ISSN 0040-7712 9 770040 771208 MESECA MODEL REČNEGA PARNIKA NEJKO motoren ZweitdM...». J Viertaktmotoren bis b.oo»,... 6285 85 MX mit OS MAX 46 FX 'OŠTl 110: 9 10 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAJ-JUNIJ 2004, LETNIK XLII, CENA 800 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 [Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN:5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek ha dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Malokdo ve, da letošnja svetovna uspešnica, Graupnerjev turbo raven, ki se pojavlja na na¬ slovnicah mnogih tujih modelarskih revij, na¬ staja v logaškem Mibu in je plod znanja naših konstruktorjev. c , , . vc . 1 Foto: Jože Čuden KAZALO 2 8 10 12 14 20 23 25 26 28 30 43 44 46 48 54 56 58 63 66 68 70 71 RADIJSKO VODENI MODELI IN OPREMA. MLADINSKO DP - UVOD V SEZONO TEKMOVANJ RAKETNIH MODELARJEV TEKMA RV-AVTOMOBILOV NA NOVEM MINIAVTODROMU . . ZRAČNI BOJI NA KRTINI SOKO G-2 GALEB. PILATUS TURBO PORTER TIMOV TEST - RV-NAPRAVA HITEČ NEON NOVO NA TRGU. TIMOV TEST - SILENTIO 400 RAZVOJ VLEKE PROSTOLETEČIH JADRALNIH MODELOV RAFALE - JET ZA VSAK ŽEP LETALCE NA ELASTIKO BIG-BOY. POSODOBITEV MODELOV LOKOMOTIV MALIH ŽELEZNIC (2. DEL). BRINA - JADRNICA ZA ŠPORT IN RAZVEDRILO MODEL REČNEGA PARNIKA NEJKO (3. DEL) DRUŽINSKO INFORMACIJSKO SREDIŠČE. STEKLENI MODEL FLYERJA. URA Z LOVSKIM MOTIVOM NAKIT IZ PAPIRMAŠEJA TISKANJE S PEČATI IZ MAHGUME S TRAKOVI OVITA STIROPORNA KROGLA. ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2003/2004 7T7_ io maj-junij 2004 1 REPORTAŽA & Radijsko vodeni modeli Nurnberg 2004 SASO BABIC in oprema Letošnji sejem v Niirnbergu je tako kot vsako leto postregel s številnimi novostmi na vseh področjih modelarstva. Nekaj naj¬ zanimivejših in predvsem tistih, ki jih bo¬ ste lahko kupili v naših modelarskih trgo¬ vinah, bomo predstavili v prispevku, za druge pa bo treba pobrskati po spletnih straneh proizvajalcev. Z vstopom v Evrop¬ sko unijo smo dobili tudi možnost, da iz¬ delke naročimo po pošti, brez kakršnih koli carinskih zapletov in dodatnih plačil. Kakšni so torej trendi pri radijsko vo¬ denih modelih? Vse več je električnih po¬ gonov, saj ti postajajo vedno bolj zmogljivi in cenovno dostopni. Načeloma pa se mo¬ delarstvo giblje v dve smeri. Na eni strani so popolnoma izgotovljeni modeli tipa ARF, za katere potrebujemo zelo malo ča¬ sa, da jih spravimo v pogon. Zanimivo je, da se tu nekateri identični modeli pojavlja¬ jo pri več ponudnikih. Tak primer je mini električni helikopter Graupner microstar 400/Protech zoom 400 in mirage, ki ga poganja potisni propeler razreda 400 po¬ nudnikov Protech oziroma Robbe. Upora¬ ba umetnih mas in različnih penastih ma¬ terialov je tu bolj pravilo kot izjema, mode¬ li pa so cenovno zelo dostopni. V drugi smeri pa se razvijajo zahtevni in močno dovršeni modeli, ki privlačijo zahtevne stranke, modelarje, ki natančno vedo, kaj potrebujejo. Vmesne poti očitno skoraj ni več; klasične sestavljanke modelov, kakr¬ šne smo poznali doslej, se počasi umikajo. Po eni strani je tak način modelarjenja hi¬ trejši, po drugi pa znanje gradnje modelov in s tem povezane ročne spretnosti niso več nujno potrebni. Manj je tistega prave¬ ga graditeljstva. Letala Brez dvoma so najbolj odmevne novo¬ sti letos pripravili pri Graupnerju. Zve¬ zda vseh sejemskih predstavitev in mode¬ larskih mitingov je novi turboraven. Mo¬ del, izdelan v logaškem Mihu, ima v nosu nov turbopropelerski pogon proizvajalca JetCat. Osnova pogona je turbina s poti¬ skom 60 N, ki prek sklopke in planetnega prenosa žene leseni propeler. Pogon pri polnem plinu razvije neverjetnih 350 N statičnega vleka! V kombinaciji z modelom z razpetino kril 2,45 m in maso 9,5 kg, zasnovanim za natančno akrobatsko lete¬ nje, se turboraven v rokah dobrega pilota v zraku odlično izkaže. Motornih novosti je še nekaj - ARF polmaketa Bo-209 monsun lesene konstrukcije za motorje razreda .46, cessna 152 s trupom ELSV, razpetine kril 2,1 m, in nori akrobat exap z razpetino kril 1,8 m za zračne 3D vragolije. Da pa ne bi ostalo samo pri motornem letenju, je v programu tudi maketa jadralnega letala hornet 206 z razpetino kril 4 m. Jadralni model, ki je plod domačega znanja, je na¬ menjen za aerovleko in letenje na poboč¬ ju. Odlikujeta ga visoka kakovost in stop¬ nja izgotovitve, saj je že prekrit in je treba vanj samo še vgraditi RV-opremo ter odlič¬ ne letalne lastnosti. Graupner vsako leto dodobra razširi svojo ponudbo v seriji Ju- nior Line. To so preprostejši modeli za mlajše, izdelani iz trdoživih materialov; največkrat pa je v ličnem kartonastem kovčku tudi vse, kar potrebujemo za vode¬ nje modela, vključno z RV-napravo. Neka¬ teri modeli so prostoleteči, pri modelih na radijsko vodenje pa sta najbolj opazna Štirimetrska maketa klasičnega jadralnega letala hornet 206. Pose¬ bej preračunano krilo omogoča dobre letalne lastnosti za jadranje na pobočju in v termiki (Graupner). Linija izdelkov Junior Line omogoča cenovno ugoden začetek na več področjih modelarstva. V kompletih so modeli že z napravami, akumulatorji in polnilniki (Graupner). Direktor podjetja Mibo modeli, d. o. o., Bogo Štempihar, predstavlja prvi serijski turbopropelerski model turboraven v merilu 1 : 4, izde¬ lan v logaškem Mibu (Graupner). Turbopropelerski pogon SPT5, razvit v inženirskem biroju JetCat, je drag, a lahek in izredno močan. Turbina s potiskom 60 N zmore s prenosom do 350 N statičnega vleka na propelerju (Graupner)! maj-junij 2004 TTE.I io 2 Modela iz deprona, ultimate in trojeiro, sta namenjena dvoranskemu letenju v prostem slogu. Deli za oba so izrezani z laserjem, v kompletu pa so tudi vsi drobni deli, potreb¬ ni za njuno izgotovitev (Protech). park-fly modela: štirimotorna polmaketa ameriškega bombnika B-29 in dvokrilnik C-17E staggerwing. Protech se je letos usmeril na manj¬ še modele, izdelane iz depronu podobne¬ ga materiala. Modela, kot sta trojeiro in ul¬ timate z razpetino kril pod enim metrom, nizko vzletno maso in močnim elek¬ tričnim pogonom, omogočata 3D letenje popolnoma prostega sloga, kar je trenutno zelo popularno. Modela sta s svojo zasno¬ vo za nizke hitrosti letenja primerna za akrobatsko in 3D letenje v dvoranah; to omogoča nagel razvoj na področju elek¬ tričnega pogona in možnosti za domačo predelavo motorjev za CD-ROM. Poseb¬ nost za 3D letenje na pobočju je slopema- ster 3D, jadralni model z razpetino kril 1,51 m, ki z velikimi krmilnimi površinami in svojim simetričnim profilom veliko obe¬ ta. Poleg naštetih modelov je Graupner razširil tudi ponudbo pri večjih modelih. Tako sta na voljo nov trenažni model azzu- ro z razpetino kril 1,65 m in atraktivna ma¬ keta siai marchetti F260M z razpetino kril 1,5 m. Oba modela za pogon uporabljata motor s prostornino 6,5 cm 3 . Multiplex še vedno vztraja pri mode¬ lih iz umetnih materialov. Predstavljeni space scooter, microjet, easystar so mo¬ deli za zabavo s cenovno dostopnimi RV-komponentami, dobro pa letijo tudi na šibkejši električni pogon. Pri modelih space scooter in easystar dobimo v ce¬ novno ugodnem kompletu tudi potrebne servomehanizme, krmilnik vrtljajev, po¬ gonske baterije, polnilnik in preprosto RV-napravo, kar je za začetnike več kot odlično. Modeli so zaradi uporabljenega materiala trpežni, njihovo popravilo ob morebitnih poškodbah pa je preprosto. Ponovno pa so »reciklirali« svoj legendar¬ ni model za aerovleko big lift, znan že iz sedemdesetih let. Big lift 11 je izdelan v klasični tehniki do prekrivanja, z razpeti¬ no kril 2,4 m je namenjen trenaži in aero- vleki - zdaj tudi na električni pogon. V kompletu sta ELSV pokrov motorja in alu- Multiplex vsako leto predstavi nov model, iz¬ delan iz trpežnega ekstrudiranega penaste¬ ga materiala. Microjet odlikujejo dobre letal¬ ne lastnosti, poceni električni pogon, pre¬ prostost vgradnje RV-opreme in trpežnost. minijasto podvozje. Znani jadralni model z razpetino kril 4 m, alpina 4001, je na vo¬ ljo tudi kot različica za električni pogon, z visokosposobnim krilom in dobrimi letal¬ nimi lastnostmi pa je že dalj časa izredno priljubljen pri zahtevnejših modelarjih. Simpropov popularni jadralni »hotli- ner« excel je zrasel, saj se big-excel pona¬ ša z razpetino kril 2,86 m. Model lahko po svojem okusu opremimo za različne sloge letenja, kot zanimivost pa so navedli, da se ARF-model z brezkrtačnim motorjem s prenosom na dvanajst pogonskih celic vzpenja s hitrostjo 8,7 m/s. Poleg druži¬ ne excel so predstavili tudi vrsto mode¬ lov lovcev iz druge svetovne vojne (La-7, Jak-3, FW-190, ...), izdelanih iz deprona in v celoti izgotovljenih. Modeli so že pobar¬ vani, v kompletih pa je tudi dovolj drob¬ nih delov, s katerim si lahko izdelamo lepo letečo maketo. Znova so kot že izde¬ lan model, a tokrat na električni pogon, ponudili svoj že dolgo znani mini-dvokril- nik zaunkonig, ki pripravljen na let tehta 260 g. Simprop je poleg lanske novosti pitts S-2 predstavil tudi dve veliki maketi, izdelani v klasični tehniki - akrobatski dvokrilnik christen eagle II v merilu 1 : 3 in ameriškega lovca iz druge svetovne vojne P-51 D mustang z razpetino kril 2,14 m. Seveda sta oba modela v izvedbi ARF. Poleg njiju so v letošnji ponudbi tudi motorji z notranjim zgorevanjem Super Tigre, vendar naštetih izdelkov pri nas najbrž ne bo mogoče dobiti. Ikarus je že lani naredil pravi bum z modelom shockflyer. Pri njem za zelo ugodno ceno lahko kupimo model, izde¬ lan iz deprona, ki je že barvno potiskan. V kompletu so tudi vsi drobni deli, ki jih po¬ trebujemo pri sestavljanju in krmilnih po¬ vezavah; ostane samo še nakup pogonske- Tudi novi spacescooter sledi zadnjim tren¬ dom - v kompletu je že izgotovoljen model z vso RV-opremo, oddajnikom, pogonskimi baterijami in polnilnikom. Na voljo je tudi osnovni komplet (Multiplex). Magister je nov trenažni model z razpetino 163 cm, izdelan izelapo- ra. Za lažji transport mu snamemo krilo in višinski stabilizator, lahko pa ga opremimo tudi z motorjem z notranjim zgorevanjem (Multiplex). EasyStar ima pri razpetini 137 cm deljiva krila, v kompletu pa poleg vseh sestavnih delov modela dobimo še elektromotor Permax 400/ 6 V (Multiplex). TT!L io maj-junij 2004 3 Simprop v svojem nizu depronskih maket lovskih letal iz druge sve¬ tovne vojne tokrat predstavlja atraktivnega sovjetskega lovca lavočkin La-7. Že dolgo znani dvokrilnik zaunkonig je zdaj na voljo v izvedbi ARF in z električnim pogonom. Pripravljen na let tehta 260 g (Simprop). ga sklopa. Shockflyerji so občinstvo v dvorani očarali s svojimi letalnimi zmo¬ gljivostmi, posebej v prostem slogu in 3D letenju. Ikarus ponuja za majhne modele tudi litijeve pogonske akumulatorje in servomehanizme. Dobro je, da v poplavi modelov iz umetnih materialov še vedno lahko kupi¬ mo tudi kak model, izdelan iz balze in ve¬ zane plošče. Po lani predstavljenem me- gaextremu XL je Robbe letos predstavil Čeprav je bil model Concorde predstavljen že lani, zaradi umika pravega letala iz upo¬ rabe še vedno buri modelarsko domišljijo. Izdelan je iz trpežnega stiropora in gnan s potisnim elektromotorjem (Robbe). tri nove ARF-modelc, polmaketi legendar¬ nih dvokrilnih akrobatov pittsa Sl in nje¬ govega dvojčka christen eagla. Za športno in trenažno letenje je na voljo piper J-3 cub za motor s prostornino 6,5 cm'. Izde¬ lava je tudi pri teh modelih na visoki ka¬ kovostni ravni in ni primerljiva s poceni ARF-modeli, kot je na primer zelo proda¬ jana serija ARF-modelov daljnovzhodnega proizvajalca Hype. Pri Mantui je bilo videti njihov zdaj že železni repertoar letečih modelov, ka¬ terega popestritev so modeli na električni pogon proizvajalca Scorpia. Tako je na vo¬ ljo več izvedenk modela miss ter nekaj ču¬ dovitih polmaket iz prve in druge svetov¬ ne vojne v depronski izvedbi. Modeli so že popolnoma izdelani in pobarvani, časi sestavljanja so kratki, letalne lastnosti vseh park-flyerjev pa zelo dobre. Poleg modelov je na voljo tudi vrsta drugih de¬ lov za izvedbo krmilnih povezav, pogon¬ skih sklopov, uvlačljivih podvozij itd. Helikopterji Graupner ima v ponudbi samo eno pravo vročo novost - minihelikopter mi- cro star 400, gnan na elektromotor razreda 400. Model se odlikuje po pravih delih, ki naj bi jih imel helikopter (torej tudi pre¬ nos na repni rotor in spreminjanje njego¬ vega koraka); s serijskim motorjem, pravi¬ mi nastavitvami in predvidenimi lahkimi Znana leteča maketa siai marchetti je od¬ slej na voljo tudi z uvlačljivim podvozjem (Mantua). litij-polimernimi pogonskimi akumulatorji pa zmore tudi 3D akrobacije. Rotor heli¬ kopterja ima premer 630 mm, vzletna masa pa je 495 g. Druga novost je samo reaktivni NH-90 v vojaški izvedbi, v novi barvni shemi z nekaj maketnimi dodatki. Protech trži enak mikrohelikopter pod imenom zoom 400. Na voljo je se¬ stavljen helikopter brez RV-opreme in še dodaten paket z vso potrebno RV-opre- mo, torej vsemi servomehanizmi, kr¬ milnikom vrtljajev, žiroskopom, sprejem¬ nikom in litij-polimernim pogonskim paketom. Ta paket omogoča čas letenja do 20 minut. Zoom 400 oziroma micro star 400 je na svetovnih modelarskih Robbejeva maketa pitts 2C klasične gradnje v izvedbi ARF je v pravi poplavi stiropora in drugih ekstrudiranih gradiv prava osvežitev. Za rekreativno šviganje po zraku si lahko omislite novi mirage, ki ga poganja potisni elektromotor razreda 400 (Robbe). maj-junij 2004 TTK r 9 10 4 REPORTAŽA Novi mikrohelikopter zoom 400 je z odličnimi letalnimi zmoglji¬ vostmi in privlačno ceno povzročil na tržišču pravi bum - prve po¬ šiljke so bile takoj razprodane (Protech). Pri Ikarusu je letos helikopter ECO 7 na voljo v rahlo izboljšani iz¬ vedbi. Model dobimo že pripravljen na let, treba je samo še nabaviti RV-opremo. forumih zelo hvaljen, po trgovinah pa iskan model, tako da pošiljke takoj po prispetju v trgovine kmalu poidejo. Modelarska hiša Ikarus je predstavila piccolo pro, mikrohelikopter ki zmore tudi 3D letenje. Poganja ga motor razreda 410, za njegovo letenje pa potrebujemo t. i. piccoboard, ki zmore krmiljenje elek¬ tromotorja repnega rotorja. Nov je tudi eco 7 izvedbe »ready to fly«. Ponudbo so razširili z dodatnimi deli za svoje priljub¬ ljene elektrohelikopterje piccolo in eco, s katerimi jim nadgradimo letalne sposob¬ nosti in videz modela (helikopter lahko preoblikjuemo v Bellov jet-ranger). Na voljo je tudi niz litijevih pogonskih aku¬ mulatorjem in servomehanizmov, ki omo¬ gočajo modelom natančno letenje in majhno vzletno maso, Robbe je prikazal novo družino he¬ likopterjev špirit. Modela špirit M-8 (premer rotorja 818 mm, vzletna masa 1300 g) in špirit L-16 (premer rotorja 1200 mm, vzletna masa 2700 g) sta gna¬ na z elektromotorjem. Poleg teh dveh standardnih izvedb je na voljo tudi špirit M-8 pro, ki zmore tudi 3D-akrobacije. Vsi modeli so gnani z osemceličnim Ni-Cd pogonskim paketom baterij, kar je danes že prava redkost. Videti je bilo mogoče tudi minihelikopter hornet s premerom rotorjev 490 mm in vzletno maso 290 g, ki je primeren za letenje v dvoranah. Avtomobili Pri nas avtomobili v merilu 1 : 8 še vedno ostajajo Mantuina domena. Za na¬ še tekmovalce prihajata na trg dva nova zanimiva modela avtomobila v kategori¬ jah rally 1 : 8. Evo šport 4 je pri izvedbi in ceni med standardnima rally race in rally race gold. Model ima mnogo kovinskih ojačitev, centralno gred v sredini in nov motor Force/OPS z 1,9 KM. Konstrukcija modela je dobro preverjena skozi leta tek¬ movanj, zato tekmovalci z njim dobijo od¬ ličen dirkalnik za doseganje vrhunskih rezultatov z minimalnimi stroški. Po dol¬ gem pričakovanju prihaja na trg tudi novi rally race gold evo 5. Na modelu so vgraje¬ ne vse izboljšave, ki jih na tekmovanjih uporablja večkratni Italijanski državni pr¬ vak v kategoriji rally, Massimo Poldi, ki je tudi njegov konstruktor. Model ima nekaj izvirnih rešitev na sprednjem delu, vse iz¬ boljšave pa so nastale po večmesečnem testiranju na tekmovanjih. Pri našem za¬ stopniku so na voljo tudi vsi rezervni deli, dodatna oprema in velik izbor pnevmatik za tekmovanje in rekreativno vožnjo. Kyosho je predstavil novi off-road model inferno MP-7.5 v merilu 1 : 8. Avto¬ mobilček je zelo posodobljena izvedenka modelov MP-5 in MP-6, vendar ima toliko novih delov, da ga lahko štejemo kot po¬ polnoma nov model. Zaradi možnosti za • O-ilTT* Letos je leto električnih helikopterjev. Eden takih je novi špirit L-16 s premerom glavnega rotorja 1200 mm in vzletno maso 2700g (Robbe). Široki ponudbi Mantuinih karoserij so se pridružile številne nove. Manjši brat špirita L-16 je špirit M-8, ki ga ponujajo tudi v izvedbi pro. Helikopter s premerom rotorja 818 mm in vzletno maso 1300 g zmore tudi 3D akrobacije (Robbe). Pri podvozju avtomobila serije eco, ki je že v sestavljeni obliki, lah¬ ko izbiramo med izvedbami off-road, bigfoot ali za vožnjo po asfal¬ tu (Mantua) -KI 10 maj-junij 2004 5 Skoraj neuničljivi monster-truck madforce na kolesih premera 165 mm in s tristopenj¬ skim menjalnikom (Kyosho) Novi inferno MP-7,5 v merilu 1: 8 je off- road avtomobil z izrednimi zmogljivostmi, namenjen najzahtevnejšim tekmovalcem (Kyosho). agresivnejšo vožnjo in boljše vodenje ima za malenkost podaljšane blažilnike, stebla blažilnikov pa so zaradi manjšega trenja prevlečena s teflonsko plastjo. Model ima glede na prejšnje izvedenke 3 mm nižje težišče, zaradi nižje montaže motorja in obeh diferencialov. To je avtomobil zma¬ govalcev, kar potrjujejo zmage v pokalu REPORTAŽA Protechje za avtomobilske modele v merilu 1:10 pripravil nova podvozja in privlačne karoserije ter zmogljive motorje. Priljubljena enigma v merilu 1: 8 je dobila tudi različico monster-truck. Spremenjena prestavna razmerja in močan motor omo¬ gočajo izredne pospeške (Protech). IFMAR od leta 1992 naprej. Nov je tudi »monster-truck« mad force na kolesih pre¬ mera 165 mm, s tristopenjskim menjalni¬ kom in trdnimi pogonskimi osmi v jekle¬ nih vodilih. Protech je zelo razširil družino svojih avtomobilov v merilu 1 : 10 in off-road 1 : 8. Enigma v merilu 1 : 8 je zdaj na voljo v treh izvedbah - kot enigma XS za tekmo¬ vanja off-road, kot enigma XTR v izvedbi monster-truck in enigma XRG za cestna re- lijska tekmovanja. Model je tekmovalno preizkušen, zanesljiv in preprost za upora¬ bo. Poleg tega vrsta avtomobilov 1:10, gnanih na električni ali bencinski pogon v ponujenih kompletih RTR poskrbi za za¬ nesljiv začetek v avtomodelarstvu. Na vo¬ ljo je precej izvedenk avtomobilov v različ¬ nih kompletih, od cestnih, off-road do mo¬ delov monster-truck v merilih od 1 : 10 do 1 : 6, tako da vsak najde nekaj zase. Novost je tudi razširjeva ponudba cenovno ugod¬ nih karoserij iz leksana različnih oblik, za¬ čenši z novim mini morrisom. Pri nas so za Protechove avtomobile na voljo vsi rezer¬ vni deli, pomoč in dodatni deli za izboljša¬ vo videza in zmogljivosti (tuning). Poleg že znanih kompletov v merilu 1 : 10 na električni pogon je Graupner predstavil tudi družino avtomobilov team losi, od cestnih avtomobilov do off-road izvedenk. Najpopularnejši so avtomobili off-road, in sicer mini-T, ki zdaj prihaja v kompletu z RV-napravo, ter družina mo¬ delov XXXT truck. Čolni Čistokrvnih tekmovalnih RV-čolnov razreda eco, hitro ali mono ni bilo opaziti, čeprav je ponudba kljub temu pestra. To velja predvsem za čolne na električni po¬ gon. Predstavljenega je bilo veliko, od Graupnerjevih kompletov junior line z vodenjem, čudovite makete jahte Saint Tropez, dolžine 670 mm, do Kyoshovega mini-z. Kyosho je prestavil tudi mini- čoln dolžine 205 mm in mase 90 g, ime¬ novan sunseeker predator, v kompletu z RV-napravo. Posebej pri čolnih je opaziti trend, da proizvajalci v škatli ponudijo či¬ sto vse, kar potrebujemo za vodenje čol¬ na. Dobrodošla sprememba oziroma po¬ gled v preteklost pa so znane Mantuine Kyosho je skoraj edina izmed modelarskih hiš, ki je predstavila ce¬ lotno linijo svojih čolnov, med drugim tudi v izvedbi z motorjem z notranjim zgorevanjem. Skoraj pravilo je, da so vsi novi modeli že skoraj izgotovljeni, se¬ stavljeni, okrašeni in seveda v izvedbi ready-to-run (Kyosho). Maketa Titanica, v katero je mogoče vgraditi tudi RV-napravo, je na voljo v petih kompletih za vsako stopnjo gradnje posebej (Mantua). Model lesenega čolna za začetnike Mincio. V kompletu s podrobnim slikovnim navodilom v slovenščini dobimo še elektromotor z gredjo, propelerjem in krmilom (Mantua). 6 maj-junij 2004 TIE.E 10 REPORTAŽA Mantua je edini proizvajalec na svetu, ki ima v svojih sestavljankah zgodovinskih ladij za verodostojnejši videz tudi lasersko gravirane lesene dele. maketne sestavljanke, ki slovijo po svoji kakovosti. Izbrani materiali, kakovostni drobni deli, dobri odlitki, lasersko izreza¬ ni leseni deli in odlični načrti so njihove najbolj prepoznavne lastnosti. Glede na vsebino sestavljanke in kakovostjprivlači tudi ugodna maloprodajna cena. Žalostno je le, da je vse manj sestavljank, ki bi zah¬ tevale veliko modelarskega znanja in vztrajnosti pri gradnji, saj gre vse v smeri »hitrejšega« načina modelarjenja. RV-oprema Kot največja evropska modelarska hi¬ ša je Graupner prednjačil tudi pri novo¬ stih na področju RV-opreme. Predstavili so dva nova oddajnika: mc-24 gold edi- tion, ki ima izboljšano programsko opre¬ mo, delno pozlačeno ohišje in osvetljen LCD-prikazovalnik ter popolnoma nov mc-19 v ohišju popularne dvaindvajseti- ce. Nova devetnajstica veliko obeta, saj omogoča in podpira različne stopnje lete¬ nja, programska oprema pa je zelo močna in je pisana na kožo še tako zahtevnim uporabnikom. Pojavil pa se je še en dolgo pričakovani del opreme - oddajniški mo¬ dul za večino naprav iz Graupnerjeve po- nube (začenši z mc-17, prek mc-22 in mx-22 do mc-24 ter seveda oddajniki 3810 in drugi) z možnostjo nastavitve frekvence oddajanja s sintetizatorjem. Da ne bi potem menjavali kristalov še v spre¬ jemniku, je na voljo tudi nov desetkanal- ni PCM-sprejemnik SMO 20DSYN. Nasta¬ vitev oddajniškega in sprejemniškega ka¬ nala je na obeh preprosta, samo z vrte¬ njem dveh gumbov. Novih je tudi nekaj motorjev, začenši z OS max .46 AX, ki je po zmogljivosti primerljiv s popularnim FX-om, a za nižjo ceno. Za večje modele v katalogu najdemo dva nova bencinska motorja G-26 in G-58, oba že preizkušena in znana po svoji robustnosti. G-26 je odli¬ čen motor za opremo modelov z razpeti- no kril okrog 1,8 m, medtem ko novi G-58 na papirju obljublja veliko, saj naj bi zmo¬ gel skoraj toliko, kot zdaj zmorejo motorji prostornin 60-80 cm 3 . Multiplex kot hiša električnih mo¬ delov je v sodelovanju s proizvajalcem HiTec predstavil novo linijo servomeha- nizmov. Na voljo so digitalni servomeha- nizmi minivelikosti, z maso od 22 g na¬ prej. Velik prihranek pri teži in daljši čas letenja omogočajo nove litij-polimerne pogonske celice z enim do dvanajstimi členi in napetostmi od 3,7 do 11,1 V. Naj¬ manjši paket kapacitete 600 mAh tehta samo 9 g, največji s kapaciteto 6000 mAh pa 270 g. Slednji zmore tok do 48 A! Gle¬ de na to, da so se pogonski akumulatorji na litijevi osnovi komaj pojavili v prodaji, je jasno, da Multiplex zanje ponuja tudi ustrezen polnilnik. Pri RV-oddajnikih pa ni kaj dosti novega, dobavljiv naj bi bil royal evo 7, ki je mišljen kot cenovno ugo¬ den vstopni oddajnik razreda evo. Pred¬ stavljena sta bila tudi dva nova sprejemni¬ ka IPD s frekvenčnim sintetizatorjem - RX-9 in RX-12, ki delujeta brez kristalov na nastavljenem kanalu. Protech je letos presenetil na po¬ dročju RV-opreme. Ponujajo veliko servo- mehanizmov za modele vseh velikosti iz svojega kataloga, z letošnjim letom pa so novi tudi sprejemniki od štirih pa do osmih kanalov, dva žiroskopa za modele helikopterjev ali stabilizacijo letal, frek¬ venčni kristali in različne izvedbe kablov za povezavo RV-opreme. Predstavili so tudi dve skrajnosti: novo, močnejšo 120- N turbino, ki bo poskrbela za cenejši po¬ gon večjega reaktivnega modela in naj¬ manjši RV digitalni proporcionalni sistem na svetu. Trikanalni sprejemnik z mikro- kristalom, dvema servomehanizmoma in krmilnikom vrtljajev 5 A tehta samo 9 g in je idealen za pogon majhnih in lahkih letečih modelov. Proizvajalec folije za prekrivanje Ora- cover je kot vsako leto predstavil nekaj novih barvnih odtenkov, vzorcev in barv¬ nih kombinacij. Letošnja novost je doslej največji karo 104 x 104 mm, ki omogoča prekrivanje tudi zelo velikih modelov, ne da bi zaradi majhnega vzorca njihova po¬ vršina postala preveč pisana. S tem je omogočena tudi lažja orientacija modela v zraku. Eden najzmogljivejših in popularnih računalniških RV-oddajnikov je dobil novo različico - mc-24 gold. Oddajnik ima pozlato na nekaterih kovinskih delih ohišja, osvetljen LCDprikazovalnik in zmogljivejšo programsko opremo (Graupner). Vroča novost je polnilna postaja CDR 5000, ki ponuja izreden pregled nad polnjenjem, praznjenjem in nego akumulatorjev. S to¬ kovi do 20 A zadovolji še tako zahtevne uporabnike (Robbe). Robbe je poleg novega oddajnika FX-18 model 2004, ki so mu spremenili samo barvno podobo, predstavil še nov ročni oddajnik T7CP oziroma FF7. Oddaj¬ nik ima spomina za deset modelov, velik LCD-prikazovalnik, digitalne trimerje, že vgrajen sistem učitelj-učenec, naprava pa je polno opremljena v vsemi dodatnimi stikali. Oddajnik je namenjen za vodenje brez pulta. Predstavili so tudi 12 novih servomehanizmov, med katerimi izstopa¬ jo predvsem močnejši za vodenje večjih akrobatskih modelov. Novosti pri Robbe- ju so tudi med polnilniki. Že uveljavljeni polnilniki serije powerpeak zdaj polnijo tudi litijeve akumulatorje, proizvajalec pa za starejše polnilnike iz te serije ponuja tudi programsko nadgradnjo, kar je bila doslej ekskluzivna domena podjetij, spe¬ cializiranih za električni pogon in polnil¬ no tehniko. Največja novost pa je novi, izredno zmogljivi polnilnik CDR 5000, o katerem vsi govorijo samo v presežnikih. Omogoča nastavitev vseh pomembnih parametrov pri polnjenju in praznjenju, na velikem prikazovalniku pa lahko med procesom opazujemo polnilne oziroma praznilne krivulje. Polnilnik zmore polnil¬ ne tokove do 20 A. Večina letošnjih novosti je brez dvo¬ ma zelo privlačnih in zanje vlada veliko zanimanje. Nekatere izmed njih bomo preizkusili tudi v uredništvu Tima, nav¬ zočnost teh izdelkov na našem trgu pa bo iz meseca v mesec napovedovala rubrika Novo na trgu. Cenovno ugodni in kakovostni Protechovi servomehanizmi od velikosti nano naprej. Poleg teh so predstavili tudi niz sprejemni¬ kov, kristalov in drugih RV-komponent. •E£ to maj-junij 2004 7 REPORTAŽA Mladinsko DP - uvod v sezono tekmovanj raketnih modelarjev JOŽE ČUDEN Foto: Igor Stricelj Začetek sezone tekmovanj raketnih modelarjev že po tradiciji pripada mla¬ dincem, ki se vsako leto konec marca ali v začetku aprila zberejo na Ljubljanskem barju ob Cesti v Iško Loko na državnem prvenstvu v kategorijah prostoletečih modelov S3A - rakete s padalom, S4A - raketoplani in S6A - rakete s trakom. Le¬ tos jeseni tako mladinske kot članske re¬ prezentante čaka nastop na svetovnem prvenstvu - tokrat v Deblinu na Poljskem, zato je zgodnje državno prvenstvo prvi kazalec njihove pripravljenosti. Do odho¬ da na SP je tako še dovolj časa, da odpravi¬ jo morebitne napake in izpopolnijo svoje modele. Hkrati z mladinskim prvenstvom so v soboto 3. aprila na Barju potekale še tek¬ me regijskega srečanja mladih tehnikov v kategorijah S3A, S4A in S3B-nacional za iz¬ bor ljubljanske ekipe na državnem sreča¬ nju ter odprto mestno tekmovanje v vseh omenjenih kategorijah. Pestro dogajanje je mlade modelarje, njihove mentorje in or¬ ganizatorje tekmovanj - člane ARK Koma- rov in MZDTK Ljubljana polno zaposlilo. Zadnje dni pred tekovanjem je ves čas prevladovalo slabo vreme. Na srečo vseh sodelujočih se slaba vremenska napoved prav za ta dan ni uresničila, tako da so lah¬ ko v celoti izpeljali obsežni tekmovalni program, zjutraj še v mirnem, popoldne pa že v vetrovnem, toda jasnem sončnem vre¬ menu. In kdo bi si mislil, da bo izjemno le¬ pemu dnevu spet sledil deževen teden, celo z močnimi snežnimi padavinami! Tekmovanje se je začelo z raketami s padalom S3A. Po sklepu podkomisije za raketno modelarstvo LZS se je tudi tokrat letelo z motorji totalnega impulza 1,25 Ns - pol manjšim kot običajno, toda še ved¬ no dovolj visoko, da maksimalni poleti niso bili nobena redkost. Uporaba motor¬ jev z nižjim impulzom naj bi pripomogla k lažjemu vračanju modelov, še posebej na poraslih in razgibanih terenih, kakršni po večini prevladujejo pri nas. Usmeritev, ki smo jo v nekaterih (tekaških) discipli¬ nah zadnja leta začeli uveljavljati na vseh naših tekmovanjih, je naletela na poziti- l Glavni sodnik tekmovanja Marjan Čuden je dal dovoljenje za start modela rakete. ven odziv tudi pri krovni mednarodni organizaciji FAI, kjer ugotavljajo pravil¬ nost takega ravnanja in že napovedujejo spremembo športnega pravilnika. Večina tekmovalcev se je tokrat dobro pripravila in neveljavnih poletov, tudi po zaslugi kakovostnih minimotorjev, skoraj ni bilo. Imenitna tekma v klasični raketar- ski disciplini se je končala s številnimi lepimi poleti in izvrstnimi rezultati. Naj¬ bolje se je odrezal novi član mladinske re¬ prezentance, Iztok Rupnik, ki dela v lo¬ gaškem klubu pod mentorstvom Roberta Bečaja, lanskega mladinskega evropskega prvaka, drugi je bil Andrej Zevnikar iz ARK Vega in tretji njegov klubski kolega Uroš Jenko. Ekipno pa tesna zmaga ARK Vege pred MMK Logatec. Prve popoldanske Starte raketoplanov S4A je že pospremil veter, ki je nato vse bolj oviral modele pri motornih letih in vzpenjanju znotraj predpisanega konusa 30 stopinj - še posebno ker so vsi tekmo¬ valci nastopili z modeli klasične gradnje z nepremičnim krilom, ki so med motor¬ nim letom še bolj dovzetni za vpliv vetra. Ta je kar nekaj tekmovalcem prekrižal ra¬ čune. Najdaljši poleti so se končali daleč proč od izstrelišča in brez pomočnikov, ki so vračali modele, ter sledenja tudi z av¬ tomobili, tekmovalci marsikaterega mo¬ dela ne bi vrnili. Najbolj suvereno sta delo opravila oba reprezentanta, Miha Ču¬ den iz domačega kluba ARK Komarov in Uroš Jenko iz sevniškega ARK Vega, ki sta že na lanskem EP pokazala, da znata leteti tudi v zelo močnem vetru, ter na koncu zanesljivo osvojila prvo in drugo mesto. Tretji je bil Logatčan Iztok Rupnik. V tej kategoriji je tudi ekipna zmaga ostala na domačem terenu. Zelo zanimiva in do konca negotova je bila tekma pri raketah s trakom S6A, kjer smo kljub uporabi polovičnih A-motorjev videli tudi dva maksimalna leta. Običajno ti že napovedo najresnejše kandidate za medalje. To je panoga, kjer pride še po¬ sebej do izraza tekmovalna taktika, saj je pomembno ugotoviti pravi trenutek iz¬ strelitve v termično čim bolj ugodnih raz¬ merah, ki pa se kaj hitro spreminjajo. K uspehu so tokrat spet pripomogle izkuš¬ nje: Miha Čuden je z odličnim zadnjim le¬ tom ubranil naslov mladinskega državne¬ ga prvaka v tej kategoriji, še enkrat je bil 8 maj-junij 2004 TEREiio srebrn njegov reprezentančni tovariš Uroš Jenko, medtem ko je bron osvojil Si¬ mon Rupret (ARK Vega). Prvo mesto med ekipami so osvojili mladi člani ARK Vega. Nacionalna kategorija raket s padalom S3B je potekala vzporedno brez turnusov in tudi tu ni manjkalo lepih poletov. Najmlajši, ki jim je ta panoga v prvi vrsti namenjena, so pokazali, da so se na tečaju v Mladinskem tehničnem centru - od tod je bila namreč večina tekmovalcev, ki pa so na tekmi nastopali za svoje šole veli¬ ko naučili. Še kakšna tekma, in pomoč mentorja sploh ne bo več potrebna. Naj¬ boljši je bil šele tretješolec Luka Pavko, ki modelarske veščine spoznava v ljub¬ ljanskem MTC pod mentorstvom inštruk¬ torja Mihe Kozjeka, prvo mesto pa je os¬ vojil tudi v točkovanju za odprto mestno tekmovanje pred takima mojstroma kot sta Marjan Jenko in Drago Perc, oba ARK Vega. Najboljši pri raketah s padalom S3A: 2. An¬ drej Zevnikar, 1. Iztok Rupnik in 3■ Uroš Jenko REPORTAŽA Odprto mestno tekmovanje, ki ga vsa¬ ko leto spomladi - in to že več kot 30 let - organizira ARK Komarov v sodelovanju z MZDTK Ljubljana, je prav posebej zani¬ mivo. Privlačno je zato, ker lahko na njem nastopi kdorkoli, ne glede na starost, in člansko pripadnost, tudi ni pomembno, ali ima športno dovoljenje. Skratka gre za tekmovanje, na katerem lahko skupaj tek¬ mujeta dedek in vnuk in kakršnega skoraj ne srečamo nikjer drugje, zato pa je še kako pomembno za popularizacijo raket¬ no modelarske dejavnosti. V kategoriji raketoplanov S4A so medalje osvojili: 2. Uroš Jenko, L Miha Čuden in 3. Iztok Rupnik. Naporen tekmovalni dan so vsi sode¬ lujoči sklenili na slovesni razglasitvi rezul¬ tatov, kjer so najboljši za svoje dosežke prejeli priznanja, medalje in pokale. Najuspešnejši v kategoriji raket s trakom S6A: 2. Uroš Jenko, I. Miha Čuden in 3■ Si¬ mon Rupret Drago in Samo Perc ob pristanku modela rakete s padalom kategorije S3-nacional Mladinsko državno prvenstvo 2004 S 6 A /2 posamezno: 10 maj-junij 2004 9 REPORTAŽA Tekma RV-avtomobilov na novem miniavtodromu Tolmin, 19. 4. 2004 SAŠO BABIČ Avtomobilsko modelarstvo se kljub pestremu dogajanju v zadnjem času red¬ keje pojavlja na straneh naše revije. Tek¬ me v cestnih kategorijah se odvijajo na različnih površinah, največkrat kar na parkiriščih, tekmovanja off-road pa so, kot kaže, nekoliko zamrla, tako da je novi tolminski miniavtodrom dobrodošla po¬ pestritev slovenske modelarske avtomo¬ bilistične scene. K odločitvi za ogled tek¬ me za državno prvenstvo na tem dirkali¬ šču je prispeval tudi kolega, ki me je po¬ vabil na tekmo kot svojega pomočnika. Že takoj po prihodu na novo dirkališče je bilo očitno, da imajo tolminski modelarji izvrsten objekt, opremljen s prostori za servisiranje, v katerih imajo vozniki - tek¬ movalci in njihovi pomočniki dobre raz¬ mere za delo. Proga je brez dvoma ena lepših, če ne najlepša v Sloveniji. Pregled¬ nost z odra nad progo je odlična, kjer pa je zaradi oddaljenosti težje opredeliti smer vožnje, je po sredini proge narisana prekinjena črta, ki omogoča lažje vodenje avtomobila. Oprijem je po besedah tek¬ movalcev zelo dober - preizkušeno tudi v mokrem. Mesta za pobiralce so jasno oz¬ načena, tako da lahko vse poteka natanko tako, kot bi moralo. Zbralo se je veliko število tekmoval¬ cev, ki so nastopili v naslednjih kategori¬ jah: kraljevski 1 : 8 C, 1:8 rally Fl, kjer vozijo hitrejši vozniki, 1 : 8 rally F2 z za¬ četniki in avtomobili v merilu 1:10 širine 200 mm. Za avtomobilskih modelov neva¬ jeno oko je dogajanje na progi sprva dokaj težko spremljati. Dirkalniki razreda C so izredno hitri in ob pozornem opazovanju samo enega avtomobila je proga v vidnem polju zabri¬ sana. Pravi čar dogajanju doda tudi atrak¬ tivni zvok in dvostopenjski menjalnik, ki ob prestavljanju zvok še okrepi. Avtomobili najbolj razširjenega raz¬ reda 1 : 8 rally po hitrosti nekoliko za¬ ostajajo, zaradi velike širine koloteka pa so videti nekoliko nenavadni. V rokah iz¬ kušenega voznika je tak avtomobil sicer zelo hiter, a se na dolgih ravninah muči pri visokih vrtljajih, saj nima menjalnika. Avtomobili v merilu 1:10 počasi pri¬ dobivajo na priljubljenosti. Tekmovanja so za gledalce še najbolj privlačna, saj so avtomobili, tokrat pravih razmerij, nekoli¬ ko manjši, za vožnjo pa je obvezna ka¬ roserija touring dirkalnika. Na tekmi je bil še posebej razburljiv finale avtomobilov 1:10. Dirka se je začela na mokri progi, med vožnjo pa je začelo še močno deževa¬ ti. Avtomobili so po progi med risanjem sledi na mokrem asfaltu uprizarjali pirue¬ te in druge vragolije. Pokazalo se je, da so pravo orožje posebne pnevmatike za dež, saj so bili avtomobili z njimi kljub vsemu hitri in dobro vodljivi. Tekma je bila zelo atraktivna in razburljivih situacij je bilo na pretek. V razredu 1 : 8 rally prevladujejo avto¬ mobili proizvajalca Mantue, v razredih 1:8 C in 1:10, 200 mm pa avtomobili Serpent. Druge znamke se skoraj ne po¬ javljajo, čeprav bi utegnile biti konku¬ renčne. Pokazalo se je, da ni vse v avtomo¬ bilu in njegovih zmogljivostih, temveč da je najpomembnejši voznik. Lepa in umirjena vožnja se običajno na koncu iz¬ kaže kot hitrejša od dirkaške. Ko opazuješ voznike na tekmovalnem odru z rokami na krmilnih ročicah oddajnika, ki zbrano sledijo svojemu modelu in dogajanju na dirki, spoznaš, da je vodenje RV-avtomo- bila natančno opravilo, ki se ga je, tako kot vožnje s pravim avtomobilom, treba lotiti s trezno glavo. Organizator je na tem novem objektu, ki mu žal manjka še prostor za gledalce, poskrbel za res lep športni dogodek. Ri¬ tem tekme in nizanje dogodkov sta bila precej hitra, tako da se je zgodilo nekaj manjših napak okoli frekvenčnega reda. Nekaj tekmovalcev je imelo kljub opozo¬ rilom sodnikov težave z vodenjem avto¬ mobilov, vendar sem prepričan, da bo šlo naslednjič bolje. Vsekakor pa je bila tekma vredna ogleda. Ob tej priložnosti vse, ki vas zanimajo avtomobilski modeli, vabim v Tolmin na pravi modelarski spektakel - 24-urno dir¬ ko z avtomobili v merilu 1 : 8. Start te ča¬ sovne preizkušnje bo v soboto, 22. 5., ob 10.00, konec pa v nedeljo, 26. 5., ob enaki uri. Prijavljenih je devet ekip s po štirimi vozniki in še nekaj pomočniki, skupno 73 voznikov in mehanikov. Poleg naših avto¬ mobilskih modelarjev od Štajerske do Pri¬ morske sta prijavljeni še dve italijanski ekipi. 24-urna tekma bo prava preizkuš¬ nja tako za avtomobile kot za voznike in je ne kaže zamuditi. Pridite! Čeprav so vsi avtomobili že pripravljeni na tekmo, je v servisnih prostorih pred dirko še vedno precej opravil. Vsi objekti ob progi so namenska novogradnja. Avtodrom je skrbno urejen in trenutno naj¬ lepši pri nas. 10 maj-jumj 2004 _io REPORTAŽA Porsche na osnovi Mantuinega avtomobila Marka Sajovica je bil Prehitevanja so pri velikih hitrostih na dirki zelo atraktivna, dotiki med lepšimi modeli. med avtomobili pa prej pravilo kot izjema. Mokra proga je mnogim tekmovalcem povzročala težave, saj so s su¬ kanjem na progi izgubljali čas. Serpent v merilu 1 : 10 Jerneja Vuge je bil zelo hiter, a je na koncu naliv povzročil težave z vodo v RV-komponentah. Končni rezultati tekme po posameznih kategorijah: 1 : 8 C Zaradi možnih trčenj so imeli nekateri tekmovalci avtomobile dobro zaščite¬ ne. Stranske ojačitve na serpentu v merilti 1:10 niso serijske. T-Rl io maj-junij 2004 11 REPORTAŽA Zračni boji na Krtini SAŠO BABIČ Foto: Andrej Pervinšek Prva letošnja tekma v zračnih bojih, 4. aprila na Krtini, obeta pestro doga¬ janje v tej panogi. Ta pri FAI sicer še ne¬ priznana kategorija se je zelo uveljavila, nabor tekmovalcev pa se počasi širi. Ve¬ čina tovrstnih tekmovanj pri nas pote¬ ka z mednarodno udeležbo - stalni gostje so tekmovalci iz Avstrije in celo Slovaške. Tekme zaradi dobrega medse¬ bojnega poznavanja tekmovalcev in že uveljavljene sodniške ekipe potekajo v prijateljskem ozračju. Vsi rezultati te¬ kem se v celoti posredujejo v medna¬ rodno bazo rezultatov ACES, po pregle¬ du katere se vidi, da so naši RV-piloti povsem konkurenčni tudi v mednarod¬ nem merilu. Če se torej odločite za og¬ led tekme v zračnih bojih, boste delež¬ ni vrhunske predstave! Modelarji društva Modra ptica so se potrudili in tekmo izpeljali zares iz¬ vrstno, za kar zaslužijo vse pohvale in čestitke. Poskrbeli so tudi za osveži¬ tev in so namesto pokalov za nagrade podelili ročno poslikane krožnike. Tekmo si je ogledalo okrog dvesto gle¬ dalcev. Vreme nam je bilo tisti dan naklonjeno. Začelo se je z rahlo jutra¬ njo meglo, ki pa je okrog devete ure izginila in posijalo je prijetno pomla¬ dansko sonce. Med petnajstimi prijav¬ ljenimi piloti sta bila tudi dva novinca; Toni se je na koncu prebil do razburlji¬ vega finala. V zadnjem krogu in finalu je začel pihati precej močan čelni ve¬ ter, ki je bil kriv, da je nekaj neprevid¬ nih pilotov pri preletih prečkalo var¬ nostno črto, vendar nevarnih zapletov ni bilo. Zaradi novega kompleta učin¬ kovitih pravil izpred dveh let trkov ni bilo veliko, tisti, ki pa so se zgodili, so minili brez večje škode. Avstrijski vete¬ ran tako po tekmovalnemu stažu kot po letih, Gert Konig, je trčil kar dva¬ krat in obakrat ostal v zraku! Modeli so v letošnji sezoni enaki kot lani, v glavnem prevladujejo taki z večjo razpetino kril. Najhitrejši na tekmi je bil gotovo mustang Tomaža Starina z motorjem MWS .15, ki pa zaradi gro¬ bega pristanka med krtinami ni doča¬ kal konca tekme. Sicer so, tako kot lani, prevladovali popularni »Švicarji« C.3603 avtorja Andreja Pervinška, izde¬ lani po načrtu v Timu. Z njim je vozil tudi zmagovalec Vlado Ogrizek, ki je hitri model opremil z motorjem OS max. Letošnja novost so modeli iz koro- plasta (nekakšne plastične valovite le¬ penke), ki jih uporabljajo v eskadrilji »Vinske mušice«. Njihova konstrukcija Mig-7 je kljub preprosti in ceneni grad¬ nji atraktivnega videza in povrh še dobro leti. Težji modeli se tako med hi¬ trimi, lahkimi in okretnimi ne znajdejo več najbolje. Tekmovalci so se porazdelili v tri skupine po pet. Svoj dan je imel brez dvoma Vlado Ogrizek. V štirih bitkah je dosegel osem rezov in za skoraj 350 točk prehitel drugouvrščenega Sergeja Skledarja. To je bila Vladova prva zmaga v petih letih, hkrati je prišel tudi do me¬ dalje »top shot« in poleg vsega - praz¬ noval še rojstni dan. Iskrene čestitke! Končna statistika tekme pokaže, da je bilo v treh krogih in finalu skupno izpe¬ ljanih 47 bitk in porezanih 30 trakov, kar je odličen dosežek in kaže na dobro formo nastopajočih. Seveda so tekmo¬ valci in sodniki upoštevali nova pravila, Skupinska slika udeležencev tekme v zračnih bojih na Krtini 12 maj-junij 2004 TIRtio REPORTAŽA Brez tega pri zračnih bojih žal ne gre. Trkov v zraku je manj kot vča¬ sih, a ob pristajanju je še vedno potrebna previdnost. Mustang kot najlepše ameriško lovsko letalo je še vedno zelo priljub¬ ljen in ga srečamo v vseh barvah in izvedenkah. Avstrijski veteran Gert Konig je že pravi zaščitni znak naših tekem v zračnih bojih. Nekaterim je pomembneje, da je model hitro izdelan in da dobro leti, kot pa da je res podoben pravemu letalu. Gert je imel srečo. Po trku v zraku, ko ga je nasprotnik zadel v rep, je bitko odletel do konca in pristal brez drugih poškodb. ki trkov ne štejejo več v rezultat. Gre za modro odločitev, ki poenostavlja soje¬ nje, hkrati pa piloti pazijo, da je trkov in s tem neposredne škode na modelih manj. Oglejmo si še uvrstitve in točkova¬ nje tekmovalcev finalistov: Po prvi tekmi sodeč se nam obeta zanimivo in napeto nadaljevanje letoš¬ nje sezone. Datumi prireditev so bili objavljeni v Timovem koledarju prire¬ ditev v marčevski številki. Ob tej pri¬ ložnosti v krog tekmovalcev vabim vse novince, še zlasti tiste, ki so po naših na¬ črtih izdelali katerega od modelov za zračni boj. Vse druge pa vabim k ogledu tekem in navijanju za naše zračne ase! m: 10 maj-junij 2004 13 Prototip galeba G-2 na letališču v Batajnicipri Beogradu (arhiv Marko Malec) MARKO MALEC Šolsko reaktivno letalo galeb je bilo projektirano v Letalsko-tehničnem in¬ štitutu v Žarkovu za potrebe sodobnega šolanja vojaških pilotov Jugoslovanske¬ ga vojnega letalstva. Izdelovali so jih v tovarni Soko v Mostarju. Prvi prototip je vzletel julija 1961, že leta 1963 pa so galeba G-2 prikazali na mednarodni le¬ talski razstavi na letališču Le Bourget pri Parizu. Predstavitev na tej prestižni letalski razstavi je bila silno uspešna, le¬ talo in pilot Franc Rupnik pa sta bila de¬ ležna izrednih pohval. Podobno se je zgodilo tudi pozneje, na prireditvi v Farnboroughu. Posledica teh predstavi¬ tev je bilo tudi zanimanje tujih kupcev in tovarna Soko je za galebe dobila na¬ ročilo iz Libije in Zambije. Odločitev, da se v Jugoslaviji izdela reaktivno šolsko letalo, je bila sprejeta leta 1956. Ciklus šolanja vojaškega pilo¬ ta je takrat potekal kar na štirih letalih: aero-3, 522, T-33 in F-84G, potem pa bi vse opravili na enem letalu, kar bi poce¬ nilo in časovno skrajšalo začetno šola¬ nje bojnega pilota, obenem pa bi bilo šolanje tudi kvalitetnejše. Projektiranje letala, ki naj bi imelo vgrajen motor s potisno silo več kot 11 kN, so zaupali Letalsko-tehničnemu inštitutu iz Žarko- va. Pred tem sta bila objavljena že dva razpisa za predprojekte letal za enake namene, a s šibkejšimi motorji. Z načr¬ tovanjem so začeli leta 1957. V tem ča¬ su je bilo v Veliki Britaniji na izpopol¬ njevanju in ogledih kar nekaj letalskih inženirjev mostarskega Soka. Idejna zasnova projekta je bila sprejeta 1. fe¬ bruarja 1958, dokumentacija za prvi prototip pa je bila pripravljena 1. avgu¬ sta istega leta. Istočasno so se v tovarni Soko že začeli pripravljati na serijsko proizvodnjo, čeprav so pri nabavi viso¬ kokakovostnih materialov, potrebnih za gradnjo sodobnega letala, naleteli na težave. Te so sčasoma nekako premosti¬ li, vendar je izdelava prototipa nekoliko zamujala. Še preden je bil prvi pravi prototip dokončan, so izdelali leseno maketo, na kateri so preverjali kon¬ strukcijske in vzdrževalne parametre, da so jih lahko popravili ali izboljšali. Kmalu za prvim prototipom je bil do¬ končan še drugi, na katerem so odpra¬ vili kar nekaj pomanjkljivosti, opaženih na prvem prototipu. Tako je prvi proto¬ tip, imenovan galeb G-l, imel tri gumi¬ jaste rezervoarje za gorivo v trupu, dru¬ gi in serijska letala, imenovana galeb G-2, pa so imeli v trupu le dva gumija¬ sta rezervoarja in dva kovinska na kon¬ cih kril. Ta dva je pilot med letom lahko odvrgel. Temeljna zasnova in večina tehnič¬ nih rešitev pri galebu so bile plod dalj¬ šega razvoja. Letalo je bilo usklajenih oblik, trdno grajeno in dokaj preprosto za vzdrževanje. Med letom je bilo zelo okretno, vrhunske zmogljivosti pa so pričale, da so jugoslovanski konstruk¬ torji in letalska industrija izdelali letalo, ki se je lahko uspešno kosalo s podob¬ nimi letali najbolj razvitih letalskih in¬ dustrij v svetu. Vanj so vgradili Rolls- Royceov motor viper II Mk-22-6 s poti¬ sno silo 11,12 kN. Podvozje tipa tricikel so projektirali in izdelali v tovarni Prva petoletka, instrumente v firmi Teleop- tik, radijski kompas Marconi pa so po li¬ cenci izdelali v tovarni Rudi Čajevec. Galeb je bil oborožen z dvema strojni¬ cama colt-browning kalibra 12,7 mm, nameščenima v nosu, na šest nosilcev pod krili pa je bilo mogoče obesiti raz¬ novrstno orožje od bomb do nevode- nih raket vrste zrak-zemlja. Prvi primerek novega šolskega reak¬ tivnega letala galeb so 12. junija 1961 iz Mostarja prepeljali na Batajnico v VOC (Letalski preizkusni center), kjer je Lju¬ bomir Zekavica z njim 3- julija 1961 opravil prvi let. Prototip G-2 so v VOC-u intenzivno preizkušati še naprej, in ker so bili rezultati zelo dobri, so ga še iste¬ ga leta prikazali tudi takratnemu jugo¬ slovanskemu vojaškemu vrhu. Sledilo je naročilo predserije desetih letal z ozna¬ ko G-2. Do konca leta so izvedli temelji- Galebi pred poletom gojencev mostarske letalske akademije (arhiv Marko Malec) G-2 med preletom v Zambijo leta 1971 (arhiv Tomaž Perme) maj-junij 2004 TIE-Cio 14 te preizkusne lete in odpravili manjše, a dokaj očitne napake ter naredili malen¬ kostne dopolnitve. Tako se je dokon¬ čanje drugega prototipa zavleklo do 1. aprila 1962. Preizkušanje drugega prototipa, ki je postal temelj za serijsko proizvodnjo, je bilo opravljeno leta 1963. Serijski galebi so dobili oznako G-2A, s tekočega traku pa so prvi pri¬ merki prišli leta 1965. Operativne eno¬ te so jih začele prejemati na začetku leta 1966, do konca 1970 pa so jih v Mostarju naredili kar 90. Drugi prototip so leta 1963 pokazali tudi nekaterim tujim vojaškim delegaci¬ jam. Letalo je namreč po nastopih na Le Bourgetu in v Farnboroughu, kjer sta z njim letela Franc Rupnik in Ljubomir Zekavica, postalo zelo zanimivo za ne¬ katere države, ki so takrat posodabljale svoja vojaška letalstva, predvsem na po¬ dročju šolanja pilotov. Nastopi na teh prireditvah so vzbudili veliko pozor¬ nost in osupnili zahodne letalske pro¬ izvajalce ob dejstvu, da dotlej slabo zna¬ na jugoslovanska letalska industrija izdeluje vojaška letala najvišje kakovo¬ sti. Tudi zato so v Soku leta 1969 dobili nalogo, da razvijejo nekoliko izboljšano različico galeba, namenjeno tujim tr¬ gom. Vgradili so močnejši motor viper 532, ki je omogočal še boljše vzletne in manevrske lastnosti, posodobili so tudi kabino. Zaradi nekoliko večje teže so okrepili tudi strukturo letala. Posodob¬ ljena različica galeba je dobila ime ga¬ leb 3- Prvi let so opravili 19- avgusta 1970. Galeb 2 je postal standardno reak¬ tivno šolsko letalo Jugoslovanskega voj¬ nega letalstva. V operativno uporabo so začeli prihajati v začetku leta 1966. Prva enota, v kateri so bili galebi, je bila 251. lovsko-bombniška letalska eskadri¬ lja 82. letalske brigade iz Zadra. Kasneje so z galebi opremili še nekaj drugih šol¬ skih eskadrilj, vsega skupaj pa so v mo¬ starskem Soku za JRV izdelali 120 teh letal. Poleg takratnega JRV so jih kupili tudi v Libiji (120) in Zambiji (6). Tehnični podatki za soko G-2: Razpetina kril: 11,62 m Površina kril: 19,43 m 2 Dolžina: 10,34 m Višina: 3,28 m Motor: rolls royce viper II Mk 22-6 Potisna sila motorja: 11,12 kN Masa praznega letala: 2620 kg Normalna vzletna masa: 3828 kg Največja dovoljena masa: 4300 kg Največja hitrost: 812 km/h na višini 6200 m Največja hitrost: 756 km/h na višini 0 m Hitrost križarjenja: 730 km/h na višini 6000 m Dolet: 1242 km z dodatnimi rezervoarji za gorivo Trajanje leta: 2 uri 30 minut Hitrost dviganja: 1370 m/min Dovoljene obremenitve: + 8 G / -4 G G-2, kije v zasebni lasti, v hangarju letališča v Slovenj Gradcu (Joto: Marko Malec) Trojka galebov na letalskem mitingu v Mariboru leta 2003 (Joto: Marko Malec) Galeb po pristanku (Joto: Marko Malec) TTRIio maj-junij 2004 15 PRILOGA Maskirna shema in oznake Tekst in barvne risbe: SAŠO KRAŠOVEC Vsa letala v rednem sestavu Jugoslo¬ vanskega vojnega letalstva so bila po¬ barvana v enotni barvni shemi. Na zgor¬ njih površinah jo sestavljajo nepravilne lise olivnozelene (F.S. 34102) in sive (F.S. 36187), spodnje površine so svet¬ lomodre (F.S. 35164). Glede na razširje¬ nost uporabe ameriških standardov (F.S.) sem za opis osnovnih barvnih to¬ nov uporabil kar te. Operativna letala so bila rahlo obrabljena, zato so barve nekoliko svetlejše in manj sijajne (sveža barva deluje polsijajno). Zadnji del tru¬ pa okrog izpušne odprtine in drsnik stabilizator na spodnjem zadnjem delu trupa sta rdeče barve, enak je tudi pas, ki poteka okrog trupa pred rondelo. Zgornji del smernega stabilizatorja in del trupa za kabino je pobarvan črno. Barvna shema letala »264«: Jugoslo¬ vanski galeb je pobarvan v že opisani maskirni shemi. Standardne so tudi nacionalne oznake: rondelo premera 50 cm sestavljajo zunanji temnomodri obroč, sredinsko belo polje in rdeča petkraka zvezda, obrobljena z zlatoru- meno. Kraki rumene segajo do zunanje¬ ga roba temnomodre. Trobojnica na repu je visoka 45 cm in jo sestavljajo temnomodra zgoraj, bela v sredini in rdeča spodaj. Zlatorumeno obrobljena rdeča zvezda ima premer 26 cm. Nad repno zastavo je črna petmestna serij¬ ska številka, ki se pri vseh letalih zače¬ nja s 23. Zadnje tri številke so uporab¬ ljene za številčne oznake na trupu in krilih. Rondela na trupu je nameščena obojestransko, na obeh straneh nosu le¬ tala je bela trimestna številka. Navpični stabilizator ima obojestransko trobojni¬ co in petmestno serijsko številko. Ron¬ dela je na levem krilu zgoraj, medtem ko je na desnem zgoraj na enakem me¬ stu trimestna serijska številka. Ko letalo pogledamo s spodnje strani, je položaj oznak enak. Reaktivno letalo ima pred vstopniko- ma na trupu rdeči opozorilni puščici, na katerih z rumenimi črkami piše »ULAZ VAZDUHA«, v sredini proti odprtini pa z rdečimi črkami »OPASNOST«. Katapult¬ na sedeža sta samo na levi strani trupa označena z dvema rdečima trikotniko¬ ma, v katerih sta rumena napisa »IZBA- CUJUČE SEDIŠTE« in po obodu trikotni¬ ka napisi z rdečimi črkami »OPASNOST«. Na levi strani trupa pod sprednjim pritr¬ jenim delom vetrobranskega stekla je rumena črno obrobljena puščica s čr¬ nim napisom »SPASAVANJE«, pred njo pa rumen in črno obrobljen kvadrat. Le¬ tala so opremljena z različnimi drobnimi opozorilnimi napisi v črni barvi (količi¬ na teh napisov je pri posameznih letalih različna). Prototip G-3, avgust 1970 Med preletom v Zambijo, pilot Perme, 1971 Učenec in inštruktor pred poletom. Lepo so vidni detajli vstopnika za zrak in zunanji del ka¬ bine. Pilot na sprednjem sedežu je Dalibor Jovanovič, (foto: arhiv Dalibor Jovanovič) 16 maj-junij 2004 TTE._ io PRILOGA Barvni profil »23001«: To je bil proto¬ tip v naravni kovinski barvi. Rezervoar¬ ja na koncih kril sta bila rdeče barve in opremljena z lučmi. Rondele so bile na standardnih mestih, prav tako zastava na repu; serijska številka letala je bila samo nad njo. Barvni profil »23003«: To številko je nosil prototip G-3, ki je bil pobarvan belo. Rdeča sta bila rezervoarja na kon¬ cih kril, celotna spodnja stran kril in vi¬ šinskega stabilizatorja ter črta vzdolž trupa. Rondele so bile na standardnih mestih, prav tako zastava na repu. Šte¬ vilka 003 črne barve je bila spredaj na trupu obojestransko, na krilih pa na opisani način. Barvni profil »Zambijec«: Le¬ talo na preletu iz Jugoslavije v Zambijo je bilo pobarvano standardno maskirno, od oz¬ nak, ki so bile na letalo nalepljene, pa ima samo zastavo na repu in rondele na trupu in krilih na običajnih mestih. Rondele so drugačne oblike in veliko¬ sti, večja je tudi zastava na repu. Barvni profil »209«, letalo Libijskega vojnega letalstva: Zgornje površine so v svetli peščeni barvi ter z lisami temne peščene (rjave) barve z nekaj lisami ze¬ lene. Spodnje površine so modre, ven¬ dar temnejše kot pri letalih JVL. Nacio¬ nalne oznake tvorijo zeleni krogi na enakih mestih kot rondele JVL in zelen pas na mestu trobojnice; zelena barva je v primerjavi z maskirno bolj čista ze lena. Letala so imela črne števil¬ ke, belo pobarvan del za kabino (pri JVL črn) in belo anteno na smernem stabilizatorju nad li¬ bijsko zastavo. Barvni profil »143« oziroma »N143SG«: Letalo je v lasti ame¬ riških zbirateljev letal Freda Pattersona in Pata Donovana. Barvna shema in oznake so nespremenjene, nova je samo ameriška registrska številka na repu, ki je svetle sivomodre barve. Barvni profil »23211«: Galeb v oboro¬ žitvi Jugoslovanskega letalstva (Srbije in Črne gore). Osnovna maskirna she¬ ma je ohranjena iz začetnega obdobja uporabe, to je iz časa Jugoslavije pred razpadom, spremenjena je le -številčna oznaka - serijska številka, ki je pomanj¬ šana. Na mestih starih jugoslovanskih rondel so nove jugoslovanske oznake v enakih barvah, le da so barve drugače razporejene, rondele in repna zastava so pomanjšane. Barvni profil »YU-YAG«: Galeb YU- YAG je v lasti zasebnega beograjskega kluba in je pobarvan v barvah nacional¬ ne trobojnice v modri, beli in rdeči. Na smernem stabilizatorju ima registr¬ sko oznako, majhno serijsko številko G-2, Zadar, avgust 1991 _ io maj-junij 2004 17 Galeb G-2A z libijskimi oznakami Srbija in Črna Gora, 2000 V zasebni lasti, ZDA, 2001 Aeroklub Galeb, Beograd, 2002 Zadar, 2000 (23194) in majhno jugoslovansko za¬ stavo (sedaj zastavo Srbije in Črne gore). Barvni profil »661«: Galeb z oznaka¬ mi Hrvaškega letalstva je na novo po¬ barvan. Maskirno shemo na zgornjih površinah sestavljajo nepravilne lise olivno zelene (F.S. 34102) in svetle kož¬ no rjave (F.S. 30219), spodnje pa so svetle sivomodre. Pred kabino letala na pokrovu motorja ni črne površine pro¬ ti odblesku sonca, temveč je nos pobar¬ van kar z maskirno zeleno barvo. Na mestih jugoslovanskih rondel so nove oznake hrvaškega letalstva: modri krog z dvema diagonalno vrisanima kvadra¬ toma rdeče barve. Na smernem stabili¬ zatorju je hrvaški grb, na trupu pa nova številka v črni barvi. Prednje kolo Glavno desno kolo 18 maj-junij 2004 TTELio PRILOGA Desna stran zadnje kabine Levi del kabine zadaj Pogled na levi del prednje kabine Naslon za glavo pri katapultnem sedežu Spodnji del nosu letala pred prednjim kolesom Desni vstopnik zraka Notranjost odprtine za spravilo levega kolesa Detajl izpuha Namerilna naprava K-14 (arhiv AirBag) Zračna zavora na spodnji strani trupa v predelu kril TIH 10 maj-junij 2004 19 PRILOGA Pildhis turbo porter SAŠO BABIČ Pilatusov turbo porter je znan po svoji nevsakdanji podobi in po sposobnostih STOL (Short Take-Off and Landing). Za¬ snova preprostega in robustnega letala v kombinaciji z močnim turbopropeler¬ skim pogonom omogoča izredne letalne lastnosti. Letalo je najbolj zaslovelo z na¬ stopom v filmu »Air America«, v mirno¬ dobni praksi pa se je izkazalo kot dobro in zanesljivo transportno sredstvo, poseb¬ no za prevoz padalcev. Letalo jih pod izredno strmim kotom popelje na odskoč¬ no višino, po izskoku na želeni višini pa je porter spet na tleh že pred njimi! Od naše izvedenke modela vrste park-fly takih le¬ talnih lastnosti ne moremo pričakovati, vendar nas bo model navdušil s preprosto konstrukcijo in majhno težo ter nezahtev¬ nim vodenjem. Namesto da bi ga izdelali po običajnem postopku iz balze, bomo to¬ krat poskusili nekaj drugega. V množici sodobnih materialov za grad¬ njo sta se še najbolj uveljavila EPP in de- pron. Iz prvega, ki je nekakšen gumijasti sti¬ ropor, ki se zelo težko deformira, modelarji na veliko gradijo razna leteča krila, prepro¬ ste jadralne modele za letenje na pobočju in majhne akrobatske modele prostega sloga za dvoransko letenje. Njegova po¬ manjkljivost je le ta, da ga je težko dobiti in je dokaj drag. Depron kot širše dostopni material pa je na področju počasnih mode¬ lov vrste slow- in park-fly naredil pravi bum, če se še spomnimo pred leti objavlje¬ ne leteče delte pibros. Depron je poceni in zdaj spet dostopen tudi pri nas. Lepo se ob¬ deluje in lepi, mogoče ga je kriviti in iz¬ vrstno se kombinira s klasičnimi materiali. Vse to nam omogoča precejšnji prihranek pri masi modela. Tovrstni modeli uporab¬ ljajo zelo razširjene elektromotorje (seveda, če govorimo o krtačnem pogonu) in poce¬ ni krmilnike vrtljajev. Edini večji strošek so mali servomehanizmi in pogonske baterije, še posebej, če se odločimo za pogonske ba¬ terije na litijevi osnovi. Modeli so majhni, saj se razpetine kril gibljejo okoli enega metra ali celo manj. Ni jih treba razstavljati, gradnja je ponavadi preprosta in hitra, saj nazadnje vgradnja RV-opreme in okraševanje modela z barva¬ mi ali nalepkami vzame toliko časa kot gradnja sama. Dobra stran teh modelov je tudi ta, da načrti za gradnjo in njihova konstrukcija niso zapleteni. Načrt našega turbo porterja je objavljen na eni strani sredinske priloge. Od modelarjev - gradi¬ teljev pričakujemo določeno mero samo¬ stojnosti in ustvarjalnosti pri izdelavi posa¬ meznih detajlov. Model je v celoti izdelan in pripravljen na let v dobrih desetih urah. Vseeno pa ima model, izdelan iz takega materiala, eno pomanjkljivost: na njegovi površini se ob neprevidnem rokovanju poznajo sledovi vsakega udarca. Če pa po¬ mislimo na zanemarljivo ceno materiala, iz katerega je model, in na hitrost izdelave, potem ni kaj razmišljati. Ko se model »utrudi«, si lahko, če nam je seveda všeč, brez večjega truda naredimo novega. Gradnja Pri delu moramo upoštevati, da de¬ pron lahko lepimo le s takimi lepili, ki ne raztapljajo stiropora. Za kombinacijo de- prona in balze tako priporočam petmi¬ nutno ali še bolje tridesetminutno epok- sidno lepilo ali cianoakrilatno lepilo za stiropor (na primer Zapov odorless). Če se odločimo za slednja, pazimo, da upora- Letalo turbo porter je razširjeno po vsem svetu. S svojimi STOL zmožnostmi in hitrim vzpenjanjem je sposobno opravljati različne naloge, od dvigovanja padalcev na odskočno višino, do prevoza življenjsko pomembnih pošiljk na težje dostopna področja. 20 maj-junij 2004 TEKE 10 PRILOGA Vsi izrezani in obdelani deli so nared za sestavljanje modela. Za pri¬ pravo vseh delov naše »sestavljanke« je potrebno dobri dve uri časa. Trup začnemo sestavljati z zadnjega konca. Spoji med oplatami so zelo ozki, zato lepljenje zahteva tu največ natančnosti. bimo čim manj aktivatorja za sekundno lepilo, saj je ta precej agresiven. Potem ko načrt prenesemo na depron in balzo, vse dele previdno izrežemo s skalpelom ali modelarskim nožem. Pazimo na simetrijo izrezanih delov, saj bomo z nenatančno pripravljenimi deli imeli kasneje pri se¬ stavljanju obilo težav. Trup je preproste škatlaste konstrukci¬ je. Izdelamo ga tako, da na stranici iz de- prona na notranjo stran prilepimo ojačitve v predelu podvozja in pritrditve krila. Se¬ stavimo ga prek pravokotnih reber pred krilom in za njim, nato prilepimo še rebro v repu in pri motorju. Sprednje rebro, v katero bo vpeto podvozje modela, izdela¬ mo iz 3-mm topolove vezane plošče. Nanj s sprednje strani s sekundnim lepilom pri¬ lepimo dve aluminijasti cevki ali koščka slamice, v katera bomo kasneje vstavili žič¬ no podvozje. Hrbet trupa je povsem iz de- prona, za dno trupa od nosu do zadnjega roba krila pa uporabimo balzo debeline 2 mm, saj pridejo tu z notranje strani na dno položene pogonske baterije. Nanaša¬ mo čim manj lepila, kot je le mogoče. Repne površine izrežemo iz 3-mm de- prona, s tem da ga dvoplastno zlepimo. Tako dobimo 6 mm debel, trdnejši mate¬ rial ki bo zanesljivo kos svoji nalogi. Rep prilepimo na že izgotovljeni trup. Dodat¬ ne okrepitve stabilizatorjev niso potreb¬ ne. Krmila na stiku s stabilizatorjem po¬ snamemo pod kotom 30°, da se lahko po¬ mikajo tudi navzdol. Namesto šarnirjev za krmila uporabimo navaden lepilni trak ali okrasno nalepko. Krilo je po načinu gradnje malce ne¬ navadno, saj je kombinacija opiat iz 3-mm deprona, reber iz balze in sprednje balzo- ve letvice. Na spodnjo oplato zarišemo položaje reber, jih prilepimo in potem na vse poveznemo zgornjo oplato iz depro- Pogon višinskega krmila je skrit v zadnjem delu trupa. Repna žična ostroga je s se¬ kundnim lepilom vlepljena v ojačitev iz 3- mm balze. Ko na spodnjo oplato krila nalepimo rebra iz deprona, v prvi dve na vsaki polovici za¬ režemo odprtini za balzov krilni vzdolžnik. Na konici krila je lepo vidno prekrivanje spodnje in zgornje opiate ob zadnjem robu. Posnetju roba na spodnji opiati namenimo posebno pozornost. Za repne površine smo uporabili dvoplastno zlepljen 3-mm depron. Tako material laže zdrži obremenitve in se ne krivi. Krmilne ročice izdelamo iz tankega vitroplasta ali vezane plošče. Pilatus Turbo Porter VRSTA MODELA: MODEL PARK-FL Y VRSTA POGONA: ELEKTROMOTOR RAZREDA 280 ali 300 S PRENOSOM ALI NEPOSREDNO RAZPETINA KRILA: 1000 mm MASA MODELA: - 300 g KRILNA OBREMENITEV: - 22 g/dm 2 KONSTRUKCIJA: MEŠANA IZ DEPRONA IN BALZE RV-NAPRAVA: NAJMANJ 3-KANALNA UPRAVLJANJE: VLSLNA, SMER, PLIN MODEL JE PRIMEREN: ZA NEZAHTEVNO LETENJE Uporabljene RV-komponente oddajnik: servomehanizmi: sprejemnik: krmilnik vrtljajev: pogonske baterije: motor: Graupner mc-22 Graupner C-2081 Graupner R-700 Jeti JES-05 brake 7 x G P Ni-MH, 750 mAh AAA Speed 280 z neposrednim pogonom ali s prenosom 4 : 1 in propelerjem 10 x 4,7 TU1 io maj-junij 2004 21 PRILOGA Žičnato podvozje v trup enostavno zatak¬ nemo v za to namenjeni cevki, prilepljeni na nosilno rebro pod sprednjim robom kri¬ la. S spodnje strani podvozje zavarujemo z lepilnim trakom. na. Krilo obrežemo, na konceh zaključi¬ mo in mu prilepimo še nosno letvico iz 5-mm balze. Krilni polovici spojimo z vzdolžnikom, izrezanim iz kosa 5 mm de¬ bele balze, ki ga z epoksijem previdno vlepimo v obe krilni polovici, tako da sega do prvih reber. Zaradi poškodb, ki jih utegnejo povzročiti elastike, ne poza¬ bimo okrepiti zgornje površine deprona z 0,8 mm debelo vezano ploščo ali npr. va- Pri konstrukciji nosu modela si pomaga¬ mo z dodatnim rebrom iz deprona. ki drži obliko zgornji ukrivljeni opiati. Elektromo¬ tor najprej obdamo s termoskrčko, nato ga v nos preprosto prilepimo. Čeprav tako majhen motorček z neposrednim pogonom propelerja v nosu modela deluje smešno, se tak pogon modelu dobro poda. Servomehanizma smeri in višine v trupu pri¬ trdimo na dve balzovi paličici. Prostora je več kot dovolj, saj je trup znotraj širok 7 cm. kuumsko folijo 0,5 mm, iz katere lahko iz¬ delamo tudi kabino modela. Podvozje oblikujemo iz jeklene žice j)remera 1,5 mm in ga enostavno vtakne¬ mo v aluminijasti cevki ali koščka slamice, ki smo ju v ta namen prilepili na nosilno rebro iz balze. Zaradi prihranka pri teži je najbolje, če uporabimo lahka penasta ko¬ lesa. Podvozje nato na dnu trupa pred izpadom zavarujemo kar z lepilnim tra¬ kom v poljubni barvi. Kolo v repu ni po¬ trebno, iz enake žice izdelamo samo rep¬ no ostrogo, ki jo z epoksidnim lepilom vlepimo spodaj v zadnji del trupa. Enako kot pri lepilih moramo paziti tudi pri izbiri barv za model, saj ni vsaka dobra za okraševanje tega občutljivega materiala. Pred nakupom se o primerno¬ sti barve posvetujte v modelarski trgovi¬ ni oziroma v trgovini z barvami in laki. Druga možnost je, da model okrasimo s samolepilnimi nalepkami. Pri tem nam bo v pomoč nekaj objavljenih predlog atrak¬ tivnih barvnih shem pravega letala, dodat¬ ne ideje pa boste dobili na spletni strani z letalskimi fotografijami www.airliners. net. Model lahko izdelamo tudi v barvni shemi naše vojske, vendar bo v kamuflaž- ni shemi brez živahnih barv pri nizkem letenju slabo opazen na naravnem ozadju. Vgradnja RV-opreme Za krmiljenje po smeri in višini na dve debelejši balzovi letvici privijačimo dva miniservomchanizma, na primer Graup- ner C-2081. Ročice na krmilih izdelamo iz tankega vitroplasta ali 0,8 mm debele vezane plošče. Za pogon krmil uporabi¬ mo jekleno žico 0 0,5 ali 0 0,8 mm, ki se pomika po notranjem bovdnu 0 2/ 0,8 mm. Žica mora biti dobro vpeta, da na kr¬ milih ne bomo imeli mrtvih hodov. Za pogonski sklop imamo dve možnosti, pri obeh pa je osnova motor razreda speed 280. Motor obdamo s termoskrčko, ki jo na zunanji strani rahlo pobrusimo in mo¬ tor v nos modela enostavno prilepimo. Prva možnost je z neposrednim pogonom in propelerjem giinther ali Graupnerje- vim cam-slimprop 5 x 4. V tem primeru lahko uporabimo tudi močnejši elektro¬ motor razreda 300. Na motor pa lahko pritrdimo tudi j^renos 4 : 1 in uporabimo propeler 10 x 4,7, vendar moramo za ta pogonski sklop v nosu izdelati nosilec. Pogonske baterije na dno modela pritrdi- Več kot 20 cm prostora v notranjosti omo¬ goča preprosto vgradnjo RV-komponent. Položaj baterij, ki jih na balzovo dno mode¬ la pritrdimo s sprijemnim trakom, je skoraj v težišču. mo kar s sprijemnim (tudi ježkastim) tra¬ kom. Odklon krmilnih površin za smer nastavimo na 30 mm v vsako stran, za viši¬ no pa na 10 mm. Težišče mora biti na raz¬ dalji 42 mm za sprednjim robom krila. Model je tako pripravljen na prvi polet. Letenje Zaradi trdnosti krila opornice na njem niso potrebne. To olajša menjavanje po¬ gonskih akumulatorjev, saj je krilo na trup pritrjeno samo z elastikami. Zaradi lažjega transporta pa lahko že tako majh¬ nemu modelu odstranimo še krilo. Ko preverimo, da se krmilni površini smeri in višine odklanjata v pravo stran in pre¬ gledamo nastavitve hodov, znova preve¬ rimo težišče. Model je namenjen mirne¬ mu letenju brez akrobacij, čeprav zmo¬ re luping, hrbtni let in okoren premet čez krilo. Turbo porter zaradi svoje majhne te¬ že zahteva mirno ozračje brez vetra, mo¬ tor pa je kljub neposrednemu pogonu dovolj močan za solidno vzpenjanje. Pri¬ poročam, da prve polete za j^reverjanje položaja težišča opravite z ugasnjenim motorjem. Ko nastavimo pravi položaj težišča, v trupu modela označimo polo¬ žaj pogonskega akumulatorja, ali še bo¬ lje, vanj vlepimo balzovo letvico, ki ome¬ ji pomik akumulatorjev nazaj. Tako bomo imeli ob menjavi pogonskih bate¬ rij težišče vedno na istem mestu! Pazimo, da modela ne vržemo premočno, saj s svojimi tristo grami j:>o grobem metu iz roke grdo zaniha. Sčasoma, ko model ob¬ vladamo, z njim ne bomo imeli težav niti v rahli sapici, vendar kake prodornosti ne pričakujmo. Model izredno lepo in mirno leti predvsem pri nizki hitrosti. S pogonskim paketom kapacitete 750 mAh leti vsaj 12 minut, za napajanje pa lahko uporabimo tudi dve litijevi celici Konion 1100 mAh, ki omogočata skoraj 20-mi- nutni polet. Model je v mirnem ozračju primeren tudi za začetnike, a ga je v tem primeru smiselno izdelati brez podvozja oziroma to odstraniti. Krilo je na trup pripeto z elastikami in se ob trdem pri¬ stanku samo premakne. Morebitna po¬ pravila so hitra in preprosta - za f>rvo silo gre že z lepilnim trakom ali s se¬ kundnim lepilom za stiropor, nato pa doma v delavnici sledi pravo popravilo s joetminutnim epoksidnim lepilom. 22 maj-junij 2004 TIREio Timov test RV-naprava HiTec neon DR. JAN I. LOKOVŠEK Uvod Slovenski modelarji smo včasih fir¬ mo HiTec poznali predvsem po servo- mehanizmih, zadnja leta pa se ta pro¬ izvajalec dokazuje tudi z domiselni¬ mi rešitvami pri drugih komponentah RV-naprav. Poleg tega se tudi ne sra¬ muje posnemati dobrih rešitev konku¬ renčnih podjetij. Na preizkus smo dobili zanimiv izdelek tega proizvajalca - RV-kom- plet Neon. Namenjen je predvsem le¬ talskim modelarjem začetni¬ kom. HiTec v izhodišču po¬ nuja napravo s tremi kanali ali, če hočete, servomehaniz- mi, ki pa jo lahko še nadgra¬ dimo. Da je zadeva resnej¬ ša, dokazuje pravi pravcati »križ«, saj sta prva dva kanala na enem kombiniranem kr¬ milnem vzvodu. To je odgo¬ vor na najbolj utemeljeno kritiko cenejših naprav, da niso primerne za vodenje le¬ tečih modelov. O ceni bi se seveda dalo pogovarjati; naprava je nam¬ reč dražja od najcenejših dvokanalk. Res pa je, da po¬ leg reklamiranega FM-načina prenosa ponujajo še serijsko vgrajeni mešalnik za V-rep ali modele tipa delta ter mož¬ nost nadgradnje. Če se še spomnimo, Hi¬ Tec je kupil nemško firmo Multiplex in ta oddajnik je posegal na področje, ki so ga tam namenili seriji Pico line. Včasih bi lahko ti dve napravi med seboj primer¬ jali, pa so neon drastično pocenili, tako da so cenejše le še dvokanalke. To je vsekakor naprava za letalskega mode¬ larja začetnika, saj je namenjena za vo¬ denje preprostejših letečih modelov. Če se bo kdo navdušil za to zvrst mode¬ larstva, bo prej ali slej kupil kaj druge¬ ga, sicer pa za to pustolovščino ne bo preveč zapravil. Sistem Neon je bil sestavljen na Fi¬ lipinih, za preizkus pa ga je posodila modelarska trgovina Mladi tehnik (Ga¬ silska oprema), ki je tudi dolgoletni za¬ stopnik firme Multiplex. Oddajnik Oblika ohišja oddajnika izdaja, da je namenjen desničarjem. Krmilni križ je namreč na desni strani ohišja, tako da višinsko in smerno krmilo (ali nagib) upravljamo s palcem desne roke. Plin, ki predstavlja tretji kanal, krmilimo s kazalcem leve roke, saj je krmilni vzvod na zadnji strani ohišja! Ohišje ima rahlo vdolbino za palec leve roke, tako da omogoča dober oprijem levici, ko pri štartu oddajnik držimo samo z eno roko, z desnico pa mečemo model. Dr¬ žanje oddajnika v eni roki ni zahtevno, saj skupaj z baterijami Ni-Cd tehta le dobrega pol kilograma. Načrtovalec se je potrudil tudi pri krmilnih vzvodih. Mogoče je nastaviti dolžino krmilnega vzvoda in trdoto vzmeti za vračanje. Popravljanje nev¬ tralne lege (trimanje) je mehansko. Antena je dolga 110 cm in zložena kar v ohišju. Baterije so bodisi navadne ali aku- mulatorčki velikosti AA, oziroma R 6. V prvem primeru priporočajo alkalne, pa ne samo zato, ker trajajo dlje, ampak ker so za¬ ščitene proti iztoku elektroli¬ ta. Sicer pa raje vzamemo akumulatorje Ni-Cd ali Ni- MH primerne kapacitete, ki jih zložimo v posebno škatli¬ co v notranjosti oddajnika. Škatlo oddajnika odpiramo brez izvijača, samo s snema¬ njem zatičev iz umetne sno¬ vi. Priključek za polnjenje ba¬ terij je vgrajen že serijsko. Stanje baterij sicer spremlja¬ mo s pomočjo treh svetlečih diod. Ko baterije opešajo, nas bo na nujen pristanek opozoril še piskač, ki se sicer oglasi tudi ob vklopu! Z dodajanjem opreme je oddajnik mogoče razširiti na štiri kanale, dodati se da sti¬ kala in potenciometre za funkciji dual rate in ATV ter prigraditi priključek »uči- telj-učenec«. Vse to lahko na¬ redimo brez spajkanja, saj so priključki na matični plošči za to že nameščeni, prav tako tudi odprtine na ohišju, kjer so zdaj plastični čepki. Kot že rečeno, ima oddajnik vgrajen mešalnik »V« oziroma delta. Smer hoda servomehanizmov zame¬ njamo tako, da na matični plošči zasu¬ kamo priključek tega kanala za 180°, za Slika I. Notranjost oddajnika sistema Neon. Potenciometer za plin je na dolgem kablu na zadnji strani ohišja, vrsta priključkov pa še čaka na dodatke: na četrti kanal, priključek učenec-učitelj in nasta¬ vitev velikosti hoda. TT3.E io maj-junij 2004 23 Slika 3- Sprejemnik je sodoben v vseh pogledih. Zanj nam ne bo težko odšteti denarja. Slika 5. Tak je celotni sprejemniški sistem. V oči bode škatlica za baterije. V letalskem modelarstvu se take rešitve izogibamo. kar moramo seveda odpreti oddajnik. Kristal menjamo od zunaj, ne da bi bilo za to treba odpirati oddajnik. Sprejemnik V kompletu je priložen miniaturni 4-kanalni sprejemnik HFS-04MG. Hete- rodinski sprejemnik z enojnim meša¬ njem meri le 25 x 38 x 16 mm. Ker je lažji od 16 g, je kot nalašč za majhne le¬ teče modele. Priključki so standardni (UNI), tako da lahko priključimo tudi kak drug servomehanizem. K sprejem¬ niku sodi še škatlica za baterije za napa¬ janje in priključek s stikalom za vklop. V škatlico lahko vložimo alkalne pri¬ marne baterije ali akumulatorje, oboje velikosti AAA (LR-6). V prvem primeru napajamo sprejemnik (in servomeha- nizme) s 6 V, v drugem pa s 4,8 V. Na dosegu naprave se to ne pozna, saj je vezje znotraj sprejemnika stabilizirano, se pa pozna pri hitrosti in moči servo- mehanizmov. Servomehanizmi Servomehanizmi HS-55 v kompletu so miniaturne izvedenke v modrem prozornem ohišju. Enake sicer ponuja tudi Multiplex pod oznako Nano-s. Tip HS-55 je zares majhen, vsega 23 x 12 x 24 mm in tehta le 8 g. Zmore navor 0,11 Nm pri napajanju 4,8 V oziroma 0,13 Nm pri 6 V. Iz nevtralnega položaja pri¬ de v skrajno lego v 0,17 oziroma 0,14 s, če je neobremenjen. Dober vtis naredi nekoliko boljši potenciometer, ki v veli¬ ki meri določa zanesljivost naprave. Vezje je na skromni ploščici, pokrito z nekaj plastike, podobno kot pri večini tovrstnih miniaturnih izdelkov. Vsi zob¬ niki so plastični. Tehnika Elektronika je sodobno grajena. V oddajniku na zgornji strani ploščice najdemo komponente klasične gradnje tiskanega vezja: dva čipa, piskač in in- duktivnosti VF-dela. Tam so tudi tripol- ni priključki za posamezne kanale in vr¬ sta drugih priključkov za stikala in za posamezne opcije. Končni tranzistor je malce krepkejši, tako da brez škode prenese drobne neumnosti, ko na pri¬ mer pri preizkusu dosega skrajšamo ali celo odvijemo anteno. Pri najstarejših RV-napravah bi se tak podvig navadno končal z okvaro! Tudi spodnji del oddajniške plošči¬ ce je gosto posejan, izdelan v solidni tehniki SMD. Vse pomembno se dogaja okoli glavnega čipa, ki ga najdemo tudi v oddajniku flash istega proizvajalca. Kristal ob vezju izdaja, da gre za ntikro- kontroler, očitno narejen po posebnem naročilu. Srce naprave je torej digital¬ no, čeprav je trimanje mehansko. Zani¬ mivo je, da so mešalnik in preostale funkcije narejeni analogno, in sicer okoli čipa LM324, in to na podoben način, kot je bil v Timu opisan že pred leti. Takrat smo taka vezja gradili še sami. Srce elektronike sprejemnika je in¬ tegrirano vezje TA7761F, ki nedvoum¬ no zagotavlja marsikaj. Najdemo ga v naj¬ boljših sprejemnikih znanih proizvajal¬ cev: Robbejevem R118, Graupnerje- vem R700 ali Mul- tiplexovem Micro 5/7. Sprejemnik je zares majhen in la¬ hek, kljub temu pa boste našteli pet uglašenih krogov. Tu sta še obvez¬ ni piezoelektrični MF-filter in tulja- vica za podaljša¬ nje antene. Deko- der z vezjem 4015 je na posebni plo¬ ščici. Sprejemni¬ ku so privoščili še svetlečo diodo za indikacijo na¬ pajanja. Obljublja¬ jo standardni doseg, za kar ima sprejem¬ nik celih 105 cm antene. To je na primer 5 cm več kotR118! Baterije utegnejo biti problematične, ko naprava nabere kako leto delovanja. Stara stvar, ki spravlja letalske modelarje v obup, so škatlice za baterije tako v od¬ dajniku kakor tudi v sprejemniku. Pri sprejemniku se bomo temu izognili tudi z uporabo t. i. vezja BEC v elektronskem krmilniku pogonskega elektromotorja pri modelih na električni pogon, pri oddajniku pa nimamo te sreče. Res je, da se vedno oglasi alarm, ko baterije opeša¬ jo, in imamo še čas varno pristati. V pri¬ meru, da baterija izgubi stik, pa oddajnik enostavno utihne. Izmerjeno Oddajnik sam troši 150 mA, ko ga napajamo z akumulatorčki (9,6 V). Z ba¬ terijami Ni-Cd 600 mAh bi teoretično lahko oddajal okoli štiri ure, če so bate¬ rije polne. Če pa bi si privoščili baterije Ni-MH kapacitete 1,5 Ah, bi to pomeni¬ lo celih deset ur! Ko damo v oddajnik primarne (alkalne) baterije, zraste napetost na¬ pajanja na 12 V, tok pa se poveča na 165 mA. Takrat se VF izsevana moč približa dovoljenim 100 mW. Sicer od¬ dajamo malce več kot 60 mW. VF izse¬ vana moč je namreč eden od faktorjev, ki določa doseg naprave. Predpis za tovrstne naprave določa mejo 100 mW. Najbrž ni treba posebej poudariti, da so poskrbeli, da naprava ustreza ev¬ ropskim (nemškim) in s tem tudi slo¬ venskim predpisom. Naš pravilnik o uporabi radijskih postaj za daljinsko krmiljenje modelov in igrač se namreč bistveno ne razlikuje od nemškega. Če bi koga prijelo, da bi v oddajniku dal na priključek za četrti kanal poten¬ ciometer za plin, kot je to v navadi pri Multiplexu, bi ugotovil, da to ne gre, saj bi bil hod premajhen. V tem sistemu je za ta kanal predvideno le tripoložajno stikalo. Res pa je, da bi načeloma delo¬ val tudi (drsni) potenciometer, ampak le tisti s celotnim hodom! Sprejemnik je po porabi skromen. Pri 4,8 V se zadovolji s 6 mA. Servomehanizem v mirovanju troši manj kot 10 mA. Pri polni hitrosti (neo¬ bremenjen) vleče 150 mA, vrednost toka pri blokirani krmilni ročici pa zna¬ ša 300 mA! Temperaturno območje delovanja kompleta Neon v navodilih ni navede- Slika 4. Tudi servomehanizma se nam ni treba sramovati. 24 maj-junij 2004 io no. To pomeni, da se bojmo temperatur okoli ničle in nad +55 °C. Nobena od teh številk ni zanemarljiva. Primerilo se mi je že, da kateri od miniaturnih sprejemnikov v snežnih razmerah ni deloval! 35 ali 40 MHz? Naprava na testu je bila izdelana za frekvenčni pas 40 MHz. Tudi po slovenskih predpisih je ta pas name¬ njen za vse vrste modelov, tako lete¬ čih kot tudi neletečih. Frekvenčni pas 35 MHz je namenjen izključno le¬ tečim modelom! Oddajniški kristal je, podobno kot pri Graupnerju, v plastičnem nosilcu, sprejemniški pa je oblečen v mehko bu- žirko, tako da se prilega ohišju spre¬ jemnika in ne more opletati. Baterije ali akumulatorji? Razlika je v napetosti napajanja. Člen alkalne baterije ima 1,5 V, akumulator- ček Ni-Cd in Ni-MH pa le 1,2 V. Tako ima celotni sistem pri napajanju z baterijami večji doseg, pa še servomehanizmi so močnejši in hitrejši. Seveda to velja le na začetku, ko so baterije še nove in sveže. Dvomov ne bi smelo biti, še posebej, ker napravo prodajo brez baterij (zato je tudi cenejša). Vsak resen modelar se bo prej ali slej odločil za akumulatorje in to ne v škatlici, temveč za primerno sestav¬ RADIJSKO VODENJE Slika 6. Tako zanesljivo baterijo nam sesta¬ vijo v vsaki boljši modelarski trgovini. ljen in spajkan komplet, pa čeprav stro¬ šek ni zanemarljiv, saj nabava akumula¬ torjev hkrati pomeni tudi nakup pri¬ mernega polnilnika. Kompatibilnost Gotovo vsakogar zanima, ali se da s tem oddajnikom upravljati tudi kak drug sprejemnik in ali lahko v sprejem¬ niku uporabi tudi kristal drugega proi¬ zvajalca, da ne govorimo o servomeha- nizmih. S tem oddajnikom sem uspešno krmilil tudi sprejemnike drugih firm. Preizkusil sem sprejemnike pico (Mul- tiplex), R118 (Futaba / Robbe) in R700 (Graupner / JR), in to tako z originalni¬ mi kristali teh proizvajalcev kot tudi s tistim, ki sem ga dobil s sprejemnikom v sistemu Neon. Beseda je seveda samo o sprejemniških kristalih za sprejemni¬ ke z enojnim mešanjem, v oddajniku pa se le držimo originala! Na poligonu HiTec predpisuje pred vsakim pole¬ tom, pred prvim pa še posebej, kontro¬ lo dosega RV-sistema. Opravimo ga tako, da anteno oddajnika zložimo in preizkusimo zvezo, ki mora brezhibno delovati še na razdalji 20 do 30 metrov. Če ta preizkus ne uspe, ni varno polete¬ ti z modelom! Moj preizkus se je končal kar na ka¬ kih 50 metrih, kolikor je pač dolga naša vzletno-pristajalna steza. Baterije so bile seveda nove. Izkušeni modelarji na¬ redijo tak preizkus enkrat ob začetku letenja; pri napravi na navadne baterije pa bi bilo pametno tak preizkus naredi¬ ti bolj pogosto. Zaključek HiTec neon je nedvomno lepa pope¬ stritev ponudbe na našem modelar¬ skem trgu. Kot nalašč je za vrsto eno¬ stavnih manjših modelov, predvsem pa za začetnike v letalskem modelarstvu. Ni sicer vrhunske kakovosti, vendar lahko rečemo, da dobimo dovolj za svoj denar. Ko napravo »prerastemo«, nam še vedno ostane dober miniaturni spre¬ jemnik z dvema servomehanizmoma, te komponente pa potrebuje vsak mo¬ delar! Novo na trgu MC-14 LIGHT SET Za nekoliko bolj zahtevne začetnike v RV-modelarstvu je zdaj 'ha voljo RV-komplet mc-14 light set, v kate¬ rem so zmogljivi računalniški oddaj¬ nik mc-14 z baterijo, sprejemnik R 600 light, servomehanizem C-5007 in spre- jemniško stikalo. Cena kompleta je 34.850 SIT (upoštevan je 4 -% gotovin¬ ski popust). Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina® mibo modeli, si PARKY Program podjetja Mibo modeli je boga¬ tejši za model vrste park-fly - parky. Se¬ stavljanka vrste ARF vsebuje trup ELSV, s folijo Oralight že prekrita krila in rep¬ ne površine ter drobni material. Model, ki je predviden za pogon z motorjem speed 280 s prenosom (v kompletu ni priložen), ima krmiljeno smer, nagib, višino in plin. Cena kompleta je 14.540 SIT (upoštevan je 4 -% gotovinski po¬ pust). ROCKET CAR Robbejev rocket car je kot nalašč za lju¬ bitelje velikih avtomobilskih modelov. Avtomobil v merilu 1 : 6 meri v dolžino 790 mm. Je natančno izdelan, odli¬ kujejo ga številne podrobnosti, kot na primer delujoče luči. Model je že pripravljen za vožnjo. V kom¬ pletu, za katerega boste odšteli 27.760 SIT (upoštevan je 4 -% goto¬ vinski popust) dobite avtomobil, pogonski sistem, RV-napravo in polnilnik. FUNNY Za vse tiste, ki bi se radi preizkusili v letalskem modelarstvu, je na voljo Graupnerjev funny iz serije Junior Line. Komplet vsebuje že izdelan in sestavljen model z RV-napravo, aku¬ mulatorje in polnilnik. Vsi uporablje¬ ni materiali so trpežni in omogočajo preprosta morebitna popravila. Model ni krmiljen samo z motorjema, temveč tudi s krmilnimi površinami kot vsak »pravi« model. Komplet stane 22.620 SIT (upoštevan je 4 -% gotovinski po¬ pust). rr*rtr~ 9 . . .. „„„ / -i._ io maj-jumj 2004 25 lu ni kaj dosti sestavljati, saj so deli izde¬ lani do visoke stopnje. Vse, kar nam preostane, je, da na trup prilepimo repne površine, vanj vstavimo podvozje ter vgradimo servomehanizma in pogonski sklop. Sestavljanja je za okrog pet ur. Tu velja omeniti, da so krmilni pogoni iz 2- mm jeklene žice in velike plastične krmil¬ ne ročice predimenzionirane in pretežke. Povezavo med servomehanizmi in krmil- Ob ogledu ponudbe modelarskih tr¬ govin je kmalu jasno, da se nekaterih mo¬ delov, če ne upoštevamo užitka pri sestav¬ ljanju, preprosto ne splača graditi. Za ceno izgotovljenega modela, j)a čeprav nam na njem kakšna podrobnost ali teh¬ nična rešitev ni všeč, običajno v isti trgo¬ vini ne bi mogli kupiti vsega potrebnega materiala za gradnjo, vključno z lepilom, drobnimi deli in folijo za prekrivanje. Ne¬ kateri modeli so postali dostopni res čisto vsakomur, še bolj privlačne pa jih naredi dejstvo, da za pogon rabijo poceni in zelo razširjen elektromotor razreda 400. Eden takih je tudi Protechov model silentio. Sestavljanka modela letala Ko odpremo škatlo, opazimo skrbno pakiranje vseh delov letala. Posebej drob¬ ni deli so zavarjeni v vrečke po skupi¬ nah. Tako se ne more nič pomešati, po¬ samezne vrečke pa odpiramo ob določe¬ nih korakih, opisanih v navodilih. Ta so zelo natančna, posamezni koraki so na¬ zorno ilustrirani, vse pomembne informa¬ cije pa so kar na slikah, tako da znanje angleškega jezika ni potrebno. Pri mode- Model je nekoliko starinskega videza, kar je v poplavi modelov iz umetnih mas precejšnja osvežitev. Timov test Silentio 400 SAŠO BABIČ V sestavljanki dobimo vse, kar potrebujemo za dokončanje mode¬ la. Deli modela so že izgotovljeni, ostane samo še vgradnja RV-kom- ponent. Tega pri modelih ARF nismo vajeni - zaradi prihranka pri teži so v krilnih rebrik luknjasti izrezi. Silentio 400 26 maj-junij 2004 TISTiio MODELARSTVO Mizica za servomehanizme in nekaj drugih delov so izrezani z laser- Oh uporabi MPJetovega prenosa se ta lepo prilega v nos modela. Pri jem. Odprtine so, presenetljivo, za servomehanizme mini velikosti. drugih je potrebna manjša predelava. nimi površinami izvedemo z jekleno žico 0 0,8 mm, na krmilih pa uporabimo manj¬ še ročice. Najbolje je, če jih sami izdela¬ mo iz tanke vezane plošče in jih s sekund¬ nim lepilom vlepimo v krmila. Pred tem s skalpelom izpraskamo utor, v katerega se taka krmilna ročica lepo prilega. Pogonski sklop in RV-oprema Glede na v katalogu obljubljeno nizko maso modela je smiselno uporabiti motor s prenosom, da že tako počasi leteči model naredimo še malo počasnejšega. Ob tem velja pripomniti, da je odprtina v nosu narejena za prenos, ki ga izdeluje proizvajalec MP Jet, pri drugih pa so potrebne manjše predelave. Potrebuje¬ mo še krmilnik vrtljajev, dva lahka servomehanizma in po¬ gonske baterije. Pogonski pa¬ ket baterij sem sestavil iz os¬ mih členov Graupnerjevih ce¬ lic 1000 mAh velikosti 2/3 A, ki se po testih v tujih revijah obnesejo skoraj tako dobro kot popularne celice Kan 1050 mAh. Celice sem na dno modela pritrdil kar s sprijem- nim trakom, ki omogoča fino nastavitev težišča. Ko smo s položajem težišča glede na le¬ tenje modela zadovoljni, si v trupu označimo položaj bate¬ rij oziroma vlepimo lahek omejilnik pogonskih baterij iz balze. Priprave na prvi polet Posebej zaradi tega, ker je model na¬ menjeni pilotom, ki niso posebej izku¬ šeni, ni odveč poudariti nujnost vsako¬ kratnega pregleda modela pred letenjem. Letimo samo s sveže napolnjenimi pogon¬ skimi baterijami! Pred poletom vedno znova preverimo, ali so vse povezave ser- vomehanizmov trdne. Nič ne bo narobe, če model dobro »pocukamo« za vsa krmila in tako mimogrede še preverimo, ali so tečaji krmil dobro prilepljeni v stabiliza¬ torje. Preverimo tudi, ali smo izbrali pravi program za model, da se vse krmilne po¬ vršine odklanjajo v pravo stran. Ne poza¬ bimo preveriti dosega RV-naprave z zlože¬ no anteno tudi pri delujočem motorju. Model še enkrat natančno pregledamo, po navodilih preverimo in po potrebi nastavimo pravi položaj težišča in hode krmil. Model je za štart iz roke neproble¬ matičen in se s polnim plinom dobro vzpenja, tako da lahko prve polete opra¬ vimo tudi brez pomočnika. Letenje Model preseneti s svojo živahnostjo. Z izbranim pogonom se odlično vzpenja, velik propeler pa model med letom pri nizkih vrtljajih tudi dobro zavira, kar omogoča zelo počasno letenje. Ob pravil¬ ni nastavitvi težišča modela skoraj ni mo¬ goče prevleči, saj ob porušitvi vzgona samo rahlo povesi nos in ob dodanem pli¬ nu takoj spet leti. Če poskušamo model prevleči na silo in ga spraviti v vrij, dobi¬ mo samo široko plosko spiralo. Model kljub svoji krhki konstrukciji dopušča tudi izvedbo lupinga in premete čez krilo. Pri hrbtnem letu je precej muhast, a ko¬ nec koncev ni namenjen za tako letenje, tako da z akrobacijami ni treba pretiravati in jih odsvetujem. Silentio ni ravno model za samostojno učenje letenja, za to so pri¬ mernejši drugi, izdelani iz umetnih mas, podobnih trpežnejšemu stiroporu. Ob trdem pristanku je na modelu klasične konstrukcije precej škode, a se njegova krhkost obrestuje pri nizki vzletni masi in dobrih letalnih lastnostih. Edina predela¬ va, ki bi naredila silentio še bolj prijazen za uporabo, je ta, da bi prozor¬ no zasteklitev kabine lahko pritrdili na trup tako, da bi bila snemljiva. To bi omogočalo lažje menjavanje pogonskih baterij, saj je za to zdaj treba odstraniti z gumicami pritrje¬ no krilo. Morda bi model lahko pri¬ merjali z razširjenim modelom miss 2 proizvajalca Scorpia, a po precejšnjem naletu na obeh modelih je težko poteg¬ niti vzporednice. Miss je ma¬ lenkost večja in težja, za pogon uporablja identični elektromo¬ tor s prenosom 2,33 : 1 in pro¬ pelerjem Slimprop 9x5. Silen¬ tio je brez dvoma živahnejši, v zraku pa sta oba precej podob¬ na. Miss deluje robustneje in je prekrita s folijo v dveh barvah. Zaključek Silentio je prijazen model za nezahtevno letenje. Kljub svoji krhkosti je ravno prav velik za transport v prtljažniku manjšega osebne¬ ga avtomobila, njegove letalne lastnosti pa mu omogočajo letenje na skoraj vsa¬ kem malo večjem travniku. Odlikuje ga vgradnja cenenih in razširjenih RV-kom- ponent, trup pa je dovolj velik, da lahko vanj vgradite tudi nekoliko večje servo¬ mehanizme mini velikosti. Ob pomoči in pod budnim očesom izkušenejšega mode¬ larja je primeren tudi za učenje letenja. S takim modelom imajo po koncu sinovega letalnega tečaja veliko dela tudi njihovi očetje, saj model leti predvidljivo, počasi in je kot nalašč za sproščujoče letenje. Silentio leti dobro, a zaradi svoje nizke mase potrebuje mirno ozrač¬ je. Petnajstminutni poleti so res prava sprostitev. TTKr io maj-junij 2004 27 MODELARSTVO j|r Razvoj vleke prostoletečih jadralnih modelov TONE VIDENŠEK Zgodovina nastanka vlečnih kljuk verjetno sega v obdobje začetkov lete¬ nja s prostoletečimi letalskimi modeli - nemara celo v čas Leonarda da Vinci- ja, ki je zasnoval tudi leteči model. Ker so že tedaj pri metanju in spuščanju modelov želeli poleteti čim višje, so pri vleki uporabljali tudi preproste vlečne kljukice, zametke danes že pre¬ cej zapletenih pripravic. Vsaka vlečna kljuka je s spodnje strani pritrjena na trup modela pod določenim kotom proti težišču. Na kljukico modelar pripne štartno vrvico in med tekom povleče model v višave, kjer se odpne in prosto jadra brez povezave z zemljo. Od tod tudi naziv prostoleteči modeli. Smisel je torej doseči največjo možno višino in čim daljši čas leta. Zadeva je v mirnem vremenu videti zelo prepro¬ sta, v vetru pa model lahko odleti daleč proč od vzletišča, čez travnike, polja, gozdove ... Oblike kljuk za vleko modelov so se od prvih preprostih poskusov moč¬ no spremenile, prav tako tudi način izdelave in njihova imena. Najbolj enostavna je imela obliko črke L. Ker so enostavne kljuke (recimo jim za¬ četniške) imele to slabo lastnost, da se je model običajno na največji višini odpel kar sam, dobro pa to, da si mo¬ del težko polomil, kajti v primeru pi- kiranja proti zemlji si vrvico enostav¬ no spustil in model se je odpel sam. Razvoj je šel naprej v smeri, da se napravi kljuka, pri kateri bi modelar - tekmovalec imel boljši nadzor nad mo¬ delom in bi ga lahko odpel v trenutku, ki bi ga določil sam. Tako se je pojavila t. i. francoska kljuka, ki je omogočala boljše gibanje po terenu, iskanje ter¬ mičnih vzgornikov, usmerjanje v cen¬ ter ter lepo vzpenjanje v spirali. Imela pa je napako: pri padcu, prepreki, zdr¬ su in nenazadnje zaradi nepazljivosti in utrujenosti tekmovalca zaradi pre¬ dolge vleke se je sama odprla. Tak pri¬ mer sem sam doživel na svojem prvem svetovnem prvenstvu, ko sem v enem štartu zaradi te napake naletel le 36 se¬ kund in končal na 140. mestu. Da bi napako odpravil, sem namesto kljuke namestil prstan, skozi katerega sem s pomočjo uteži prevlekel 50 m laksa preprosto tako, da sem vrvico spustil, ko sem začutil termiko. To mojo inova¬ cijo so mi prepovedali, češ da bi s pa¬ dajočo utežjo lahko poškodoval katere¬ ga od sodnikov. Naslednja zanimiva rešitev je bila vleka z zaporo na kljuki, ki je prepre- Vlečna kljuka v sodobnem tekmovalnem modelu kategorije F1A Dve različici vlečne kljuke 28 maj-junij 2004 TTETiio MODELARSTVO Enostavna teleskopska kljuka za krožni let kategorije F1 H in F1A F1 H - vzmet ~ 15 do 20 N F1A - vzmet ~ 25 do 60 N 2. Vijak za regu¬ lacijo smeri v času pred odpenjanjem oz. izstrelitvijo modela Vijaki za regulacijo so v bližini kljuke nalepljeni na notranjo steno trupa Tone Videnšek, januar 2004 1. Vijak za regulacijo modela na vrvici (med vrtenjem) a) Možna je tudi različica na lastne vzmeti v kljuki ali pomožne na smernem krmilu. a) _ _na_srnemo krmilo ^ Namestitev obročka vlečne vrvice 3. Vijak za regulacijo smeri med prostim letom Nastavitev smeri pri kroženju na začetniškem modelu s slovensko kljuko Pogled na spodnjo stran trupa modela F1A s slovensko kljuko in časovnim mehanizmom Način vgradnje slovenske kljuke čevala, da bi se model odpel sam. Od¬ peti ga je bilo mogoče le z močnim potegom vrvice (2, 3, ... ION), ki je osvobodila zatik in model se je odpel. To so bili začetki ruskih kljuk. Z Bra¬ netom Leskoškom sva jih okrog leta 1972 zanesla med slovenske modelar¬ je. Odtlej je bolj ali manj vsakdo letel z svojo različico. Hrvaški modelarji so dolga leta uspešno leteli z masarijevo kljuko. Kitajci, naprimer, so se na sve¬ tovnih prvenstvih pojavili s svojo klju¬ ko. To je bila izredno komplicirana mehanska napravica, pri kateri se je glede na položaj modela pomikala utež in spreminjala težišče modela ter s tem tudi kroženje. Točno kako je de¬ lovala, nismo nikoli izvedeli, pa tudi videli ne, saj so njihovi tekmovalci skrivnost ljubosumno varovali. Danes vsi tekmovalci letimo z zapr¬ timi kljukami. Najbolj lično in funkcio¬ nalno sem lani v Švici kupil od poljskih modelarjev. Cena take kljuke se giblje okoli 40 evrov. Razmišljal sem, zakaj tudi Slovenci ne bi imeli svoje kljuke, in mi žilica ni dala miru, dokler je nisem naredil sam. Kakovost izdelave je bila bolj skromna, saj je bila narejena ročno na modelar¬ ski mizi z urarsko pilico, žagico za rez¬ ljanje in podobnim. Te kljuke sem na¬ mestil na vse modele razreda A-l (FIH) in dobro služijo svojemu name¬ nu. Omogočajo vleko naravnost, vrte¬ nje na vrvici z zmanjšanim zavojem, odklop v zavoju, vklop urice in krože¬ nje v želenih zavojih. Za pomoč pri odklopu ima kljukica strmino, ki pri zategovanju spremeni smer pri odklo¬ pu. Bistvo je v tem, da je namestitev zatika prav gosposka. Vse kljuke je na¬ mreč treba potegniti navzdol, da lahko namestimo zatik, pri slovenski pa ima¬ mo utor pod določenim kotom, ki one¬ mogoča zdrs zatika ven in pomaga pri enostavnem zatikanju kljuke s pote¬ gom jeklene žice. Tak način je do¬ brodošel tudi pri večjih obremenitvah vleke (5-10 N). Spodnji del ploščice sem izrezljal kar iz tiskanega vezja, na katero sem hkrati prispajkal dva vijaka za regulaci¬ jo. Vijaka z navojem M 2 sta z medenina¬ sto cevko pritrjena spodaj (glej sliko). Prednji služi za regulacijo vleka (viso¬ kega štarta) in hkrati za kompenzacijo vleke in izstrelitve modela v zavoj. Zad¬ nji pa ima nalogo nastavitve smeri v prostem letu. Ker ima smerno krmilo na sliki tudi buciko, ta služi za grobo na¬ stavitev smeri pri vrtenju na vrvici. Bu¬ ciko glede na hitrost vetra enostavno zvijemo za želeno smer vrtenja. Morda bomo kdaj na modelih A-l in A-2 videli našo slovensko kljuko tudi lično strojno izdelano, da bo vab¬ ljiva že na prvi pogled. TIST io maj-junij 2004 29 Rafale - jet za vsak žep JANKO RANT Francozi so tega večnamenskega lovca začeli načrtovati pred¬ vsem za zamenjavo jaguarjev v enotah letalskih sil in palubnih F-8E crusaderjev ter super etendardov v mornariškem letalstvu. Prvi prototip so opremili z dvema motorjema General electric ¥ 404 , kasneje pa so prav za to letalo razvili nov motor Snecma M88. Enosedi rafale C je vzletel maja 1991, palubni M pa decem¬ bra istega leta. Dvoseda izvedenka rafale B je bila nared šele sredi leta 1993- Tehnični podatki Tip: Mere: Zmožnosti: Pogon: Oborožitev: enosedi večnamenski lovec razpetina kril 10,90 m, dolžina 15,3 m največja hitrost 2 maha, bojni radij 1853 km dva TV motorja Snecma M88 s po 72,9 kN potiska ob dodatnem zgorevanju top 30 mm DEFA 791B, 14 obesnih točk za skupaj do 6000 kg orožja Podatki o modelu: Konstruirala: Razpetina kril: Dolžina: Masa: Motor: Propeler: Komande: Material: Stephane Pinson in Alban Vetillard 614 mm 785 mm 430 g z 8 celicami 600 mAh speed 400 6 V Graupner 6 x 5 ali Aeronaut 6,5 x 4 mikrokomponente ekstrudirani polistiren 6 mm (depron, selitron ...) Gradiva in pripomočki: • dve plošči ekstrudiranega polistire- na debeline 6 mm, • lepilo UHU coli ali mitopur, • oster nož, ravnilo, flomaster, • bucike, samolepilni trak, • letalska vezana plošča 1,5 mm, • stirodur za kabino, • smrekova ali karbonska letvica 2 x 5 mm, • brusilni papir zrnatosti 180, • lepilni trak, • samolepilna folija za dekoracijo, • natisnjene samolepilne nalepke, • načrt. Gradnja modela Za gradnjo modela potrebujete načrt v merilu 1:1. Načrt iz revije povečajte na fotokopirnem stroju in s škarjami ali mo¬ delarskim nožem izrežite šablone. Krila narišite neposredno na ploščo deprona. Šablone položite na ploščo tako, kot je prikazano na skici. Razporeditev velja za velikost plošče 800 x 624 mm. Če imate ploščo drugačne velikosti, šablone ustrez¬ no prerazporedite. Nato izrežite ustrezno število sestavnih delov. Robove rahlo obrusite. Sprednji rob kril, smernega sta¬ bilizatorja in kanardnih krilc zaoblite. Na krilih z brusilnim papirjem ali uporovno žico izdelajte utor za letvico (glej detajl v načrtu), ki jo vlepite v krilo poravnano s spodnjo ploskvijo. Označite sredino krila in simetrično nalepite desno in levo opla- to trupa, nato pa še zgornjo oplato. Servo- mehanizme vgradite tako, da jih pritrdite na kos letalske vezane plošče in vse sku- 30 maj-junij 2004 'TEK.E 10 MODELARSTVO paj prilepite na trup. Zdaj lahko naredite še povezavo do krmilnih površin. Krilca obrusite pod kotom, da jim omogočite gi¬ banje. Na krila jih prilepite s kakovostnim prozornim lepilnim trakom. Na zgornjo stran trupa nalepite še sprednji opiati. Iz vezane plošče 0,5 mm izdelajte nosilec motorja. To naredite tako, da vezano ploščo ovijete okrog mo¬ torja in zlepite. Iz 1,5 ali 2 mm debele vezane plošče izdelajte še drugi del nosil¬ ca in ga vlepite. Pri tem ne pozabite izde- W : i i Zdaj prilepite še spodnjo stran trupa. Najbrž se sprašujete, kako boste potem izvlekli vse komponente, če je povsod vse zlepljeno. Trup je trdnejši, če nima odprtin, zato lahko, ko se boste mode¬ la naveličali, v depron preprosto zare¬ žete odprtine in komponente izvlečete iz trupa. lati odprtin za hla¬ jenje motorja! S strani prilepite še nosilca iz deprona. Na motorju iz¬ vedite blokado s kondenzatorji. Pod krila namestite re¬ gulator in ga pove¬ žite z motorjem, ki ga pritrdite na no¬ silec. V model name¬ stite sprejemnik in priključke za po¬ gonsko baterijo. Anteno napeljite vzdolž trupa in preverite komplet¬ no napeljavo. Pokrov kabine lahko izdelate iz stiro¬ pora, ali še bolje iz stirodura (modri stiro¬ por) in ga črno pobarvate. Lepše je, če ima model prozorno kabino. Kalup za vlek lahko izdelate iz stiropora in ga prevlečete z nekaj plastmi 160-gramske tkanine, prepojene z epoksidno smolo. Površino gladko obrusite, vendar je ne polirajte. Rahlo groba površina je pri¬ mernejša za vlek. Za to uporabite PVC ali kak drug prozorni material debeline mr io maj-junij 2004 31 MODELARSTVO MODELARSTVO Rafale A Merilo 1 : 3 Risba: Stephane Pinson in Alban Vetillard Razpetina: 614 mm Dolžina: 785 mm Masa: 430 g Baterije: 8 celic Ni-MH, 1100 mAh Motor: speed 400, 6 V Propeler: 6 x 5 ali 6,5 x 4, delovanje motorja okoli 3 minute t1° 32 maj-junij 2004 TIRI 10 TERC io maj-junij 2004 41 0,5 mm. Ploščo vpnite med dve letvici in segrejte v pečici ali s sušilnikom za lase. Nato jo potegnite čez kalupa in potisnite navzdol do končne oblike. Prikladno je, če imate pri tem opravilu pomočnika, da med vlekom dogreva ploščo. Če delate sami, si pomagajte z raznimi utežmi (glej sliko). Za vlek je treba nekaj izkušenj, zato ne obupajte, če vam prvič ne uspe. Po ne¬ kaj poskusih pa boste že pravi mojstri. Obrobe pobarvajte z barvo iz pršilke. Za pritrditev izdelajte oporo. Pokrov kabine lahko izdelate tudi na način »s kuhanjem«, ki je bil opisan v prejšnji številki Tima. Celoten model pobarvajte v izvir¬ nih barvah. Na slikah je prototip letala rafale A. Spuščanje Model je izredno živahen po nagibu in višini. Za prevlečen let ni preveč občut¬ ljiv. Priporočam, da odklone nastavite na +/- 10 mm ter 60-70 % ekspo. Težišče naj bo v osi modela 110 mm od sprednjega roba kril. Model lahko leti izredno počasi ali pa hitro. Glede na velikost, hitrost in okret¬ nost so letalne lastnosti primerljive s »pra¬ vim« jetmodelom, zato je lahko ta model prvi korak k izdelavi večjega brata. O tem pa kdaj drugič. Obilo zabave pri izdelavi in spušča¬ nju! Viri: revija Krila www.teaser.fr/ ~ abrea/cncnet/cnc _pres. phtml 42 maj-junij 2004 TTK.luo Če želimo telesa spraviti v gibanje ali jih preoblikovati, potrebujemo silo oziro¬ ma moramo znati energijo pretvarjati v delo. Čeprav se sliši nekoliko zamotamo, to vsak dan počnemo na najrazličnejše na¬ čine. Telo med hojo porablja kemijsko energijo, ki smo jo dobili iz hrane, za giba¬ nje vozil pretvarjamo kemijsko (lahko tudi električno) energijo v kinetično energijo (energija gibajočih se teles) ... Telesa lahko spravimo v gibanje tudi z zelo preprostimi pretvorbami energije. Prožnostno energijo napete elastike zlah¬ ka uporabimo ne le za gibanje, ampak celo za letenje preprostega letalca. Potrebujemo: • dva večja pladnja za živila iz ekstru- diranega polistirena, • leseno (smreka) letvico 5 x 5 x 300 mm, • pištolo za toplotno lepljenje ali belo lepilo za les, • kos plastične embalaže velikosti pri¬ bližno 160 x 50 mm, • daljšo elastiko ali več manjših, • prožno žico debeline okoli 0,8 mm, • pisalo, ravnilo in modelarski nož. Najprej pripravimo trup letalca, ki ga izdelamo iz tanke smrekove ali borove le¬ tvice dolžine 25 cm. Na enem koncu pri¬ lepimo nosilec propelerja, ki ga izdelamo iz enakega kosa letvice. Odžagamo dva kosa, dolga 20 in 15 mm, ju zlepimo in prevrtamo (slika 1) ter prilepimo na trup (slika 11). Krila in repne površine izdelamo kar iz posodic oziroma embalaže za živila iz nekoliko tršega ekstrudiranega polisti¬ rena. Za krilo uporabimo okoli 25 cm ali več širok pladenj. Nanj najprej narišemo obliko kril - pravokotnik, velikosti npr. 25 x 10 cm. Ker dimenzije kril niso strogo predpi¬ sane, jih poskusimo prirediti tako, da iz enega pladnja dobimo obe polovici kril. Če ju proti koncema nekoliko zožimo, bo krilo delovalo še bolj prepričljivo. Za letenje je zelo pomembna oblika profila kril. Zgornja stran mora biti neko¬ liko izbočena, spodnja pa ravna. Zaradi aerodinamične oblike med gibanjem krila skozi zrak ta ob zgornji, daljši površini te¬ če hitreje kot ob spodnji, kar povzroča vzgon, ki nasprotuje Zemljini privlačnosti (gravitaciji). Krilo zato preoblikujemo v bolj aero¬ dinamično obliko. Z ostrim modelarskim nožem sprednji rob zaoblimo, zadnjega pa le na zgornji strani poševno prirežemo (slika 5). Stična robova kril odrežemo nekoliko poševno in polovici zlepimo s pištolo za toplotno lepljenje. Raztaljeno lepilo mo¬ ramo hitro nanesti, pri čemer se s vročo konico pištole ne smemo dotakniti gradi¬ va, sicer se bo začelo taliti. Namesto pišto¬ le za toplotno lepljenje lahko uporabimo tudi belo lepilo za les. Na enak način iz približno 15x7 cm velikega kosa polistirena izdelamo tudi repne površine. Krilo prilepimo na trup približno 5-6 cm od nosu letala, rep pa namestimo na zadnje tri centimetre trupa. Pri lepljenju kril in repa na trup pazimo na simetrič¬ nost postavitve vseh kosov (slika 7). Propeler izdelamo iz kosa trše tanke plastike (pokrov prazne posodice od sladoleda bo ravno pravšnji). Najprej izrežemo približno 15 x 5 cm velik pra¬ vokotnik, na katerega narišemo obliko propelerja in jo z močnejšimi škarjami previdno izrežemo. ■K.E io maj-junij 2004 43 Na sredini izvrtamo luknjico za os. Nato propeler nad manjšo svečo pre¬ vidno segrejemo, in ko se plastika zmeh¬ ča, kraka ukrivimo v nasprotni smeri. Propeler nataknemo na os, ki jo izde¬ lamo kar iz večje žične sponke za papir. Na os nataknemo še dve kroglici (upora¬ bimo lahko plastični perlici), ki zmanjšata trenje, obenem pa služita kot distančnika. Prednji konec osi zakrivimo čez propeler nazaj, drugi konec pa preoblikujemo v polkrožno zanko, na katero pritrdimo ela¬ stiko (slika 11). PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE Na zadnjem delu trupa iz žične spon¬ ke naredimo preprost drsnik, ki hkrati služi tudi kot kavelj za drugi konec elasti¬ ke. Drsnik pritrdimo na trup z nekaj kap¬ ljicami raztaljenega lepila iz toplotne pi¬ štole. Podvozje letalca izdelamo iz tanke je¬ klene žice, na katero namestimo manjša plastična kolesa. Sestavljanje letalca je tako končano. Treba ga je le še pravilno obtežiti. Za sta¬ bilno letenje mora biti njegovo težišče na zadnji tretjini krila. Glede na dimenzije le¬ talca bo skoraj zagotovo treba obtežiti prednji konec. To lahko naredimo z žico, ki jo navijemo okoli nosilca propelerja. Za pogon uporabimo daljšo elastiko, če pa take ne moremo dobiti, lahko več krajših elastik povežemo med seboj. V vsakem primeru mora elastika v nena¬ petem stanju viseti ohlapno (slika 14). Elastično energijo elastika pridobi, ko jo z navijanjem propelerja (opravljanjem dela) napnemo. Med navijanjem prope¬ lerja (v nasprotni smeri, kot se bo vrtel med letom) elastiko rahlo povlečemo navzdol in s tem omogočimo enakomer¬ nejše napenjanje. Navijamo toliko časa, da se po vsej dolžini elastike naredijo »vozlički«. Big-Boy IGOR KURALT Model legendarne parne lokomotive Big-Boy ameriške družbe Union Pacific Ameriška družba Union Pacific je leta 1941 naročila 20 lokomotiv, dovolj velikih in močnih, da so lahko vle¬ kle dolge tovorne kompozi¬ cije čez ameriško celino. Tako je nastala največja, naj¬ bolj veličastna in najmoč¬ nejša lokomotiva vseh časov 4-8-8-4, ki je merila v dolži¬ no neverjetnih 40,5 m! Ljub¬ kovalno so jo poimenovali »Big-Boy«. Legenda pravi, da je eden od kurjačev nekoč na pokrov kotla s kredo na¬ pisal Big-Boy, kar se je nato obdržalo kot ime za največjega kolosa, ki je kadarkoli vozil po tirih v komer¬ cialne namene. Devetnajstosna polno natovorjena lokomotiva je tehtala kar 550 ton, skoraj šestkrat več kot današ¬ nje velike lokomotive, po ravnem pa je vlekla, reci in piši, 650 polno naloženih štiriosnih tovornih vagonov. Dolžino take kompozicije si je težko zamišljati. Čez vzpetine skalnatega gorovja je brez težav vlekla kompozicijo 300 vagonov! Lokomotiva je razvijala moč 8000 KM, lahko pa je brzela s hitrostjo do 130 km/h. Seveda je bila tudi poraba ener¬ gije tako velikega stroja neobičajno ve¬ lika - kar 10 ton premoga na uro! In še en podatek, ki ilustrira izjemno moč te kraljice med lokomotivami. Ko je na začetku šestdesetih šla v pokoj, so jo nadomestili z močnimi dizelskimi loko¬ motivami. Še danes za vleko enako tež- 44 maj-junij 2004 TTE-Eiio MAKETARSTVO Vse podrobnosti na modelu so izdelane do potankosti, kar še prispe- Model lahko proizvaja paro, za kar skrbita dva vgrajena dimna ge- va k njegovi verodostojnosti. neratorja. kih tovorov, kot jih je Big-Boy vlekel sam, rabijo sedem dizelskih lokomotiv, spetih v eno kompozicijo! Nemški proizvajalec modelnih želez¬ nic Marklin izdeluje model Big-Boya v merilu 1 : 87 (HO) za izmenično vodenje, za enosmerno vodenje pa je isti model na voljo pod blagovno znamko Trix. Tudi kot model je Big-Boy v velikosti HO enako mogočen kot prava lokomotiva, saj meri v dolžino kar 46,5 cm! Model, ki ga predstavljamo, ima vgrajen digitalni dekoder z zvočnikom, ki je opremljen z dodatnimi funkcijami in vgrajen v tender lokomotive. V kotel lokomotive postavljen motor prek kar¬ danskih in zobniških prenosov poganja vseh osem pogonskih osi, uležajenih v modelu. Na dveh izmed njih so na kole¬ sih nameščeni torni obročki, ki skrbijo, da ne prihaja do spodrsavanja koles. Model je konstruiran tako, da lahko kljub izjemni dolžini izpelje ovinek s polmerom 360 mm. Model s številnimi drobnimi dodatki vred je v celoti izde¬ lan iz kovine in vrhunsko detajliran. Tender in lokomotiva sta med seboj po¬ vezana s kulisnim vodenjem. Za spred¬ nji in zadnji žaromet ima vgrajene svet¬ leče diode, ki se glede na smer vožnje izmenično prižigajo in ugašajo. Model ima zelo majhno začetno hitrost ter op¬ timalno končno hitrost, ki ustreza origi¬ nalu. Vgrajeno ima tudi funkcijo zavor¬ ne poti in je na tirih zelo lahko vodljiv. Marklin je model tovorne parne lo¬ komotive Big-Boy doslej pripravil v dveh različicah, kot model izključno za člane kluba in v kompletu skupaj s va¬ goni, vendar so zaloge žal že razproda¬ ne. V tretji različici se za konec leta ta lokomotiva obeta kot samostojni model za izmenični ali enosmerni sistem vode¬ nja. Modeli se med sabo razlikujejo po oznakah, kar zelo cenijo zbiratelji. Tisti, ki jih zanima še kaj več o tem modelu, lahko dodatne informacije dobijo pri zastopniku podjetja Marklin po e-pošti prometej@prometej.si ali po telefonu 041/672-238. Za žaromete so uporabljene svetleče diode, enako tudi za oznako spredaj na kotlu. V kabini je prostor za figuri strojevodij, ki sta priložena modelu. Kljub svoji izredni dolžini model lahko elegantno izpelje ovinek s polmerom 360 mm. TITvI io maj-junij 2004 45 f£r'V~ Q£l /5—L MAKETARSTVO Posodobitev modelov lokomotiv malih železnic (2. del) IGOR KURALT V prvem delu prispevka o posodobi¬ tvi modelov lokomotiv smo napisali, kako preuredimo starejšo Marklino- vo lokomotivo DB38 iz analognega v sistem delta. Ker digitalni sistem do¬ pušča veliko več možnosti kot sistem delta, bomo tokrat opisali še potek po¬ sodobitve Marklinovega modela parne lokomotive DB52 (slika 1) iz sistema delta v digitalni sistem. Ta poseg v model bo nekoliko zah¬ tevnejši od zadnjič opisanega, saj bo treba poleg dekoderja zamenjati tudi celotni motor. Najbolje je uporabiti kar komplet št. 60901, v katerem dobimo visoko zmogljiv petpolni motor skupaj z dekoderjem (slika 2). Za starejše mo¬ dele bomo morali poseči po kompletu št. 60904, kjer je vpetje motorja nekoli¬ ko drugačno. Na modelu najprej odstranimo zgor¬ nji del tenderja in ohišje lokomotive (kotel s kabino) (slika 3), nato pa še de- koder in motor. Oba sta pritrjena z vija¬ ki. Žice na mestih, kjer so prispajkane, odstranimo tako, da s spajkalnikom se¬ grejemo cin na stikih (slika 4). Sledi vgradnja novega motorja v mo¬ del. Novejši petpolni motor ima boljše lastnosti od origi¬ nalnega tripolne- ga, saj ima tišji tek, mehkejši za¬ gon, večjo moč in enakomerneje pospešuje. Najprej v leži¬ šče ohišja motorja vstavimo stator, ki ima že vgrajen stalni magnet. V sredino statorja vstavimo novi pet¬ polni rotor, pri če¬ mer gred rotorja na strani, kjer se nahaja čelni zob¬ nik, potisnemo v drsni ležaj, tako da se zobnik lepo prilagodi v ohišje vgrajene¬ mu zobniku. Na nasprotni strani na gred rotorja nataknemo pokrov motorja, ga namestimo na zatiče na statorju ter vse skupaj pritrdimo z dvema vijakoma (sli¬ ka 6). Ko je motor na svojem mestu, na¬ rahlo zavrtimo pogonska kolesa modela in preverimo, ali se rotor lepo in brez za¬ tikanja vrti v svojem ležišču. To lahko na¬ redimo, ker so na modelu samo čelni zobniki, pri polžastih prenosih pa to ne gre in se tudi ne sme storiti, ker lahko poškodujemo pogonski mehanizem. Na pokrov motorja v ležišči vstavi¬ mo grafitni krtački in ju pritrdimo z vzmetjo. Preden začnemo s povezova¬ njem žic, v tender lokomotive vgradi¬ mo digitalni dekoder. Žice nato razpo¬ redimo in potegnemo do mest, kjer bodo prispajkane. Na teh mestih jih odščipnemo, odstranimo zaščito in maj-junij 2004 TTE.!H io 46 MAKETARSTVO prispajkamo (slika 7). Pri tem moramo paziti, da jih ne zamenjamo, zato so oz¬ načene z različnimi barvami (slika 5). Za dovod elektrike v dekoder sta pred¬ videni rjava žica (masa), ki mora biti prek podvozja povezana s kolesi, ter rdeča (faza), povezana z drsnikom med kolesi. Tri žice so namenjene za luči, in sicer siva za prednjo ter rume¬ na za zadnjo luč, z oranžno žico pa po¬ vežemo prednjo in zadnjo luč. Deko¬ der ima še žico rdečerjave barve za do¬ datno funkcijo, ki jo bomo uporabili za dimni generator. Dve žici, modra in zelena, morata biti prispajkani vsaka na eno ležišče krtačk na pokrovu motorja prek dveh uporov, ki sta prilo¬ žena v kompletu (slika 5). Žice naj bodo lepo poravnane, da ne ovirajo pritrditve ohišja na podvozje in delo¬ vanja modela. Po vgradnji dekoderja v model naj¬ prej preizkusimo prednjo luč pri vožnji naprej in nato še zadnjo luč pri vzvratni vožnji (slika 8, 9). Delovanje obeh luči vklopimo na centrali s tipko function. Katera luč bo gorela, je odvisno od sme¬ ri vožnje. Ko je model v celoti sestav¬ ljen, lahko preizkusimo delovanje dim¬ nega generatorja (slika 10), in sicer tako, da pritisnemo na tipko fl. Nazad¬ nje na Marklinovi digitalni centrali preizkusimo vožnjo modela lokomo¬ tive (slika 11). Na dekoderju, ki je vgra¬ jen v model, lahko nastavimo končno hitrost ter čas pospeševanja in zavira¬ nja, ki pa ga lahko na centrali s tipko f4 tudi izklopimo. marklfn n mm TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej, d. o. o., Križna 4, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. TIlC io maj-junij 2004 47 Brina - jadrnica za prosti čas IVO DOVIČ Kako se lotiti načrtovanja in izdelave prave tri- ali večmetrske jadrnice? Brez kakih večjih težav - z nekaj vezane plošče, poli¬ estrske smole, steklene tkanine, platna in predvsem dobre volje ste lahko prav kmalu kapitan svojega plovila. V tem prispevku boste izvedeli, kako so se načrtovanja in iz¬ delave trimetrske jadrnice med zimskimi počitnicami lotili učen¬ ci in njihov učitelj na OŠ Brinje v Grosupljem. Plovilo so gradili po metodi, ki se močno razlikuje od klasične, po kateri sicer gra¬ dijo jadrnice in čolne, in pri čemer je potrebnega veliko znanja iz obdelave lesa. Metoda, ki bi se po naše imenovala »zasij in zlepi« (angl. »stitch and glue«) in je opisana v tem prispevku, pa ne zah¬ teva posebnega znanja in izkušenj pri obdelavi lesa. Poleg tega, da je postopek izdelave mnogo manj zahteven od klasičnega, pri¬ hranite tudi precej časa in denarja. Ob prebiranju prispevka boste kmalu ugotovili, da takšen način gradnje omogoča izdelavo prav takega plovila, kot ste si ga vedno želeli. Načrtovanje Najprej je treba uskladiti želje in pričakovanja glede oblike ja¬ drnice. Ta naj ne bo preveč zahtevna - trup naj bo podoben tiste¬ mu, ki smo ga vajeni pri začetniških modelih: dve stranici in dno (seveda za začetek). Načrtovanje začnemo tako, da si na papir na¬ rišemo svojo predstavo o jadrnici in jo popravljamo, dokler pred nami ni oblika, s katero smo zadovoljni. V pomoč nam bodo foto¬ grafije všečnih jadrnic, ki jih najlaže in v velikem številu najdemo na internetu. Naslednji korak je določitev dolžine plovila. Ta je seveda lahko poljubna, čeprav je pri tem dobro upoštevati stan¬ dardizirane dimenzije vezanih plošč, ki jih bomo uporabili za izdelavo trupa (pribl. 2500 x 1100 mm). Tako se lahko zavoljo kakšnega centimetra izognemo zamudnemu spajanju vezanih plošč. Ko je povsem jasno, kakšne oblike bo jadrnica in kakšne bodo njene mere, se lotimo risanja načrta. Načrt za našo jadrnico je nastal kot kombinacija želja in načr¬ tov oziroma skic, objavljenih na internetu (http://www.duck- worksmagazine.com/). Po načrtu smo najprej izdelali pomanjšan model jadrnice, pri čemer smo se držali enakega zaporedja kora¬ kov gradnje kot pri pravi jadrnici. Model nam je tako služil kot vodilo in motivacija za nadaljnje delo. Izdelava sestavnih delov in montaža Mere posameznih delov trupa smo z načrta prenesli na 6 mm debelo topolovo vezano ploščo (naš način gradnje dopušča upo¬ rabo navadne vezane plošče in ne vodoodporne). Pri tem utegne¬ te imeti precej težav, če se prej ne boste dobro pripravili in na¬ tančno vedeli, kaj vam je početi. Iz priloženega načrta je razviden eden od možnih načinov prenašanja mer na gradivo. Pri risanju krivin smo si pomagali s tanko, dolgo in prožno letvijo. Vse se¬ stavne dele smo iz vezane plošče izžagali z električno vbodno ža¬ go (slika 1). Ker je bilo dno daljše od dolžine vezane plošče, ga je Slika 1. Dno in stranice smo zlepili iz dveh kosov. bilo treba sestaviti iz dveh delov. To smo storili tako, da smo na spoj dveh delov dna z vodoodpornim belim lepilom za les prile¬ pili kos vezane plošče. Podobno je bilo tudi s stranicama. Krmilo in dvižno kobilico smo zlepili iz dveh kosov 6-mm vezane plošče in tako povečali njuno trdnost ter si prihranili nakup 12-mm vezane plošče. Ko smo izžagali še krmno rebro, glavno rebro, oporo jambora in sedež, ter vse sestavne dele s tračnim brusilni¬ kom obrusili na mero (razen dna, ki ga brusimo, ko je že pritrje¬ no na stranice), smo se lotili sestavljanja bočnih stranic z glavnim in krmnim rebrom (slika 2). Zadostovalo bi že začasno spajanje z žico ali plastičnimi svorami, mi pa smo si vseeno pomagali z ne¬ kaj vijaki in letvami na robovih za trdnejše spoje. Ža pritrjevanje dna smo uporabili le plastične svore in žico (slika 3). Med zatego¬ vanjem plastičnih svor oziroma žice pazite predvsem na lepo lini¬ jo trupa in ne toliko na špranje, saj so pri tej metodi te lahko veli¬ ke do 1 cm. Stranice jaška kobilice smo prav tako izdelali iz dveh plasti vezane plošče debeline 6 mm, lahko pa uporabite tudi Slika 2. Sestavljanje bočnih stranic, glavnega in krmnega rebra 48 maj-junij 2004 'TIR- io Slika 3. Dno smo pritrdili le s plastičnimi svorami in žico. Slika 9- Med brušenjem mislite na kaj prijetnega. 8-mm ali debelejšo. Sledila je montaža ja¬ ška pomične kobilice, sedeža, pete in opore za jambor. Jamborno peto smo s spodnje strani dna privijačili na dno, še prej pa namazali z dvokomponentnim le¬ pilom. Bočni letvi smo na bok pritrdili z vijaki, lahko pa bi ju tudi prilepili z dvo¬ komponentnim lepilom in si pri tem po¬ magali s svorami. Če naša jadrnica ne bi imela stranic, daljših od dolžine vezane plošče - posledica je bilo lepljenje in čakanje, da se lepilo strdi -, bi do te stop¬ nje gradnje prišli že v enem dnevu. Stika 4. Skoparjenje s stekleno tkanino in poliestrsko smolo se tu ne izplača. Slika 5. Obdelava zunanjih robov Oblaganje trupa s stekleno tkanino in poliestrsko smolo Ko je bil trup jadrnice izgotovljen in njegovi robovi obrušeni, smo notranjost Sliki 6 in 7. Oblaganje zunanje strani trupa premazali s poliestrsko smolo. To je tre¬ ba pred uporabo zmešati s pospeševal¬ cem in trdilcem (glej navodila proizvajal¬ ca), nakar imate sorazmerno malo časa, da to zmes porabite. Predlagam, da je na- mešate največ liter naenkrat. Pred pre- mazovanjem morate zunanje robove ja¬ drnice oblepiti z močnim in širokim le¬ pilnim trakom, da smola ne odteče skozi morebitne špranje. Ko se je smola strdi¬ la, smo notranjost obdali s stekleno tka¬ nino, prepojeno s poliestrsko smolo. Posebno pozornost je treba posvetiti spojem stranic (slika 4), dna in reber ter nosilcu jamborne pete in jašku za pomič¬ no kobilico. Notranjost smo še enkrat premazali s poliestrsko smolo. Ko se je ta strdila, smo trup obrnili in obrusili ne¬ ravne robove (slika 5). Po enakem po¬ stopku kot znotraj smo s smolo in stekle¬ no tkanino obdelali tudi zunanjost trupa (sliki 6 in 7). Pri tem pazite na dobro po¬ kritost robov s stekleno tkanino in smo¬ lo. Tkanina mora biti položena brez gub. Pomembno je, da so s smolo in stekleno tkanino prekrijete vse lesene površine, saj navadna vezana plošča ni odporna proti vodi. Slika 8. Kobilica in krmilo sta prevlečena s stekleno tkanino in poliestrsko smolo. TIE.1 10 maj-junij 2004 49 MODELARSTVO Ko je trup na obeh straneh suh, se zač¬ ne najbolj neprijetno opravilo - brušenje izboklin smole in tkanine (slika 9). Pri tem je priporočljiva zaščita dihal in gole kože, še posebej, če boste odbrusili kaj steklene tkanine - občutek bo podoben ležanju v stekleni volni. Za brušenje je najbolje uporabiti vibracijski brusilnik, pri večjih neravninah pa tračnega. Izdelava drugih sestavnih delov Medtem ko smo čakali na sušenje po¬ liestra, smo izdelali jambor in jadro (sli¬ ka 10). Jambor, bum in prečka so izdelani iz smrekovih letev kvadratnega preseka, zato jih je bilo treba z električnim obličem in brusilnim papirjem obdelati na okrogel prerez. Vilice burna smo izdelali iz dveh kosov 6 mm debele vezane plošče in jih zlepili v 12-mm kos. Za jadro smo uporabi¬ li umetno tkanino, iz katere izdelujejo vre¬ če in torbe. Luknje v jadru, skozi katere smo napeljali vrvi, smo utrdili s kovinski¬ mi očesi (slika 11). Jadro je na jambor, bum in prečko pritrjeno z vrvjo (slika 12). Kobilico smo profilno obrusili in jo oble¬ kli s smolo in stekleno tkanino. Na vrh ko¬ bilice smo pritrdili dve letvi, da smo pre¬ prečili njen zdrs skozi jašek. Enako smo napravili tudi s krmilom (slika 8). Rudo kr¬ mila smo izdelali iz smrekove letve in ga na mestu pritrditve na krmilo okrepili (sli¬ ka 13). Za primer brezvetrja smo izdelali tudi dve vesli. Iz stare deske smo izžagali vesli želene oblike in ju poskobljali v ustre¬ zen profil. Tudi vesli smo prekrili s stekle¬ no tkanino in poliestrsko smolo (slika 14). Iz kosa bukovega lesa smo izdelali še bitvo za dvižno vrv jadra (slika 15). Slika 11. Jadro je na bum pritrjeno z vrvjo. Barvanje Še tako dobro narejena barka bo videti kot barkača in obratno, skromna barkača bo videti kot bleščeča jahta, če bo lepo po- brvana. Svetujem, da si vzamete čas za izbi¬ ro barv in ne porabljate starih zalog. V po¬ moč naj bo model, na katerem boste lahko preizkusili najustreznejšo barvno kombi¬ nacijo. Za barvanje trupa uporabite kakšno močnejšo in obstojnejšo barvo (dvokom- Slika 13- Obdelano in vgrajeno rudo krmila Slika 15. Bitva, nameščena na jambor Slika 12. Pritrjevanje jadra Slika 16. Na veslo narišite črte 50 maj-junij 2004 TIKI io MODELARSTVO Slika 17. Okraševanje jadra Slika 22. Zmešnjava na vrhu jambora ponentno poliestrsko ali epoksidno). Na čisto in suho površino nanesite barvo bo¬ disi s čopičem ali valjčkom. Z isto barvo pobarvamo tudi kobilico, krmilo, jambor in vesla. Črto na bok smo narisali tako, da smo prej zanjo z lepilnim trakom izdelali masko. Enako smo naredili tudi na veslih (slika 16) in jadru (slika 17). Sestavljanje Ko so vsi deli jadrnice izdelani, jih je treba še pritrditi nanjo. Pri tem mislim na krmilo, pomično kobilico, jambor in jadra. Pripomnim naj, da je vse dele tre¬ ba namestiti tako, da jih boste za lažji transport oziroma skladiščenje plovila ka¬ sneje lahko enostavno odstranili. Krmilo smo pritrdili na krmno rebro kar z običaj¬ nimi tečaji (šarnirji). Pri tem je pomem¬ bno, da so luknje v krmnem rebru, na¬ menjene pritrditvi tečajev, dobro zates¬ njene. Pri naši jadrnici smo pred namesti¬ tvijo tečajev v luknje vstavili silikon. Da se krmilo morda ne bi snelo s tečajev, ko si to najmanj želimo, smo namestili še var¬ nostni zatič (slika 18). Jambor vstavite skozi oporo v jamborno peto (slika 19). Tako postavljen jambor mora samostojno stati, vseeno pa ga z jeklenimi pletenica¬ mi pritrdite na trup. Dve ga vlečeta proti krmi jadrnice, ena proti premcu. S tisto, ki ga vleče proti premcu (slika 20), lahko uravnavamo napetost vseh treh, seveda, če sta drugi dve že prej dovolj napeti (sli¬ ka 21). Pletenice so na jambor trajno pri¬ trjene z očesnimi vijaki (slika 22), med¬ tem ko so na trup pritrjene tako, da jih v popuščenem stanju lahko snamemo in tako tudi jambor. Jadro je z vrvmi pritrje¬ no na jambor enako kot na bum in preč¬ ko. Dvižno vrv napeljete skozi očesni vi- Slika 19- Jambor je vstavljen v peto. jak na vrhu jambora (slika 23). Z namesti¬ tvijo pomične kobilice najbrž ne bo težav - če je le odprtina v trupu dovolj velika. Slika 23- Razpeto jadro v šolski učilnici Slika 18. Tečaji z varnostnim zatičem Slika 20. Pletenica z napono Slika 21. Ostre konce pletenice smo zaščitili s silikonom. TSTiio maj-junij 2004 51 MODELARSTVO Slika 24. Jadrnica na končni stopnji izdelave Zaključek Za izdelavo jadrnice smo potrebovali slabe štiri mesece. Z deli smo začeli med zimskimi počitnicami, konec maja pa smo jo splovili. Pri gradnji so sodelovali tako člani modelarskega krožka kot tudi drugi učenci, skupaj več kot 40 učencev. Gradnja jadrni¬ ce je lahko tudi zanimiv družinski projekt, ki bo zaposlil vse dru¬ žinske člane in seveda nudil obilo užitkov med plovbo po jezerih ali na morju. Splovitev Splovitev jadrnice je pomembna slovesnost - vsaj za tiste, ki so jo gradili, zato nikar ne pozabite na krstnega botra (botro) s »pri¬ pravljenim« govorom in »šampanjcem« (slika 25). Pri tem svetujem previdnost, da ne boste jadrnice uničili, še preden bo zaplula. Mi smo našo Brino krstili kar z vodnim balonom. Splovitev smo zdru¬ žili z družabnim srečanjem za starše in piknikom, tako da se je prvi dan z njo po bajerju pri Velikem Mlačevem popeljalo skoraj 50 vodnih pustolovščin željnih Dolenjcev (slika 26). Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi Tehniški založbi Slove¬ nije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad projektom. Električno orodje: - vrtalni stroj, - tračni brusilni stroj, - vibracijski brusilni stroj, - povratna žaga. Ročno orodje: - zarisovalno orodje (dolga ravna in prožna letev), - žaga lisičji rep, - brusilni papir, - svore, - izvijač, - klešče, - oblič, - kladivo. Viri: http://www.bateau.com/ http://www.mavc2002.com/caledoniayawl/thecrew.htm http://www.swallowboats.com/make.htm http://www.duckworksmagazine.com/ Slika 25. Brina tik pred splovitvijo Gradnja plovil iz smrekovih letvic, steklene tkanine in poliestr¬ ske smole - Življenje in tehnika, junij 2002 in februar 2003. Gradnja jadrnice optimist - TIM, 6. in 7. številka, letnik 1974/75. 52 maj-junij 2004 TTKtiio MODELARSTVO TIKSio maj-junij 2004 53 L™J Model rečnega parnika Nejko (3. del) MATEJ PAVLIČ V dosedanjih dveh nadaljevanjih smo objavili večino sestavnih delov modela rečnega parnika Nejko, tokrat pa je na vrsti sklepno sestavljanje. Ker je načrt namenjen bolj izkušenim modelarjem oziroma maketarjem, je opis gradnje raz¬ meroma skop, saj si je pri delu mogoče precej pomagati s fotografijami. Bočni letvici (33) s prerezom 3x4 mm spredaj poševno zarežite, da se bo¬ sta popolnoma prilegali obliki kljuna, na drugem koncu pa se morata ujemati z linijo glavnega krova (slika 23). Stik po potrebi nekoliko popravite z rašpo in brusilnim papirjem. Iz 1-1,5 mm de¬ belega bukovega furnirja izrezano ogra¬ jo na kljunu (32) prilepite čez bočno oplato iz balze, nad bočni letvici in na rob sprednjega krova (slika 23). Vsi utori se morajo čim bolj natančno uje¬ mati, da med posameznimi elementi ne bodo zevale špranje. Spodnji del trupa prebarvajte s čr¬ no, zgornjega z belo, rob krova in boč¬ na letev na kljunu pa sta lahko rdeče ali zelene barve (slika 24). Podstavek mo¬ dela naredite iz 220 x 70 x 15 mm veli¬ ke poskobljane smrekove ali bukove deščice (40), dveh lesenih prevrtanih kroglic s premerom 10 mm (41) in dveh 30 mm dolgih bukovih paličic ali Najprej zlepite ogrodje (slika 19). Čas med sušenjem lepila lahko izkori¬ stite za to, da vzdolž sprednjega in glav¬ nega krova s svinčnikom narišite sime- tralo ter nato desno in levo od nje proti boku vsake 3 mm z jekleno konico ali v držalo vpetim žebljem ob ravnilu nare¬ dite plitve zareze, ki ponazarjajo deske (slika 20). Ko ste s tem gotovi, krov na¬ rahlo zgladite z zelo finim brusilnim pa¬ pirjem, nato pa ga prebarvajte z vod¬ nim lužilom ali s kakim drugim zaščit¬ nim sredstvom za les srednje rjave bar¬ ve, da bodo postale zareze bolj opazne. Na koncu ga še dvakrat prelakirajte z brezbarvnim lakom. Luknje za oporni¬ ke v strehi, na glavnem krovu in tik ob zunanjem robu klopi (29) na krmi (sli¬ ka 21) morajo biti natančno druga nad drugo, sicer elementov ne boste mogli pravilno sestaviti. Iz več plasti balze se¬ stavljeni trup najprej obdelajte z rašpo in grobim brusilnim papirjem, nato ga prekitajte z gosto mešanico smukca in nitrolaka, na koncu pa ga toliko časa brusite, da bo njegova površina popol¬ noma gladka (slika 22). koščkov žice s premerom 2 mm (42); uporabite lahko tudi enako debel žič- nik, ki ga odščipnete na ustrezno dolži¬ no (slika 25). V luknji v kobilici ga zale¬ pite šele potem, ko ste dokončno obde¬ lali in prebarvali ves trup. Pogonski kolesi (37) naredite iz tan¬ ke vezane plošče. Iz koščkov furnirja narezane lopatice (38) zalepite v izža- gane zareze (slika 26). Zlepek previdno obrusite in prebarvajte. Pogonska os obeh koles, ki jo potisnite skozi nosilca na levem in desnem boku ter skozi stra¬ nici glavne kabine, se mora vrteti brez zatikanja. Zgornji pokrov kolesa (36) in ograja na krmi (31) sta lahko iz močnej¬ šega kartona, še bolje pa bo, če ju nare¬ dite iz tankega polistirena ali podobne umetne mase, ki je ni težko zvijati in obdelovati (slika 27). Iz nje lahko izre¬ žete tudi notranjo oblogo zunanjega nosilca pokrova pogonskega kolesa (26). Kotel (34) izstružite ali naredite iz okrogle palice s premerom 25 mm, dimnik (35), ki je približno 5 mm nad kotlom zalomljen nekoliko nazaj in sega skozi streho, pa naredite iz 10 mm debele okrogle bukove paličice (slika 28). Oboje je črne barve. Na koncu glavni krov z glavno kabi¬ no, streho in koničastim delom kapita¬ nove kabine prilepite na trup (slika 29). Ker so bile naš edini vir podatkov za pripravo načrta in gradnjo modela 54 maj-junij 2004 - -1 -10 fotokopije ne ravno najbolj natančne¬ ga narisa in tlorisa ladje ter prerezov trupa (glej prilogo v 1. številki letoš¬ njega letnika revije Tim), naj za do¬ datno opremo (varovalna ograja iz žice ali tanke verižice, sidro, vrvi, privezi, svetlobna telesa, lestev, zračniki, mostič), oznake in barvno shemo poskrbi vsak modelar sam. Opis izdelave modela rečnega parnika Nejko v merilu 1 : 20 je tako pri kraju. TTEIlio maj-junij 2004 55 IZDELEK ZA DOM Družinsko informacijsko središče MATEJ PAVLIČ V vsakem stanovanju obstaja kakšna površina, ki je namenjena puščanju spo¬ ročil, s katerimi družinski člani drug dru¬ gega, pa tudi sami sebe želijo obvestiti ali opozoriti na kaj pomembnega, npr. kdaj morajo naslednjič k zobozdravniku, kaj morajo vzeti s seboj na športni dan, vmes se najde tudi kakšna pomembna telefon¬ ska številka in celo neplačana položnica ... Žal se vse te stvari največkrat nabirajo na steni v bližini telefona ali na vratih hla¬ dilnika, nekateri jih zatikajo tudi za ogle¬ dala in okvirje slik oziroma jih lepijo kar na notranjo stran vhodnih vrat, da jih ne bi spregledali. Da bo v domačem informa¬ cijskem sistemu več reda, je najbolje na vidno mesto v stanovanju obesiti tablo za sporočila, na kateri naj bo vedno tudi kak manjši koledar za tekoči mesec. Če bo tabla velika, bo na njej dovolj prostora še za razglednico ali voščilnico, ki nam jo je poslal kak prijatelj, družinsko fotogra¬ fijo z zadnjega praznovanja rojstnega dne in še marsikaj. Skratka, postala bo prava družinska izmenjevalnica informa¬ cij (slika 1). V večini večjih trgovskih centrov (Merkur, Interspar, OBI, Bauhaus, Bau- Max) lahko za dobrih tisoč tolarjev dobite že narejene, 60 x 40 cm velike in približ¬ no 15 mm debele table iz drobnozrnate plute, ki imajo preprost lesen okvir, pona- kosmate, robovi neenakomerni, stiki le¬ tvic v kotih pa nekoliko zamaknjeni. Po¬ leg tega so table brez vsake površinske zaščite, zato pred pritrditvijo na steno zahtevajo še nekaj manjših »posegov«. Prvi med njimi je temeljito brušenje okvirja, robov in še zlasti kotov. Brusilni manjkljivost najlažje odpravite tako, da v režo med plutovinasto ploščo in okvirjem na hrbtni strani table nanesete belo lepilo za les, obnese pa se tudi gradbeno lepilo oziroma silikonski kit. To je še zlasti pri¬ poročljivo storiti tedaj, ko nameravate na steno pritrditi več takšnih tabel drugo po¬ leg druge, saj zvite letvice takrat postane¬ jo še bolj opazne. Da se letvice med suše¬ njem lepila oziroma kita ne bi premikale, okvir na sredini prevežite z močnejšo vr¬ vico (slika 4). Sedaj je treba poskrbeti še za površin¬ sko zaščito, brez katere bi površina izdel¬ ka sčasoma potemnela ali se umazala. Osušen okvir zato vsaj dvakrat premažite s poljubnim premazom na nitro-, akrilni vadi pa jim je priložena tudi že vrečka raz¬ nobarvnih risalnih žebljičkov za pripenja¬ nje sporočil na podlago (slika 2). Te table, ki sicer prihajajo s Kitajskega, so razmero¬ ma trdne, vendar pa ne ravno najbolj so¬ lidno izdelane. Letvice okvirja so pone¬ kod zaradi površne obdelave še nekoliko papir vstavite v posebno držalo (slika 3) ali pa ga ovijte okoli kosa ravne deščice, ki ga ravno še lahko trdno držite v roki. Ker je okvir iz mehkega lesa, je brušenje dokaj hitro pri kraju. Če je okvir malce »napihnjen« oziroma so letvice nekoliko zvite navzven, to po- ali vodni osnovi, plutovinasto ploščo pa z brezbarvnim lakom. V trgovinah najdete vse mogoče - od lužil in lazur v različnili odtenkih, ki poudarijo letnice v lesu, do pokrivnih emajlov in lakov. (Upoštevajte dejstvo, da je tabla z živobarvnim okvir¬ jem poleg svoje praktične vrednosti lah- 56 maj-junij 2004 -TEE io fr\ IZDELEK ZA DOM la ko tudi dobrodošla poživitev v navadno precej puščobni predsobi.) Ne glede na odtenek in vrsto barve je priporočljivo površino ob okvirju pred barvanjem zaš¬ čititi z ličarskim lepilnim trakom (slika 5), saj potem lahko čopič vihtimo brez stra¬ hu, da bomo z barvo popackali pluto (sli¬ ka 6). Tega vam ni treba storiti le tedaj, če nameravate tako okvir kot plutovinasto ploščo zaščititi le z brezbarvnim lakom (slika 7). Ko ste v vogalih okvirja s 3-mm sve¬ drom previdno izvrtali luknje za vijake (sli¬ ka 8) in v stanovanju določili mesto, kjer bo odslej vaše družinsko informacijsko središče, vse razdalje med luknjami s po¬ močjo vodne tehtnice ali libele in kosa ravne letve prenesite na steno. Če je podla¬ ga lesena, tablo privijte s 30 mm dolgimi, tankimi lesnimi vijaki, če gre za ometano ali betonsko steno, pa morate prej izvrtati še 6-mm luknje za plastične vložke. Med pripravo tega članka se nam je ponudila izredna priložnost, da med prvi¬ mi v Sloveniji preizkusimo novi Black & Deckerjev električni vrtalnik KR 70 LSR, ki je opremljen z lasersko libelo (slika 10 v okvirju spodaj). Čeprav je na prvi po¬ gled res precej nenavadno oblikovan in bolj spominja na futuristično orožje iz Zvezdnih stez ali Vojne zvezd, pa gre v resnici za tehnično dovršen izdelek in ne¬ verjetno uporaben pripomoček pri naj- jE lektrični vrtalnik Black & Decker KR 70 LSR/KR 70 Čeprav je že kazalo, da je razvoj elek¬ tričnih vrtalnikov dosegel svoj vrh, so se Black & Deckerjevi razvijalci (spet) domislili nove izpojjolnitve. Izdelali so vrtalnik z oznako KR 70 LSR, ki se ne ponaša samo s sodobnim vide¬ zom, ampak združuje tudi najsodob¬ nejše tehnične in tehnološke rešitve. Med njimi seveda najbolj izstopa la¬ serska libela (slika 10), ki ima enako nalogo kot klasična libela ali vodna tehtnica, tj. pomaga nam prenesti vo¬ doravno črto z območja libele na predmete v okolici. V zadnjem času so se polprevodn iški laserji (oz. laserske diode) močno razširili in pocenili ter s tem omogoči¬ li povsem nove merilne metode in na¬ prave. Medtem ko so bili prvi laserji veliki, okorni, občutljivi in energijsko potratni, zaradi česar so nepremično ždeli na optičnih klopeh inštitutov, jih danes lahko uporabljamo tudi v obrti in celo v domači delavnici. La¬ ser je ravno prav šibek, da ne more tudi v njem, so v stranski ročaj spravili še osnovni pribor za montažo (npr. slik, držal, obešalnikov, okovja ipd,), ki vključuje sveder in nastavek za vija¬ čenje (slika 12), poleg njiju pa je dovolj prostora še za nekaj vijakov in plastič¬ nih zidnih vložkov. Kot smo že napisali, električni vrtalnik KR 70 LSR po obliki precej odstopa od tovrstnih Black & Deckerjev ih in tudi konkurenčnih izdelkov. Živooranžno ohišje s črnimi gumiranimi ročaji, ki zagotavljajo dober oprijem, se spredaj končuje s kovinsko samozatezno glavo (twistlok) z zevom čeljusti 13 mm. Za pogon skrbi 730-vatni motor, ki mu ob pomoči vgrajenega elektronskega vezja lahko nastavljamo število vrtljajev od 0 do 3000/min. Drsni preklopnik za izbi¬ ro smeri vrtenja je nameščen nad glav¬ nim stikalom, preklopnik za navadno oziroma udarno vrtanje pa je na vrhu ohišja. S tem orodjem lahko vrtate kovi¬ ne in gradbeni material (do premera svedra 16 mm) ter les (do premera sve¬ dra 32 mm), poleg tega pa tudi privija¬ te oziroma odvijate vijake. Vrtalnik KR 70 LSR (vključno s stranskim roča¬ jem, lasersko libelo, baterijo za njeno napajanje in magnetnim držalom) stane 28.920 SIT. Spravljen je v trd¬ nem plastičnem kovčku. Obstaja še model z oznako KR 70, ki ima popolnoma enake tehnične last¬ nosti, vendar pa je brez laserske libe¬ le, zato stane 18.960 SIT. Reduktor je nameščen v kovinskem ohišju, oblika glavnega ročaja je nekoliko drugač¬ na, pa tudi stranski ročaj se natakne čez vpenjalno glavo na vrat s stan¬ dardiziranim premerom 43 mm, zato je ta vrtalnik mogoče vpeti v navpično stojalo poljubnega proizva¬ jalca. poškodovati oči, če nam pri delu cu¬ rek po naključju pade na očesno mrežnico, vendar pa vanj vseeno ne smemo gledati neposredno! Čeprav se morajo proizvajalci laserske opreme ozirati na največjo dovoljeno moč, pa je uporabljeni laser dovolj močan in na steni izriše dobro vidno črto (slika 11). Daje napravica vedno pri roki, je vgrajena kar na notranjo stran glavnega držala v obliki črke D, izvlečemo pa jo s pritiskom na gumb, kije nameščen na sprednji strani iste¬ ga držala. Magnetni nosilec za libelo je shranjen na spodnjem delu ročaja. Ker so se razvijalci opisanega orodja očitno odločili, da bodo izkoristili prav vsak prostorček na orodju in CO . h- O O 5 ■d <-> Cl ^ ^ cd ? > C3 CO Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01/200-06-20 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor, tel.: 02/461-46-11 MERKUR, Mariborska cesta 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR MOJSTER, C. na Okroglo 8, 4202 Naklo, tel:. 04/258-83-03 MERKUR DOM, Industrijska c. 9, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/331-12-00 MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo mesto, tel.: 07/371-84-48 MANTUA MODEL, C. Andreja Bitenca 36, tel.: 01/512-03-20, mantua@mantua-model.si >mo poslali: f 1 m BLACKhDECKER I '7V . 7d >1 i Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ cenik Rotozip □ katalog Vrtni program iwK Ji K Mr Mm* Black&Decker Električno orodje za industrijo in obrt MINICRAFT M www.g-mm.si Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga pre- fotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. Ime in priimek: Naslov:_ Poštna št. in kraj: TTRT io maj-junij 2004 57 različnejših domačih opravilih (slika 12). Ko določimo izhodiščno točko in izvrta¬ mo luknjo, vanjo potisnemo magnetno držalo s tremi jeklenimi nožicami, ki je spravljeno na spodnjem delu vrtalnikove- ga ročaja. Na držalo nato pritrdimo laser¬ ski oddajnik ter ga postavimo v vodoravni oziroma navpični položaj. Žarek, ki ga od¬ daja laser (slika 9), nam omogoča, da brez težav izmerimo ustrezno razdaljo od izho¬ diščne točke; s tem dobimo položaj druge in enako tudi vseh naslednjih lukenj za pritrditev table. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kako zelo uporabna je takšna laserska libela pri montaži visečih omaric v kuhinji ali kopalnici, pri polaganju le¬ snih stenskih in stropnih oblog, pri dolo¬ čanju vodoravnosti tal pred polaganjem talnih oblog, pri načrtovanju in opremlja¬ nju stopnišč itd. Tablo za obvestila seveda lahko nare¬ dite tudi sami. Potrebujete ustrezno velik kos odpadne iverne ali vezane plošče, uporabna je tudi polica iz kake stare oma¬ re, za oblogo pa bodo služile 5-10 mm de¬ bele in (ponavadi 50 x 100 cm velike) izo¬ lacijske plošče iz plute. Enako dobro se seveda obnesejo tudi 20 x 20 ali 30 x 30 cm velike plošče surove ali plastificirane plute, ki so vam morda ostale ob prenav¬ ljanju kuhinje ali predsobe. Velikost table prilagodite razpoložljivemu gradivu in prostoru. Če plošča ni popolnoma pravo¬ kotna, jo obžagajte z električno krožno ali vbodno žago, nato pa nanjo s plastično ali kovinsko lopatico čim bolj enakomerno nanesite tanko plast industrijskega lepila za pluto (če ga seveda imate) oziroma ka¬ terega koli kontaktnega lepila (npr. UHU greenit, neostik). V tem primeru morate lepilo nanesti tudi na očiščeno hrbtno stran plute. Čez približno 15 minut ploš¬ če tesno drugo poleg druge položite na leseno ploskev in dobro obtežite. Ko je le¬ pilo suho, pluto na robovih po potrebi obrežite z ostrim nožem. Kdor ni upora¬ bil že plastificirane plute, ampak surovo, mora vso površino sedaj najprej zgladiti z vibracijskim brusilnikom ali ročno s fi¬ nim brusilnim papirjem ter nato 2-3-krat prelakirati. Opis izdelave preprostega ok¬ virja je bil v Timu objavljen že večkrat (npr. Tim 3, november 2003, str. 16), zato ga ne bomo ponavljali. Zadoščajo seveda tudi čisto navadne poskobljane smrekove letvice, ki jih narežete na ustrezno dolži¬ no in z belim mizarskim lepilom prilepite na rob table. Da bi bil stik trdnejši, letvice lahko tudi nekajkrat pribijete. Okvir na koncu še obrusite in vsaj dvakrat prelaki- rajte oziroma prebarvajte. Ustvarjajmo s steklom (9. del) Stekleni model flyerja MATEJ PAVLIČ Ob koncu lanskega leta smo po nih kompletov za izdelavo maket so ob vsem svetu praznovali 100. obletnico tej priložnosti maketarjem ponudili vr- prvega uspešnega poleta letala z motor- sto lepih izdelkov (glej sliko 14 na so- nim pogonom, ki sta ga 17. decembra 1903 opravila brata Wright. Ta datum štejemo za uradni začetek razvoja letals¬ tva, v katerem smo bili po zaslugi Ed¬ varda Rusjana dejavno udeleženi tudi Slovenci. Proizvajalci plastičnih in lese- sednji strani!), v nekaterih tujih mode¬ larskih revijah so izšli načrti za izdelavo letečih modelov flyerja, v Timu pa se tega zgodovinskega dosežka spominja¬ mo z objavo pričujočega članka, v kate¬ rem je opisana tudi izdelava dokaj ne- 58 maj-junij 2004 [TIEflio Prvi polet motornega letala Brata Orville in Wilbur Wright (slika 15) sta v Daytonu v Ohiu leta 1892 od¬ prla kolesarsko delavnico, ki jima je pri¬ našala ravno toliko dobička, da sta z njim lahko kasneje pokrivala stroške svojega konjička, izdelave letečih stro¬ jev. Aerodinamične lastnosti svojih letal¬ skih konstrukcij sta preverjala tako, da sta jih med vožnjo preizkušala pripete na svoja kolesa, kasneje pa sta - podob- Brata Orville in Wilbur Wright no kot že tudi nekateri pred njima - doma zgradila preprost vetrovnik. Nju¬ no prvo večje jadralno letalo je bil Gli- der 1, ki sta ga dokončala septembra 1900. To je bilo dvokrilno jadralno leta¬ lo z višinskim stabilizatorjem pred krili (konfiguracija »raček«) - zaščitnim zna¬ kom Wrightovih letal. Smernega repa ni imel, večinoma pa je letel kot zmaj, ker sta ga brata preizkušala privezanega na vrv. Le dve minuti je letel kot jadralno le¬ talo s pilotom. Glider 2 je bil večji in predviden za večje hitrosti. Prvič je z gri- Prvi štirivaljni motor, ki je zmogel 12 KM (skoraj 9 kW), in propeler zanj sta brata Wright naredila kar sama. Tehtal je 100 kg, nameščen pa je bil na spod¬ njem krilu desno od pilota in je prek ve¬ rižnega prenosa gnal nasproti vrteča se propelerja. Za vzlet sta sklenila uporabiti 18 m dolgo in proti vetru obrnjeno tirni¬ co (slika 16), po kateri bi drselo letalo. Je¬ seni 1903 se je gradnja njunega letala z motorjem - po enem od svojih koles sta ga poimenovala Flyer III - približala koncu. Prepeljala sta ga v Kitty Hatvk in 11. decembra 1903 je bilo pripravljeno za veliki preizkus. Tri dni kasneje sta po¬ vabila nekaj prič, kovanec pa je odločil, da bo letalo prvi pilotiral Wilbur. Splezal je na letalo in legel na spodnje krilo. Mo¬ tor je stekel in po kratkem zapletu je Or¬ ville odpel vrv, ki je zadrževala letalo. To je zdrsnilo po tračnici in se hitro vzpelo na dobre štiri metre višine, nato pa trdo padlo nazaj na pesek. Prvi polet njunega motornega letala je bil za brata neuspe¬ šen. Za nov poskus sta določila šele 17. december. Tokrat je bil na vrsti Orville, ki je pustil motor nekaj minut teči, da se je ogrel, nato pa je ob 10.35 pognal letalo po tračnici. Ob močnem vetru je Flyer III vzletel že pred koncem nosilne tračnice. Ker je bilo višinsko krmilo še vedno preobčutljivo, je letalo po 12 sekundah in nekaj več kot 36 preletenih metrih ob premočnem odklonu krmila obtičalo v pesku. Prvi (uradno priznani) vodeni polet letala z motorjem (slika 17) je bi! tako končan. Komaj slabo uro kasneje je poletel še Orvillov brat Wilbur, za njim pa sta brata izmenično poletela še dva- mu poročilu, kajti ob zaletu po tračnici naravnost v precej močan veter (piha! je s hitrostjo okoli 40 km/h) bi skupaj s ka¬ kimi 11-13 km/h hitrosti letala hitrost premikanja zraka zadostovala za vzlet. V vsakem primeru je zahtevam poleta z motorjem zadoščeno. S pojavom letal se je dotedanji potniški promet, ki je temeljil predvsem na uporabi vlakov in ladij, korenito spre¬ menil. Danes je vsakomur popolnoma jasno, da se bo na pot do kake nekoliko bolj oddaljene točke na zemeljski obli odpravil z letalom, saj je to daleč najhi¬ trejši način potovanja; poleg tega je gle¬ de na število prepeljanih potnikov naj¬ bolj gospodaren in predvsem najbolj varen. Po drugi strani ljudje še nikoli doslej niso imeli lepše priložnosti, da uresniči¬ jo svoj pradavni sen in se kot ptice povzpnejo pod nebo; z včlanitvijo v ene- Orville Wrightje letalo Flyer IIIpravkar dvignil z vzletne tračnice in njegov brat VVilburje izpustil konec krila. Prvi uradno priznani človekov polet z letalno napravo, težjo od zraka, se je pravkar za¬ čel. ča Kili Devi! Hill poletel 27. junija in 19 sekund kasneje pristal slabih sto metrov daleč. Naslednje jadralno letalo, Glider 3, je že imelo za krili nameščen dvojni smerni rep, ki sta ga kasneje nadomesti¬ la z enojnim in ga povezala s krmilnimi žicami. Tako sta izdelala prvo smerno krmilo. To letalo je bilo v zraku lažje upravljivo; tu in tam je prijadralo celo do razdalje okoli 200 m. krat. Najdaljši po¬ let je trajal sekundo manj kot minuto in preletena razdalja je bila slabih 260 m. O prvem poletu obstaja le še eno manjše nesoglasje. Vsa poročila govorijo o vzletu s tračnice brez pomoči katapulta. Vendar sta brata Wright takšno pripravo (sliki 16 in 18) uporabljala še leta 1908 med de¬ monstracijskimi poleti v Evropi. Kljub temu lahko (najbrž) verjamemo izvirne¬ ga izmed številnih letalskih klubov in opravljenimi izpiti jim je tretja dimenzi¬ ja prostora dostopna z motornim ali ja¬ dralnim letalom, zmajem, padalom, ba¬ lonom ... (Prirejeno po: Sto let letalstva, tematska priloga revije ŽIT; Tehniška založba Slovenije, 2003) TIIZ3 maj-junij 2004 59 MODELARSTVO \ / \ / V 3 !.ilK ! navadnega modela letala flyer - iz stekla in žice (slika 1). Steklo debeline 3 mm naj bo svetle, rumenka¬ sto bele barve, da bo čim bolj podobno plat¬ nu, s kakršnim je bilo po¬ krito pravo letalo bratov Wright. Za povezave upo¬ rabite žico s premerom Risba 2. Naris v merilu 1: 1 — -f .Z. ili i \ v / okoli 0,5 mm, ki se upo¬ rablja za izdelavo nakita, prodajajo pa jo v hobijskih trgovinah. Poleg tega bo¬ ste potrebovali še nekaj 6,5 mm široke samolepil¬ ne bakrene folije ter seve¬ da orodje in pripomočke, brez katerih pri obdelavi stekla ne gre. i mi; rr 2-Ai-A _1_ ■ ‘i: T* n ... ! i -u- Izdelek je nekoliko zahtev¬ nejši, zato naj se ga lotijo le tisti, ki imajo izkušnje z ob¬ delavo stekla in predvsem s spajkanjem. Druga možnost je, da najprej poskusite narediti preprostejši model, kakršen je dvokrilnik na sliki 13, za kate¬ rega boste porabili mnogo manj časa. Če si ne želite pre¬ več otežiti dela, se pri izdelavi Risba 2. Tloris v merilu 1: 1 / kolikor mogoče natančno drži¬ te v nadaljevanju opisanega vrstnega reda sestavljanja. Iz lesenih kladic si naredite pri¬ pomočke, ki bodo držali posa¬ mezne sestavne dele v ustrez¬ nem položaju, preden jih bo¬ ste zaspajkali med seboj. Za podlago uporabite kar primer¬ no velik kos iverala. 60 maj-junij 2004 [TIKr 9 MODELARSTVO svojem delu pomagajo elek¬ troniki. Tudi cinova žica naj bo čim tanjša, sicer se naredi¬ jo prevelike kaplje, ki precej pokvarijo videz izdelka. Da bodo žice vzporedne in natančno 7 mm oddaljene druga od druge (slika 5), vzdolž daljših stranic s svinč¬ nikom narišite pomožne črti¬ ce. Ko ste s spajkanjem goto¬ vi, odvečne koščke žic na spodnji strani odščipnite (sli¬ ka 6). Sledi montaža 35 mm dolgih opornikov iz največ 1,5 mm debele žice. Da bi bili obe krili popolnoma vzporedni, lahko mednju na obeh stra- Najprej z risbe 2, ki kaže naris, tloris in stranski ris letala, prerišite obrise kril in krmila na tanjši karton ter jih na¬ tančno izrežite. S pomočjo tako doblje¬ nih šablon s tankim alkoholnim flo¬ mastrom prenesite njihovo obliko na kos stekla ter jih izrežite (slika 3). Obrusite jim robove in jih oblepite z ba¬ kreno folijo. Na spodnji strani samo zgornjega glavnega krila pravokotno na daljši stranici prilepite še 8 trakov, ki bodo služili za kasnejšo pritrditev žič¬ nih opornikov med zgornjim in spod¬ njim krilom. Od tega je odvisna trdnost celega modela. Z gladilko previdno zgladite vse gube, nato pa bakreno po¬ vršino premažite s spajkalno tekočino in na tanko pospajkajte (slika 4). Za spajkanje uporabite 25-vatni spajkalnik s čim manjšo konico, s kakršnim si pri neh vstavite dve leseni kladici in vse skupaj povežete z nekaj elastikami (sli¬ ka 7). Natančni položaj opornikov dolo- Na zgornjih slikah je prikazan stekleni model čajnega kliperja Marco Polo, ki je dolg okrog 80 cm in narejen po načrtu za le¬ seno maketo. Ker so vse vrvice nadomeščene s tanko žico, je te skoraj za pol kilometra! _ Da ima natančno delo (še vedno) svojo ceno, najbolje potrjuje podatek, da se je za vsakega izmed 6 doslej izdelanih modelov našeI kupec, ki je bil za vrhunski izdelek pripravljen odšteti 1200 ameriških dolarjev. 'TTE.C io maj-junij 2004 61 MODELARSTVO čite ob pomoči risbe 2. Pazite, da bo cin vedno enakomerno zalil ves stik. Tudi ogrodje modela je iz nekoliko debelejše žice. Oblika glavnih nosilcev je prikazana na risbi 2. Če je le mogoče, oba nosilca izdelajte hkrati, da bosta za¬ res popolnoma enaka (slika 8). Poma¬ gajte si s koničastimi kombiniranimi kleščami in majhnim primežem. Na na¬ rejena nosilca najprej prispajkajte obe glavni krili (slika 10), nato pa še višin¬ ski krmili, navpično smerno krmilo in oba propelerja (slika 9). Ko ste gotovi, ves izdelek zelo previdno očistite s či¬ stilom za steklo, da z njega odstranite ostanke kislin, maščobe in druge uma¬ zanije. Patiniranje tokrat ne pride v po¬ štev, saj je izdelek lepši, če se kovinski deli svetijo. Da bi preprečili oksidacijo kovinskih površin, model na koncu zaš¬ čitite s tekočino proti oksidaciji, ki je na voljo tudi kot pršilo. Podstavek za model letala naredite iz poljubno velikega in oblikovanega kosa lesa. Robove lahko samo obrusite ali pa jih obdelate z električnim rezkal- nikom oziroma stružnico (slika 11). Narejeni izdelek (sliki 12 in 1) je priporočljivo postaviti v zastekljeno omaro, kjer se ne bo toliko prašil kot na mizi ali polici. Tam je tudi mnogo manj možnosti, da bi se poškodoval. Še naj¬ boljša rešitev pa je seveda izdelava majhne zaščitne vitrine, kakršno smo opisali v novembrski številki revije Tim. S tem je končano 9. in obenem zad¬ nje nadaljevanje serije prispevkov Ustvarjajmo s steklom, ki smo jih od lanskega septembra pripravljali v sode¬ lovanju s kamniškim podjetjem Promai, d. o. o., tel. 01/839-53-60. Upamo, da ste se z njeno pomočjo naučili toliko osnov tega zanimivega hobija, da se boste v prihodnje lahko sami brez večjih težav spopadali tudi z zahtevnejšimi projekti. Za vse tiste ki bi želeli počitniške dni izkoristiti za izdelavo vitražev s polet¬ no tematiko, objavljamo nekaj foto¬ grafij, po katerih j e mogoče brez večjih težav narisati poljubno veliko predlo¬ go motiva ter po njej narediti izdelek. 62 maj-junij 2004 - 10 Ura z lovskim motivom MATEJ PAVLIČ Ura je pripomoček, katerega glavni namen je točno merjenje časa, obenem pa lahko služi tudi kot okras. Če je pri vaši hiši kak navdušen lovec, potem je to samo še razlog več, da se odločite za iz¬ delavo ure s slike 1, čeprav se bo motiv komu morda zdel nekoliko preveč idili¬ čen, saj danes večina ljudi lahko vidi jele¬ na kvečjemu še v živalskem vrtu. Izdelava ure ni zahtevna, zato se je lahko loti vsakdo. Začetniki se bodo ob na¬ stajanju izdelka naučili uporabljati mode¬ larski lok, urili bodo svojo natančnost in potrpežljivost, obenem pa se bodo sezna¬ nili z večino temeljnih postopkov obdela¬ ve lesa - s prenašanjem motiva na gradivo, z lepljenjem, vrtanjem, žaganjem, bruše¬ njem in barvanjem. Pri izdelavi okvirja iz masivnega lesa posebej opozarjamo na previdnosti pri delu z električnim orod¬ jem; nujna je tudi navzočnost oziroma po¬ moč koga od starejših. Gradivo Za izdelavo potrebujete dva 260 x 380 mm velika kosa čim bolj kakovostne vezane plošče (eden naj bo debel 3 in drugi 5 mm), nekaj bukovih letev s prere¬ zom približno 30 x 50 mm za okvir, zanko za obešanje slik na steno, 4 (ali 12) mede¬ ninastih žebljičkov za številčnico, temno lužilo, belo barvo ter brezbarvni lak za zaščito nareje¬ nega izdelka pred umazanijo in pra¬ hom. Za lepljenje uporabite belo le¬ pilo za les. Urnih mehanizmov in us¬ treznih kazalcev ni težko dobiti. Naj¬ cenejši so na vo¬ ljo že za nekaj sto tolarjev, za bolj ka¬ kovostne pa je tre¬ ba odšteti poldru¬ gega tisočaka. Tak kvarčni urni meha¬ nizem znane nem¬ ške firme Jung- hans smo skupaj s kompletom kazal¬ cev in baterijo do¬ bili v Urarstvu Kajfež na Linhartovi 5 v Ljubljani. Orodje Poleg rezljače z žagicami (št. 4 ali 5), podložne mizice in modelarskega vrtal¬ nika s svedrom 1-1,5 mm potrebujete še risalno orodje (dva trikotnika, daljše rav¬ nilo, šestilo in svinčnik), odstranljivo lepi¬ lo (ali papir za kopiranje), škarje, mode¬ larski nož, žago za les s finimi zobci ali električno krožno žago, nekaj manjših mi¬ zarskih svor, električni spenjalnik, kladi- Risbo lovskega motiva (merilo 1:2) pove¬ čajte za 200 % (na velikost 260 x 380 mm). TTET io maj-junij 2004 63 vo, grob in fin brusilni papir ter manjši čopič. Izdelava Načrt na risbi 2 je narisan v merilu 1 : 2, zato ga morate najprej ustrezno po¬ večati s fotokopirnim strojem in dobljeni fotokopiji natančno sestaviti ter zlepiti z nekaj koščki lepilnega traku (slika 3)- Obris lahko prenesete na gladko obrušen kos vezane plošče s pomočjo kopirnega papirja, vendar pa obstaja precej lažji, hi¬ trejši in predvsem natančnejši način. Fo¬ tokopijo načrta na hrbtni strani premaži¬ te ali popršite z odstranljivim lepilom (npr. Scotch UP v obliki lepilnega svinč¬ nika ali 3M SprayMount v razpršilniku), nato pa jo prilepite na 3 mm debelo veza¬ no ploščo. Da bi lahko izžagali notranje zaključene površine, morate v vsako naj¬ prej izvrtati luknjico, skozi katero boste s spodnje strani potisnili v modelarski lok vpeto žagico, jo nato napeli in zategnili še zgornji vijak. Res skrbni in natančni mora¬ te biti pravzaprav le pri žaganju okrogle oblike zahajajočega sonca, povsod drugje pa vam žagico lahko zanese tudi nekoliko po svoje, saj se to na končnem izdelku ne bo prav nič poznalo. Točno na sredini okroglega polja izvrtajte tudi 10-12 mm veliko luknjo za os urnega mehanizma. Če ste uporabili odstranljivo lepilo, ob koncu rezljanja, ki ga je kar za nekaj ur, najprej odstranite vse preostale koščke prilepljenega papirja (slika 4). Morebitna večja odstopanja popravite z iglastimi pi- 64 maj-junij 2004 TIlClio licami in grobim brusilnim papirjem, nato pa s finim previdno zgladite vse robove. To velja tudi za hrbtno stran, kjer so robovi še bolj razcefrani, ker so zobci na žaginem listu pač obrnjeni navzdol. Ker boste izdelek gotovo nekam obesili - temu je nena¬ zadnje tudi namenjen -, ga je priporočljivo zaščititi pred prahom in vlago ter obenem omogočiti njegovo varno čiščenje. Da bi motiv prišel bolj do izraza, ga prebarvajte s temnim lužilom (slika 5), ki še nekoliko poudari letnice lesa, in nato prelakirajte z brez¬ barvnim lakom (slika 6). Dober je tudi kateri koli temnejši zaščit¬ ni premaz za les (št. 4 ali 5), kakršnega se uporablja za barvanje napuščev, lesenih ograj, oblog itd. Drugi kos iz 5 mm debele vezane plošče prebarvajte s kakr¬ šno koli belo barvo (na vodni, oljni, akrilni ali nitro osnovi) in vanj na mestu, kjer bo pritrjen urni mehanizem, izžagajte ustrez¬ no veliko pravokotno odprtino (slika 7). Sedaj ploščo z motivom na hrbtni strani na tanko premažite z lepilom, pritisnite na drugo ploščo in zlepek dobro stisnite. Uro lahko pustite brez oznak za polne ure, če pa se boste ven¬ darle odločili zanje, jih naredite s pomočjo medeninastih žebljič¬ kov s polkrožno glavico. Medtem ko se lepilo suši, pripravite letve za okvir. Če jih bo¬ ste kupili v trgovini, izberite take, ki imajo notranji utor visok 18-20 mm; toliko namreč znaša debelina urnega mehanizma. Kdor ima električno krožno žago z možnostjo nastavitve globine žaganja, lahko ustrezne letve naredi kar sam. Potrebuje le nekaj poskobljanih bukovih letev s prerezom okrog 30 x 50 mm. Vanje naj z električno krožno žago naredi utor in jih na obeh straneh odreže pod kotom 45° (slika 8). Natakne naj jih na zlepljeni plošči, stisne z mizarskimi svorami in stik dodatno utrdi z ne¬ kaj sponkami. Posušen okvir je treba še enkrat obrusiti, prebar¬ vati s temnim lužilom in prelakirati. Na sredini zgornje strani okvirja (slika 9) z dvema žebljičkoma pribijte zanko, s katero bo¬ ste uro lahko obesili na žebelj, ki naj približno 10 mm gleda iz stene. Urni mehanizem mora brez zatikanja sesti v odprtino in na sprednji strani toliko pogledati skozi luknjo, da ga lahko trdno za¬ tegnete z matico in nato montirate kazalce. Ti so ponavadi prilože¬ ni že mehanizmu, sicer pa jih je mogoče kupiti pri nekaterih urar¬ jih (slika 10). Približne dolžine so: kazalec za ure - 50-60 mm, ka¬ zalec za minute - 70 mm in kazalec za sekunde - 65 mm. Kazalce, ki se morajo vrteti brez zatikanja, narahlo zategnite z matico na vrhu osi. Nastavite le še točen čas, vstavite 1,5-voltno baterijo (pa¬ zite na pravilno polariteto!) in izdelek obesite na zid (slika 1). SEKUNDNA (TRENUTNA) LEPILA Močna in hitra lepila z natančnim nanašanjem, primerna za lepljenje trdih materialov z gladko, nevpojno površino, kot so umetne snovi (PVC,ABS), jeklo, železo, barvne kovine, porcelan, les, guma, ipd. Zaradi zelo močnega in trdnega spoja so manj primerna za mehke, vpojne in elastične snovi (oblačila, usnje). SEKUNDENKLEBER je tekoče lepilo v varčni pipeti,V GELU je odlično za lepljenje na nagnjenih površinah, S ČOPIČEM pa idealno za lepljenje majhnih in velikih ter tudi navpičnih površin. SUPER GLUE, cianoakrilatno brezbarvno trenutno lepilo, je primerno za natančno lepljenje manjših površin. Površini se morata pri lepljenju tesno prilegati, ker cianoakrilatna lepila ne zapolnijo prostora. UNIHEM d.o.o. www.unihem.si UHU’ Tisoč stvari skupaj drži. UHU sekunde« kleber?-', TIKE to maj-junij 2004 65 ZA SPRETNE ROKE Nakit iz papirmašeja ALENKA PAVKO - ČUDEN Pred vami je zadnja, dvojna števil¬ ka letošnjega letnika revije TIM, sledi¬ jo pa ji dolgo pričakovane počitnice. Zdi se, da bo časa za vse načrtovane aktivnosti premalo, a v dolgih dveh mesecih prostosti se kaj lahko zgodi, da ne boste vedeli, kaj početi. V tak¬ šnih trenutkih se je najbolje lotiti us¬ tvarjalnih dejavnosti: čas hitro mine, pa tudi rezultate svojega dela je mogo¬ če občudovati. Poletje je čas zagorele polti, h kate¬ ri se prav lepo poda nakit. Trgovine in stojnice obmorskih mest so ga polne, a tudi kak doma narejen kos pride prav. Lahek in poceni nakit je mogoče izdelati iz papirne mase, t. i. papirma¬ šeja. Potrebujete ostanke papirja: časo¬ pisnega, ovojnega, papirnih brisač, jajčne embalaže, ipd (slika 1). Slika 1. Za izdelavo papirne mase potrebu¬ jete različne ostanke papirja. Poleg papirja si pripravite tudi ki¬ rurške rokavice, lepilo za tapete, pla¬ stično skodelo in cedilo (slika 2). Slika 2. Pripomočki za izdelavo papirne mase Papir nacefrajte na trakove. Skode¬ lo napolnite z vodo in vanjo potopite natrgane trakove (slika 3). Slika 3- Papir nacefrajte na trakove in na¬ močite v vodi. Papir naj se v vodi nekaj časa na¬ maka. Dobro namočeno papirno zmes v odsluženem mešalniku zmeljite v ka¬ šo (slika 4). Slika 4. Namočen papir v starem mešalniku predelajte v papirno kašo. Če nimate starega mešalnika, nikar na skrivaj ne uporabljajte novega, saj papir lahko skrha rezila strojčka. Raje uporabite bolj vpojen papir, npr. pa¬ pirne brisače ali prtičke; nacefrajte ali narežite ga na čim manjše koščke. Do¬ bro ga namočite. Tako boste dobili bolj grobo, a dovolj uporabno papir¬ no kašo. Papirno kašo odcedite, da odstra¬ nite odvečno vodo (slika 5). Vodo odstranite še z ožemanjem. Papirno kašo ročno stisnite v kepo, da odteče še preostala odvečna voda (slika 6). Slika 6. Preostalo vodo ročno iztisnite. V skodeli si pripravite srednje go¬ sto lepilo za tapete (slika 7). Slika 7 . Priprava lepila za tapete Kepo papirne kaše nadrobite na drobne kroglice in po žlicah po¬ stopoma primešajte lepilo za tapete (slika 8). 66 maj-junij 2004 TIEJio Slika 8. Nadrobljeni papirni kaši postopo¬ ma dodajajte lepilo za tapete, dokler ne do¬ bite gnetljive mase. Papirno kašo z lepilom zgnetite v enakomerno papirno maso, podobno plastelinu (slika 9). Slika 9- Papirna masa Že pripravljeno papirno maso lah¬ ko kupite v hobijskih trgovinah in se izognete zamudni pripravi doma na¬ rejene mase, pa tudi precejšnji packa¬ riji. V nekaterih hobijskih trgovinah pa prodajajo papirni prah, ki ga je tre¬ ba le zmešati z lepilom za tapete, da se dobi papirna masa. Papirno maso oblikujete v nakit podobno kot maso Fimo ali Das. Iz pripravljene gmote odtrgajte kos pri¬ merne velikosti in ga med dlanmi pos- valjkajte v kroglico (slika 10). Slika 10. Kose mase med dlanmi Jjosvaljkaj- te v kroglice. Vsako kroglico prebodite z zobo¬ trebcem ali pletilko, da dobite luknji¬ co, skozi katero boste kroglice naniza¬ li na vrvico ali žico. Štrleče in razce¬ frane robove luknjic zgladite z žlico in prsti. Slika 11. Vsako kroglico prebodite, robove luknjic pa zgladite. Ko se pripravljene kroglice posuši¬ jo, jih prebarvajte s hobijskimi barvili (slika 12). Obarvate jih lahko eno¬ barvno ali pisano z različnimi barvami in vzorci (slika 13). Če je papirna masa melirana in zanimivih barv, ko¬ rald ni treba barvati; lahko jih le prela- kirate s prosojnim lakom. Koralde na¬ nizajte na vrvico ali laks (slika 13). Slika 12. Koralde iz papirne mase obarvaj¬ te z obstojnimi hobijskimi barvami. Slika 13■ Ogrlica iz pisanih papirnih korald Daljša ogrlica ne potrebuje zapira¬ la; nadenete si jo lahko čez glavo. Za krajšo ogrlico potrebujete bodisi raz¬ tegljiv laks bodisi zapiralo. Raznovrst¬ na zapirala s kavljem ali zatičem dobi¬ te v hobijskih trgovinah. Enostavno zapiralo sestavljata zanka in gumbu podoben element ploščata koralda. Ogrlico s tovrstnim zapiralom zapne¬ te podobno kot gumb (slika 14). Slika 14. Ogrlice z različnimi zapirali Pri izdelavi ogrlic lahko elemente iz papirne mase kombinirate z drugi¬ mi elementi, npr. lesenimi koraldami, gumbi, preluknjanimi semeni ipd. Ker je dandanes moda zelo osebna in svobodna, lahko nosite več različnih ogrlic hkrati (slika 15). Slika 15. Hkrati lahko nosite več ogrlic raz¬ ličnih dolžin. Poleg različnih ogrlic si lahko iz papirne mase izdelate tudi drug nakit in modne dodatke. Letos so zelo mod¬ ne obročaste zapestnice. Vse trgovine z modnim nakitom v evropskih pre¬ stolnicah so jih polne. Za izdelavo obročaste zapestnice iz papirne mase potrebujete kozarec za vlaganje ali cev primernega premera. Papirno maso posvaljkajte in z njo ovijte valj. Konca lahko z gnetenjem trdno sesta¬ vite, lahko pa oblikujete tudi spiralno, vijugasto ali kako drugo fantazijsko obliko zapestnice (slika 16). TIRE io maj-junij 2004 67 Slika 16. Izdelava zapestnice iz papirne mase Ko se izdelek popolnoma posuši, ga prebarvajte in zaščitite z lakom (slika 17). Lahko ga tudi oblepite s preostalimi natrganimi časopisnimi trakovi in prelakirate z zaščitnim la¬ kom. Slika 1 7 . Okraševanje obročaste zapestnice iz papirne mase ZA SPRETNE ROKE Poleg ogrlic in zapestnic si lahko izdelate tudi drug nakit: uhane, prsta¬ ne in lasne sponke. Pomožni material (zapenjala, obroče za prstane, nosilce za uhane, ipd.) kupite v hobijskih tr¬ govinah. Slika 18. Papirna masa je primerna tudi za izdelavo drobnega nakita in modnih dodat¬ kov. Slika 19. Nakit iz obarvane in neobarvane papirne mase Slika 20. Namesto na vrvico ali laks je mo¬ goče elemente iz papirne mase nanizati tudi na debelejšo kovinsko žico. Slika 21. Zapestnica v obliki kače Tiskanje s pečati iz mahgume ALENKA PAVKO - ČUDEN O okraševanju tekstilij s tiskanjem smo v reviji TIM že večkrat pisali. Tiska¬ mo lahko metrsko blago ali ploske goto¬ ve izdelke: majice, torbe, rute, robce ipd. Tiskamo s šablonami, ki jih izdelamo iz različnih materialov in na različne nači¬ ne. Glede na površino šablone ločimo reliefne in ploske šablone. Reliefne so podobne pečatom. Barvo nanašamo na izbočeno površino šablone in jo s priti¬ skom šablone prenesemo na površino, ki jo želimo okrasiti. Pri hobijskem tiska¬ nju takšne šablone najpogosteje izdela¬ mo iz krompirja, lahko pa tudi iz gume, lesa ali linoleja. Pri ploskih šablonah je del površine neprepusten za barvo, del pa luknjičast, da skozenj pronica tiskar¬ ska barva. Za hobi najpogosteje uporab¬ ljamo šablone iz mastnega papirja ali fo¬ lije, ki imajo po vzorcu izrezane odprti¬ ne, na katere z gobico ali pršilom nana¬ šamo barvo. Podobno tiskamo tudi s po¬ močjo sitastih šablon. Ker reliefne šablone iz krompirja niso prav dolgega veka, je za izdelavo ti¬ skarskih pečatov primernejša uporaba trajnejših materialov. Gibka, porozna, poceni in enostavna za uporabo je npr. mahguma, ki jo za izdelavo raznovrst¬ nih hobijskih izdelkov prodajajo v pa¬ pirnicah in hobijskih trgovinah. Za izdelavo tiskarskih šablon potre¬ bujete mahgumo z ravno površino (bar¬ va ni pomembna), lepilo, modelarski nož in škarje, kemični svinčnik ter nosi¬ lec za šablono, npr. kos lesene deščice, debelo gumo ipd. (slika 1) Zanimive, neenakomerne in prekinjene vzorce dobite, če za šablono uporabite mah¬ gumo z reliefno površino. Slika 1. Potrebščine za izdelavo pečata iz mahgume 68 maj-junij 2004 TIHE io ZA SPRETNE ROKE Na mahgumo s kemičnim svinčni¬ kom narišite motiv, s katerim želite okrasiti svoj tekstilni izdelek (slika 2). Če ste v ustvarjalni krizi, lahko preriše¬ te enega izmed motivov na slikah (slike 3 - 7 ). Slika 2. Risanje motiva na mahgumo Slika 3 • Metulj Slika 4. List Slika 5 . Cvet Slika 6. Lilija Slika 7 . Vijuga Motiv iz mahgume izrežite s škarja¬ mi in modelarskim nožem (slika 8). Pri¬ lepite ga na nosilec: leseno ploščico, debelejšo gumo ali pluto (slika 9). Slika 8. Izrezovanje šablone iz mahgume Slika 9. Lepljenje šablone iz mahgume na nosilec pečata Pečat tanko namažite z barvo s po¬ močjo čopiča ali gobice, ali pa si pripra¬ vite blazinico z barvo. Na blagu si s svinčnikom rahlo označite mesta, ki jih želite potiskati. Tiskajte z enakomernim pritiskanjem pečata na napeto blago (sli¬ ka 10). Pripravite si lahko več pečatov z različnimi vzorci. Isti pečat lahko upora¬ bite za tiskanje z več barvami, le dobro ga sperite, preden zamenjate barvo. Slika 10. Tiskanje s pečati iz mahgume Če imate raje večbarvne vzorce, za vsako barvo vzorca izdelajte poseben pe¬ čat. Tiskajte vsako barvo posebej in pazi¬ te, da se potiskane ploskve natančno sti¬ kajo. Najbolje je, da za nosilec šablone iz mahgume uporabite prozoren material, npr. akrilno steklo. Če se vam zdi ločeno tiskanje posameznih barv prezahtevno, šablono s čopičem vsakič znova pobar¬ vajte z različnimi barvami vzorca; na ta način lahko dosežete celo prelivanje barv. Slika 11. Potiskan prt TI?,!! io maj-junij 2004 69 S trakovi ovita stiroporna krogla ALENKA PAVKO - ČUDEN Stiroporne krogle lahko okrasite za različne priložnosti: rojstne dneve, po¬ roke, veliko noč in najpogosteje - za novo leto. Ovijanje z zvitimi trakovi je dokaj zamudno in natančno opravilo. Če na¬ meravate okrasiti kopico krogel, se kar hitro lotite dela. Ovijanje ene krogle traja skoraj 2 uri. Potrebujete stiroporne krogle, okra¬ sne trakove iz blaga širine 1-2 cm, bucike z navadnimi in okrasnimi glavi¬ cami ter škarje (slika 1). Če želite eno¬ barvne krogle, kupite le eno vrsto tra¬ ku, za pisane pa izberite več ujemajočih se barv. Kroglam za slovesne trenutke dodajte svetleči trak. Za kroglo preme¬ ra 10 cm potrebujete približno 8 m tra¬ ku širine 1 cm, 2 buciki z okrasno glavi¬ co in približno 150 bucik z navadno glavico. Slika 1. Potrebščine za ovijanje stiropornih krogel s trakom Konec traku zapognite in ga z buci¬ ko z okrasno glavico pritrdite na kroglo (slika 2). Slika 2. Najprej z buciko pritrdite konec okrasnega traku. Nato začnite spiralno zvijati trak. Za¬ vojev ne zategujte preveč, da bo zviti trak primerno debel in bo lepo prekril površino krogle, (slika 3). Prerahlo zvi¬ janje traku je videti neenakomerno. Odrežite si primerno dolžino traku: do 4 m je še mogoče obvladati, daljši trak pa se zaradi spiralnega zvijanja začne krotovičiti. Če si boste, nasprotno, odrezali prekratek trak, ga boste morali pogosteje sestavljati, kar lahko slabo vpliva na lep videz krogle. Za lep spoj se je namreč treba kar malce potruditi. Slika 3■ Trak zvijajte v spiralo. Nadaljujte z zvijanjem traku in hkratnim spiralnim ovijanjem krogle. Vsake 2-3 zavoje trak z buciko z navad¬ no glavico nevidno pritrdite na kroglo (slika 4). Slika 4. Vsakih nekaj zavojev trak z buciko pritrdite na kroglo. Če zamenjate barvo traku, odrezana konca zapognite in skrijte v spodnjo stran zavoja, da bo menjava čim manj vidna. Če izmenjujete dve barvi, trakov ni treba rezati, ampak jih le zamenjajte. Zvite trakove z bucikami pripenjajte na kroglo dovolj na gosto, da bo bela povr¬ šina popolnoma skrita (slika 5). Upora¬ bite čim tanjše bucike s čim manjšimi glavami. Če imate bucike z okrasnimi glavicami, izberite barvo glavic, ki se ujema z barvo trakov. Bucike zabadajte enakomerno in tako, da bodo vidne in bodo še dodatni okras trakovom. Slika 5. Trakove pripenjajte dovolj pogosto, da popolnoma prekrijejo belo površino kro¬ gle. Na koncu preostali trak naberite v pentljo in jo na vrh krogle pritrdite z drugo buciko z okrasno glavico (slika 6). Slika 6. Na vrh krogle pritrdite v pentljo na¬ bran trak. Slika 7 . Stiroporna krogla, ovita s spiralno zvitim trakom 70 maj-junij 2004 [TIETuo LETNO KAZALO ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2003/2004 Avtomobilsko modelarstvo in maketarstvo Brušenje lesenih paličic na manjši premer 1/35 Dvoranske tekme RV-avtomobilov v merilu 1 : 24 6/7 Koledar modelarskih prireditev za leto 2004 7/14 Model starodobnega avtobusa 5/30 (priloga) Radijsko vodeni modeli in oprema 9 - 10/2 Tekmovalna nadgradnja RV-avtomobila Triox mini racer (1 : 24) 7/8 Elektronika in elektrotehnika Avtomat za izklop luči 3/13 Digitalna ura 2/25 Odklopnik - zaščita pred elektrosmogom 5/26 Ohišje diskomešalnika in vezava 1/14 Preizkuševalnik vgrajenih tranzistorjev 7/25 Izdelek za dom Družinsko informacijsko središče 9-10/56 Enostavna vijačna spona 1/34 Hitra obnova stolov 6/31 Igra vetra in sonca 5/32 (priloga) Izdelava zapaha 3/34 Jaslice - vitraž 4/26 (priloga) Kako polepšati videz lesenega izdelka 2/30 Lesena laterna 1/30 Namizna košarica za sadje in kruh 2/29 Namizni vodomet 5/35 Peščena ura - svetilka 7/28 Ptičja krmilnica 4/28 Sobni steklenjak 8/33 Stojalo za zgoščenke - marjetica 7/34 Šatulja z jesenskim motivom 3/27 Ura z lovskim motivom 9-10/63 Večnamenska stenska omarica 2/34 Vitrina za maketo ali model 3/16 Vitrina za značke 6/29 Vremenska hišica 8/27 (Glej tudi rubriko Ustvarjajmo s steklom !) Ladijsko modelarstvo in maketarstvo Brina - jadrnica za šport in razvedrilo 9-10/48 Brušenje lesenih paličic na manjši premer 1/35 Kmalu spet s parnikom po Ljubljanici 1/8 Koledar modelarskih prireditev za leto 2004 7/14 Model motornega čolna perun 5/f0 (priloga) Model rečnega parnika Nejko (1. del) 7/26 (priloga) Model rečnega parnika Nejko (2. del) 8/28 (priloga) Model rečnega parnika Nejko (3. del) 9-10/54 Model vikinške ladje 2/10 (priloga) Parnik »Nadvojvoda Ivan« 1/6 (priloga) Radijsko vodeni modeli in oprema 9-10/2 Viharnik - model čolna na električni pogon 4/10 (priloga) Vitrina za maketo ali model 3/16 Letalsko modelarstvo in maketarstvo, zmaji A-10 - dvomotorni reakcijski velikan 5/6 Brušenje lesenih paličic na manjši premer 1/35 Fun-fly model AKS 7/6 (priloga) Helikopter HH-65 A dauphin 4/6 Izdelava hrbtišča trupa 2/16 Izdelava višinskega stabilizatorja 4/11 Kako narediti šarnirje za letalske modele 1/33 Koledar modelarskih prireditev za leto 2004 7/14 Letalce na elastiko 9-10/43 Leteče krilo delta 400 6/4 Microdancer 8/16 Model letala soko J-20 kragulj 3/6 (priloga) Pilatus turbo porter 9-10/20 (priloga) Piramidni zmaji 1/8 Radijsko vodeni modeli in oprema 9 - 10/2 Rafale - jet za vsak žep 9-10/30 Razvoj vleke prostoletečih jadralnih modelov 9-10/28 Silentio 400 9-10/26 »Skuhajmo« si pokrov kabine za letalski model 8/13 Skvstar 3/8 Soko G-2 galeb 9-10/14 (priloga) Soko J-20 kragulj 2/6 Stekleni model flyerja 9-10/58 Stojalo za krilo 7/12 Vgradnja uvlačljivih podvozij v jadralne modele 5/8 Vitrina za maketo ali model 3/16 Maketarstvo Brušenje lesenih paličic na manjši premer 1/35 Koledar modelarskih prireditev za leto 2004 7/14 Maketa Leonardovega bojnega voza 6/32 (priloga) Maketa stanovanjske hišice 6/16 (priloga) Vitrina za maketo ali model 3/16 Male železnice Big-boy 9-10/44 E 424 in E 444R 3/14 Koledar modelarskih prireditev za leto 2004 7/14 Novosti pri malih železnicah, Niirnberg 2004 7/2 Ogled Marklinove proizvodnje 1/4 Posodobitev modelov lokomotiv malih železnic (1. del) 8/8 Posodobitev modelov lokomotiv malih železnic (2. del) 9-10/46 TEE VT 11.5 5/14 WintrackV6.0 3D - program za načrtovanje maket železnic 4/13 Novo na trgu 2/27, 3/33, 4/12, 6/6, 7/13, 8/27, 9-10/25 Plastično modelarstvo in maketarstvo Aichi D3A1 tip 99 val 4/12 Akrilne barve Misterkit 1/25 Akrilne barve Vallejo Model Air 1/25 Astromodel - brusilni papir 6/25 B-17G flying fortress 5/25 Curtiss P-40 7/16 Focke wulf Fw-190 F-8 2/28 Fokker D.VII 8/26 Koledar modelarskih prireditev za leto 2004 7/14 Nalepke Kopro 4/12 Panzer III Ausf. M 6/25 Plastične makete - obeti za leto 2004 8/2 PZL P.Ilc 1/25 Suhoj S-37 berkut 3/12 Vitrina za maketo ali model 3/16 Prvi koraki v naravoslovje Barvilo, ki pleza 1/40 »Elastična« voda 8/40 Kako nastanejo luknje v kruhu 4/40 Letalce na elastiko 9-10/43 Nenavadna balerina 5/40 Nevidni gasilec 3/40 Periskop 2/39 Sobni vulkan 7/40 Upihnimo svečo 6/40 Radijsko vodenje Koledar modelarskih prireditev za leto 2004 7/14 Multiplex royal-evo 2/13 Radijsko vodeni modeli in oprema 9 - 10/2 RV-naprava HiTec neon 9-10/23 Uporaba sodobnih RV-naprav (1. del) 3/11 Uporaba sodobnih RV-naprav (2. del) 4/4 Uporaba sodobnih RV-naprav (3. del) 5/12 Uporaba sodobnih RV-naprav (4. del) 6/14 Raketno modelarstvo in maketarstvo Astrobee D 6/10 Brušenje lesenih paličic na manjši premer 1/35 Koledar modelarskih prireditev za leto 2004 7/14 Nosilna raketa kosmos-2 8/10 (priloga) Projekt Bumper 1/10 (priloga) Vitrina za maketo ali model 3/16 Reportaža Mladinsko DP - uvod v sezono tekmovanj raketnih modelarjev 9-10/8 Novosti pri malih železnicah, Niirnberg 2004 7/2 Ogled Marklinove proizvodnje 1/4 Plastične makete - obeti za leto 2004 8/2 Pokal Mibo modeli z avtomobili v merilu 1 : 24 8/7 Radijsko vodeni modeli in oprema 9-10/2 Supersabre - prvi slovenski serijski »reaktivec« 2/4 Tekmovanja hitrih RV-čolnov na električni pogon (2. del) 6/2 Tekmovanje hitrih RV-čolnov na električni pogon German SAW (1. del) 5/4 Tekmovanje z modeli F3A na Lijaku 4/2 Trgovina Mladi tehnik v novih prostorih 2/5 Velika modelarska nagrada Škofje Loke 1/2 Zračni boji na Krtini 9-10/12 2. tekma RV-avtomobilov na novem miniavtodromu 9-10/J0 9. evropsko prvenstvo raketnih modelarjev 3/2 15. Alpski pokal letečih maket 2/2 25 let Pokala Ljubljane 5/2 maj-junij 2004 71 LETNO KAZALO Timov portret Blaž Grgič 3/5 V spomin Vladimirju Zupanu 8/9 Timov test E 424 in E 444R 3/14 Električna krožna žaga Black & Decker KS 55 1/32 Električni obliči Black & Decker 7/29 Električni vrtalnik Black & Decker KR 650 CRE 2/34 Električni vrtalnik Black & Decker KR 70 LSR/KR 70 9-10/57 Elektronska spenjalnika Black & Decker 6/30 Microdancer 8/16 Model vikinške ladje 2/10 (priloga) Multiplex royal-evo 2/13 Rezkalna garnitura Black & Decker KW 850 EKA 3/16 RV-naprava HiTec neon 9-10/23 Silentio 400 9-10/26 Skystar 3/8 Tračni brusilnik Black & Decker KA 85 in KA 85 EK 8/31 Trikotni vibracijski brusilnik Black & Decker KA 160 K Mouse 5/32 Vbodna žaga, garnitura s priborom Black & Decker KS 631 A 4/28 Kaširan papir za novoletne pozornosti 4/34 Keramični okvirji 2/32 Kranjska sivka 4/15 (priloga) Lončki za pisala 1/36 Nakit iz mase fimo 1/38 Nakit iz papirmašeja 9-10/66 Okrasne sveče 5/38 Okraševanje stekla s kristalnim peskom 3/38 Piščančki iz volne 7/36 Pojoči zvonček 8/36 Praznično aranžiranje daril 4/38 S trakovi ovita stiroporna krogla 9-10/70 Slika iz slanega testa 2/30 Starinski top 7/35 Steklenica v papirnati čipki 7/38 Stenski koledar 4/36 Sveče iz satnic 4/37 Šatulja z jesenskim motivom 3/27 Škatla s školjkami 1/37 Tiskanje s pečati iz mahgume 9-10/68 Učilo za ulomke 7/32 Vlakec »hlapon« 6/26 Voščilnice za Valentinovo 6/28 Zlatenje s kovinskimi lističi 2/33 (Glej tudi rubriko Ustvarjajmo s ste¬ klom !) Posebno darilo za nove in stare naročnike revije TIM Ker je po nekaterih prispevkih, ki so bili objavljeni v starejših številkah Tima, precej povpraševanja, smo se v uredništvu odločili, da bomo začeli z izdajanjem arhivskih zgoščenk, na katerih bo zajeta celotna vsebina posameznih letnikov Tima. Mnogi bralci in naročniki revije, si želijo izpopolniti svoje zbirke revij tudi s starejšimi letniki Tima. Ker posamezne številke hitro poidejo, letnikov ni mogoče kompletirati, zato je smotrno njihovo vsebino posneti na zgoščenko. Tako bomo jeseni kot novost v Timovi ponudbi najprej pripravili arhivsko zgoščenko z vsebino zadnjega letnika Tima (2003/04), ki jo bomo podarili vsem novim in doseda¬ njim naročnikom, drugi pa jo bodo lahko kupili po redni ceni. Zgoščenko bomo naročni¬ kom poslali skupaj z oktobrsko številko Tima. Poleg tega pripravljamo tudi druge novosti, o katerih boste lahko več izvedeli v prvi, septembrski številki novega letnika Tima. Timova priloga Dve sestavljanki - Slovenija v EU - TIM 8 Fun fly model AKS - TIM 7 Igra vetra in sonca - TIM 5 Jaslice - vitraž - TIM 4 Kranjska sivka - TIM 4 Maketa Leonardovega bojnega voza - TIM 6 Maketa stanovanjske hišice - TIM 6 Model letala soko J-20 kragulj - TIM 3 Model motornega čolna perun - TIM 5 Model rečnega parnika Nejko (1. del) - TIM 7 Model rečnega parnika Nejko (2. del) - TIM 8 Model starodobnega avtobusa - TIM 5 Model vikinške ladje - TIM 2 Nosilna raketa kosmos-2 - TIM 8 Parnik Nejko - TIM 1 Pilatus turbo porter - TIM 9-10 Projekt Bumper - TIM 1 Soko G-2 galeb - TIM 9-10 Viharnik - model čolna na električni pogon - TIM 4 Ustvarjajmo s steklom Brušenje stekla in klasični vitraž 2/37 Izdelava vitraža po metodi tifani 3/31 Jaslice - vitraž 4/26 (priloga) Namizni vodomet 5/35 Peščena ura - svetilka 7/28 Sobni steklenjak 8/33 Stekleni model flyerja 9-10/58 Tihožitje iz steklenih koščkov 6/35 Zgodovina steklarstva in rezanje stekla 1/26 Za spretne roke Brcajoči medvedek 4/31 Cvetke iz mase fimo soft 5/37 Cvetlični lončki v novi preobleki 6/36 Človek, ne jezi se 3/36 Darilo v sendviču 6/39 Dve sestavljanki - Slovenija v Evropski uniji 8/30 (priloga) Glicinije iz papirja 8/38 Hranilnik 5/28 Imitacija vitraža 4/32 Kako polepšati videz lesenega izdelka 2/30 TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Ob izidu zadnje številke letnika v okviru Timove nagradne akcije, katere cilj je spodbujati zanimanje mladih za teh¬ niško ustvarjalnost ter širiti krog bralcev revije, vsakokrat nagradimo najprizadevnejše poverjenike Tima na osnov¬ nih šolah. Za svoj trud bodo tudi letos prejeli nagrade naših sponzorjev. Šole z največjim številom naročnikov so: 1. ) OŠ OTOČEC, poverjenik Marjan Jenko, Otočec 4. 8222 Otočec 68 izvodov 2. ) OŠ DRAGA BAJCA, poverjenica Bojana Bole, Vinarska ul. 5, 5271 Vipava 25 izvodov 3. ) OŠ MIKLAVŽ PRI ORMOŽO. poverjenik Franc Fajtar. Miklavž 29, 2275 Miklavž pri Ormožu 20 izvodov 4. ) OŠ JOŽETA KRAJCA, poverjenica Lea Sterle. Partizanska 28, 1381 Rakek 15 izvodov 5. ) OŠ TOMAŽ, poverjenik Drago Slavinec. Tomaž 11. 2258 Tomaž pri Ormožu 14 izvodov 6. ) OŠ IVANA SKVARČE, poverjenica Marjana Zore, C. 9. avgusta 44. 1410 Zagorje ob Savi 13 izvodov 7. ) OŠ BOJANA ILICHA, poverjenik Martin Knuplež. Mladinska 13. 2000 Maribor 12 izvodov 8. ) OŠ GORNJA RADGONA, poverjenica Ana Zagorc. Prežihova 1. 9250 Gornja Radgona 12 izvodov 9. ) OŠ XIV.DIVIZIJE SENOVO, poverjenik Vinko Hostar. Trg XIV. divizije 3. 8281 Senovo 12 izvodov 10.1 OŠ FRANA ALBREHTA, poverjenica Metka Bizjak. Šolska ul.1, 1240 Kamnik 11 izvodov Tokrat so svoje izdelke v nagradni sklad prispevali: MIBO modeli iz Logatca. Mantua model iz Ljubljane, GM&M iz Gresuplja, Unihem iz Ljubljane, Prometej iz Ljubljane. Gasilska oprema - Mladi tehnik iz Ljubljane in RC-kit Iz Kamnika. Trem najuspešnejšim poverjenikom bomo nagrade podelili na seji uredniškega odbora revije Tim, drugim pa jih bomo poslali po pošti. Nagrajencem se zahvaljujemo za prizadevnost in čestitamo za dosežek v skupni akciji, vse poverjenike pa vabimo k sodelovanju spet v naslednjem šolskem letu. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefo- tokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. junija 2004 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Jakob Pregelj, Vrtojbenska 17, 5290 Šempeter, Miha Jereb, Videž 2, 2310 Slovenska Bistrica in Brane Brelih, Župančičeva 32, 5280 Idrija. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 72 maj-junij 2004 !TI!E.E]io CT3YU 1- Z RV jadralnim modelom coxy brez motornega pogona (načrt je bil objavljen v Timu 3 / 1994), ki je dolga leta izgotovljen počival na polici, se je Tomaž Kogej zdaj odločil preizkusiti tudi v RV-modelarstvu. Mo¬ del klasične konstrukcije z razpetino krila 1500 mm tehta 530 g. Trup je iz balze, rebrasto krilo pa je prekrito s folijo. Model ima krmiljeno vi¬ šino in smer. 2. Maketo spitfireja Mk.Vb (beli X) v barvah 352. jugoslovanskega RAF squadrona, bolj znanega zaradi napisa »Slovenec«, je izdelal mladi ve¬ lenjski maketar Matic Kadliček in z njim osvojil več najvišjih mest v mladinski konkurenci letal v merilu 1 : 72. 3. Na tekmovanjih se pojavlja vse več modelov, ki so skoraj v celoti iz¬ delani iz steklenih in ogljikovih vlaken. Eden takih je model RV-raketo- Plana kategorije S8E/p, s katerim je Blaž Grgič nedavno uspešno nasto¬ pil na mednarodnem tekmovanju FAI v Krupki na Češkem. 4. V družini Zdenka Nemca so za razvedrilo izdelali model starodobne¬ ga avtobusa po načrtu iz januarske številke Tima. Modela niso barvali, ker jim je bolj všeč v »naravnih« barvah lesa. 5. Model letala EKW C.3603 (Tim 8 / 2003) je med modelarji zelo pri¬ ljubljen. Izdelala sta ga tudi člana DMA Modra ptica iz Domžal, Darko Jordanov (levo) in Jure Jerant (desno) in ga uspešno preizkusila na mo¬ delarski stezi na Krtini pri Domžalah. Modela sta opremljena s smer¬ nim krmilom, ki v načrtu ni predvideno. Darkovega »Švicarja« poganja 4-cm 5 motor OS 25 LA s propelerjem 9 x 4", Juretov model pa brezkr- tačni elektromotor domače izdelave s propelerjem 9 x 6", ki se napaja iz 12-celične baterije 3000 mAh. Dolžina poletov pri polnem plinu zna¬ ša dobrih pet minut. Na testnem letu je bil prisoten tudi konstruktor modela, Andrej Pervinšek (v sredini). r 'itTi • Foto:J. Čuden, B. Grgič, A. Kogovšek, Z. Nemec in B. Perdan (JULK on ny?r 70 n X? u • Vodnik po največjih športnih dogodkih na svetu. • Odlična informativna in darilna knjiga v olimpijskem letu 2004. • Pokriva vse športe poletnih OI, od atletike, gimnastike, iger z žogo, plavanja do kolesarjenja in še veliko več. • Vsebuje digitalizirane posnetke posameznih faz in osupljive akcijske fotografije. • Omogoča vpogled v zakulisje dogajanj pred velikim dogodkom, treninge in kvalifikacije ter v samo olimpijsko vas. • Predstavljeni so dosežki slovenskih športnikov na OI doslej in sodelujoči v letu 2004. 80 strani, 27 x 21,5 cm Cena: 4.500 SIT M i Tehniška založba Slovenije ■F" Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, brezplačni telefon: 080-17-90, faks: 01/47-902-30, e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si maj-junij 2004 TEMio • maj-junij 2004 • 37 SOKO G-2 GALEB Merilo: 1 : 48 Risal: Tomaž Perme razpon: razpon z dodatnimi tanki za gorivo: dolžina: galeb g-3 risba © tomaž perme 4 ^ o i r? 10,473 mm 11,628 mm 10,340 mm 3,643 mm 19,43 m 2 s) Z> => 1^ Mio • maj-junij 2004 TIMio • maj-junij 2004 • 39 oj oe ► 3 n 3 »_ T c' 3 to O O 4^ 12 x rebro D3 ► 4 H PCs Pazimo na posnetje zadnjega roba! Krilo je sicer že znane klasične konstrukcije, a je izdelano skoraj v celoti iz deprona. Ključnega pomena je ravna podlaga, na kateri gradimo krilo in točno posnetje zadnjega roba spodnje opiate, pri čemer si pomagamo z ostrim obličem. Krilni polovici spojimo z bajonetom iz 5-mm balze, ki ga vlepimo med polovici. Krilo na trup pritrdimo z elastikami. Za pogon krmil oziroma krmilne povezave uporabimo žico 0 0,8 mm, ki se pomika v plastični cevki 0 2/0,9 mm. Pomembno je, da je krmilna povezava večkrat pritrjena, saj njeno gibanje povzroča mrtvi hod krmil. Najpreprostejši pogonski sklop je elektromotor razreda 280 ali močnejši 300 z neposrednim prenosom. Druga možnost je uporaba elektromotorja speed 280 s prenosom 4 : 1 in propelerjem 10 x 4,7. Krmilnik vrtljajev mora zdržati 5 A trajnega toka. Za pogonske baterije uporabimo sedemcehcni paket baterij (GP 750 mAh Ni-MH, KAN 650 Ni-MH ali podobne) ali dvocelični paket Konion 1100 mAh. R2 / VP3 R3 / D3 R1 / D3 R4 / D3 žica 0 1,5 V trupu je več kot dovolj prostora za RV-komponente. Ob upoštevanju njihove razporeditve, kot je vrisana v načrt, pravilno lego težišča določimo samo s premikanjem pogonskih akumulatorjev. Model zaradi svoje trdnosti in lažjega rokovanja pri menjavanju pogonskih baterij ne potrebuje opornic. Če si ju kljub temu omislite, naj segata od vpetja podvozja v trup do tretjega rebra na krilu. Pilatus turbo porter športna park-fly RV-polmaketa Merilo: 1 : 2 Konstruiral in risal: Sašo Babič Razpetina kril: 980 mm Masa: 300 - 340 g (odvisno od RV-opreme) Krilna obremenitev: približno 22 g / dm 2 Funkcije: višina, smer, plin Pogon: — elektromotor razreda 280 ali 300 (neposredno) — elektromotor razreda 280 s prenosom 4 : 1 in propelerjem 10 x 4,7 Hodi krmil: smer ± 30 mm višina ± 10 mm -B 10x5 Trup je preproste škatlaste konstrukcije. Z izjemo reber, ojačitev in dna pod krilom je izdelan iz 3-mm deprona. Pri sestavljanju pazimo na simetrijo in pravokotnost, da bo trup raven. Na lepljenih spojih ne sme biti nepotrebnih rež. Posebno pozornost namenimo izbiri lepil, ki ne smejo razjedati deprona. Lepimo z epoksidnimi ali sekundnimi lepili za stiropor (npr. Zap odorless). Repne površine naredimo tako, da z epoksidno smolo zlepimo dve plasti 3 mm debelega deprona, nato dele repa izrežemo po merah na načrtu. Tečaje krmil naredimo z lepilnim trakom ali pa z dekoracijskimi nalepkami, skladno z izbrano barvno shemo. »3 M n c o —• Ki o o 4J-. UJ