (1. 1934. 19 3) milijona lir čisti dobiček v višini 54'38 (1. 1934. 5375) milijona lir.
Uvoz vrednostnih papirjev, blagajniških nakaznic, državnih menic je na Madjarskem prepovedan brez posebnega dovoljenja Madjar-ske narodne banke.
Španska vlada bo izdala blagajniških bonov za pol milijarde pe-zet, ki se bodo obrestovali po 4 odstotke.
Pozicija dr. Schachta ni niti najmanj omajana, kakor se je trdilo v zadnjh dneh, temveč celo okrepljena. To dokazuje, da ne bo znižana vrednost marke.
Konferenca narodnih bank N. A.
Ukrepi za olaišanie medseboine trgovine in turističnega prometa
V torek se je končalo v Beogradu zasedanje guvernerjev emisijskih bank držav Male antante. Ob sklepu konference je bila sprejeta naslednja resolucija:
I. Ker so bili izdani restriktivni ukrepi glede trgovine z devizami samo zaradi zaščite narodnih valut in brez kakršnegakoli cdlja trgovinske politike, smatrajo guvernerji vseh treh emisijskih bank za zelo težko, da bi se v bližnji prihodnosti ti ukrepi ublažili, zlasti pa oni, ki izvirajo iz sporazumov o mednarodnih plačilih po kliringu, dokler ne bo vprašanje mednarodnih plačil urejeno z mednarodno pogodbo velikega obsega. Da bi vsaj deloma ustregli apelu mešanega odbora Zveze narodov za proučevanje klirinških pogodb, so guvernerji pripravljeni proučiti ukrepe, predlagane v poročilu imenovanega odbora in izjavljajo, da se bodo skušali vsaj v bodočnosti izogniti razširjenju klirinškega sistema.
Kar se tiče splošne ureditve deviznega režima ali njegovega izvajanja v konkretnih primerih, se bo priporočilo vladam držav Male antante, da bi z največjo dobrohotnostjo proučile vsako zahtevo, da se razširijo koristi, ki izhajajo iz režima, ki se izvaja proti kaki tretji državi, tudi na eno držav Male antante.
Guvernerji z zadovoljstvom beležijo predlog preje omenjenega poročila, s katerim se priporoča upniškim državam z zdravo valuto, da dovolijo vse možne olajšave uvozu iz dolžniških držav, da bi se najprej zagotovilo plačilo njih izvoza in da bi se s tem pripomoglo k splošnemu ozdravljenju.
Na podlagi lastnih izkušenj so se guvernerji sporazumeli v tem, da mora njih denarna politika v odnošajih z državami, s katerimi so vezani po klirinških pogodbah, ker so klirinške pogodbe provizorične, le od sile razmer vsiljene, iti za tem, da se prepušča iniciativa zainteresiranim, pod katerimi pogoji se naj izvaža in uvaža.
II. Trije guvernerji z zadovoljstvom konstatirajo, da ustrezajo klirinške pogodbe, sklenjene med državami M. A. potrebam trgovinskih plačil med temi tremi državami. Kar se tiče ureditve drugih obveznosti, ki izvirajo dz zamenjave blaga, so se sporazumeli, da prouče najbolj pripravne načine, da bi se to vprašanje rešilo v skladu z njihovimi skupnimi interesi.
Prav tako izjavljajo, da so pripravljeni, da prouče vse možnosti za razvoj svojih gospodarskih medsebojnih odnošajev in da s tem čim bolj povečajo obseg njih medsebojne trgovine.
Da bi se preprečile zakasnitve v vplačilih na klirinške račune, so se guvernerji dogovorili, da bi se morala pooblastila, predvidena za ta plačila, odpraviti ali pa hitro in brez zakasnitve dovoljevati.
Centralne banke držav M. A. bodo storile vse korake, ki so v njih pristojnosti, da se olajšajo formalnosti, ki jih predpisuje režim transferov in da poenostavijo svojo upravo.
III. Imajoč pred očmi sporazum
med Jugoslavijo in Češkoslovaško
z dne 21. junija 1935 za medsebojni razvoj potniškega in turističnega prometa,
dogovor med Romunijo in Jugoslavijo za razvoj medsebojnega potniškega in turističnega prometa z dne 28. februarja 1936 in načrt dogovora med poštnimi hranilnicami Romunije in Jugoslavije in ki se tiče potniške službe, so se trije guvernerji sporazumeli v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na te sporazume ko tudi o tem, da najdejo pripravne načine, da bi potrebna sredstva za plačilo potnikom in turistom nudili po najbolj ugodnih pogojih.
IV. S posebnim zanimanjem so proučevali guvernerji vprašanje klirinških terjatev proti državam Male antante.
Z ozirom na položaj vseh teh imobiliziraraih terjatev v teh državah, so guvernerji podčrtali važnost za njih dotične banke, da ostanejo v tesnem kontaktu, da bi se mogli dogovoriti o vsakem ukrepu, ki bi ga bilo treba storiti za realizacijo njihovih terjatev. Ze za takoj so se sporazumeli, da si bodo njih tri banke v smislu priporočil uvodoma omenjenega odbora Zveze narodov medsebojno izkazale vso mogočo podporo.
Prav tako bodo vse tri centralne banke držav Male antante izkoristile vsako možnost za tristranske pogodbe, s katerimi bi se mogle z neko državo dogovorjene ugodnosti razširiti tudi na drugo državo M. A.
V. Trije guvernerji so se prepričali, da bi pomenilo vsako zboljšanje, ki bi se moglo pokazati v mednarodni trgovini, tudi stabilizacijo nacionalne valute, da pa se more doseči definitivna obnova mednarodnih gospodarskih odnošajev, ki je pogoj za narodno blagostanje, le če se bo med narodi ustanovil in ohranil zdrav denarni sistem.
Po teh konstatacijah so guvernerji podčrtati potrebo čim tesnejšega sodelovanja emisijskih bank, zlasti pa onih držav M. A., da bi . se dosegel cilj, ki je bil določen I v Bukarešti.
Novi liubli proračun
»Službeni list« objavlja pravilnik za izvrševanje ljubljanskega proračuna za leto 1936/37, ki predvideva 103,589.542 Din rednih izdatkov ter prav toliko Tednih dohodkov ter din 7,523.374 izrednih izdatkov in prav toliko izrednih dohodkov. Po tem pravilniku se med drugim določa:
Davščina na vozila avtotaksijev se zniža.
Predpis prirastkarfne se delno zniža za 1 % že plačane občinske takse.
Uvaja se davščina na potrošnjo v gostinskih lokalih. Od skupne potrošnje nad 5 Etin se plača IB par od računskega listka. Računske listke izda občina v blokih po 100 kt^sov. Ta davščina pa ee pav-šalira. Gostilne, zajtrkovalnice in vinotoči plačajo mesečni pavšal 1 Din za vsak v 1. 1935. potočeni hektoliter vina ali piva. Kavarne, ki plačajo nad 60.000 Din kosmate letne najemnine, plačajo na leto 7200 Din, druge pa 8000 Din.
Vse mestne dobave nad 10.000 dinarjev se morajo razpisati. Do 10.000 Din oddaja dobave predsednik občine, potem ko je predhodno vprašal za ceno vsaj tri interesente. Pri nabavah do 1000 dinarjev to ni potrebno.
Trošarinske ali uvozninske tarife se morejo dzpremeniti s sklepom mestnega sveta, če bi se pokazale pri izvajanju uredbe prevelike trdote.
V pravilniku je tudi več določil glede mestnih nastavljencev. Služba se odpove vsem pogodbenim uslužbencem, ki so člani družin, katerih skupni mesečni dohodki znašajo nad 4000 Din. Ne velja pa to določilo za uslužbence, pri katerih bi padel dohodek družine pod 2500 Din mesečno.
S 1. oktobrom 1935 se znižajo mestnim nameščencem kosmati službeni prejemki za 10 odnosno za 15 odstotkov. Mestnim delavcem se znižajo rodbinske doklade za vsakega člana rodbine od 5 na
3 Din dnevno, mezde do vključno
4 Din ostanejo neizpremenjene, višje pa se znižajo za 50 par do 1*50 Din. Nagrade za nadurno delo se praviloma ne dovoljujejo. Nihče ne sme opravljati v mestni službi več plačanih mest.
V uredbi o pobiranju občinskih
davščin se navajajo vse mestne davščine, ki jih je dolga vrsta. Pobirajo se te davščine: trošarina in uvoznina, tehtarina, sejmarina, tržnina, mestarina, vodovodna naklada, gostaščina, kanalska pristojbina, pristojbina od hidrantov in vodomerov, obč. davščina na prenočišča, na vozila, na potrošnjo, veselični davek, Občinske takse, ki jih je 28, taksa od prenosa nepremičnin* priraetkarina, opo-miuarina, zamudne obresti za terjatve (6%), pristojbina za ogled mrličev, klavniške pristojbine, in sicer klavnina, oglednina, hlevni-na, tehtnina, najemne pristojbine, umetni led in pristojbine za uporabo dovlačilnice.
Zboljšanje v rudarski in topilniški industriji
Po uradnih podatkih se je položaj naše rudarske industrije znatno zboljšal.
Vrednost rudarske proizvodnje je znašala:
leta 1932 'leta 1933 leta 1934
milijona Din
1030.1 1156,9
1220.2
Tudi za delavstvo se je položaj zboljšal. Tako je bilo zaposlenih delavcev, ki so prejemali skupno mezd:
Število
delavcev mezde 1932 36.561 327 milijonov din 1938 36.418 319,7 milijonov din 1934 39.841 824,8 milijonov din Izvoz (rudarskih proizvodov je znašal:
vsega izvoza 11-5 % 12*30% 14-04% 17-50%
1932
1983
1934
1935
352,7 milijona din
417.4 milijona din
544.4 milijona din 593,3 milijona din
v	barva,	plesira	in
Ze v 24 arah sr*;::"
itd. Skrobl in tvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga In lika doma«« perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-«. Selenbnrgora ni. 8. Telefon it 22-72.
Politične vesti
Francoski zunanji minister Flan-
din je imel v Vezelayu velik političen govor, v katerem je stavil na Hitlerja več važnih vprašanj, če pravi Hitler, da ga v imenu pravice svojega naroda ne brigajo pogodbe, potem naj pove, kako se bo postopalo v bodoče, če se glede kakšne pogodbe pojavi spor. Kaj je z nemško propagando v Avstriji, češkoslovaški, Gdansku in Švici? Ali bo Nemčija pristala na klajpedski statut, ko predlaga Litvi nenapadalni pakt? Katere kolonije zahteva Nemčija? Flandinov govor je bil v Nemčiji zaplenjen in tudi v ,tem je nekaj odgovora.
Nemški zunanji minister v. Neu-rath je izročil angleškemu veleposlaniku v Berlinu siru Phippsu odgovor nemške vlade na predloge locarnskih držav. Odgovor nemške vlade bo objavljen šele potem, ko bo izročen angleški vladi.
Nemški odgovor na načrt locam-skih držav je bil objavljen. Uvodoma pravi odgovor, da so bile z Versajskim mirom kršene Wilsono-ve točke. Za ureditev vseh spornih vprašanj treba določiti posebne metode. Konkretno predlaga Nemčija: 25 letni nenapadalni pakt s Francijo, Belgijo in event. Nizozemsko pod garancijo Anglije in Italije. Sklenitev letalskega pakta z zapadnimi silami. Nemčija se vrne v Zvezo narodov, če se uredi vprašanje kolonij. Svojih čet Nemčija v Porenju ne bo povečala, če jih ne povečata tudi Francija in Belgija.
Nadalje predlaga Nemčija. Tisk ne sme poslabšati francosko-nem-ških odnošajev. Pri Z. N. se ustanovi nemško-francoski odbor. Razmere na meji naj preišče posebna komisija. Nemčija sklene nenapadalne pogodbe tudi z Avstrijo, če-hoslovaško, Litvo in Poljsko. Ustanovi naj se posebno razsodišče in skliče naj se mednarodna konferenca.	*
Francoski in angleški generalni štab se sestaneta dne 19. aprila, da se dogovorita glede ev. skupnih ukrepov zaradi kršitve locarnskega sporazuma. Z angleške strani pa se predlaga, da bi prišlo tudi do sestanka z nemškim generalnim štabom, da bi se s tem izkazala Nemčiji popolna enakopravnost. O tem predlogu pa nočejo Francozi nič slišati, ter se začudeno sprašujejo, kako si prav za prav Angleži predstavljajo, da bi se francoski generalni štab skupno z nemškim posvetoval o svojih ukrepih za utrditev francoske meje.
Novi nemški parlament bo imel 740 poslancev, ki dobivajo mesečno okoli 10.000 Din. Prejšnji parlament se je v vsem sedemkrat sestal in poslanci niso imeli nobenega drugega dela, ko da so z navdušenjem poslušali Hitlerjeve govore,
V novem nemškem parlamentu so nemški iredentisti odlično zastopani. Tako so poslanci državljani Avstrije, češkoslovaške in Danske. Iz Alzacije Lorene, Litve, Poljske in Belgije ni v novem nemškem parlamentu noben zastopnik.
Češkoslovaški poslanik v Berlinu je protestiral pri berlinski vladi, ker so kandidirali na Hitlerjevi listi tudi trije češkoslovaški državljani.
Avstrija je uvedla splosno vojaško obveznost in s tem neženi-rano kršila senžermensko pogodbo. Vojaška obveznost velja za vse državljane od 18. do 42. leta.
Na severni fronti je doživela etiopska vojska pod osebnim vodstvom cesarja neuspeh. Ves dan je napadala italijanske položaje, proti večeru pa bila definitivno odbita. S protinapadom so Italijani izrne-menili umik etiopske vojske v beg, Mesto Gondar so zasedli Italijani.
35 italijanskih aeroplanov je dve uri dolgo nemoteno bombardiralo z zažigalnimi bombami mesto Ha-rar, da je bilo vse mesto v plamenih. Evropska civilizacija se v resnici učinkovito širi,
V angleški spodnji zbornici se je razvila zanimiva debata zaradi italijanskega bombardiranja etiopskih mest s strupenimi plini. Tl plini povzročajo strahotne bolečine, ki jih ni mogoče opisati. Zgovorno je pričalo o tem pismo, ki ga je prečital Lord Oecil v kbomlcl in ki mu ga je poslala hčerka etiopskega cesarja. Pismo je napravilo na vso Zbornico zelo močan vtis. Mnogi poslanci so zahtevali, da angleška vlada nastopi proti uporabljanju strupenih plinov proti neoboroženemu civilnemu prebivalstvu. Zunanji minister Eden je nate odgovoril, da Je vlada že dostavila podobne pritožbe, ki jih j« prejela tudi z drugih strani, odboru trinajsterice. S tem je menda tudi opravljeno vse delo angleške vlade. Predno pa bo odbor trinajsterice kaj ukrenil, more tudi vse etiopsko prebivalstvo poginiti od strupenih plinov.
Rusija je sklenila z Afganistanom pogodbo o nenapadanju. Pogodba velja za 10 let.
Dobave - licitacije
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zmanjševalno ofertno licitacijo za dela na novi bežigrajski šoli, in sicer: ključavničarska dela (v višini do 165.626 dinarjev), dobavo in polaganje linoleja (48.300 Din), dobavo in polaganje parketnih deščic (154.825 dinarjev) ter dobavo in montažo lesenih stopniščnih ograj, stenskih oblog, podstavkov itd. (159.081 Din). Ponudbe je vložiti do 17. aprila do 9. ure. Vse podatke daje mestni gradbeni urad.
Občina Kranj razpisuje v skrajšanem roku pismeno ofertno licitacijo za oddajo gradnje glavnega bazena letnega kopališča v Kranju. Ponudbe je vložiti do 21. aprila do 11. ure pri občini Kranj.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo: 500 števcev za 220 voltov, 3 ampere, 50 period, 600 števcev za 220 voltov, 5 amperov, 50 period in 100 števcev za 220 voltov, 10 amperov in 50 period. Ponudbe je poslati do 30. aprila.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do dne 8. aprila ponudbe za dobavo »U« železa in 20 »Klin-ger« tesnil.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 8. aprila ponudbe za dobavo 100 konopnenih cevi.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 9. aprila ponudbe za dobavo 2 kompletnih peči za kopalnice, ventilov za vodovod itd. ter žice iz gume.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 9. aprila ponudbe za dobavo 10.000 kg bukovega oglja; do 16. aprila za dobavo strojnega olja, tovotne masti ter krovne lepenke.
Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 10. aprila ponudbe za dobavo kompletne ročne tehtnice, svedrov in vijakov.
Uprava I. oddelka vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do 8. aprila ponudbe o dobavi 7 m* jesenovih trupcev; do dne 11. aprila o dobavi svetlega kartona; do 14. aprila o dobavi laka, mizarskega kleja, fimeža itd.; do 15. aprila o dobavi cinkovega belila, laka, barv, sikatlva; do 16. aprila o dobavi raznega železa; do dne 21. aprila o dobavi termoelemen-tov.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 12. aprila ponudbe za dobavo raznih škripcev in magnetov. (Predmetni načrti so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Licitacije:
Dne 14. aprila bo v Ihtendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 9900 kg petroleja za potrebe vojaštva, dne 21. aprila pa za dobavo 400 m3 drv za potrebe garnizona Bohinjska Bela.	'
Dne 15. aprila bo pri Komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 32 ton bombaže-vine.
Dne 24. aprila se proda z ofertno licitacijo pri Avtomobilskem polku n. armijske oblasti v Sarajevu 4 tisoč kilogramov odpadkov od gume k 4 Din za kg.
Dne 7. aprila bo pri Upravi policije v Zagrebu ofertna licitacija za nabavo 250 plaščev in dne 8. aprila za nabavo 394 hlač za zbor policijske straže v Zagrebu.
Dne 9. aprila bo pri ekonomskem odelenju komande mornarice kr. Jugoslavije v ZemUnu ofertna licitacija za dobavo 2.000 ton olja za kurjavo, 1.500 ton plinskega, 55 ton motornega, 45 ton strojnega, 2 toni cilindrskega in 5 ton repičnega olja, 110 ton motornega bencina, 4 tone petroleja in 2 toni konzi-etentne masti.
Dne 9. aprila bo pri »Stamparski radionici« v Beogradu ofertna’ li citacija za tiskanje in prosto prodajo službenih knjig ministarstva za vojsko in mornarico.
(Načrti sd na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
PVCH
novi lahki kromira-ni modeli in drugi cenejši Puchovi izdelki na ugodna mesečna odplačila
IGN. VOK
LJUBLJANA - TAVČARJEVA 7
Podružnice: Krani, Novo mesto, Cel/e - Miklošiieva
Še o sladkornih
Naimaniša	potroinia	sv Jugoslaviji,
a naivišia trošarina na sladkor
Ze v zadnji številki smo opozorili, da je pri nas sladkor tako silno drag predvsem zaradi mnogo previsoke državne trošarine, ki znaša pri kilogramu od Din 7‘50 do 8 Din, dočim znaša tvorniška cena sladkorja samo 3 do 4*50 Din. Pri zadnji pa so vštete tudi vse druge davščine, tako 7 % prometni davek ter vsi proizvodni stroški. Da se še jasneje vidi, kako silno je preobremenjen sladkor s fiskalnimi dajatvami in kako težke posledice nastajajo zaradi predragega sladkorja, ki spada med najpotrebnejša živ ila, naj izpopolnimo svoj članek še z nekaterimi podatki, ki jih navaja zadnji »Industrijski Pregled«.
Predvsem bi bilo treba omeniti, da je napačno mnenje, kakor da bi izhajala visoka cena sladkorja iz previsoke zaščitne carine. Kakor druge industrije, tako uživa tudi sladkorna industrija zaščitno carino, ki pa se giblje v višini običajnih carinskih zaščit. Tako je znašala carinska zaščita od kg
Madjarski	11'50 kg
Nemčiji	22'- „
Švici	40'- „
Franciji	23— „
Belgiji	25:— „
Angliji	43— „
Poljski	10'- „
Italiji	8- „
Jugoslaviji	5- „
Celotna potrošnja sladkorja v	
Jugoslaviji je v	stalem padanju,
ter je znašala v posameznih letih:	
leta 1929./30.	9.049 vagonov,
leta 1930./31.	9.368 vagonov,
leta 1931 ./32.	6.821 vagonov,
leta 1932./33.	7.435 vagonov,
leta 1933./34.	7.229 vagonov,
leta 1934./35.	6.810 vagonov.
sladkorja v:		
Nemčiji	2'48	Din
Avstriji	2'63	99
Franciji	3'92	
Italiji	5*09	
Češkoslovaški	5-70	»9
Poljski	6-72	99
Madjarski	4'42	99
Jugoslaviji	3'02	99
Kljub povečanju števila prebivalstva je torej stalno padala potrošnja sladkorja, posebno silno pa v letu 1931./32., to pa zato, ker je bila takrat trošarina na sladkor zopet povišana, in sicer na Din 7'50 za kristalni sladkor in na Din 8‘05 za kockasti sladkor.
Padec potrošnje sladkorja pa seveda tudi ni mogel ostati brez posledic na proizvodnjo sladkorja. Tako je znašala proizvodnja sladkorja:
Te številke jasno dokazujejo, da visoke cene sladkorja ne izvirajo iz zaščitne carine, ker je ta v mnogih državah višja.
Visoka cena je pri nas samo posledica previsokih trošarin, kakor kažejo naslednje številke.
Od 1 kg sladkorja se plačuje trošarine v:
Nemčiji	2'84	Din
Avstriji	2'63	;,
Franciji	1-91	„
Poljski	2'84	„
Madjarski	5-00	„
Češkoslovaški 1'91	„
Jugoslaviji	7'50	„
Drž. trošarini v višini Din 7-50 pa moramo dodati še 30 par prometnega davka, da znaša skupno fiskalna obremenitev sladkorja Din 7'80. Posledica te visoke trošarine je, da je nad vse padla po trošnja sladkorja in da nikjer v Evropi ne potrošijo tako malo sladkorja ko v Jugoslav iji, kakor kažejo naslednje številke.
Na glavo prebivalca se je potrošilo sladkorja v:
Avstriji	26'—	kg
Češkoslovaški	24'— „
Letošnje novo
BOK PIVO
Delniške družbe pivovarne UNION
pride 4. aprila v promet Je izbornega okusa in pravi užitek za vsakega
leta 192&./30. leta 1930./^1. leta 1931./32. leta 1932./&5. leta 1933./Š4. eta 1934./&. leta 1935./3G.
11.360 vagonov, 10.500 vagonov, 7.500 vagonov, 7.644 vagonov, 6.675 vagonov, 5.627 vagonov, 8.030 vagonov.
Ob začetku vsake kampanje pa imajo sladkorne tvornice tudi znatne sladkorne rezerve. Letos zna-
šajo sladkorne rezerve tvornic okoli 3000 vagonov. Če dodamo to rezervo še količini sladkorja, ki so jo letos tvornice proizvele, vidimo, da imajo letos sladkorne tvornice približno 11.030 vagonov sladkorja na razpolago, dočim znaša povprečna potrošnja sladkorja pri nas le okoli 7000 vagonov. To se pravi, da bodo imele tvornice ob začetku prihodnje kampanje okoli 4000 vagonov sladkorja v rezervi. Ta rezerva silno pritiska v finančnem pogledu na tvornice in zato bodo morale tvornice, da spravijo rezerve na primerno višino, znižati količino s sladkorno repo zasejane ploskve. To bo pa zopet imelo neugoden učinek na našo agrarno proizvodnjo, zlasti ono, ki stalno goji sladkorno repo in ki ne more nadomestiti to kulturo z drugo.
Odločilni krogi bi zato morali revidirati sedanjo trošarino na sladkor, ker so sedanje visoke trošarine že v splošno škodo. Pa tudi finančna uprava ne bo imela nobene škode z znižanjem trošarine, ker bo potem narasla potrošnja sladkorja in bo dobila ob večjem prometu vsaj iste dohodke kakor jih ima sedaj ob zvišanih trošarinah in padlem prometu.
H koncu bi pripomnili samo še to, da stanje sladkorne industrije po svetu nikakor ni rožnato in da se zato Anglija že dolgo trudi za sklicanje svetovne sladkorne konference, ki naj postavi sladkorno industrijo zopet na rentabilnejšo podlago.
in po svetu
da nihče ni mogel videti niti njihovega učinka.
Novi nemški orjaški zrakoplov »Hindenburg« je odletel na svoje prvo čezoceansko potovanje v Južno Ameriko. Na krovu ima 36 potnikov in nad 50 kg pošte.
Ker je danski parlament sprejel zakonski predlog o obveznem reševanju mezdnih sporov po posebnih sodiščih, so danski delavci prenehali s stavko in je odšlo 120 tisoč delavcev zopet na delo.
Vezuv je začel zopet delovati. — Bati se je, da se bo lava razlila po Vezuvu.
Znana poljska tvomica aeropla-nov v Ljubi jinu je začela zopet obratovati v polnem obsegu.
Zasedanje Sveta balkanskega sporazuma je odloženo od aprila na mesec maj.
Državni proračun so kraljevi namestniki podpisali in je stopil dne 1. aprila v veljavo.
Beograjskemu sestanku združene izvenparlamentarne opozicije se posveča v političnih krogih velika pozornost. O razgovorih voditeljev združene opozicije je izjavil Miša Trifunovič, da potekajo zelo ugodno in da bo najbrže prišlo do sporazuma vseh šefov bivših strank.
O sporazumu, ki je, bil dosežen med voditelji združene izvenparlamentarne opozicije, mora sedaj odločiti dr. Maček in od njegove odločitve je odvisno, kako se bo nadalje razvijala naša politična situacija.
Nemško - jugoslovanska trgovinska pogajanja v Zagrebu so se končala. Jugoslovanski listi pišejo o uspehu pogajanj.
Občinsko upravo mesta Kranj je ban razrešil. Nadalje sta razrešeni občj. upravi v. Vranskem in v Petrovčah.
Na glavni letni skupščini bolniške blagajne »Merkur« se je večina govornikov izjavila proti teritorialni omejitvi delovanja te blagajne
žetev tobaka je dala v Hercegovini skupno 220 vagonov tobaka. Sadilci so dobili za ta tobak približno 20 milijonov dinarjev.
V Zagrebu je 54 tiskarn, 5 litografij, 4 cinkografije, v vsej savski banovini pa 105 grafičnih podjetij. Vsa zagrebška podjetja imajo 71 linotypov, 8 intertype in 3 mono-type, 6 rotacijskih strojev in 4 rotacijske stereotipije.
Venizelos je bil svečano pokopan na rtu Akrotiri na otoku Kreti, odkoder je začel 1. 1896. vstajo proti Turčiji.
Italija je imela dosedaj zaradi
vojne v Etiopiji skupno 7.120 milijonov lir izdatkov. Na bojišču v Afriki ima 450.000 mož, a še vedno število vojske povečuje, še silne milijarde pa bo morala Italija izdati; predno bo sploh mogla začeti z izkoriščanjem Etiopije. Vse kaže, da je prestižna politika vendarle malo predraga.
Sofijsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt na vešalih bivšega notranjega ministra polkovnika Ko-leva in bivšega pomočnika v vojnem ministrstvu polkovnika Ka-lendarova, ker sta hotela izvesti vojaški prevrat, da bi vrgla vlado Toševa. Vendar pa je sodišče obenem sklenilo, da bo predlagalo oba obsojenca v pomilostitev.
Parlamentarne volitve v Belgiji bodo 10. maja. Parlament pa bo razpuščen še pred , velikonočnimi prazniki.
Predsednik poljske vlade je izjavil v sejmu, da bo dobila Poljska za zboljšanje svojega gospodarskega položaja posojilo po zelo ugod nih pogojih.	.
Angleško-egiptska pogajanja so še morala odgoditi, ker ni bilo no benega upanja, da bi prišlo do sporazuma. Pogajanja se bodo naj brže nadaljevala šele po egiptskih parlamentarnih volitvah. Egipt je mnenja, da more Anglija braniti neodvisnost Egipta tudi brez lastnih posadk v Egiptu, o čemer pa Angleži naravno nočejo nič slišati.
Ameriška mornarica bo zgradila v Tihem oceanu več novih oporišč za svojo mornarico.
Belgijska delavska stranka namerava predlagati zakonski načrt, da se nacionalizira vsa oboroževalna industrija.
Bivši referent za zasebne zavarovalnice v avstrijskem ministrstvu Heinrich Ochsner je izvršil samomor, ker je bil zapleten v afero »Phonixa«.
Neki argentinski inženir je baje iznašel nevidljive žarke,, s katerimi je mogoče povzročiti padec letal Podobne vesti so bile v listih že dostikrat, toda nevidni žarki so ostali še naprej tako zelo nevidni,
»Službeni list«
z dne 1. aprila objavlja: Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1936/37 s pravilnikom o izvrševanju proračuna, uredbo o pobiranju obč. davščin, taks in doklad, naredbo o občinski davščini na potrošnjo in tarifo za obč. trošarino in uvoznino. »Sjužbeni list« kos 27. A z dne 1. aprila pa objavlja: Pravilnik o banovinskem proračunu Dravske banovine za leto 1936/37 ter pravilnik o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnega sklada< Dravske banovine za leto 1936/37.
Tržna poročila
Ljubljanski trg
Včerajšnji ljubljanski trg je bil izredno dobro založen z vsem blagom. Posebno mnogo je bilo semenskega krompirja, da je bilo na Sv. Petra nasipu komaj prostora za vse prodajalce. Tudi na zelenjadnem trgu je bilo dovolj blaga. Špinača se je prodajala po Din P75, motovilec pa po 0-75 za merico. Bilo je tudi precej orehov, ki so se celi prodajali po 7 Din za kg. Jabolka so se nekoliko podražila in se dobe samo dražja po
6 Din kg. Cene so ostale v splošnem neizpremenjene, čeprav je včeraj že -stopila v veljavo nova mestna trošarina.
Mariborski svinjski sejem
Na svinjski sejem dne 27. marca je bilo pripeljanih 222 svinj; cene sp bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari po Din 65 do 100,
7 do 9 tednov po 120 do 145, 3 do 4 mesece po 170 do 230, 5 do 7 mesecev po 245 do 340, 8 do 10 mesecev po 370 do 510, 1 leto po 540 do 900, 1 kg žive teže 6 do 7, mrtve teže 7-50 do 9-50 Din. Prodanih je bilo 106 svinj.
Radio Ljubljana
Petek, dne 3. aprila. 11.00: Šolska ura: O postanku jam in drugih kraških pojavih (Ivan Michler) — 12.00: Koncert vojaških godb (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15:	Vrsta resnih in veselih
pesmic (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: ženska ura: Kriza družine (ga. Angela Vode) — 18.20: čajkovsky: Romeo in Julija — uvertura (plošče) — 18.40: O zemljiški knjigi
III.	(sodnik Valentin Bidovec) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30:	Nac. ura —
19.50: Plošče — 20.10: Dueti: Klavir in harmonij (gdč. Melita Gnjezda in g. Dimitrije Kaškarov)
— 20.40: Glasbeno predavanje — 21.00: Liszt: Kristus — oratorij za zbor in orkester. Izvaja Glasbena Matica v Ljubljani (prenos iz unionske dvorane) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila.
Sobota, dne 4. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.000: čas, obvestila
— 13.15: Plošče — 14.00: Vremenska napoved — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura
— 19.50: Zunanji politični pregled (dr. Kuhar) — 20.15: Vražja krčma in druge giozotne stvari... Sodelujejo: Radijski orkester, člani rad. dramske družine, gramofon in drugi — 21.40: Rešitev nagradnih ugank z dne 28. marca t. 1. — Konec »čudne zgodbe profesorja Hudobivnika«. Zvočna igra, napisal g. Joža Vombergar — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d„ njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.