Ogovor v semiču f Semiču je proizvodnja življenjsko vezana *a uvoz reprodukcijskega materiala pJ-nano je, da je Iskrina DO Kondenzatorji v Semiču že lani zašla v težaven gla°*aj zavoljo deviznih, oz. uvoznih težav. Zato smo se napotili v Semič in nega direktorja DO Iskra Kondenzatorji ing. Vladimirja Zorca podrob-Je Povprašali o lanskih gospodarskih težavah in poslovanju njihove DO, Seveda pa nas je zanimala tudi problematika v letošnjem letu. J “V lan ^ Ulila ti*em ,ctu ie va®a <,e,ovna or* inv. ?lJa imela precej težav, zlasti na t kn(t?rskem področju. Želeli bi, če bi e jn j10 ocenili lanskoletno poslova-^ konkretno povedali kaj o težavah, zastojih in po- ■Pinul, v ilal'a'“uujem *etu je naša organizacija Cer v izredno težkih razmerah in }tie )rot' tre- cij6. liu •>na,n ie predvsem v drugem pol-fZmr-" or lebh.HH311 j kovalo deviz za uvoz prepo- ^arepromatenala. Kljub napo- itov;3 nadomeštili nekatere uvozne ,, vUie OVZ' ka- 6UJ1 deli k-atj teh Z domačimi> ostaja dejstvo, da ale , . nologija zahteva takšne.mate-^oče'- ..v Jugoslaviji ni in jih tudi v ih n_e najbrž ne bo. Smo ena izmed ti- jhIonizacij v Iskri, pa tudi v Slove- )tov| ne.more proizvajati, če nima za-alQy lenih določenih uvoženih mate- iČ v |an*. smo morah F>otem, ko niso 68oi1 lal' normalni, ampak omejitveni -J Za uyoz, z deviznimi kvotami re- , .POlozai in nrtclnvati le <; nnlnvirn ,diz enil1 vrha bu$- :va|j a uvoz, z deviznimi kvotami re-ot^J^ložaj in poslovati le s polovico nega uvoženega materiala. To pa 2' SEJA CK ZKS nbo .22- ■nin1 pol- ineh ijska ojnc behi :hp° UP' potrebujemo Papirnatih programov V četrtek, 3. junija je bila 2. seja CK ZKS, ki je potekala v oceni nedavnega 9. kongresa slovenskih komunistov in v pripravah na 12. koi^res ZKJ. Uvodno poročilo je Imel na seji predsednik CK ZKS Andrej Marinc. Iz njegovega referata smo povzeli najznačilnejše misli In ugotovitve. vsebinsko usmeritvijo 9. kongresa ZKS smo znova poudarili, da vztra-Ije ° na P01* revolucije, po kateri smo trdno stopali skupaj s Titom in Karde-sled* ^eherna drugačna pot, kot je socialistično samoupravljanje, ki ga do-n° opiramo na razredno razsežnost naše revolucije, bi zavrla razvoj ^ družbe in nas potisnila v nerešljiva družbena nasprotja in krize. sdm razv°j socialističnih samoupravnih odnosov in za urejanje sedanjih go-0(j arskih težav je odločilno prav to, ali bo delavec v TOZD in delegatskih n°sih odločal o dohodku v vseh oblikah dohodkovnega povezovanja in .Vs°d, kjer se o njem odloča. ^..Potrebujemo papirnatih programov, ki nastajajo v kabinetih, saj bi t,0 n*h nihče ne uresničeval. Potrebujemo akcijo in ukrepanje. Samo tako ^0 mobilizirali delovne ljudi za uresničevanje gospodarske stabilizacije. lut takšnih razmerah, v kakršnih smo sedaj, je nujno treba namenitLabso-tih'i° Prednost proizvodnji blaga in opravljanju storitev za izvoz na konver- u° območje. \ u ede na razvitost proizvajalnih sil, sestavo proizvodnje, pridobljene trge, , Posobijenost naših delavcev, morajo OZD iz Slovenije na osnovi trdnej- slov 'n boli razvitega dohodkovnega povezovanja z OZD na enotnem jugo-s,ovanskem trgu prispevati še več kot doslej k hitrejšemu vključevanju jugo-IjL .anskega gospodarstva v mednarodno menjavo in k izboljšanju zunanje Vi n°sti države. nih q2q0 56 navaditi, da bomo morali preusmerjati proizvodnjo posamez- n- ali pa njihovo poslovanje ustaviti in družbena sredstva dati v Prci anje kolektivom in OZD, ki imajo ekonomsko učinkovite programe t«: IZVodnje in razvoja, delavce pa preusmeriti v organizacije, ki učinkovi-^ Poslujejo. niodanstvo, organizacije in vodstva ZK moramo podpirati razvoj, ki pelje k in učinkoviti povezanosti OZD, takšni, ki temelji na planiranju in 0$-° .0Vnem povezovanju in ki izhaja iz proizvodnih interesov ter na tej ovi zagotavlja trajnejše in enakopravnejše vključevanje gospodarstva v Svnahr°dno delitev dela. sih Oo°dno razpolaganje s presežnim delom je mogoče le, če se tudi v odno-deijtve<* republikami in pokrajinama ustrezno uporablja in uveljavlja načelo raz . ,e P° delu. To pa pomeni za vsak narod realno možnost in pravico, da se ob ,^a .v skladu z rezultati svojega dela in razvojem proizvajalnih sil, seveda gočaP°Števanju družbene narave dohodka, ki med drugim zahteva in orno-ct. ’ se tuHi v tph nHnncih nvpliflvlifl Ma dohodkovne povezave — Probleme je treba reševati v stalnem dial°Mkeillj nih organizacij SOZD Iskra s,S" vodnimi, samoupravnimi in no—političnimi delavci iz Iskre To je le nekaj misli, izrečenih na petkovem (4. 6. 1982) delovnem razgovoru predstavnikov družbeno—politič- r Na razgovoru so sodelovali: iz SOZD: Janez Kern, predsednik KOOS, Miloš Pavlica, sekretar DPO, Boris Mužič, član poslovodnega odbora SOZD Iskra za kadrovsko politiko, družbeno samozaščito in splošni ljudskif>dpor, Meta Maksimovič, strokovni sodelavec poslovodnega odbora za področje stikov z javnostjo in Darja Za-hradnik, podpredsednik delavskega sveta SOZD Iskra iz delovne organizacije: Hugon Zaplotnik, član poslovodnega odbora DO Avtomatika Tatjana Verbič, predsednik delavskega sveta DO iz TOZD: Ludvik Trčko, poslovodni organ temeljne organizacije, Milan Skledar, predsednik delavskega sveta TOZD, Ivan Cigler, sekretar osnovne organizacije ZK, Milan Ivič nam. preds. konference sindikata TOZD, Emica Majer, in Margareta Gril, predsednici IOOS TOZD, Martin Podjaveršek, predsednik samoupravne delavske kontrole. Na pogovorih v Iskri Commerce. Najbolj pereče vprašanje v tej temeljni organizaciji je njen nadaljnji razvoj in s tem povezana socialna varnost delavcev. Ugotovili smo že, da akumulacija, ki jo prinaša obstoječi proizvodni program, ne zagotavlja perspektivnega razvoja. Vzrok je predvsem v izredno nizkih doseženih cenah na domačem trgu, čemur je bilo v preteklih letih posvečeno premalo pozornosti. Pogoji poslovanja se bodo še poslabšali merce. Delovni razgovor je sodil V' P|A gram že utečenih srečanj s predsta^to cini z.v- uivv^viiiu J* vvuiij . Iskrinih temeljnih in delovnih ofS tK zacij. _ ^ O pomenu teh razgovorov je . % doma spregovoril predsednik Janez Kem, zatem pa je prepusta , ga (Nadaljevanje s 1. strani) drobneje seznanijo z novimi pogoji po- Prav tako ugotavljamo upadanje tržnih možnosti za programator. Tržne potrebe relejev sicer še rastejo, predvsem na zunanjih tržiščih, vendar le-ta prav zaradi nizkih cen prinaša malo akumulacije. V sanacijskem programu še nismo mogli odgovoriti na vprašanja programske usmeritve, oz. pomladitve. Izdelava dmgega dela sanacijskega programa, ki bo vseboval to problematiko, bo predvidoma zaključena do konca letošnjega leta. Do ta-, krat pa bo potrebno delavcem dati odgovor na to vprašanje. Ugotavljamo namreč, da se podobni primeri pojavljajo v vsej reproverigi elementov, da so obstoječi programi zastareli in neperspektivni. Posledico tega stanja je delno potrebno iskati v tem, da smo v Avtomatiki vprašanju elementov posvečali premalo pozornosti. Po drugi strani pa elementi v Avtomatiki zaposlujejo skoraj polovico proizvodnih delavcev. S pripravljeno Pri ogledu proizvodnje v Makolah. slovanja, da zagotovimo realizacijo načrtovanega izvoza, predvsem na konvertibilno območje in to kljub ostrejšim pogojem poslovanja, nadalje je tekla beseda o možnostih za zmanjšanje uvoza repromaterialov s konvertibilnega tržišča, mnogo pozornosti pa so namenili tudi temu, kako diferencirati proizvodnjo, da bi dosegli načrtovani izvoz, ob kar se da najmanjšem izpadu dohodka. Osnovna ugotovitev, značilna za vse Iskrine delovne organizacije razen Elektrooptike je, da so imele že doslej velike težave z redno in zadostno preskrbo z uvoženimi repromateriali, prav tako pa tudi s surovinami in polizdelki od domačih dobaviteljev, predvsem tistih, ki pogojujejo dobave z devizno soudeležbo. Te težave so se vrstile kljub omenjenima 65 in 58 % razpolaganju z deviznim prilivom. Nadaljnje zniževanje razpolaganja bo zato še dodatno povečale že tako obstoječe težave. Gotovo je nekaj: v poslabšanih pogojih bo lahko nemoteno proizvajala in dosegala načrtovani izvoz v Iskri le Elektrooptika. Celo več — ta kolektiv načrtuje povečevanje izvoza. Drugod v Iskri ugotavljajo, da jim bo novi zakon pogosto ustavljal stroje — v nekaterih temeljnih organizacijah večkrat, drugod manjkrat. Za koliko se bo zmanjšala proizvodnja, bo odvisno predvsem od navezanosti na uvožene reprodukcijske materiale pa tudi od tega, koliko je neka proizvodnja namenjena izvozu. V Široki potrošnji bo šla večina deviznega izkupička za odplačilo izredno visokih anuitet — to zahtevaNiovi zakon —, za nakupe repromaterialov v tujini pa bo ostalo bore malo. V najtežjem položaju so po izračunih njihovih strokovnih služb Sprejemniki v Sežani. Velike težave se obetajo tudi Mikroelektroniki in Iskri Delti, saj praktično nimata nobenih virov za nadaljnje devizno financiranje proizvodnje. Na omenjenih sestankih s predstavniki Iskrinih delovnih organizacij so med drugim tudi ocenili, da se bo povečalo število Iskrinih temeljnih organizacij, ki bodo delale z izgubo. Po nekaterih izračunih, bomo ob koncu leta govorih o približno tridesetih »zgubaših.« Pri tem je treba tudi opozoriti na povečanje stroškov, ki bodo vplivali na izpad dohodka zaradi določil o skrajšanju roka vnosa deviz z 90 na 60 dni. Ta pogoj bo moč izpolniti le ob dajanju določenih ugodnosti tujim kupcem, poleg tega pa se bo še bolj povečalo »administriranje«. Seveda bo prej omenjeno zmanjševanje proizvodnje vplivalo tudi na zaposlenost. Ta ptoblem se bo po mnenju predstavnikov Iskrinih delovnih organizacij pojavil najprej v Kondenzatorjih, Široki potrošnji, ISEZ, IEZE, Avtomatiki, Iskra Delti, Mikroelektroniki in Telematiki. Na sestankih so poudarili, da je za sedaj še težko ocenjevati, kje, kdaj in v kolikšni meri se bo pojavljalo vprašanje zaposlenosti. Še vedno je odprto tudi vprašanje nakupov pri domačih dobaviteljih, ki pogojujejo dobave z devizno soudeležbo. Na dlani je, da se bo tudi njim položaj bistveno poslabšal. Kakšne bodo njihove zahteve v prihodnje, zdaj še ni moč govoriti, verjetno pa ne manjše kot doslej. Devizno plačevanje zahtevajo tudi transportna podjetja za prevoze v tujini, nikakor pa ne smemo pozabiti na problem zmanjševanja deviz za razvojno—raziskovalno delo, kar nam bo še poslabšalo konkurenčno sposobnost — v tujini in doma. Lado Drobež sedo direktorju Iskre Commet^ ‘SN monii Primožiču in vodilnim preaS f nikom TOZD I.C. Jsit V odsotnosti direktorja TOZD ^f°Se jef nanji trg Ludvika Kranjca je nJ ,^ namestnik Peter Cuderman naJ"." HdlllCMIHK rcici N^UUCIHiaii ' d orisal organizacijo izvozne dejaV . ( ter navedel nekaj izvoznih rezultat^ > letošnjem letu. Opozoril je Pr^vSj2< 0 da bi bili ti uspehi lahko še večji* radi kakovosti in dobavnih rok® vsak dan izgubljamo naročila. Na nanjem tržišču prodajamo še bolj ali manj elemente in pod568.. kar je v nasprotju s težnjami. - j izvažali predvsem izdelke višje stoPJ obdelave — profesionalno tehnik0 poudaril Peter Cuderman. J Dotaknil se je tudi kadrovske? JV, ^ prostorskega vprašanja, v zaklju0'1 je med drugim dejal: »Z obstoj, programom v prihodnje ne mogli več povečevati izvoza v ton TSa meri, kot smo ga v minulih letih'8 ^ Vs* O Iskrini uvozni dejavnosti je 5PI ivoril Milan Lonarnik. v nadalrl užl govoril Milan Loparnik, v nadaij" j4v^ nju pa so direktorji ostalih te^.eyii|'t organizacij v Iskri Commerce: Jiate tinga Jože Cvar, Prodaje Marko ‘ .JS nič, Servisa Miro Stegnar in Zastop8 ] Ivan Radanovič predstavili svoj0 '7Wn lektive in opozorili na številne 05y pa tudi probleme, ki jih pestijo,z sedanjih zaostrenih pogojih gosp00 vite. jenja. JL1. Ob zaključku predstavljanjate Jklc nih organizacij je ponovno spreg0 direktor celotne Iskre Co®01 Ja<< Simon Primožič. Dotaknil se pre0 4 odnosov te tržne UPOKOJENCI BIVŠE ISKRE ELEKTROMEHA-NIKE KRANJ Vabimo vas na praznovanje dneva borca — dneva Iskre, ki bo 3.7.1982 v Semiču. Kupone za paket jro ceni 130,00 din lahko dobite 24. junija 1982 v recepciji na Laborah. Peljete se lahko z vlakom, skupaj z drugimi delavci. Sindikalne organizacije žne organizacije -rdj nega pomena z Iskrinimi proizvo0^,^ organizacijami. Opozoril je, da v ,.Jcga njih težkih časih iščejo nekateri re ^Va,, le sami za sebe ter pozabljaj0.^. 2 skupno reševanje. V nekaterih delovnih organizacijah se p0ja' 7i - ■ efin '«n tudi težnje o podvajanju nekate nanje—trgovinskih dejavnosti kat.lVo povsem v nasprotju s samou] Pr„a;3ki! dogovarjanjem in sporazumevanj jde|, naši sestavljeni organizaciji.« ,^’al Nekatere kritike na račun Jjit Commerce so upravičene, večin | ui (Nadaljevanje na 3-$l ISK^ IS Semiču je proizvodnja življenjsko ,ezana na uvoz osnovnega [^Produkcijskega materiala (Nadaljevanje s 1. strani) 'artn a. dolgoletnim poslovnim Hr]em, ker smo z njimi dosegli a sl a kreditna razmerja tako, da smo ‘riala ^ milijone dolarjev reproma--ijles ^pzili na enoletni kredit in s lin,) 5Cn'm moratorijem (brezobrest-ij,,' tem smo nekako premostili lik-levj-tne težave, ker bi sicer po našem K0 em Prilivu tega ne mogli doseči. etje j^0 sešteli zelo uspešno prvo pol-let0 v kritično drugo, je DO kot celota Vodno zaključila z minimalno »Sl .i° 29 milijonov dinarjev.« ' ( araj pol leta je že minilo v letoš-Zagotovo že imate podatke prvo tromesečje letošnjega leta; jtob!? k vaša proizvodnja in kakšni letošniem letu, oz. v prvem sZVOir^li(^tOŠnje Prvo četrtletje je bilo na-Aaria3")6 kta 1981. Še posebej ja-^ tfitka k>ila proizvodnja izredno j P8 |ii,|iarto'Ile^tem ko se je februarja, delno i°de'>. VJ^fdi v aprilu bistveno izboljša-ial0® Skeij, |to je posledica dejstva, da v lan-s P°S 1 Sitio n'smo imeli nikakršnih zalog d rili' ,eprftmrn°rali v letošnjem letu začeti z re Co19nna .at.eriali, ki smo jih uvozili šele Je |e|ia i" v začetku februarja tako, da a1ormJ februarja letos proizvodnja la. n° stekla, v danih pogojih seve-J .Hill (je . 80 nastale predvsem v likvid-leŠeVgp12nih sredstvih, ki smo jih spet |tranj u 8 kreditnimi odnosi, na drugi |ajet Pa smo morali, začeti vračati že |bre® kredite kar je bila še dodatna irijub tenitev Slede na letošnji uvoz. ](etSrt,emu Pa smo dosegli ravnotežje, ”braVt) 0 z našimi kupci sklenili samou-ibi, e sPorazume o devizni soudelež- NiD°menjene težave, ki so jih imeli labavL erji v elektroindustriji zaradi ak0 ? kondenzatorjev, smo reševali a smo sklenili dogovore in smo z tolikimi kupci združevali devizna Ons a — z Gorenjem, z IMP, Rade ajeabrjem, Elektrokovino i.t.d., tako, lil v P' a j, "u mehanizem združevanja deviz ; > 0z9e artikle že v teku. Ipet 0v'm deviznim zakonom pa se bo l):rri rl° vse> kar smo zgradili v dru-Ista^fko P011.0.’ :’J lanskega leta in letos in nrimkxnasi: sprejemljivo pot za vsaj Stp n.0rmalizacijo proizvodnje, ie tfiftven! - e nam kažejo, da je bil v Ir Aarv\et.rt*etiu celotni prihodek kljub ustil tfega ^an' Proizvodnji z izborom pra-erCe iiirCSnasor,imana še dovolj ugoden in redsPf 1 % n'"1 v primerjavi z načrtom s in sj.,„dohodek je dosegel planiranega 7p 1%$^ čisti dohodek je bil tudi nief en’ osebni dohodki pa so bili pod javna gdvse»VtwlMELjEM RAZVOJA čji, ^ planom 5 %, precej se je dvignila amortizacija, ki je že dosegla višino 40%. Tako so rezultati prvega četrtletja še kar primerljivi s finančnimi rezultati iz preteklega leta. Če bi lahko nadaljevali proizvodnjo tako, kot smo jo začeli, potem bi lahko v normalnih pogojih poslovali tako, da ne bi imeli izgub. V pogojih, ki nam jih prinaša novi devizni zakon pa to najbrž ne bo mogoče. Danes je podoba o tem zelo nejasna in težko je dati kaj več kot samo približne izračune. V Iskri računamo na medsebojno pomoč, oz. solidarnost, kjer naj ne bi organizacija kot je Iskra v Semiču, ki je tako zelo odvisna od uvoza, ostala res samo pri tistem, kar bi lahko ustvarila z lastnim izvozom. Naš največji problem v letošnjem letu je izvoz in to ne proizvodnja pač pa naročila. Kljub zagotovilom Iskre Commerce, kljub dogovorom na konferenci na Brdu, da kondenzatorje ni težko prodati in da bodo plan prodaje izpolnili, je bil izvoz realiziran v treh mesecih samo s 15 %. Še hujše je to, da je bil realiziran konvertibilni izvoz z 12 % in klirinški s 25 %. Klirinški plan je glede na lanski plan zmanjšan, konvertibilni izvoz pa je bistveno povečan, vendar številke kažejo na to, da je ob takem trendu nemogoče zagotoviti naši organizaciji normalno poslovanje, še posebej ob tako omejeni možnosti uporabe kvote lastnega izvoza.« »Težko je napovedovati za prihodnje, ker niso še dokončno jasne vse zadeve glede združevanja konvertibilnih deviz na podlagi novega zakona, vendar pa ste verjetno o tem že razmišljali in na to računali. Kako torej ocenjujete novonastali položaj in možnosti proizvodnje do konca leta?« »Res je, da so zdaj dosegljivi podatki netočni in nejasni, vendar smo kljub temu ocenili, da če upoštevamo naš sedanji izvoz in njegovo realizacijo in ocenimo posebej naš konvertibilni izvoz do konca leta, potem menimo, da bi po vsem, kar smo doslej uresničili, lahko dosegli maksimalno le 80-85 % plana, kar bi nam prineslo konvertibilnega izvoza med 6 in 7 milijoni dolarjev in klirinškega za kakšne 3 milijone. Če vse to preračunamo po najboljši varianti namreč, da je 40% konvertibilnega izvoza možno uporabiti za uvoz in tako tudi računamo, bi to za tako delovno organizacijo kot je naša moralo biti, ker smo objektivno vezani na uvozne surovine, potem bi potrebovali uvoznega materiala za proizvodnjo še za dodatnih 3 milijone in pol dolarjev. Pravice, ki izhajajo od planiranega izvoza in ob 40 % uporabi pa predstavljajo le dobrega 1,6 milijona dolarjev ali z drugimi besedami , zmanjka nam 1,8 milijona dolarjev za uvoz reproma-teriala. Še več, samo planiranega izvoza s temi pogonskimi možnostmi ne bi mogli pokriti z uvoznimi surovinami in bi nam v tem pprimeru, če bi razpolagali samo s 40 % konvertibilnega izvoza in temu ustreznim uvozom, zmanjkalo med 300 in 400 tisoč dolarji, s katerimi bi morali zagotoviti potreben material za izvozno realizacijo. Vzrok temu pa je ta, da je v kondenzatorju zaradi avtomatizacije proizvodnje bistvena postavka materialni strošek in se temu strošku ni mogoče izogniti. Če bi ostalo po starem, bi velik del našega programa postal praktično izvozno nesposoben, ker ne pokriva ob tako majhni devizni udeležbi za uvoz lastne reprodukcije. Če bi po nekajkratnem obračanju to številko skrčili na takšno mero, da bi izničila samo sebe. Če pa predpostavljamo, da to ni 40%, ampak 28%, potem je problem še veliko hujši in praktično danes, dokler ne bodo zadeve jasnejše, ne vidimo, kako bomo v takih pogojih poslovali. Zastavilo se bo celo vprašanje zaposlenosti kakšnih 300 do 400 delavcev in nastalo bo tudi vprašanje fentabilnosti. In dejstvo, ki smo ga vedno tako radi in s ponosom povedali, da v 30 letih obstoja industrija kondenzatorjev v Semiču ni nikoli poslovala z izgubo, bi bilo preklicano ter bi ob takih pogojih in ob tako majhni možnosti za proizvodnjo prvič v svoji zgodovini prišla naša delovna organizacija v izgubo,« je končal naš razgovor predsednik KPO DO Kondenzatorji v Semiču Vladimir Zorc. D.Ž. ISKRA—AVTOELEKTRIKA Obisk iz Italije Prejšnjo sredo se je mudila v krajevni skupnosti Šempeter pri Gorici delegacija iz furlanskega mesteca Romans. Med predstavniki krajevne skupnosti, ki so sprejeli italijanske goste so bili tudi številni Iskraši, zaposleni v Avtoe-lektriki, zato je novica toliko- bolj pomembna. Italijanski gostje so si najprej ogledali nekaj delovnih organizacij in ustanov, med njimi Iskro v Šempetru, Vozila, bolnišnico ter osnovno šolo. V Iskri so jih sprejeli predstavniki sindikata in drugih DPO ter samoupravnih organov in jih po prisrčni dobrodošlici popeljali skozi proizvodne prostore. Delegacija iz Romansa je z vidnim zanimanjem spremljala potek proizvodnih del, saj so bili, kot so dejali, nekateri prvič v tako veliki delovni organizaciji kot je Avtoelektrika. Še posebej so se zanimali za delovne pogoje, prehrano in Vlogo Iskre Commerce moramo še okrepiti ne, je podčrtal direktor Simon Primožič, »zlasti pa je te kritike slišati v gospodarsko kriznih časih.« Dotaknil se je tudi kadrovskega vprašanja, pri čemer je opozoril, da so strokovni kadri najhujši problem Iskre Commerce. Zlasti gre za kadre v zunanji trgovini. Pri tem se je dotaknil vloge Iskrine zunanje—trgovinske šole, ki pa žal, kot je dejal, ne daje strokovnjakov za delo v operativi. Ob koncu tega dela svojega nastopa je Simon Primožič pohvalil delo družbeno—političnih organizacij v Iskri Commerce in ga ocenil za tradicionalno dobrega. Za njim je besedo ponovno prevzel vodja delovnega pogovora Janez Kern. Med drugim je spet opozoril na izreden in izpostavljen pomen Iskre Commerce, ki pa se je v zadnjih letih funkcionalno nekoliko spremenil, v skladu s temi spremembami pa mora Iskra Commerce spreminjati tudi svoje odnose z Iskrino proizvodnjo in zunanjimi subjekti. »Bolj se mora vživeti v delo Iskrine proizvodnje in z njo imeti bolj neposreden stik, podvajanje komercialnih funkcij in njihova krepitev, v proizvodnih delovnih organizacijah pa spodjeda vlogo Iskre Commerce. Takšno podvajanje ni ekonomično in je dezintegracijska pojavna oblika, kateri se moramo upreti.« Spregovoril je tudi o izrednem pomenu Iskrine zunanje—trgovinske mreže, katere vloga se je v zadnjem času še toliko povečala, saj je celotna Iskra še kako odvisna od izvoza. Iskri Commerce je treba ob tem dati vse priznanja za dolgoletno širjenje in dograjevanje naših točk v tujini. Za Janezom Kernom je prvi v razpravi sodeloval Iskrin dolgoletni ugledni zunanje—trgovinski delavec Jule Novljan. Tole je med drugim dejal: »Brez enotne prodajne organizacije Iskra nikoli ne bi dosegla tolikšnega razvoja. Na račun Iskre Com- družbeni standard zaposlenih. Po ogledu proizvodnih tozdov so se dlje časa zadržali v dvorani delavskega samoupravljanja, kjer so jim Iskraši predstavili samoupravno organiziranost tozdov in delovne organizacije, nastanek in razvoj Avtoelektrike in SOZDA Iskra ter naš delegatski sistem. S predstavniki krajevne skupnosti Šempeter so se popoldne pogovarjali o možnostih pobratenja teh dveh mest, torej Šempetra in Romansa. Na izredno sproščenih in prijateljskih razgovorih so ugotovili, da obstajajo vse možnosti • za realizacijo tega cilja. Zato so pogovore sklenili v prepričanju, da bosta obe strani naredili vse, da bi se prebivalci Šempetra in Romansa v najkrajšem času pobratili. Marko Rakušček (Nad. s 1. strani) merce je bilo pogosto slišati kritike,. zlasti pa takrat, ko je šlo mnogim težko, Iskra Commerce pa naj bi bila kriva za njihove probleme.« Dotaknil se je predvsem Iskrine zunanje—trgovinske usmeritve, ter opozoril na izredno spremenljivo kakovost naših izdelkov, pri čemer pa je šlampa-rija, kot je dejal, glavni problem za številne reklamacije iz tujine. Nedopusten je tudi odnos nekaterih, da mora Iskra Commerce najti kupca v tujini, pa čeprav za slabe izdelke. Za besedo je zaprosil tudi direktor finančno—računovodskega področja v Iskri Commerce Janez Vipotnik. Podčrtal je, da je Iskri Commerce in Iskrinim organizacijam uspelo v prvih petih . mesecih povečati izvoz za 23 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, in to v izredno zaostrenih tržnih pogojih v svetu. Glede samih kritik na račun Iskre Commerce pa je dejal', da je bila Iskra Commerce pogosto kompenza-tor problemov Iskrine proizvodnje in tista, ki je v težkih časih premeščala slabosti v ekonomskem položaju Iskrinih proizvodnih organizacij. V razpravi so sodelovali tudi predsednik Delavskega sveta SOZD Iskra Jože Čebela, direktor Kadrovsko—organizacijskega področja IC Franc Hudej, predsednik sindikata IC Ivo Virtič in sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica. Jože Čebela je med drugim poudaril, da bomo v Iskri morali poenotiti sistem nagrajevanja, zaradi česar se sedaj nekateri strokovni kadri »selijo« iz kolektiva v kolektiv. Franci Hudej je opozoril, da moramo dati prednost dohodkovnim povezavam znotraj SOZD Iskra, Ivo Virtič pa je spregovoril o vprašanju odgovornosti. . V zaključni besedi izredno uspešnega in kritičnega delovnega razgovora je spregovoril namestnik predsednika KPO SOZD Iskra Ljuban Artič. Najprej se je dotaknil splošnih gospodarskih gibanj v Jugoslaviji ter predvsem izvozne nujnosti. Pri tem je dejal, da mora biti Iskra Commerce nosilec naše izvozne ofenzive, polovico našega brutto produkta pa moramo usmeriti v izvoz. Glede samih odnosov med proizvodnjo in trženjem je dejal, da je treba iskati rešitve v stalnem dialogu, ne pa da se problemi kopičijo in jih rešujemo šele v kritičnih situacijah. »Naloga Iskra Commerce v SOZD Iskra je izredno pomembna, Iskra Commerce pa mora biti najbolj Iskrina organizacija od vseh,« je dejal Ljuban Artič. V okviru izredno obsežnega delov- nega razgovora je zmanjkalo časa za razpravo o delu družbeno—političnih organizacij v Iskri Commerce. To bo tudi posebna tema prihodnjega delovnega razgovora. Lado Drobež 1)0 TELEMATIKA SAMOUPRAVNEGA OBVEŠČANJA r9aniziranje učinkovitega elegatskega delovanja ;kega)v,. (Iz prejšnje številke) UC^-JliCNE TOČKE ORGANIZIRA- ;toje£" : bo? r>eie toli^ha p,!'1* *' Princip je splošno načelo na-:ih.« kv$0(j t,enega sistema. Zato je uveljavljen ip SpT^ben ta*t0 Pri oblikovanju skupščin j,1ie'*v Pov S zaS0,avUa delavcem odločilni USpc; ^fazum80^ lam’ kjer gre za dogovarjanje, zlaS*1 ^ V,anie in odločanje. ’ nndAdnje c, e,ematika so bile opredeljene na-SP vite»a j Juene točke organiziranja učinko-jl 1. DeUegatske8a delovanja: i * ^jiNoŠIcii, gatsko delovanje lahko (iz meto- •edv5ifelovne 1 Ucuiejaven temeljne organizacije, ' skOfNijgV 0rganizacije in sestavljene organi-vodfli1* ^ ,neP°sredno voljene delegacije za ,se()f!t|,ereSnpru|zeneSa dela in za samoupravne '■V Jj#8ate, , upnosti ter posredno voljene de-1 ■ (fotija. druga področja delegatskega delo-ji 2, p^- Iskifinter,,. 1 sk*uP delegatskega delovanja (t.i. javlrRn z ,K aaiouPrava) mora biti tesno pove-erihz* Va0je ^ | lm’ tremi sklopi. Gre za povezo-1(31,1 :sI|oraziimOV celovite vsebine dogovarjanja, razlogov) obravnavamo v štirih 1. st: Pd<«0k informaclHgradiva,zapisniki, a Helovan; VSe*1 štirih sklopov delegatskega mora Nti usmerjeirvk nekemu n 1 ‘ftiatiki mcstu v delovni organizaciji. V Te-:Čina 'lužba oj hila to bodoča informacijska rrf °Pravl’iai ' cer|ter, začasno pa bo to funkcijo "deležen’?z''° °PravUa sekretariat DO. Vsi 1 v delegatskem delovanju bodo tako uporabljali arhiv dokumentov, "ki je pogoj za kontinuirano dejavnost. 4. Informacijska služba mora biti tesno povezana z ostalimi strokovnimi službami, ki imajo v delegatskem delovanju trojno vlogo: razlagajo gradivo, seznanjajo s stanjem v TOZD in DO ter samoupravnim organom, delegacijam in delegatom pomagajo opredeljevati tako imenovana temeljna stališča. 5. Družbenopolitične organizacije morajo imeti do vseh pomembnih družbenih vprašanj čimbolj jasna stališča, s katerimi se vključujejo v delegatsko delovanje predvsem v pripravljalni fazi. Hkrati pa bdijo nad nadaljnjim razvojem samoupravljanja, zaradi česar se morajo vključevati v organi- ' zacijske in druge pogoje za učinkovito delegatsko delovanje. 6. Poslovodni organi morajo imeti vidnejšo vlogo pri delegatskem delovanju, predvsem pa mora biti ta vloga enakomerno porazdeljena na vse štiri sklope delegatskega delovanja. Njihova vloga nikakor ne bi smela biti vezana le na nekatere samoupravne organe znotraj tako imenovane interne samouprave. 7. Delovne (informacijske, sindikalne) skupine morajo postati temeljna oblika, tako za informiranje kot tudi za oblikovanje smernic in stališč. Predvsem pa se z njihovo pomočjo vzpostavlja tisti »pravi« neposredni stik delegatstva z najširšo samoupravno bazo. V. PRAVILA ZA DELEGATSKO DELOVANJE V predlogu nalog za organizacijsko izpopolnitev procesov samoupravljanja v Tele-matiki so naloge razdeljene na dva dela: na tiste, ki jih je treba speljati takoj, oz. v začetnih mesecih novega delegatskega obdobja in na tiste, ki jih bo treba izvesti do konca 1. 1982. S tema bi bile dane organizacijske predpostavke za kolikor toliko zadovoljivo delegatsko delovanje. V področje takojšnjega urejanja sodi tudi izdelava nekakšnih pravil za delegatsko delovanje. Njihova vsebina bi služila za kasnejšo dopolnitev poslovnika za delo samoupravnih organov, delegacij in delegatov (ter vseh drugih, ki se vključujejo v delegatsko delovanje!). Oglejmo si osnutek takih pravil za delegacije ih konference delegacij. PRAVILA ZA DELEGACIJE Samoupravne interesne skupnosti (SIS) in družbeno politične skupnosti (DPS) po dogovoru pošljejo gradivo vodjem delegacij, po en izvod pa tudi informacijski službi Te-lematike. Vodja delegacije pregleda gradivo in oceni ali se je pred sklicem seje treba posvetovati s strokovnimi službami. Če je potrebna strokovna razlaga gradiva, se poveže z dogovorjenim stalnim predstavnikom strokovne službe in dogovori za udeležbo ustreznega predstavnika strokovnih služb na seji. Vnaprej dogovorjen stalni predstavnik strokovnih služb za posamezno SIS ali za ZZD lahko razlago da sam ali pa organizira ustreznejšega razlagalca. Nato vodja delegacije skliče sejo delegacije. V kolikor se s posamezno SIS, oz. DPŠ ni bilo možno sporazumeti, da bi pošiljali en izvod gradiva na stalno mesto, vodja delegacije pravočasno posreduje gradivo dogovorjenemu predstavniku strokovne službe. Na seji delegacija oblikuje stališča do posameznih točk dnevnega reda skupščine SIS oziroma ZZD občinske skupščine ali do posameznih problemov znotraj posamezne točke dnevnega reda. V primeru, če se delegacija ne strinja s predlaganimi rešitvami, delegacija s pomočjo strokovnih služb pripravi pisno stališče. Vodja delegacije zahteva mnenje delavskega sveta posamezne TOZD (oz. organizacijskih enot, ki imajo konferenco delegacij za eno delegatsko mesto) ali DS Telematike, o pomembnejši tematiki, ki se obravnava v skupščini posamezna SIS ali ZZD občinske skupščine. Taka pomembnejša tematika je lahko npr. letni plan, sprememba sistemske ureditve ipd. Delegat, ki se udeleži seje skupščine SIS, oz. ZZD, stališče delegacije poda v ustni obliki ali pa ga posreduje kot pisno pripombo. Sicer pa se vključuje, odloča in glasuje v skladu z interesi delegacije, oz. delovnega okolja, ki ga zastopa. (Delegat posreduje* stališče delegacije samo kot pisno pripombo le v primeru, kadar se s pomočjo razprave v skupščini predlog rešitve šele oblikuje). Delegat, ki se je udeležil seje skupščine posamezne SIS, oz. ZZD občinske skupščine, mora na naslednji seji delegacije poročati o opravljenem delu in o vseh pomembnih dogodkih ter okoliščinah, pod katerimi so bili sprejeti posamezni sklepi. Izjemoma vodja delegacije skliče tudi sejo delegacije takoj po seji skupščine, da se delegati kar najhitreje seznanijo z izjemnimi dogajanji v skupščini. Vodja delegacije redno najmanj enkrat letno poroča delavskemu svetu TOZD, oziroma delavskim svetom organizacijskih enot, ki imajo konferenco delegacij za eno delegatslčo mesto, o delu delegacije, o stališčih, ki jih je delegacija zavzela do najpomembnejših vprašanj in o pogojih, pod katerimi je delala. Vedno pa mora na prvi seji delavskega sveta TOZD, oz. delovnih skupnosti poročati o razpravi in sklepanju v skupščini posamezne SIS, oz. ZZB občinske skupščine o tistih vprašanjih, do katerih je delegacija oblikovala stališča skupaj z delavskim svetom. Vodja delegacije sproti posreduje pisna stališča, sklepe in okoliščine, pod katerimi je potekalo sklepanje in druge pomembne informacije informacijski službi. Vodja delegacije v sodelovanju s strokovno službo pripravi kratke izvlečke iz pomembnih gradiv za objavo v glasilu »Telematika«. Pomembna gradiva so gradiva za posamezne pomembne točke dnevnih redov skupščin ali sklepi skupščin o pomembnejših vprašanjih. PRAVILA ZA KONFERENCE DELE-GACU Delegacije lahko delajo v stalnih ali občasnih konferencah delegacij delovne organizacije in sicer: v ožjih konferencah delegacij DO (v Kranju), kadar gre za vsklajevanje stališč do občinske politike in v širših konferencah delegacij DO (tudi aelegacije dislociranih TOZD), kadar gre za vsklajevanje stališč do republiške politike. V konferencah delegacij lahko delajo posebne, združene ali splošne delegacije za SIS, temeljne delegacije za ZZD občinske skupščine in za ZZD republiške skupščine. Za ZZD republiške skupščine ožje ali širše konference delegacij posredujejo svoja stališča prek skupine delegatov pri občinski skupščini, ki delegira delegate v ZZD republiške skupščine. Pobudo za sklic konference delegacij lahko dajo vodja posamezne delgacije, strokovna služba, poslovodni organ DO, delavski svet DO, ali »zunanji dejavniki«. Zunanji dejavniki kot pobudniki za sklic konference delegacij so lahko: izvršilni organ SIS, predsedstvo občinske, medobčinske ali republiške skupščine i.dr. Ožjo ali širšo konferenco delegacij skliče praviloma vodja delegacije delovne skupnosti skupnih služb, ki je že po dogovoru vodja konference delegacij za eno delegatsko mesto. Sicer pa konferenco delegacij lahko po dogovoru skliče katerikoli vodja delegacije za posamezno SIS ali ZZD. Na seji ožje ali širše konference delegacij se oblikuje enotno ali delno poenoteno stališče dela DO ali celotne DO do posameznega vprašanja, ki je na dnevnem redu skupščine posamezne SIS oziroma ZZD občinske ali republiške skupščine. Delegati se na seji konference delegacij dogovorijo, kdo izmed njih bo podal enotno stališče konference delegacij lahko velja le za enotno stališče. Delno poenoteno stališče poda delegat vsake delegacije ali konference delegacij za eno delegatsko mesto posebej. Na seji ožje ali širše konference delegacij morajo obvezno sodelovati tudi delegati posameznih delegacij, ki so izvoljeni v izvršilno telo posamezne SIS, oz. so člani Izvršnega sveta občinske skupščine, oz. komisije, ali odbora republiške skupščine. Ti p<> pravilu razpolagajo s širšimi in poglobljenimi informacijami. (Se nadaljuje) Peter Polak TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA »Dinarska« plačila v devizah ustavila stroje Pri zastojih v proizvodnji, ki smo jih zadnje čase že skoraj vajeni, je običajno vzrok pomanjkanje elementov ali repromaterialov iz uvoza. Zgodi pa se tudi, da stroji obtičijo zaradi domačih materialov, ki bi jih morali plačati v devizah. Kako hude posledice lahko (med drugim) zaradi takega »uvažanja« z domačega trga, nastanejo prav zdaj doživljajo Iskraši v Sežani... Poglavitni vzrok za 14 milijonov dinarjev izgube, kolikor so je v Sežani ustvarili v prvem trimesečju letos, so bili stoječi stroji. Točneje mirujoči, kajti v Sprejemnikih niso več mogli pokriti vseh deviznih aperitov domačih dobaviteljev. Dva dolga meseca sta povzročila izpad 40 milijonov dinarjev celotnega prihodka, pojavilo se je mo- reče vprašanje, ki visi nad člani kolektiva sežanske Iskre — kako se bo to končalo?! Sprejemniki v Sežani se dobesedno kopljejo v težavah. Že dobro desetletje imajo za večino svojih izdelkov škarje in platno pri krojenju cen v rokah administrativni organi. Gibanje cen elementov in repromaterialov navzgor je bilo v tem obdobju, še posebej pa v zadnjih dveh letih, vztrajno in popolnoma neodvisno od cen končnih izdelkov. V Sežani pa so vseeno izdelovali (tudi) radioaparate iz domačih elementov in jih, npr., plačevali tudi nekajkrat (ne nekaj odstotkov!) dražje, kot bi jih v inozemstvu! Izpad proizvodnje in dohodka v letošnjem letu je potegnil TOZD Sprejemniki v začaran krog, ki mu skorajda ne vidijo ne konca ne izhoda. Kronično bolehanje tozda za pomanjkanjem lastnih poslovnih sredstev je zdaj v popolnem »zmagoslavju«: vrednost osnovnih sredstev je, npr., večja od poslovnega sklada, s staro prakso obračanja bančnih kreditov po svojih najboljših močeh pa tudi ne gre več. Posledica: skoraj brez predaha blokiran žiro račun; izguba iz prvega tromesečja še ni pokrita; nelikvidnost, ki je ne zmorejo odpraviti. Zadnjega majskega dne je stekla proizvodnja TV stabilizatorjev, za katere so sicer menili, da so v celoti izdelani iz domačega materiala. Polnih pet mesecev po pričetku leta je bilo treba čakati na pričetek proizvodnje, saj so »domači« materiali zdaj naprodaj le še za devize. Kako do njih? V tovarni odgovora na to vprašanje ne vedo. Pojasnilo pa vendarle imajo. Cene njihovih izdelkov na zunanjih tržiščih, kjer plačujejo s konvertibilnimi devizami, bi v najboljšem primeru (po njihovih trditvah) zadoščale za pokrivanje vrednosti repromateria- la, za pokrivanje neposrednih izdelav-nih stroškov pa bi menda nič več ne ostalo. Verjetno pa bi pristali tudi v izvažanje pod takimi pogoji, če bi lahko dohodek črpali na domačem trgu. Žal nimajo izdelka, ki bi mu lahko v ta namen oblikovali ustrezno ceno; radijski aparat »držijo v rokah« v Beogradu, cene njihovih ojačevalnih naprav oblikujejo tržne razmere, konkurenca je izredno močna. Letošnjega izvoznega načrta niso mogli izpolnjevati zaradi objektivnih vzrokov — nigerijski kupec TV stabilizatorjev ne more več kupovati njihovih izdelkov zaradi uvozne zapore te države. Nekaj boljših obetov imajo za drugo letošnje polletje. Izvažati nameravajo transformatorje kljub nizki ceni. Menijo, da je prav ta izdelek tudi najbolj izvozno perspektiven, vendar v sedanjem položaju še ne vedo, kako izvažati. Nizkih izvoznih cen namreč ne morejo kompenzirati na domačem trgu, rezervnih sredstev iz prejšnjih let ni, zato izhoda iz nelikvidnosti ne vidijo. Seveda pa bi bilo napak trditi, da je pesimizem v Sežani popolnoma prevladal. Zagotoviti je treba socialno varnost zaposlenim, zato nameravajo ukrepati. Idealna rešitev bi bila, če bi uspeli najti proizvod, ki bi bil izvozno sposoben, akumulativen, da bi ga bilo moč proizvajati z obstoječo kadrovsko in materialno močjo in da ne bi bil kapitalno intenziven. Idealnih rešitev pa običajno ni, za to se ne nadejajo tako preprostega izhoda. Dopolniti nameravajo sanacijski program in v skladu z določili tega dokumenta pričeti ukrepati. Žal tudi tako verjetno ne bo šlo brez izgube, vsaj kratkoročno ne. Obetajo pa si dovolj deviz za svoje potrebe, ki naj bi jih ustvarili z lastnimi močmi, saj je poprečna udeležba uvoženih repro materialov v njihovih izdelkih le 13%. Hkrati bodo morali nekako zagotoviti tudi ustrezen dohodek na domačem trgu, saj je stališče članov kolektiva in družbenopolitične skupnosti, da pot v bodočnost morajo poiskati. Fleischman TOZD FERITI Razvoj za kvaliteto in zmanjšanje uvoza Tozd Feriti je tovarna, ki si je zapisala v program najvišjo, profesionalno kvaliteto in je z njo uspela tudi v izvozu. Asortiment prilagajajo potrebam na domačem in tujih trgih. Ključ do uspešne realizacije takega programa pa je seveda razvoj. Zato smo se o tem pogovarjali s sodelavcema v tej tovarni, Marjeto Limplovo in Janezom Japljem, ki delata v razvoju. Za fundamentalne raziskave in razvoj že dolga leta sistematično sodelujejo z Inštitutom Jožef Stefan in skupno opravljajo naloge, ki so strateškega "pomena in zahtevajo tudi večjo raziskovalno in strokovno poglobitev. Vse ostalo pa seveda opravijo v domačem razvoju, saj je s »strateškim« ali fun-damentalnim delom razvoja opravljenega le del naloge. Praktične aplikacije in prenos rezultatov raziskav prenesejo v proizvodnjo z domačim znanjem in domačimi strokovnjaki. Seveda pa je treba poleg fundamen-talnega razvoja čisto novih razvojnih nalog opraviti sproti še vrsto razvojnih nalog, za katere se pojavljajo vprašanja sproti v proizvodnji in aplikacijah posameznih postopkov. Te naloge pa opravijo v domačem razvoju in tako na-" stajajo končni izdelki — feritna jedra in navite komponente. Prav zdaj se odpirajo nove razvojne možnosti, saj so pred nekaj tedni zastavili novo investicijo. Razširili bodo tovarno, povečali zmogljivosti' in posodobili tehnologijo. Seveda pa vse to pred razvoj postavlja nove naloge, predvsem na področju trdih feritov. Trde ferite bodo proizvajali na osnovi domače surovine — železovega oksida. Hkrati pripravljajo za proizvodnjo stroncijev ferit. Poleg tega bo ob izpeljani investiciji stekla proizvodnja pozi- storjev, to je docela novo področje za to tovarno. Pozistor je v bistvu temperaturno odvisni upor, s pozitivnim temperaturnim koeficientom, ki ga rabijo pri merjenju temperature, za razmagnete-nje ekranov, vgrajujejo pa ga tudi v elektromotorje, kjer ob pregrevanju daje signal za odklop. Ta element ima dobro perspektivo, ker je miniaturen in se lahko vgradi v elektromotor, ima pa tudi močno varovalno funkcijo. Na področju navitih komponent, ki jih izdelujejo v Feritih, imajo precej novih načrtov. Razvijajo pa sorazmerno z možnostmi prenašanja naravnost v proizvodnjo. Tako razvijajo trenutno polovico novosti, ki naj bi prišle letos in v začetku drugega leta v proizvodnjo. Razvojni program predvideva vrsto novih izdelkov in aplikacij. Tako pripravljajo elemente za televizijo, telefonijo — skratka širok spekter induktivnih elementov s področja, ki sloni na feritnih jedrih. Trenutno pripravljajo osvojitev miniaturnih dušilk širokega spektra po in- SOUDEN NASTOP PETIH NAŠIH DO ' i Marjeta Limpel. duktivnosti. Po teh elementih je veliko povpraševanje na domačem in tujih trgih, tako da za prodajo ne bo težav. Te dušilke rabijo za odklanjanje radijskih motenj, drugo vrsto pa rabijo v zabavni elektroniki in profesionalnih napravah. Zaščitene so z umetno smolo, ali z drugimi materiali in so tako uporabne v najzahtevnejših profesionalnih elektronskih napravah. Tako v računalnikih, v inštrumentih in aparatih za široko potrošnjo. Ob vsem tem pa gre za veliko zamenjavo doslej uvoženih surovin z domačimi. Že v razvoju načrtujejo tako, da bo treba čimmanj ali nič uvoziti. Poleg tega pa ti elementi pomenijo za jugoslovanske proizvajalce zamenjavo doslej uvoženih elementov z domačimi. Vse načrtovane dušilke, ki jih projektirajo, se bodo v proizvodnji tudi »tra-kale« in bodo tako pripravljene za serijsko vgradnjo z avtomatiziranimi tehnološkimi postopki, ali drugače povedano, z avtomati jih bodo vstavljali na tiskana vezja. Poleg tega so močno izboljšali kvali- Janez Japelj. teto m zanesljivost in dosegli precejšnjo stopnjo miniaturnosti, kar predstavlja tudi precejšnjo prednost ob vse večjih prizadevanjih po miniaturizaciji. Proizvajali bodo 4 osnovne tipe dušilk in s širitvijo te proizvodnje bodo del zahtevnejše proizvodnje opravili tudi v poslovnih enotah na Ljubnem in v Solčavi. Zadnja in najbolj aktualna naloga razvoja pa je vgrajevanje vse več ali celo izključno domače surovine. Ob tem skušajo doseči tudi pri obstoječem programu, da bi doma kupili čimveč surovin in z njimi nadomestili doslej uvožene. Seveda pa vse svoje izdelke ustrezno preizkusijo in dobijo ustrezne verifikacije po JUS standardih in VDE standardih, kjer to zahtevajo tuji kupci. Poleg tega pa mnogo pozornosti že v stopnji razvoja posvečajo varnosti, za katero so standardi JUS zelo zahtevni. Te ateste pa pridobivajo v Iskri na Inštitutu za kakovost in metrologijo. Smelih in perspektivnih načrtov, ki so ekonomsko zanimivi ne manjka. Sogovornika sta obžalovala le to, da ob investiciji niso uspeli vključiti vsega inš-trumentarija, ki bi jim še kako prišel prav v laboratorijih. Pa se je pač treba prilagoditi stabilizaciji in se kako dru-gače znajti. F. Kotar Peči v Feritih. Iskra na beograjskem sej m prometa in zvez P T Na Beograjskem sejmišču je bil v dneh od 31. maja do 4. junija sejem prometa in zvez. Prikazal je naj novejše dosežke za posodabljanje cestnega in železniškega prometa. Iskro so na tej prireditvi predstavljali Avtomatika, Elektrooptika, Elektro-zveze in Zmaj, kot zastopnik pa je sodelovala tudi Iskra Com- čevanje ovir na cesti ter baterije, 'v' proizvaja v sodelovanju z zaho nemških Horizontom. Temeljna 0 -. nizacija Zastopstva iz Iskre CotO^1^ je predstavila sodobne naprave za'j stracijo zapisa informacij in sicer za dispečerske kot nadžomo-'ce$ P naprave. Hkrati s sejmom promc13 merce. zvez je bila na sejmišču tudi razsta dosedanjih dosežkih na področju P jektiranja in izvajanja del na jug°\ v Predstavili smo sisteme za avtomatizacijo prometa, mikroračunalniške naprave za vodenje cestnega prometa, digitalni govorni sistem za klic v sili, UKV in laserske zveze ter program signalizacije in telekomunikacij za železnice. vanskem železniškem omrežju. jif stavo je organizirala Zvezna Gosp0” ”r' ska zbornica s posredovanjem Jug°r J jekta. Delovna organizacija Avtomatika je • svoj spekter naprav dopolnila s celotnim programom industrije Meblo—Polipi ast. Ta tovarna proizvaja signalne table, delovanje te opreme pa omogočajo Iskrine elektronske naprave. Zmaj je razstavil bliskavice za ozna- Obe prireditvi si je med dfliP, ogledala skupina konzularnih P. stavnikov neuvrščenih držav, c* |f združenja za celovito ponudbo jug0 :■ vanskih proizvajalcev za izg1? J prometnih objektov v neuvrščeou1 , želah. l) Iskra se je na letošnjem beograjskem sejmu prometa in zvez predstavi urejeno stojnico. |,0 ________________________________________________________A SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana RAZPISUJE posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazb6 po programu: 4. ZUNANJETRGOVINSKA ŠOLA V ISKRI v času od 1. 2. do 29. 4. 1983 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerj3 na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo p0- |11 dročje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova, | ti specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre j; in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na ak' ^ tualna vprašanja družbenoekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom fla Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki je zaposle0 I v Iskri vsaj 2 leti in izpolnjuje naslednje pogoje: . 1° — dokončana višja ali visoka šola tehnične, ekonomske, pravne ali izjemoma tuo' ik druge smeri — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov — starost praviloma do 35 let. Če kandidat nima priznane zunanjetrgovinske registracije mora opraviti posebcfl strokovni izpit za priznanje ZT registracije pri Gospodarski zbornici Slovenije do pn' četka izvajanja 4. zunanjetrgovinske šole v Iskri. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu-Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpov' prečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obvezno*1- Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prejeli posebej pripravljeno študijsko gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti. Na začetku šole bo organizirano preverjanje poznavanja gradiva, ki bo sestavina ocenjeva' nja udeležencev. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbraniu ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehniškiu temah za slušatelje z netehniško predizobrazbo. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli sp0" čevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre. NOSILCI PROGRAMA: Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana Pravna fakulteta, Ljubljana SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana *■ VODJA PROGRAMA: dr. Ferdinand TROST in Mitja TAVČAR, mag. ekonom. ČAS IN KRAJ: . ] S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 1. 2-. 1983 ob 8,00 uri1 hotelu TRANSTURIST, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevan10 29. 4. 1983 ob 14,00 uri. PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj TOZD, oz. DSSS pošljejo najkasneje do L 9. 1982 na naslov: SOZD Iskra, Iz0-, braževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI; v roke Mariji KRISTAN, tajni61 Izobraževalnega centra na tel. št.: 061/222-212. 'skr A KiBERNET1KA, KRANJ tiH pomemben prispevek r02D Vega k izvoznim ^izadevanjem ie, k'| iaof8’-m< zaf{-cer t^1 me*3 zstav’: čjuP^, , pF p . jugo*’ of^njo TOZD Vega sestavljata 11 ^ ^han ,0Vna Programa: optično fino-spo^ PredVs!kl m steklopihaški. Prvi obsega ugop*1' raznje ^ avdiovizualna sredstva (to so "ni en1 u . “'u“ula srcuslva tto so iorjjj pis.*°pi, grafoskopi in diaprojek-op^"»krofilmsko tehniko in razno — iviimn-v 111 i az.UU Sega Dr °Premo- Drugi program pa ob- \ n Lviugi program pa oo- P °izvodnjo steklovine in apara- USPEŠEN PRODOR NA ZAHOD-NONEMŠKI TRG 1 rW,‘ .Srafoskop A4 so v Vegi ra- I ‘kope, me setih in bo skupaj z gra- r'°lLm,A5 namenjen predvsem Velele ,a ko,}vertibilno področje. Prvi |(e kvanl^f s,‘ki) se odlikuje po tem, da I Cen. af^n, prenosen, lahek in priro-l?W,e/n0 n; S^0R, .-45 je namenjen z Id rretnn J '"'g, /c nurnenjen za UelL /P^ffntških prostorov ipd. Oba rsO!. 0®° znčeli izdelovati že letošnjo ----^ P°trebe laboratorijev, zdravstva, ienzudrU8e (epruvete, pipete, bučke, tl ari^re’. razna laboratorijska oprema a»v > lauui aiui ijdivci upi Cillti Dr Lat^* del proizvodnje temelji I edelavi steklenih cevi. tovn«Zn.a Prizadevanja za Vego niso Tli 1_______1 _ ^._v«yy Jugoslovansko tržišče je pre- sti,'z‘n° fa njene proizvodne zmožno-izvozi °,k®r 60 % celotne proizvodnje s*tandi*)red-Vsem v Zahodno Nemčijo in VSke države- Cene za njihove ronku0de .S0 na zah°du precej nizke :rja gostov ^ncni boi na tujem trgu je pole, j.: P *val na njene poslovne rezulta-Skun, Pede na doseženi dohodek in Ra |.acij° niso bili nikoli blesteči, tianj j,e Vega pokrivala z bolj ali !rSu Vrt5"0 prodajo na domačem ^Ponr.1 ?sedanjern razvoju se je Vega kisoHVsm[a’ saj s sodobnejšimi izdelki, višje e holj zanimivi za izvoz, dosega “En -6 V razvitih državah. Pravi ®..IZmed največjih naših težav,« ^čniklrektor TOZD Vega Lovro 0premj ’* je v zastareli tehnološki k°nk ' "(edrago proizvajamo, zato je Prilao .enFni boj težak, cene moramo dve ig,-atl tujim proizvajalcem. Zadnji bili $1^ SC je Premaknilo na bolje. Do-tieni 7° nekaj sodobne opreme, ki po-a nas korak naprej. Tudi v bo- Vega je s svojim specifičnim programom nekoliko odmaknjena od nove programske usmeritve DO Iskra Kibernetika v Kranju, vendar se že kažejo možnosti za bojšo vključitev njene proizvodnje v programsko celoto Kibernetike. Na sliki: serija grafoskopov v montaži. | || I -* p : » lnant!0/J‘f,u"ki Poklic zahteva veliko j fatr?]eL/, t tek delavk poteka v težkih stavi kibernetskih izdelkov v Kranju. Oba bosta pomenila velik delež v izvozu na konvertibilno področje. Upamo, da bo proizvodnja stekla jeseni,« pravi Lovro Močnik. Vega ima neomejene možnosti za izvoz objektivov za diaprojektorje, vendar je proizvodnja omejena z opremo in kadri. V Vegi je zaposlenih 400 delavcev, od teh 80 % na programu optike in finomehanike. Kvalifikacijska struktura je dokaj ugodna. Vega ima dovolj1 strokovnjakov, vendar se srečuje s pomanjkanjem visoko—strokovnih kadrov in specifičnih profilov v proizvodnem procesu kot so optik, orodjar in steklopihač. Lani se je pričela vzgoja kadrov v okviru šolskega centra Steklarne v Rogaški Slatini, z oddelkom v Ljubljani, prejšnja leta pa je bila Vega brez novih kvalificiranih kadrov, učenci drugih strokovnih šol pa -niso tako hitro usposobljeni kot kvalificirani delavci. Kadrov primanjkuje tudi na programu steklopihaštva, ki pa ni namenjen izvozu, razen proizvodnje živosre-brnih stikal za NDR. Ta program so morali letos omejiti, ker zahteva veliko konvertibilnih deviz za uvoz steklenih cevi. Tudi te izdelke bi lahko izvažali, vendar manjka delavcev, ker je njihovo delo zahtevno, ročno in poteka v izredno težkih razmerah, zlasti poleti. Temperature postanejo , .asu v poletnih mesecih. V teh ! '/*"! istr izva ^osla r<< vM8' rotili” 'ra^ -0 A •eži- vam čete } 'n ia in :ljne e d0 Času ^dinji 1 ^TREBE po sodelavcih lav iti i" i po- isio- pod trije. 1982 vanao .ceno iredj6 SOZD' -XI. ,8a Ur 21-32. Na tam mestu bomo redno objevtjdl vsa prosta dela In naloge v Iskri 1*0 za redno delo kot za eodeiovenje e občasnih projektno zasnovan* "•togah v okviru SOZD e« posameznih DO. Prev tako bomo v skladu z M. členom samoupravnega eponmima o združevanju v SOZD objavljali sproMo-"• sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne .tiorajo zagotoviti ustreznega dele ter tista, ki sami telijo menjati delo, bi pe radi oetaii v •skrt Objavljell bomo tudi razpise ze vodilna In vodstvene dela In naloge. V ttostiu, ki bhaje ob petkih bomo ofajevlll vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira bi ureja: Judita Bagon, SOZD lekra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljane, 6 11, telefon 213-213, bit 21-25. 1SKRA COMMERCE, TOZD SERVIS 11 Tajnica . pogoji: ekonomski tehnik ali administrativni tehnik, aktivno znanje strojepisja, 1 eto delovnih izkušenj, predviden OD 13.020 din. |sk«> Commerce, DSSS " Organizator izobraževanja ^Pogoji: VS za organizacijo dela, 3 mesece poizkusnega dela, predviden OD 18.960 ...Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili poš-l,te v 8 dneh na naslov Iskra Commerce, Kadrovski sektor Topniška 58, Ljubljana *I$KRa — Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o. Ljubljana, Stegne objavlja Pr°sta dela in naloge !• Vodja pravne službe Pogoji: dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, z najmanj 5 let delovnih izkušenj na ^reznih delih in nalogah. .^odja referata za varstvo pri delu Pogoji: varnostni inženir, 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah. \Vodj, montažno servisnega oddelka * Pogoji: dipl. elektro inženir, 5 let delovnih izkušenj Ronstrukter sestavov Pogoji: strojni inženir, lahko začetnik. • gaivanizer (skupinovodja) • KV aK PK gaivanizer \ KV električar • KV TT Mehanik (lokacija Tržaška) • Priučeni delavec — ženska jr* dela v elektro montaži It' Sjslilk* (skupinovodja) lokacija Stegne . • Čistilka (5 izvrševalcev, lokacija Stegne, Tržaška) *• Vratar (2 izvrševalca, lokacija Stegne, Tržaška) la' t^vka (2 izvrševalki) Transportni delavec (2 izvrševalca, lokacija Tržaška) S-Telefonist . Pogoji: delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodni-®rn dopustu), s polnim delovnim časom. Dela in naloge se opravljajo na lokaciji Stegne, razen v primerih, kjer je lokacija po-et?ej navedena. vse delavce se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen P°d točko 15, kjer se delo združuje za določen čas. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi 13 naslov: ISKRA—ELEKTROZVEZE, Kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 11«. lSKRA TELEMATIKA Vabi k sodelovanju ^ndidate, ki jih zanima delo v tujini za določen čas. Med Iskro in tovarno TTE v z anbulu je sklenjen dogovor o pomoči Iskre pri organizaciji proizvodnje v Turčiji, n..° zdimo zaposliti dva sodelavca, katerih naloga bo vodenje in organizacija teh-nar 6 Pr'Prave proizvodnje in tehnične kontrole proizvodnje. Sodelavca morata poz-$D|l,me*lans'te (površinske) obdelave, orodjarsko problematiko, montažno delo, " °sne kontrolne metode, elektronske sisteme in deloma računalniške obdelave. 1 organizator in vodja tehnološke službe Ust °®0r: Pisoka ali višja izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri, večletne J,ezne delovne izkušnje, znanje angleškega ali nemškega jezika Jugova naloga je, da organizira tehnično tehnološko pripravo proizvodnje mehan-Cj: . Sestavnih delov in mehanskih konstrukcij, montažo elektromehanskih konstruk-gp‘n "tontažo elektronskilrenot-za proizvodne programe: PABX Crossbar TC, 2 nn 'n EAX elektronske telefonske centrale in telefonski aparati. •ORGANIZATOR in vodja službe za tehnično kontrolo pogoji: visoka strokovna izobrazba, smer elektronika, večletne ustrezne delovne j,.:nje, znanje angleškega ali nemškega jezika, han ^•®ova naloga je organizacija tehnične kontrole mehanskih sestavnih delov in me-tro| b konstrukcij, elektromehanskih konstrukcij, elektronskih enot, vhodne kon-PAhv1316^3*3 'n de'0 ,er funkcijsko kontrolo izdelkov za proizvodne programe: aParat' <~ros*ar TC, EPABX in EAX elektronske telefonske centrale in telefonski dohodki so določeni v skladu s samoupravnim sporazumom o nagrajevanju 4skra organizira m nosi tudi vse stroške v zvezi z zdravstvenim zavarovan jem delavca, ki j ln otr°lt. pokojninskega zavarovanja delavca, pokojninskega zavarovanja žene, jem ^re<* odhodom bila v delovnem razmerju, povračilo stroškov šolanja otrok, oa-yn,ne za stanovanje do ene tretjine mesečnega OD in druge stroške. TlK^ Podrobnejše informacije o delu v tujini dobite na naslovu: ISKRA TELEMA-22^ KRANJ, Služba za kadrovske in splošne zadeve, Savska loka 4 Kranj, tel. ~~‘;21 int. 35-64, kamor pošljite tudi pisne prijave v 15 dneh po objavi. T02n~IEZE elem — Tovarna specialnih m6ntov in materialov 1 2 1 ^delovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: ^odelavca za razvoj pasivnih elektronskih elementov 5 d kandidatov pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo — smer elektronika ali fizika, 2 J56lovr|ih izkušenj ter regulirano vojaško obveznost SODELAVCA v razvoju za področje elektromagnetike dei0a kandidatov pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo elektrotehnične smeri, 5 let vnih izkušenj ter regulirano vojaško obveznost, tn- e.0 se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Podrobnejše infor-C'16 dajemo kandidatom na neobveznem ustnem razgovoru dr '°Pe sprejemamo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA — IEZE, TOZD SEM, ka-N-^ka služba, Ljubljana, Tržaška 2. Franc Stržaj. namreč skrbi za kavne avtomate v poslovni hiši in ga več ali manj srečujemo vsi. Franc Stržaj je predsednik športne komisije, ki vodi športno življenje v Invest Servisu in vsej.PPC. Ta komisija je tudi po svoje zanimiva. Delegati športne komisije namreč niso zgolj predstavniki sindikalnih skupin, ampak so hkrati vodje posameznih športnih panog, ki jih organizirajo, vodijo in skrbijo za nemoten potek rekreacije in treningov. Po sklepu športne komisije sodelavci Invest servisa tekmujejo skupno s sodelavci, ki delajo v PPC in to ne glede v kateri TOZD, ali delovni organizaciji kdo dela. To velja za večje prireditve, kot so zimske in letne športne igre ter tekmovanja izven Iskre. Sicer pa je športno življenje v PPC zelo razgibano. Tam nekje pred tremi . štirimi leti se je rekreativno ukvarjalo s športom le kakih-7% zaposlenih. Športna komisija IIS pa je poživila delo in uvedla vrsto novih športnih dejavnosti. Dosegli so, da se že kar 44 % sodelavcev skoraj redno športno udejstvuje. Seveda gre večinoma za ljubiteljsko dejavnost. Letos se je odstotek sodelujočih povzpel na okrog 47 %, In s katerimi športi se ta množica Iskrašev ukvarja? To je kegljanje, nogomet, košarka, plavanje, drsanje, smučanje, namizni tenis in tenis. Pred meseci šo začeli tudi kolesariti in zanimanja za ta šport ne manjka. Tako bodo letos nastopili kolesarji tudi na poletnih Iskrinih igrah, bolj za reprezentanco in parado, upajo pa, da se bo še kje razživelo kolesarstvo in ga bodo lahko vključili na Iskriado kot tekmovalno disciplino. Imajo že svoje drese tako, da Iskro res dostojnč predstavljajo. Organizacijo tako velikega in obširnega športnega življenja pa so izpeljali dosledno in strokovno. Invest servis ima svojo športno komisijo in športno komisijo PPC, kjer so delegati vseh TOZD in DO, ki sodelujejo. Poleg tega pa seveda tesno sodelujejo s koordinacijsko komisijo PPC, kjer so delegati vseh TOZD in DO, ki sodelujejo. Poleg tega pa seveda tesno sodelujejo s kor-dinacijsko komisijo Iskrinega sindikata. Naj ob tem povemo, da vsa organizacija poteka v okviru in pod okriljem sindikata, ki tudi imenuje člane športnih komisij. Za gojenje vseh teh športnih panog pa imajo najete objekte, kjer redno igrajo, trenirajo in sistematično gojijo rekreacijo. Za tenis imajo svoj objekt—najeti 2 igrišči tedensko po 2 uri, prav tako za košarko, odbojko, namizni tenis in drugo. Združeno za celotni PPC imajo najeto telovadnico železniške šole v Šiški. Tu lahko potekata kar 2 treninga hkrati, za kegljanje pa imajo najete 4 steze po 2 uri tedensko. Franceta Stržaja smo povprašali, kako rekreativci prihajajo na treninge. Pravi, da je trening »previsoka« beseda, saj gre predvsem za aktivno rekreacijo. Zasedenost pa je stalna in polna tako, da včasih rabijo celo več prostora, kot ga imajo. »Sicer ne smemo biti nikoli zadovoljni in počivati na lovorikah, vendar mislim, da smo naredili velik skok pri aktiviranju sodelavcev za šport«, je odgovoril France. Letos so začeli tudi planinariti. Tudi za to »mlado« panogo je veliko zanimanja. Imajo že tudi posebnega referenta za plani nstvo v okviru športne komisije. Ob tako razgibanem športu imajo že tudi nekaj dobrih tekmovalnih uspehov. Na prvem mestu je smučanje, za kar organizirajo tudi tečaje z vaditelji in zaključnim tekmovanjem. Tudi v košarki so uspešni, v kegljanju in še kje. Nastopajo tudi na občinskih sindikalnih tekmovanjih, letos se bodo na teh tekmah pomerili v košarki in nogometu. Tekmujejo tudi z Ljubljansko banko in še z nekaterimi sosedi. »Glede na hud tempo življenja in današnjega dela, bi vsakomur priporočil, naj se vključi v rekreativno življenje. Nobena ura, preživeta v gibanju in na svežem zraku ni vržena proč,« je dejal za konec France Stržaj. py Sklepi 1. zasedanja DS SOZD Iskra (28. 5. 1982) Na predlog predsednika DS Jožeta Čebele, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS izvoli — verifikacijsko komisijo v sestavi: predsednik Miloš Pavlica, DSSS SOZD član Jože Vajda, Iskra Commerce član Janez Cerk, Invest servis — — Zapisnikarja: Cvetka Flerin — overovatelja: Marko Hafner, ZORIN Jaka Franjič, IKM Na osnovi podane obrazložitve tajnika volilne komisije SOZD Jožeta Goloba in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo volilne komisije SOZD o ugotovitvi izida voPtev delegatov v Delavski svet SOZD in Odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra. Na osnovi podanega poročila in predloga predsednika verifikacijske komisije Miloša Pavlice, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS bo na naslednji seji sklepal o potrditvi mandatov 12 % delegatom DS in sicer: Miha Šubic, Telematika Peter Košir, Kibernetika Brane Suhadolnik, ERO Anton Jelenič, Kondenzatorji Matjaž Eržen, Široka potrošnja Martin Lazar, Široka potrošnja Vinko Babič, Avtomatika Meta Cvek, Avtomatika Mirko Tomič, Avtomatika Drago Urdih, Avtoelektrika ^itariko Klemenčič, Iskra Commerce Slavko Jurhar, Iskra Delta Na predlog predsednika DS Jožeta Čebele, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS soglaša, da se predvidene volitve in imenovanja na današnjem zasedanju opravijo z javnim glasovanjem. Na osnovi podane obrazložitve predsednika KOS SOZD Janeza Kerna in predloga predsedstva KOS SOZD ter podanih spreminjevalnih predlogov delegacij DS DO Telematika, Zmaj Široka potrošnja in Avtomatika, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: L DS izvoli za predsednika DS Jožeta Čebelo iz Iskra Commerce in za njegovega namestnika Darjo Zahradnik iz Invest servisa. 2. DS imenuje za sekretarja DS Jasta Marcona. 3. DS imenuje naslednje člane v izvršilne organe DS in sicer v: Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost predsednik Ivan Fink Telematika člani Peter Palma Kibernetika Miro Meden ERO Janez Gantar Avtomatika Boris Leban Avtoelektrika Karel. Kardoš Široka potrošnja Darko Pavlin Elementi Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose predsednik Ksenija Mirtič Elementi namestnik Rado Čope Baterije Zmaj člani Milena Oman Kibernetika Milan Bajželj Tele'matika Igor Poljšak ERO Frane Vršnjak Avtomatika Odbor za tržništvo predsednik Stojan Rakar Avtomatika namestnik Franc Anžič Široka potrošnja člani Milena Weber Kibernetika Marjan Vrtač Telematika Peter Černič Avtoelektrika Odbor za organizacijo in informatiko predsednik Niko Trošt Avtoelektrika namestnik Marko Vodnik ZORIN člani Janez Cof Kibernetika Ciril Markič Telematika Irena Kafol—Horvat Avtomatika Zoran Trampuž Elementi Odbor za finance predsednik Tone Mohorič Široka potrošnja namestnik Majda Krevelj Elektrooptika člani Iva Vidic Kibernetika Metod Zaplotnik Telematika Miklavž Turk Avtomatika Jože Dakskobler Avtoelektrika Marko Jagodič Elektrozveze Janez "Štefanič Kondenzatorji Stane Savič Baterije Zmaj Dušan Zadravec Elektrooptika Jaka Škrbine Iskra Commerce Marko Sobota ZORIN Drago Ognjanovič IKM Janko Šavli DSSS SOZD Brane Mlakar Avtoelektrika Marko Vuk Široka potrošnja Boris Deržaj Elektrozveze Vida Težak Kondenzatorji Edita Luckmann Iskra Commerce Irena Žarko—Suša ZORIN Metod Rigler Invest servis Matjaž Likeb Elementi Gorazd Cuznar Elektrozveze Srečo Brezovar Kondenzatorji Stojan Azinovič Baterije Zmaj Bogdana Žagar Elektrooptika Ivo Bogoev Iskra Commerce Marjan Šmid Široka potrošnja Marjan Treven Elektrozveze Milan Golobič Kondenzatorji Vito Šoukal Iskra Commerce Andrej Mesesnel ZORIN Franc Zaplotnik Invest servis Božo Verbič Elementi Maks Simončič Elektrozveze Janez Kure Kondenzatorji Bogdan Brezigar Baterije Zmaj J Miloš Resnik Iskra Commerce Tibor Šimonka Iskra Banka Odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje predsednik Zvone Mikič Kibernetika namestnik Henrik Marolt Invest servis člani Mateja Pregrad Telematika Alojz Kleindinst Avtomatika Milenka Konjedic Avtoelektrika Breda Kurent Elementi Marija Franetič Široka potrošnja Bernard Lenardič Elektrozveze Anton Poč Kondenzatorji Metka Zajc Iskra Commerce Janez Oblak Šolski center Odbor za kvaliteto predsednik Mihajlo Zozolly Elektrozveze namestnik Andrej Platiše Avtoelektrika člani Anton Pristan Kibernetika Rudi Turk Telematika Ciril Heglar ERO Marjan Brajdih Avtomatika Nuša Košak Elementi Niko Leben Široka potrošnja Dušan Habe Kondenzatorji Bogomir Mihelčič Baterije Zmaj ■ Miro Stegnar Iskra Commerce Tone Tek a ve c IKM Predlog za imenovanje članov v izvršilne organe DS iz DO Iskra Delta bo podan na naslednji seji DS. 4. DS imenuje za svojo mandatno dobo Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela v naslednji sestavi: predsednik Mitja Fortič Iskra Commerce namestnik Boris Kramer IKM člani Miro Albinini Kibernetika Alojz Pšakar Telematika Marko Trilar ERO Žarko Petrovski Avtomatika Jože Štrukelj Avtoelektrika Anton Kovačič Elementi Anton Rovtar Široka potrošnja Marjan Miserit Elektrozveze Alojz Ramuta Kondanzatorji Zlatko Podržaj BateYije Zmaj Franc Peternel Elektrooptika 5. DS imenuje za svojo mandatno dobo Odbor za množično inventivno dejavnost v naslednji sestavi: predsednik Pavle Zajec Kondenzatorji namestnik Vaško Kuronovski Avtomatika člani Marjan Valter Kibernetika Franc Korošec Telematika Tone Tomaževič ERO Vladimir Devetak Avtoelektrika Jože Pucelj Elementi Jurij Butina Široka potrošnja Boris Stembergar Elektrozveze Jože Lavrin Baterije Zmaj (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) Stanko Zadnek Elektrooptika Peter Ključar ZORIN Na osnovi podane obrazložitve sekretarja DS Jasta Marcona, sprejme DS soglasno nasledi, ji sklep: DS ugotavlja, da sestavljajo: Odbor za l)ediko obrambo in družbeno samozaščito po določilu 8. člena Samoupravnega sporazuma o LO in DSZ v SOZD Iskra oz. po določilu pristojnega republiškega organa naslednji člani: — predstavniki komitejev za LO in DSZ DO in DSSS v SOZD Iskra (direktorji oz. sekretarji ZK) — predsedniki DPO SOZD (sindikat, mladina in ZB) — predsednik DS SOZD — predsednik Odbora za samoupravni 'nadzor SOZD — predsednik PO SOZD, ki je po položaju tudi predsednik odbora in član PO SOZD odgovoren za področje SLO inUSZ kot namestnik Komisijo za eagrade in priznanja Iskre po določilu Ib. člena Samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem »Nagrad Iskra« in »Priznanj Iskra« naslednji člani: — predsednik DS SOZD — predsedniki DS DO v SOZD Iskra — predsedniki DPO SOZD (sindikat, mladina in ZB) Komisija izvoli vsako leto na prvi seji izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika. Komisijo r ” >vacjr. SFRJ po sklepu DS SOZD z dne 5. 6." 1979 naslednji člani: — predsed ‘S" '•"r' (sindikat, mladina in ZB) — predsednik DS SuzO — predsedniki ustreznih komisij DO v SOZD Iskra Predsednik ZB SOZD je predsednik komisije. DS sprejme na znanje informacijo predsednika DS Jožeta Čebelo o delu DS SOZD in njegovih izvršilnih organov v preteklem mandatnem obdobju. DS sprejme na znanje informacijo člana KPO SOZD Zorana Poliča o realizaciji družbeno gospodarskega razvoja v SOZD Iskra v prvem četrtletju 1982 in informacijo delegata DO Iskra Delta o poslovanju DO Delta v okviru SOZD Elektrotehna v istem obdobju. DS sprejme na znanje informacijo predstavnika IC Ludvika Kranjca o realizaciji izvozno—uvoznih zadolžitev v obdobju januar—april 1982 in oceni za I. polletje ter informacijo o novih ukrepih na področju ZT poslovanja. Na osnovi podane obr^ožitve člana KPO SOZD oz. predsednika komisije Janka Sekirnika ter predložene? padiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo komisije SOZD o izvajanju sanacije v DO Elektrozveze in naroča DO Elektrozveze, da uresniči sanacijski program oz. predložene sklepe in predlog ukrepov ter da o realizaciji uresničevanja obvešča DS,- Na osnovi podane obrazložitve pomočnika predsednika KPO SOZD Miloša Kobeta, predloga Odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS sprejme Poročilo o razvojno raziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra za leto 1981 in ugotavlja, da je v stabilizacijskih razmerah potrebna še intenzivnejša in učinkovitejša inovacijska dejavnost ter zato priporoča delovnim organizacijam Iskre, — da pri cetotnih vlaganjih v RRD še nadalje zasledujejo trende, ki so bili sprejeti v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD Iskra 1981-85, — da poskrbijo za boljšo opremljenost RRD s tem, da v okviru vsake investicije namenijo ustrezen delež dinarskih in deviznih sredstev za sodobno razvojno opremo, — da izvedejo učinkovito selekcijo RR nalog, predvsem z vidika izvoznih možnosti, ter s tem pospešijo delo na najbolj pomembnih in aktualnih inovacijskih projektih, — da pospešujejo dopolnilno izobraževanje RR delavcev v sodobnih mikroprocesorskih in računalniških tehnologijah ter v tehnologiji in organizaciji RR projektov, — da zagotovijo bolj stimulativno nagrajevanje strokovnega RR kadra, katerega zaposlovanje nikakor ne bi smelo biti podvrženo splošnim omejitvam. 2. DS naroča DSSS SOZD, — in da o problematiki ofenzivne RRD v stabilizacijskih razmerah organizira interno posvetovanje samoupravnih, poslovodnih in razvojnih vodilnih delavcev, katerega zaključke naj mu predloži v [»trditev. Na osnovi podane obrazložitve pomočnika predsednika KPO SOZD Gojmira Blenkuša ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme Poročilo o kakovosti izdelkov in storitev v SOZD Iskra za leto 1981 in plan dela za leto 1982 z ugotovitvijo, da nekatere naloge kasni jo in da so še odstopanja od dogovorjene organizacije služb kakovosti v TOZD in DO. 2. DS ponovno opozarja organe samoupravljanja v DO in TOZD, da z ozirom na pomembnost kakovosti pri trženju, predvsem pri izvozu, sprejmejo energične ukrepe za izvajanje vseh s planom določenih aktivnosti. 3. DS zadolži Odbor za kvaliteto, da obvešča DS o izvajanju aktivnosti dvakrat letno. Na predlog KOS SOZD, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS imenuje za člana sveta Šolskega centra Staneta Miheliča iz DO Telematike. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika DO Mikroelektronika Franca Peterce in da pripravi konkreten predlog za minimalna obvezna vlaganja v sodobno RR opremo v obliki ustreznega deleža od predračunske vrednosti vsake investicije v SOZD Iskra, predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme na znanje informacijo o poteku sanacije v DO Mikroelektronika v ustanavljanju in verificira sanacijski program kot ga je sprejel Svet DO Mikroelektronika v ustanavljanju na seji dne 14. 5. 1982. Posredovan predlog delegacije DO Elementi, da se ponovno prouči umestnost vračanja sredstev za strateške programe, bo DS obravnaval na prihodnjem zasedanju, ko bodo strokovne službe DSSS pripravile ustrezno obrazložitev oz. analizo celotne problematike. MEDNARODNO SREČANJE IGRALCEV BADMINTONA Iskrina sekcija za badminton, ki šteje 42 članov deluje v okviru BK Ježica. Vsak teden dvakrat trenirajo Iskraši v prostorih omenjenega kluba. Kot posebno priznanje za aktivnost v klubu, so se nekateri člani IBS udeležili mednarodnega tekmovanja v bad- mintonu v Heilbrunu v ZRN. BK Ježica se omenjenega tekmovanja udeležuje že četrto leto. Tekmovanje zajema štiri močnostne razrede od tega: A razred zajema reprezentante, D pa rekreativce. Reprezentantje so na dosedanjih tekmovanjih dosegli trikrat drugo in enkrat prvo mesto. Rekreativci pa so v Nemčiji nastopili drugič. Lani so dobili eno samo igro in takrat so tudi spoznali kako kvaliteten badminton igrajo v Zvezni republiki Nemčiji. To je bil tudi razlog, da se je naša skupina v preteklem letu rekreirala in hkrati trenirala pod strokovnim vodstvom trenerja Igorja Žagarja. Rezultati iz letošnjega tekmovanja kažejo da smo Iskraši očitno napredovali, saj smo od petih ekip. dve premagali. Janez Gantar NA KEPO Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo priredila v soboto, 19. junija zanimiv izlet na nekoliko odmaknjeno in z naše strani malo obiskano Kepo, ki je s svojimi 2143 metri tretji in hkrati zadnji karavanški dvatisočak. Z avtobusom, ki bo imel odhod izpred kranjskega hotela Creina ob 6., se bomo peljali na Dovje pri Mojstrani. Pot nas bo nato vodila ob hudourniškem potoku Mlinca pod Visoki Kurjek in naprej pod grebeni Plevel-nic ter Grubne na vrh Kepe. Tura tehnično ni zahtevna, le nekaj klinov in vrvi je v zadnjem delu, je pa precej dolga — s povratkom okrog 9 ur. V tem predelu ni nobene planinske koče, zato se bomo udeleženci dobro založili s hrano in pijačo. Tudi na osebne izkaznice ne smemo pozabiti, saj velik del poti poteka v obmejnem pasu. Z vrha Kepe je prelep razgled na Koroško z Baškim jezerom ob vznožju pa tudi na Julijce, Visoke Ture in Dolomite. Vodila bosta Milan Čelik in Majda Bohinc. Cena prevoza bo 70 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822 do srede, 16. junija. TEK MLADOSTI ______________________ Dan mladosti smo mladi rekreativci — te-kači proslavili na res lep — športen način. Zbrali smo se (sicer v skromnem številu — skupaj 9) v čudovitem vremenu pred halo Tivoli, kjer je bil štart I. teka mladih Iskre. Posebej velja pohvaliti 3 udeleženke, ki so pogumno pretekle dokaj naporno progo pod vročim soncem. Proga je bila sicer dolga 8 km in je bila speljana okoli Rožnika. Cilj je bil zopet pred halo Tivoli in na koncu smo ugotovili, da smo vsi uspešno pretekli progo. Na cilju pa nas je čakal topel čaj in pa sok, tako da smo hitro prišli do sape. Vsi udeleženci smo dobili tudi spominske majice, z zaščitnim znakom teka—zajčkom. Vsi upamo, da bo drugo leto več udeležencev, in da bo organizacija, ki zahteva svoj trud, poplačana z večjim številom. Vrstni red teka je bil naslednji: 1. Zupan Franci Iskra Sistemi 32, 2. Brane Zombra Iskra Invest servis 33, 3. Leopold Brevc Iskra, TOZD Razvoj 34,50, 4. Janez Srše Iskra Avtomatika 36, 5. Boštjan Škorjak Iskra Avtomatika 37, minut 6. Dušan Lavrenčič Emona brez časa Ženske: 1. Marinka Brzulja 47,25 min., 2. Judita Bagon 47,54 min., 3. Meta Maksimovič (vse SOZD Iskra) 51,40 min. ZSM PPG Mladinke so startale. LOC - DRJGOKR 7 Km / KOŠARKA KOŠARKA KEGLANJE ODBOJKA BALINANJE STRELJANJE NOGOMET NAM ZNI TENIS ODBOJKA BALINANJE K. K. VRHNIKA O.Š. LOG DRAGOMER HOTEL MANTCNA PLOŠČAD PRI PARTIZANU TVO PARTIZAN DOM UPOKOJENCEV KRAJEVNA SKUPNOST N. K. USNJAR O. S. IVAN CANKAR NOVA TELOVADNICA MENZA IUV MALA DVORANA KINA XVIII LETNE ŠPORTNE IGRE ISKRE 1982 VRHNIKA I f NAŠI ŠAHIST1 USPEŠNI V PULI Šahisti Iskre so se uspešno uveljavili na letošnjem 25. mednarodnem ekipnem šahovskem festivalu »Dan mladosti« od 17. do 22. maja v Puli. Po udeležbi je Festival dosegel nov rekord, saj je sodelovalo 474 ekip, od tega 75 iz tujine, ali skupno s spremljevalci do 3000 oseb. V glavni skupini za pokal Maršala Tita vedno tekmuje 16 najboljših ekip. Letos je do zadnjega kola kazalo, da bo zmagovalec Kvamer z Reke, vendar ga je končno z najvišjo zmago dohitel Partizan in z boljšim »Buchholzom« (igral z močnejšimi ekipami) osvojil s 13,5 točkami po 12 letih prehodni pokal. Tretji je bil Rad iz Beograda (12,5), četrta Bosna zli točkami in peta ŠD Iskra z 11 točkami (slabši Buchholz kot Bosna, vendar precej boljši kot Kvamer in Rad). Lanska zmagovalka ■ Mladost—Industro-gradnja je šele na 9. mestu, ŽŠK Maribor pa na 10. mestu (9,5 točk). Bolj uspešne so bile mlajše in bolj borbene ekipe, pri čemer je sodelovalo 9 velemojstrov, 13 mednarodnih mojstrov, 4 FIDE mojstri, 2 nacionalna mojstra, 41, mojstrskih kandidatov in 3 prvokategorniki. Med igralci ŠD Iskre je Jelen na 1. deski dosegel 3 točke iz 5 (premagal VM Kovačeviča), Barle na 2. deski 4,5 iz 5 (najboljši rezultat skupno z Rukavino), Masleša 1 iz 3, Podlesnik 1,5 iz 3 in Gostiša 1 iz 4 partij. Masleša ni vigran, lanska mladinca Podlesnik in Gostiša pa imata še premalo težkih preizkušenj, da bi vse kar na deski pripravita, tudi zanesljivo realizirala. V težkih spopadih, ki so značilni ža pokalna tekmovanja, so skupno dosegli mesto, ki ga že dolgo ni beležilo kakšno slovensko moštvo. A.P. ZAHVALE Ob težki izgubi mojega moža, očeta, sina, brata, zeta in svaka ANDREJA GAŠPERLINA se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem ter vodstvu DO Kibernetika za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja in poslovilne besede ob odprtem grobu , žalujoča žena Marinka s hčerkama Mojco in Alenko. Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA MARKUNA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD Stikala in TOZD Števci za poklonjeno cvet- je, izrečeno sožalje in denarno pomoč hčerki Cirila in Helena z družinama. Ob bridki izgubi mojega očeta IVANA ŽITNIKA Ob izgubi moje drage mame ivane Čebašek se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD ATC in TEA za izraze sožalja in denarno pomoč Jože Čebašek. MAJSKI TURNIR HITROPOTEZNI Šahisti Iskre v Kranju so odigrali redni majski hitropotezni turnir. Zmagal je Janez Krek pred Albinom Obleščakom, Jožetom Cimpermanom, Alojzem Deželakom, Janezom Zavrlom, Petrom Jermanom itd. Slava Kompare XVIII. letne Športne Igre Iskre se M" glo približujejo, zato nič čudnej*' da imajo organizatorji iz Komisije* Šport in rekreacijo pri KOS SOZU Iskra in iz TOZD Antene na Vrtini*' polne roke dela. Za danes skic* objektov na Vrhniki, kjer bodo P0' tekala tekmovanja. Več o igrah "* Vrhniki prihodnjič. se zahvaljujem sodelavcem Skupnih služb DO Široka potrošnja za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Mira Kotar. ČASOPISNE NOVICE V maju so stroji v Iskri v Sežani letos prvič delali s polno paro. V prvih treh mesecijj letošnjega leta pa je bilo v tovarni skoraj ves čas na prisilnem dopustu 200 delavcev, a11 več kot polovica od vseh zaposlenih.V Iskri imajo tako letos že 80 tisoč ur izpada pr°!' zvodnje, zato so temu ustrezni tudi četrtletni rezultati, saj so imeli ob periodične,,l, obračunu 15 milijonov dinarjev izgube. Letos so se težave z oskrbo materiala še stopnjevale. Marca se je že zdelo, da je ob" stoj tovarne postavljen pod vprašaj in računali so, če se bo slaba oskrba s surovinami se nadaljevala, da bodo že pred polletjem sprožili stečajni postopek. Toda za zdaj so ubrali drugo pot. Na ravni delovne organizacije so se dogovorili za spremembo proizvodnega programa. Obdržali bodo proizvodnjo transformatorjev, k* jih uspešno izvažajo na konvertibilno tržišče, opustili pa bodo nedonosne program6. Primorske novice. Koper. Na 7. sejmu malega gospodarstva v Savskem logu v Kranju je sodelovalo 289 doma' čih in 27 tujih razstavljalcev. Tujci so prikazali predvsem stroje in opremo za obrh domači obrtniki in podjetja pa samo dokončane proizvode in tudi sestavne dele. Ze*° uspešno kooperacijo z obrtniki sta predstavili Iskra in Agromehanika iz Kranja, ljub' Ijansko Delo. Čeprav na Tolminskem še vedno več izvažajo kot uvažajo, z dosežki v letošnjeb1 letu niso ravno zadovoljni. Vrednost izvoza v prvih treh mesecih znaša le 15 % celo1' nega lanskega izvoza, sicer pa so na Tolminskem lani izvozili na konvertibilno tržiš66 za 356 milijonov dinarjev blaga in storitev. Največja izvoznika sta tudi letos Meblova TOZD Pohištvo iz Kneže in Iskra—Av' toelektrika iz Bovca. Bovška Iskra je na tuje lani prodala za 73 milijonov dinarj6^ letos v prvem trimesečju pa za nekaj manj kot 10 milijonov dinarjev. Primorske novi' ce, Koper. ■» V idrijskem rudniku živega srebra naj bi do konca prihodnjega leta dokončali r6' konstrukcijo. Pred kratkim je namreč deset velikih delovnih organizacij, med njim1 tudi naša Iskra, podpisalo z idrijskim rudnikom samoupravni sporazum o združevanj6 sredstev za obnovitev proizvodnje. Tako bo za obnovitev proizvodnje živega srebra zagotovljenih več kot 710 milijonov dinarjev. agotovijemn vec Kot /tu milijonov dinarjev. Računajo, da bi idrijski rudnik začel ponovno obratovati v začetku 1984. leta- ir( Letno naj bi pridobili 300 ton živega srebra — Delo. Prednosti računalniške obdelave podatkov so že splošno znane in tudi preizkušen6. Zato ni čudno, da so se tudi v občini Domžale odločili, da z nakupom računalnik6 izboljšajo in posodobijo delo vseh tistih, ki imajo opravka s podatki v" javni uprav1 n občine Domžale. Svoje sisteme so ponudili štirje proizvajalci: ljubljanska ElektrO' n tehna in Iskra iz Kranja, beograjski Progres in Mladost iz Zagreba. Najbolj ugodna J6 c bila Iskrina ponudba in tako bodo po sprejetju predloga o nakupu kupili Iskrin racu- I n nalnik Iskradata 19. Ljubljanski Dnevnik. Razgovore pomenu in problematiki načrta »mikroelektronika« je bil aprila sklican na pobudo Gospodarske zveze Slovenije in v soglasju s splošnim združenjem el6«' troindustrije in sicer na temelju programa dela na področju planiranja in razvoja koordiniranje — organizacijsko strokovnih nalog iz Dogovora o temeljih družbene^ načrta Slovenije 1981—1985. V pogovoru so opisali. dosedanji razvoj mikroelektronike pri nas in v svetu ter sta; nje in probleme pri načrtovanju, proizvodnji in aplikaciji mikroelektronike v i5*1.?, r Zaradi skupnega načrtovanja proizvodnje in aplikacije mikroelektronskih vezij je bim pv, Iskri predlagano oblikovanje progamsko razvojne skupnosti, v katero bi povezali suh" jsj. jekte razvojno izobraževalne sfere, proizvodnje in porabnikov. Programski dokuin6n takšne skupnosti bi lahko pomenil osnove za samoupravni sporazum o skupnih teif6' Ijih razvojnih načrtov. Gospodarski vestnik. Rezultati poslovanja semiške Iskre v prvih dveh mesecih letošnjega leta niso zadf' voljivi injeažejo, da se težave iz lanskega leta nadaljujejo. Tako so v dveh mesecih d0-segli le 9 % z načrtom zastavljene vrednosti celoletne proizvodnje. Še bolj zaskrblj6' joč pa je precejšnji padec produktivnosti poslovanja. Z največjimi težavamise spopa' dajo v tozdu energetskih kondenzatorjev, kjer je vrednost proizvodnje na delavca primerjavi z enakim lanskim obdobjem močno padla in dosega komaj 37 % lanske-^, tem času so izvozili za nekaj manj kot 1,2 milijona dolarjev izdelkov, kar je za 44 ^ manj kot v enakem lanskem obdobju, na konvertibilna tržišča pa so izvozili malo kot za polovico te vrednosti, kar je tudi precej pod načrtom. Kljub velikim težavam.k pestijo semiško Iskro, pa je organizacija v letošnjem trimesečju poslovala pozitivn° Dolenjski list, Novo mesto. Predstavniki strokovnih organov Elektronske industrije iz Niša in Iskre iz Ljubija^ so predlagali, da naj bi bila vsaka bodoča tovarna teh dveh največjih jugoslovanski proizvajalcev elektronike — skupna. To dejstvo so ugotovili ob razgovoru glede ko6' kretnega uresničevanja sporazuma o medsebojnem sodelovanju. Dogovorili so se, o bodo skupno vložili sredstva v proizvodnjo feritnih jeder, delov za televizorje, ra66 nalniško tehniko in radioakustiko. Elektronska industrija bo vložila sredstva v graf' .g, njo tovarne v Sloveniji. V tej bi proizvajali displeye za potrebe profesionalne elektN , nike in radioakustike, prav tako pa tudi dele za makroelektroniko. _ |,T Delitev dela bo obsegala tudi proizvodnjo feritov za radio in TV tehniko. Elektron' ska industrija bo gradila zmogljivosti te vrste v Beogradu, dokler pa ne bo zgrajena to-vama, bo kupovala Iskrine ferite. ___ |t( vama, oo Kupovala isKnne lente. To so za sedaj šele predlogi, o katerih bodo podrobneje razpravljali predstavniki El1 Iskre. Večemji list—Zagreb, Politika—Beograd Večemje novosti—Beograd. . Zbral in uredil Marjan KraU