TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2254 TRNOVSKA VAS
Trnovski
27. junij 2001 leto II, številka
Glasilo Obine Trnovska vas

ZADNJA GENERACIJA
MINI MATURANTOV
VRATI DEVETLETKA
ZASEDANJA OBČINSKEGA SVETA
V sredo, 24. 5. 2001, je občinski svet občine Trnovska vas zasedal na 20. redni seji. Med pomembnejšimi točkami je sprejel naslednje:
1.	Pravilnik za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Trnovska vas in merila za dodelitev sredstev.
2.	Pravilnik za vrednotenje športnih programov v občini Trnovska vas in merila za dodelitev sredstev.
3.	Pravilnik o vrednotenju programov humanitarnih in drugih društev ter merila za dodelitev sredstev.
4.	Spremembe in dopolnitev Statuta občine Trnovska vas in Poslovnika občinskega sveta občine Trnovska vas.
5.	Sprejet je bil predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Trnovska vas.
6.	Sprejet je bil sklep o financiranju političnih strank.
7.	Odobreno je bilo povišanje cen za pogrebne in pokopališke storitve podjetju, ki ima koncesijo v občini Trnovska vas za opravljanje te dejavnosti, ti. Pogrebna in pokopališka dejavnost Slavko Jančič iz Lenarta.
8.	Potrjen je bil gradbeni odbor za izgradnjo vodovoda Sovjak-Črmlja.
9.	Občinski svet je obravnaval problematiko zobozdravstva v občini Trnovska vas, in to točko zaradi nekaterih nejasnosti preložil na naslednjo sejo.
10.	Podano je bilo soglasje občini Gorišnica za vknjižbo lastninske pravice na premičnini v državni lasti.
11.	Patronažni sestri Martini Ganza Žele je bila podaljšana koncesija za opravljanje te dejavnosti v občini Trnovska vas za 2 leti.
12.	Občinski svet je obravnaval tudi predlog zdravstvene zavarovalnice za postavitev samopostrežnega terminala za sistem kartic zdravstvenega zavarovanja v zdravstvenem domu v Trnovski vasi. Glede tega predloga je bil občinski svet precej skeptičen, saj ugotavljamo, da hoče zdravstvena zavarovalnica 37% stroškov postavitve terminala in stroške vzdrževanja linij naprtiti občini. Menimo, da je to nepravično, saj do mestnih občin teh zahtev ni postavljala. V skrajnem primeru občinski svet pristaja na sofinanciranje postavitve terminala, nikakor pa ne prevzame stroškov vzdrževanja linij.
Trnovski
zvon
Izdajatelj: Občinski svet Občine Trnovska vas
Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in
Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno.
Javno glasilo TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1725.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Trnovski zvon med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Telefon: 02/757-95-10
Telefaks: 02/757-16-61
E-pošta: obcina.trnovska.vas@siol.net
Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 350 izvodov
Odgovorna urednica: Marija Pukšič
Lektorica: Anita Vršič
Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis,
J
13.	Pobude in vprašanja:
Svetnike je zanimalo predvsem, kako je z delitvenimi bilancami, odvozom odsluženih avtomobilov, košnjo trave ob cestah, gramoziranjem cest, smetiščem ob Pesnici, odvozom kosovnih odpadkov, zbiranjem sredstev pri pogrebih za mrliško vežico itd. Občinski svet občine Trnvoska vas se je ponovno sestal dne 31. 5. 2001 na 21. redni seji in obravnaval naslednje zadeve:
1.	Seznanjen je bil s premoženjsko bilanco občine Trnovska vas za leto 2000.
2.	Sprejet je bil sklep o določitvi neposrednih uporabnikov proračuna občine za leto 2001.
3.	Obravnavan je bil dopis Ministrstva za gospodarstvo za področje regionalnega razvoja.
4.	Komunalnemu podjetju Ptuj je bilo dano soglasje za povečanje cene proizvodnje in distribucije vode. Pri tem je bilo zastavljeno vprašanje, kako Komunalno podjetje Ptuj rešuje neplačnike in izgube vode na sistemih.
5.	Občinski svet je bil s strani policije seznanjen s trendi varnostnih pojavov na območju občine Trnovska vas v letu 2000:
-	Kazniva dejanja zoper življenje in telo: 2 kaznivi dejanji.
-	Kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine: 2 kaznivi dejanji.
-	Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje: 10 kaznivih dejanj, predvsem s področja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter omogočanje uživanja mamil.
-	Kazniva dejanja zoper premoženje: 18 kaznivih dejanj, od tega 7 tatvin in 7 velikih tatvin, 1 kaznivo dejanje goljufije ter 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari.
-	Vzdrževanje javnega reda in zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja: na območju PP Ptuj znaša delež obravnavanih kršitev 4,94 za območje občine Trnovska vas. Tako je bilo obravnavanih 51 kršitev. Za 51 kršitev je bilo podano 24 predlogov sodniku za prekrške zoper 24 oseb. Od tega je bilo 31 kršitev zoper javni red in mir, 15 kršitev zakona o tujcih, 2 primera orožja in 2 primera ostalo.
-	Zagotavljanje varnosti cestnega prometa: v letu 2000 je bilo 18 prometnih nesreč, od tega 1 s smrtnim izidom, s telesno poškodbo 6 in materialno škodo 11. Posledice prometnih nesreč: s smrtnim izidom 1 primer, hudo telesno poškodovani 1 primer in lahko telesno poškodovani 5 primerov.
-	Prometne kršitve: na področju občine Trnovska vas je bilo zaznanih 599 kršitev v cestnem prometu, od tega je bilo 26 kršitev, kjer je bila ugotovljena kršitev dovoljene meje alkohola v organizmu.
6.	Občinski svet ni podal soglasja k ustanoviteljstvu Zdravstvenega doma Ptuj Mestni občini Ptuj, saj meni, da se morajo najprej zaključiti delitvene bilance.
7.	Občinski svet na tej seji še ni potrdil pogodb za zbiranje sredstev za ceste v leto 2002 - odsek v Bišečkem Vrhu proti Murkovim in v Črmlji proti Drakslerjevim, ker je mnenja, da finančne konstrukcije za te ceste še ni možno zapreti, in je zadevo odložil na eno izmed naslednjih sej.
8.	Med pobudami in vprašanji so bile obravnavane naslednje zadeve:
-	odvoz izrabljenih vozil - OU je podala informacijo, da bo odvoz potekal od 5. junija dalje pa do zaključka akcije,
-	odvoz nevarnih odpadkov bo potekal 29. junija. Občinski svet je predlagal, da se nevarni odpadki zbirajo na več lokacijah, in sicer: Biš, Trnovska vas, Ločič in Bišečki Vrh.
Pripravila: Irena Polič
\Požeg 4, Rače
„ 1b -us- zuui
PRIPRAVE ZA IZGRADNJO VEŽICE
V	prejšnji številki Trnovskega zvona smo vas obvestili, da se bo letos gradila mrliška vežica na našem pokopališču.Trenutno poteka več aktivnosti za pripravo gradbene in ostale dokumentacije, ki je potrebna, da se lahko pričnejo dela.
V	prejšnjem mesecu smo imeli pogovore s predstavniki vaških skupnosti, ki so navedeno investicijo podprli. Sedaj poteka zbiranje ponudb za najugodnejšega izdelovalca projekta in ostale dokumentacije. V pogled vam prilagamo idejno zasnovo objekta -mrliške vežice, ki bo zgrajena pri našem pokopališču.
Po dogovoru z vaškimi odbori vas bodo v naslednjih dneh obiskali predstavniki vaških skupnosti z nabiralnimi polami in pogodbami. Prosimo Vas, da jih sprejmete z razumevanjem in s svoji prispevki pomagajte, da bo objekt čimprej služil svojemu namenu. Želimo si, da bi čimprej stopili v korak z ostalimi kraji v Slovenskih goricah.
Vse občane obveščamo, da lahko ob pogrebih svojcev in sorodnikov prispevate denar za izgradnjo vežice po lastni presoji.
Za vse vaše darove se vam že vnaprej zahvaljujemo in zagotavljamo, da bo denar koristno uporabljen!
Odbor za izgradnjo mrliške vežice
SUBVENCIJE 2001 -IZPOLNJEVANJE VLOG
Vsi, ki bi radi pridobili sredstva iz naslova Subvencij 2001, bodite pozorni na naslednje:
1.	Kje dobite vlogo?
Vlogo dobite na enotah kmetijsko svetovalne službe. Lanski vlagatelji so jo prejeli po pošti.
2.	Rok za oddajo vloge: od 1. 6. do 30. 6. 2001
Pošljite jo priporočeno na naslov:
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana
3.	Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami:
Pazite zlasti na pravilno pisanje številk 3, 5, 7, 9, in 4.
4.	Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila:
V primeru, če imate zemljo v zakupu ali pa imate zemljišče v komasacijskem postopku, morate priložiti:
izjavo o zakupu zemljišč, ki mora biti obvezno podpisana tako s strani zakupodajalca	kot tudi zakupnika,
kopijo zakupnih pogodb z državo oz. lokalnimi skupnostmi, kopijo komasacijske odločbe, če je niste priložili že lani.
5.	Preverite pravilnost osebnega računa, na katerega želite imeti nakazana sredstva:
Pravilnost podatkov o računu mora potrditi finančna institucija , pri kateri imate odprt osebni račun (banka, HKS, hranilnica,...).
6.	Preden vlogo oddate, jo izročite kmetijskemu svetovalcu: Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da je vloga popolna in čitljiva. (Ne čakajte do konca meseca junija, da ne bo prepozno, kajti za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil je treba pri pristojnih institucijah čakati tudi po 8 dni!).
7.	Kopijo vloge, vseh dokazil in potrdil hranite doma.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo v petek, 29. 6. 2001, potekala akcija zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov iz gospodinjstev.
Na odjemnih mestih lahko oddate:
-	odpadna olja,
-	odpadna škropiva, zdravila in druge fitofarmacevtske pripravke,
-	odpadne barve, lake, topila, smole, lepila, hladilne tekočine, kiti, čistila,
kozmetične izdelke (ličila, pršila),
-	onesnažene sode, 200 1,
-	svinčene akumulatorje,
-	ostale kemikalije iz gospodinjstva,
-	baterijske vložke,
-	naoljene krpe, filtre, zaščitna sredstva.
Odjemna mesta so določena na naslednjih lokacijah:
1.	Od 12.00 do 13-30 v Trnovski vasi na parkirnem prostoru pri KMETIJSKEM KOMBINATU
2.	Od 14.00 do 15.00 v Bišu pri gasilskem domu
3- Od 16.00 do 17.30 v Bišečkem Vrhu na križišču pri
Krambergerjevih
(Gmajnska mlaka)
4.	Od lS.OOdo 19.30 v Ločiču v bližini hiše Alojza Cvetka, Ločič 6/a
Prispevek je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Njihova telefonska številka je: 01 478 92 56 Fax: 01 478 92 94
Akcija odvoza nevarnih odpadkov je za občane brezplačna, stroške krije občina Trnovska vas.
DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA
Z novim šolskim letom v JVIZ OŠ Destrnik -Trnovska vas -Vitomarci pričnejo z izobraževanjem po programu 9-letne osnovne šole. O samem sistemu 9-letnega šolanja smo lahko že veliko prebrali, vendar je prav, da izvemo, kako se bodo izobraževali naši otroci v šoli. Zato smo na pogovor povabili ravnatelja JVIZ OŠDestrnik-Tmovska vas-Vitomarci, g. Draga Skurjena in ga prosili, da nam malo natančneje opiše devetletko in odgovori na nekaj naših vprašanj.
Kaj prinaša devetletka?
Prenovljeni sitem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji je z novo šolsko zakonodajo, sprejeto leta 1996, obvezno šolanje podaljšal za eno leto - uzakonil je devetletno obvezno šolanje, ki se od 1999/2000 uvaja postopoma, s šolskim letom 2003/2004 pa bo zajelo vse otroke. Devetletna osnovna šola - devetletka - je razdeljena na tri obdobja po tri leta, otroci pa v
1.	razred vstopijo leto dni prej. Učenje v prvem razredu poteka preko igre. Pouk je integriran, kar pomeni, da učenci nimajo strogo ločenih ur, temveč se ure pouka prepletajo. Če imajo na primer učenci tisti dan na umiku slovenski jezik, matematiko, glasbeno vzgojo in likovno vzgojo, bo učitelj npr. začel s slovenskim jezikom. Po dvajsetih minutah bo ugotovil, da je koncentracija učencev padla. Zato jih bo preusmeril v drugo dejavnost. Z učenci bo zapel pesmico in kasneje kaj narisal v zvezek. Šele na to se bo vrnil k slovenskemu jeziku in dokončal vsebino za tisti dan.
Prebrali smo, da sta v prvem razredu dva učitelja. Ali to drži?
Načeloma da, vendar obstajajo zakonske omejitve. V prvem razredu je pri urah pouka vedno prisoten učitelj razrednik. Če je v posameznem razredu več kot 15 učencev, se mu za pol obveze pridruži še vzgojitelj oz. drugi učitelj. Naj pojasnim: če imajo učenci na umiku 4 ure, je vzgojiteljica prisotna dve uri. Na ta način se lažje izvaja delo v skupinah ali nivojih.
Učenci, ki se bodo všolali s šestimi leti, so prej obiskovali malo šolo v šoli ali pa kar v vrtcu, če so bili starši zaposleni. Tam je bilo zanje poskrbljeno, npr. od pol šeste do pol četrte popoldan, ko so se starši vračali domov. Kako bo sedaj?
Pravzaprav enako. Tudi v prvem razredu devetletke je za otroke poskrbljeno na enak način. Starši, ki so zaposleni, lahko otroka pripeljejo v jutranje varstvo od pete ure naprej. Tisti otroci, ki bodo v jutranje varstvo prihajali zgodaj, bodo ob pol osmih imeli zajtrk. Ob pol devetih se jim bo začel pouk. Ob pol desetih bodo imeli dopoldansko malico in po pouku kosilo. Po pouku se učenci vključijo v oddelek podaljšanega bivanja, kjer okoli dmge ure popoldan pojedo popoldansko malico. Starši pridejo po otroka do četrte ure popoldan, če otrok ne gre domov s šolskim prevozom. Katera razlika je naj očitnejša med staro 8-letno in novo 9-letno šolo?
9- letna šola se deli na t. i. triletja. Sedanja šola se deli na razredno in predmetno stopnjo. Prehod iz ene na dmgo je za mnoge učence zahteven. V novi šoli bodo tri triletja omogočila postopnejše in s tem lažje prehajanje iz nižjih v višje razrede. Popolnoma novi so izbirni predmeti, ki jih učenci sami izbirajo v tretjem triletju, se pravi od sedmega razreda naprej. Delno novi, vendar našim učiteljem že poznani, sta diferenciacija in nivojski pouk. Stvar se zdi komplicirana, vendar v resnici ni takšen bavbav.
Kaj je torej diferenciacija v šoli?
Pojem pomeni razlikovanje, tudi razdeljevanje učencev glede na njihovo znanje in sposobnosti. To hkrati pomeni tudi potek pouka v skupinah, v katerih so zbrani učenci s podobnim znanjem ali sposobnostmi. Tako je pouk lahko bolj po meri posameznega učenca in ne več po enakem kopitu za vse.
V novi devetletki se učenci istega razreda v 8. in 9. razredu ločijo, ko se na različno zahtevnih ravneh pouka učijo slovenskega jezika, matematike in prvega tujega jezika (to je nivojski pouk).
Že prej se lahko - vendar samo za nekaj ur -ločujejo od 4. do 7. razreda, ločijo pa se tudi pri treh izbirnih predmetih v 7., 8. in 9- razredu, saj se odločajo za različne predmete.
Občasno ločevanje učencev po njihovem znanju in nagnjenih pomaga razrahljati sicer enotno šolo, ki ji je sodobni čas vse manj naklonjen. Enotna šola za vse je pač usmerjena na nekakšno umetno postavljeno povprečje, ki je naklonjeno zlasti sredini, in šolo uniformira. Zdravilo za to pa je po mnenju strokovnjakov občasno ločevanje učencev istega razreda, ki so različno uspešni ali zagnani, denimo za matematiko ali tuj jezik, in imajo tudi različna zanimanja, ki jih lahko uresničujejo skozi izbirne predmete.
Kolikor vem obstaja kar nekaj vrst diferenciacij in nekatere izmed njih strokovnjaki odločno odklanjajo. Kako je s tem?
Res ostaja kar nekaj vrst diferenciacij in v svetu so v šolstvu uporabljene prav vse. Pri nas, v naši državi, so se strokovnjaki pedagoške doktrine odločili, da v devetletko vnesejo t. i. model fleksibilne diferenciacije. Da bodo bralci vedeli o čem govorim, naj povem, da je zunanja diferenciacija tista, ki učence že zgodaj in dokončno in povsem loči tudi na zunaj:
npr. jih usmeri v različne šole ali jih znotraj šole dokončno ločuje v skupine. Takšnemu razlikovanju učencev stroka pri nas odločno nasprotuje. Notranja diferenciacija je le različno delo učitelja s posamezniki, ki sedijo v istem oddelku. Za učenca, ki je bolj sposoben, pripravlja učitelj dodatne naloge, z manj sposobnimi več ponavlja, utrjuje snov in išče učencu bolj razumljive poti, da bi napredoval skupaj z razredom. Ta oblika je nedvomno najbolj sprejemljiva. A če naj učitelj z vsakim dela posebej, zahteva to majhno število učencev v razredu. Fleksibilna diferenciacija je tista, ki je prilagodljiva, je kombinacija prve in druge (zunanje in notranje diferenciacije), s tem da ima notranja diferenciacija večji delež. Učenci so večino časa skupaj v istem oddelku (44 vseh ur na teden), le pri nekaj urah (pri Vi) določenega predmeta se razidejo in se učijo v različnih skupinah. Nato se spet združijo. Tak način devetletka priporoča v 4., 5., 6. in 7. razredu OŠ. Delna zunanja diferenciacija v devetletki pa pomeni, da (samo) pouk materinščine, matematike in prvega tujega jezika vse šolsko leto poteka v ločenih skupinah.
V	njih sedijo vrstniki s podobnim znanjem in sposobnostmi. Pouk vseh drugih predmetov poteka v matičnem oddelku, kjer so skupaj stalni sošolci. Ta oblika pride na vrsto samo v 8. in 9. razredu OŠ in samo pri omenjenih treh predmetih. V zakonu so zapisane tri skupine za vsak predmet, vsaka ima dmgače zahteven pouk, o čemer je govora pri nivojskem pouku.
In kaj prinaša nivojski pouk?
Je pouk nekega predmeta na različno zahtevnih ravneh oziroma na različnih nivojih. Srednja raven pomeni srednji standard znanja; pri nižji ravni je nekaj zahtev (strokovnjaki pravijo ciljev in standardov) odvzetih, toda učenci morajo dosegati vsaj dogovorjene minimalne standarde; pri višji ravni pa je od srednje še nekaj dodanega. Učenci v tretji, najvišji skupini, se bodo morali spoprijeti s približno 1/3 več zahtevami kot tisti v najmanj zahtevni skupini. V devetletki bodo lahko učenci različne ravni obiskovali že od 4. razreda naprej - kjer in kadar bodo šole zmogle tako organizirati tak pouk (več paralelk - a, b, c). Zakon predvideva, da bodo do 7. razreda različne ravni mogoče pri slovenskem jeziku, matematiki in pri prvem tujem jeziku. Vendar bodo otroci le M vseh ur, namenjenih takemu predmetu, znanje utrjevali ali nadgrajevali v različno zahtevnih skupinah, 44 časa pa bodo skupaj.
V	8. in 9- razredu se učenci obvezno ločijo pri slovenskem jeziku, matematiki in prvem tujem jeziku na osnovi lastne odločitve. Učitelji, ki bodo učili na posameznih ravneh, ne bodo vedno isti (ni nujno).
Kako se bodo učenci odločali za skupino?
Na kako zahtevni ravni se bo želel učiti matematike, slovenskega jezika in prvega tujega jezika, se bo odločil učenec skupaj s starši. V strokovno pomoč bo tu še svetovanje učitelja in šolske svetovalne službe. Nekdo, ki ne mara matematike in z njo že več let bije hud boj, da
bi obstal pri dvojkah in kaki trojki, si gotovo ne bo želel izbrati najzahtevnejše matematične skupine. Ker pa se nikoli ne ve, kako se mlad človek razvija, se bo v skladu s svojim uspehom v izbrani nižji skupini lahko po vsaki konferenci selil v višjo. In tisti, ki bo ugotovil, da si je z izbiro preveč zahtevne skupine naložil prehudo breme, se bo tudi še pozneje preselil v manj zahtevno skupino. Temu preseljevanju bodo botrovale tudi boljše ali slabše ocene v okviru izbrane skupine.
Ni nujno, da si učenec izbere za vse tri predmete enak nivo. Temelj pametne odločitve za skupine, kijev skladu z otrokovimi zmožnostmi, so seveda ocene, ki jih je pri vsakem od omenjenih treh predmetov dosegel v nižjih razredih.
Kdaj se bo učenec odločil?
Kot pravi pravilnik o organizaciji nivojskega pouka, bo šola učence in njihove starše najpozneje do prve konference v 7. razredu že seznanila z nivojskim poukom, ki bo potekal v
8.	razredu; do konca prve konference v 8. razredu pa s skupinami za 9. razred. Učenci se bodo nato za svojo raven odločali s premislekom, šola pa bo njihove odločitve zbirala zadnji teden pouka 7. (oziroma 8.) razreda. Učenci se bodo morali za ravni pri omenjenih treh predmetih odločiti najkasneje do dne, ko dobijo spričevala 7. (oziroma pozneje 8.) razreda. In sicer bodo zato kasneje dobili posebne obrazce Izbira ravni zahtevnosti. Na njih bodo starši s podpisom potrdili, da so seznanjeni z odločitvijo svojega otroka.
Ali bo učenec imel možnost prehoda iz enega v drug nivo, če bodo za to obstajali določeni pogoji in ali ocenjevanje v devetletki ostane enako?
Pri slovenskem jeziku, matematiki in prvem tujem jeziku bodo učenci v 8. in 9- razredu namesto ocen dobivali točke - od 1 do 10: na najnižji zahtevnostni ravni je zgornja meja točk, ki jo bodo predvidoma dosegali učenci do 6. Na srednji ravni 7 in 8, na najvišji ravni 9 in 10. Znanje za tolikšno število točk pomeni, da je učenec izbral pravilno skupino. Vendar pa bo učiteljeva naloga, da učence v svoji skupini pripravlja tako, da bodo, če je le mogoče, sposobni preseči mejo tako določenih točk in poseči po višjih točkah. Učenec, ki bo večkrat v konferenci dosegel 6 točk in celo več, bo lahko prestopil v srednjo zahtevno skupino. Tisti, v srednji, ki bo večkrat dosegal 8, a tudi 9 in 10 točk, bo lahko v naslednji konferenci pouk že obiskoval na najvišji zahtevnostni ravni. Če bo dosegel premalo točk za svojo skupino, bo v njej še vedno smel ostati; pametneje pa bo, če se bo odločil za manj zahtevno skupino. V 8. razredu se bo lahko selil tudi na podlagi svojih želja, v 9. razredu pa samo na podlagi doseženih točk.
Učitelj bo vse leto ocenjeval v omenjenih točkah. V točkah bo zapisana tudi zaključena ocena v redovalnici. Potem pa bodo točke pretvorili v običajne številčne ocene od 1 do 5, tako da bodo tudi slovenski jezik, matematika in prvi tuji jezik v spričevalo zapisani z ocenami od 1 do 5.
Ali se spremeni tudi sistem eksternega
(zunanjega) preverjanja znanja, se pravi tistega preverjanja, ki so ga v 8-letni šoli potrebovali tisti osmošolci, ki so se vpisovali na srednje šole, ki so omejile vpis?
Konec 9. razreda prinese tudi zaključno preverjanje znanja. To poteka iz slovenskega jezika, matematike in tretjega - po izbiri učenca izbranega predmeta (vendar ne izmed izbirnih predmetov, samo izmed obveznih). Tu se ocenjevanje oziroma zaključevanje ocene nekoliko zaplete. Vendar Zakon o OŠ in Pravilnik o ocenjevanju navajata natančno rešitev:
Denimo, da Janez opravlja zaključno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in kemije. Ker je pri slovenščini in matematiki potekal nivojski pouk, so ga ocenjevali s točkami. Ko bo opravil še preizkus znanja iz teh dveh predmetov, bo njegov uspeh na njem prav tako izražen v točkah. Zaključna ocena iz matematike in slovenščine bo v točkah -natančneje - bo povprečje točk, doseženih pri predmetu v šoli, in točk, doseženih pri preizkusu znanja. Če povprečje ne bo celo število, se bo ocena zaokrožila navzgor. Potem pa bodo, za potrebe spričevala, te točke po že navedeni razpredelnici pretvorili v ocene od 1 do 5.
Pri kemiji, kjer ni bilo nivojskega pouka in torej ni ocen v točkah, ampak klasično, od 1 do 5, pa bo Janez po opravljenem zaključnem preverjanju dobil zaključno oceno iz kemije tako, da bo učitelj izračunal povprečje med oceno, ki jo je učenec dobil v razredu, in oceno, ki jo je dobil na preizkusu znanja. Povprečje bo že tako in tako izraženo v običajnih ocenah od 1 do 5 in ga torej ne bo treba pretvarjati. Če povprečje obeh ocen ne bo celo število, ga bodo prav tako zaokroževali v učenčevo korist, navzgor.
Povejte še nekaj o izbirnih predmetih. Slišali smo, da so jih učenci sedanjih petih razredov, ki bodo v naslednjem šolskem lem obiskovali 7. razred po programu devedetke, že izbrali? Kako so jih učenci izbirali?
Vsak učenec se v 7., 8. in 9. razredu devetletke odloča za tri izmed izbirnih predmetov, ki jih ponudi šola. Ti so nato redni del njegovega umika in se tudi ocenjujejo. Izberejo lahko dva predmeta izmed družboslovno-humanističnih (med njimi je šola po zakonu dolžna ponuditi drugi tuj jezik, verstva in etiko in za zdaj še retoriko, vendar šele v 9. razredu.) in enega izmed naravoslovno-tehničnih. Lahko izbere tudi obratno, ne sme pa izbirati vseh treh predmetov iste vrste. K vsakemu izbirnemu predmetu hodi po 1 uro na teden. Izjema je drugi tuji jezik, ki se ga uči 2 uri na teden, in to vsa tri leta.
Predmete, ki jih je šola ponudila in so učence zanimali, so razvrstili po lestvici želja. Če se je zgodilo, da za katerega od predmetov, ki jih je učence izbral, ni bilo dovolj zanimanja, da bi ga poučevali, se je priključil prvemu naslednjemu predmetu svoje lestvice, za katerega je bilo dovolj prijavljenih. V naslednjem razredu pa bodo učenci izbirali bodisi povsem drug enoletni predmet ali nadaljevali z novim iz večletnih predmetnih sklopov.
Vsaka, tudi najmanjša šola, mora oblikovati
vsaj štiri skupine za izvajanje štirih različnih izbirnih predmetov. Samo tri skupine bi zadostovale le v primem, če bi se po naključju vsi učenci odločili izbrati denimo dva ista družboslovno-humanistična in dva ista na-ravoslovno-tehnična predmeta in obratno.
Kakšne so dolžnosti šole pri izbirnih predmetih?
Šola je po zakonu dolžna ponuditi najmanj tri različne izbirne predmete iz skupine dmžboslovno-humanističnih predmetov in najmanj tri iz skupine naravoslovno-tehničnih predmetov. Lahko jih ponudi tudi več. Nacionalni svet za prenovo je v času svojega delovanja zapisal posebno priporočilo, naj šole posebno skrbno gledajo tudi na ponudbo izbirnih predmetov s področja glasbene, likovne in tehnične vzgoje.
Katere predmete bo šola ponudila, je veliko odvisno od učiteljev, ki jih ima, in od možnostih, da se poveže z učitelji iz drugih šol, in seveda od interesa učencev. Katere predmete bo ponudila iz naravoslovno-tehničnega sklopa, je stvar vsake šole in njenih možnosti posebej, v skupini dmžboslovno-humanističnih predmetov pa mora, kot že rečeno, obvezno ponuditi tri predmete: tuji jezik (poleg tistega, ki se ga otroci že učijo v šoli), verstva in etiko ter retoriko.
Katere predmete ste ponudili v vašem JVIZ OŠ Destmik-Tmovska vas-Vitomarci in katere izmed njih so izbrali učenci?
Zakon o osnovni šoli je omogočal, da našim 43. učencem in učenkam v 7. razredu 9-letne šole ponudimo šest skupin oz. šest izbirnih predmetov. Ponudili smo 17 različnih predmetov. Statistična obdelava anket izbirnih predmetov, ki so jo izpolnjevali učenci skupaj s starši, je pokazala, da se je v prvi in drugi želji za ponujene predmete na anketi odločilo naslednje število naših učencev in učenk:
1.	Obdelava gradiv: les = 20 učencev in učenk
2.	Matematična delavnica = 2 učenca
3.	Raziskovanje organizmov v domači okolici = 2 učenca
4.	Načini prehranjevanja = 1 učenka
5.	Sodobna prehrana = 0 učencev
6.	Računalništvo: urejanje besedil = 25 učencev in učenk
7.	Šport za sprostitev = 5 učencev in učenk
8.	Šport za zdravje = 35 učencev in učenk
9.	Izbrani šport = 13 učencev in učenk
10.	Šolsko novinarstvo = 12 učencev in učenk
11.	Literarni klub = 3 učenci
12.	Likovno snovanje = 7 učencev in učenk
13.	Verstva in etika 1 = 5 učencev in učenk
14.	Angleščina = 36 učencev in učenk
15.	Vzgoja za medije: tisk = 4 učenci in učenke
16.	Vzgoja za medije: radio = 4 učenci in učenke
17.	Vzgoja za medije: televizija = 9 učencev in učenk
Tako smo na osnovi dobljenih rezultatov oblikovali 2 skupini angleščine, 2 skupini športa za zdravje, 1 skupino računalništva (urejanje besedil) in 1 skupino obdelava gradiv (les).
(ma)
125 LET PGD BIŠ
Pred petimi leti smo s ponosom praznovali 120-letnico obstoja. Toda čas beži in tako se letos še z večjim veseljem pripravljamo na zavidljiv uspeh, 125 let PGD Biš. In društvo s tako tradicijo ima zagotovo zelo zanimivo zgodovino pa čeprav danes o tem pričajo le še viri.
Gasilsko društvo Biš je nastalo leta 1876 in je najstarejše vaško gasilsko društvo v Sloveniji. Pobudnik za nastanek društva je bil najznamenitejši Bišanec, dr. Jožef Muršec - Živkov. V pismu bratrancu Martinu Muršcu je naročil naj zbere nekaj mož in naj ustanovijo požarno hrambo Biš. Tako so se zbrali že omenjeni Martin Muršec, Jožef Polanec, Martin Šalamun in Jakob Šalamun in pod vplivom teh mož se je rodilo gasilsko društvo Biš. Že prvo leto so kupili prevozno ročno brizgalno.
Leta 1886 so že imeli ustrezno orodje, ki so ga hranili v orodišču. Zgradili so ga na mestu, kjer je danes gasilski dom. V tistem času je bilo v društvo vključenih 30 rednih in 5 podpornih članov.
Do večjih sprememb je prišlo trideset let po ustanovitvi, ko je društvo dobilo svoj žig, organizacijsko se je ločilo od občine in spremenilo je tudi jezik poveljevanja, ki je do tedaj potekalo v nemškem jeziku. Istega leta so izvolili tudi odbor, katerega so sestavljali: Ignac Gomzi - načelnik, Janez Reich - tajnik, Janez Lubec, Jožef Murko in Franc Kocmut -odbornik.
Društvo v času vojne ni bilo aktivno, najverjetneje je bil vzrok odhod mož in fantov na fronto.
Z ustanovitvijo Kraljevine SHS je bilo reorganizirano tudi gasilstvo.
1.	junija 1919 je bila ustanovljena gasilska zveza v Ljubljani. Kdaj je PGD Biš sprejelo pravila, ni povsem jasno.
Leta 1926 je društvo praznovalo petdesetletnico obstoja. Podatki pričajo, da je leto kasneje štelo 40 aktivnih članov, ki so 1928
nabavili nove čelade. Istega leta je Anton Lovrenčič gasilcem odstopil zemljišče, kjer so zgradili lesen stolp za sušenje cevi.
Velik korak so gasilci naredili z nakupom prve motorne brizgalne leta 1943, kar je pomenilo konec gašenja z ročno, vprežno brizgalno.
Druga svetovna vojna je delovanje društva prekinila, saj je večina mož in fantov morala v nemško vojsko. V tem času so gasili požare in vzdrževali opremo starejši člani. Po koncu vojne je gasilski dom takoj oživel. Gasilska četa, kot se je imenovala od leta 1933, je štela kar nekaj mladih članov, ki so tudi že uspešno vadili.
1956. leta je bilo društvo bogatejše za prvi avtomobil, ki je služil za prevoz orodja in moštva. V teh letih so pridobili še eno pomembno stvar, električno sireno.
V času predsednika Vinka Šalamuna so leta 1959 zgradili novi gasilski dom in ob otvoritvi slovesno razvili tudi prapor društva.
Po letu 1962 je društvo izgubilo veliko članov in nastopil je čas krize. Društvo so pestile denarne težave in pogosto menjavanje vodstva. Kljub vsem nevšečnostim pa so v tistem času kupili rabljeno orodno vozilo in rabljeno avtocisterno.
Stanje se je začelo izboljševati ob koncu 70-tih, ko se je pridružilo nekaj mladih članov. Že leta 1980 so kupili novo avtocisterno. Gonilna sila je za več kot deset let postal predsednik Alojz Fekonja. Poveljnik Ivo Dvoršek je ponovno zbral člane in članice, ki so se udeleževali gasilskih tekmovanj. V teh letih so desetine dosegle zavidljive rezultate doma in na tujem.
Leta 1982 so kupili novo orodno vozilo, dve leti kasneje pa so sprejeli sklep o gradnji novega gasilskega doma.
Menjava vodstva, ko sta dotedanja predsednika Alojza Fekonja in poveljnika Danila Muršca, zamenjala Manfred Jakop in Andrej Arnuga, ni bistveno vplivalo na delo društva.
To je še naprej delovalo uspešno, kot deluje tudi sedaj s predsednikom Miranom Arnuga in poveljnikom Edvardom Petričem.
Danes se lahko pohvalimo s sodobno avtocisterno, kombijem PEUGEOT BOXER, s številnimi aktivnimi člani, z ustrezno tehniko in opremo in z uspešnim vodstvom.
Naše društvo ni uspešno samo na področju operative in preventive, ampak se vključuje tudi v družabno življenje. V času pusta že nekaj let pripravljamo borovo gostuvanje, ki je tako postalo tradicionalni običaj. Ponašamo se še z več kot desetletno tradicijo postavljanja velikonočne butare pred cerkvijo sv. Bolfenka. V poletnih mesecih organiziramo vsako leto tridnevni izlet v naše gore, poleg tega pa še kakšno strokovno ekskurzijo. Na predvečer zavetnika gasilcev, sv. Florijana, pevci iz vrst gasilcev zapojejo pod okni občanov in s tem ohranjajo stare običaje.
Zelo dobro sodelujemo z osnovno šolo Trnovska vas in na podlagi tega so bili izpeljani že mnogi projekti. Kot so že včasih v društvu skrbeli za kulturno dejavnost, mlajša generacija to nadaljuje. V okviru tega je bilo organiziranih nekaj prireditev, denimo Slovenske gorice pojejo in plešejo. S številnimi aktivnostmi in dejavnostmi smo gasilci lahko zadovoljni. Zavedamo se, da lahko s svojim ustvarjalnim delom pripomoremo k boljšemu in bolj kakovostnemu bivanju vseh ljudi v kraju.
Ob našem visokem jubileju pripravljamo vrsto dejavnosti, med katerimi so internetna predstavitev, tehnične pridobitve, predvsem nabava visokega tlaka, in seveda osrednja proslava, ki bo 24. junija pred gasilskim domom.
VIRI: Gasilstvo skozi čas in časopis Gasilec 2001
Pripravila: Romana Breznik
Naslovnica knjižice, ki je izšla ob 125- letnici ■	• -	-	'
PGD Biš	Skupinski posnetek letošnjih tekmovalnih desetin PGD Biš	Foto: z. Šalamun
Uradni vestnik
Občine Trnovska vas
27. junij 2001
Leto II, številka 2
VSEBINA
1.	PRAVILNIK
vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Trnovska vas
2.	PRAVILNIK
za vrednotenje športnih programov v občini Trnovska vas
3.	PRAVILNIK
za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti, ki ne sodijo v zakonsko obvezo, predstavljajo in zagotavljajo pa specifične socialne potrebe občanov, društev, interesnih in stanovskih dejavnosti občanov, njihovih združenj in zvez v občini Trnovska vas.
4.	JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov in delovanja društev v občini Trnovska
6.	ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Trnovska vas
7.	RAZPIS
za razvoj kmetijstva v občini Trnovska vas
8.	RAZPIS
za kreditiranje kmetijske proizvodnje in pospeševanja malega gospodarstva v občini Trnovska vas
9.	SKLEP
o načinu financiranja političnih strank v občini Trnovska vas
10.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
statuta Občine Trnovska vas
11.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
poslovnika Občinskega sveta Občine Trnovska vas
vas
5.	CENIK
o pogrebnih in pokopaliških storitvah
1.
Na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS št. 75/94) in 6. člena Zakona o skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni list RS 1/96) in na podlagi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 20.redni seji dne 24. 5. 2001 sprejel
PRAVILNIK
ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI TRNOVSKA VAS
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo merila in kriteriji za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Trnovska vas na osnovi predvidenih sredstev v proračunu.
2.	člen
Za sofinanciranje iz sredstev občinskega proračuna se lahko prijavijo društva, zavodi in druge organizacije ter zasebniki, registrirani za opravljanje kulturnih dejavnosti, ki so registrirana v občini Trnovska vas, izvajajo svoje programe na območju občine Trnovska vas in izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika in javnega razpisa.
H. POGOJI, MERIT .A IN KRITERIJI
3.	člen
Za sofinanciranje dejavnosti dmštev morajo društva izpolnjevati naslednje pogoje:
-	so registrirana po zakonu o društvih,
-	imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske ter organizacijske pogoje za izvajanje predloženega programa,
-	predloženi program je potrdil oziroma sprejel pristojni organ društva,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu,
-	imajo sedež v občini Trnovska vas.
4.	člen
Kulturnim društvom se lahko sofinancira:
-	program redne dejavnosti društva,
-	strokovne sodelavce in strokovno izpopolnjevanje,
-	udeležbo na tekmovanjih in javnih prire,-ditvah,
-	drugi kulturni programi,
-	vzdrževanje opreme in prostorov.
5.	člen
Programi redne dejavnosti:
Pri vrednotenju programov redne dejavnosti društev se upoštevajo naslednji kriteriji:
-	število članov društva,zbora, skupine,
-	doseženi rezultati na tekmovanjih in ocene kakovosti izvedenega programa društva v zadnjih 3 letih,
-	Za posamezno vrsto dejavnosti se upoštevajo maksimalno naslednje število vaj na sezono:
-	pevski zbori in instrumentalne skupine skupaj 80 vaj,
-	gledališke in plesne skupine skupaj 35 vaj,
-	lutkovne skupine 30 vaj,
-	recitacijske in literarne skupine skupaj 20 vaj,
-	likovne kolonije.
V obseg redne dejavnosti se upošteva koncerte, predstave ali prireditve.
Oceno kakovosti programa v zadnjih treh letih pripravi pristojni organ zveze kulturnih organizacij.
6.	člen
Sofinanciranje in strokovno izpopolnjevanje
Sofinancirajo se lahko stroški:
-	strokovnih sodelavcev (zborovodje, mentorji skupin);
obseg sofinanciranja se določa po kriterijih iz prvega odstavka 5. člena in po strokovni usposobljenosti strokovnega sodelavca,
-	strokovnega izpopolnjevanja za animatorje ljubiteljske kulture, strokovnih vodij in članov;
-	sofinancira se lahko stroške kotizacije in potne stroške.
7.	člen
Udeležba na tekmovanjih in prireditvah
Društvom, ki se prijavijo na tekmovanje in prireditve na območju države ali izven nje, se lahko sofinancira prevozne stroške. Višina sofinanciranja pa je odvisna od števila članov in oddaljenosti od kraja prireditve.
8.	člen
Vzdrževanje objektov in opreme ter izgradnja novih se izvajalcem kulturnih
programov, ki imajo v lasti ali v upravljanju kulturni objekt in opremo, sofinancira po posebnem programu v odvisnosti od višine proračunskih sredstev in prioritetne uvrstitve.
9- člen
Višino sredstev za posamezne namene in za celotni program redne dejavnosti društva, zavoda ali posameznika se določi po oceni programa in je odvisna tudi od obsega vseh prijavljenih programov.
Podrobnejša merila so priloga tega pravilnika. Merila so izražena v točkah, višino točke pa določi občinski svet s sklepom na predlog župana ob sprejemu proračuna občine za tekoče leto.
10.	člen
Kulturne prireditve
Kulturne prireditve lahko prijavijo kulturna društva in zveze, druga društva, javni zavodi in skladi, zasebniki in drugi, ki so registrirani za to dejavnost.
Izvajalci iz prvega odstavka lahko prijavijo tudi kulturne prireditve, posvečene državnim ali občinskemu prazniku.
11.	člen
Višino sofinanciranja drugih kulturnih prireditev se določi po oceni in izboru prispelih prijav.
12.	člen
Drugi kulturni programi
Iz občinskega proračuna se lahko sofinancirajo tudi drugi kulturni programi, če pomenijo bistveno popestritev kulturne dejavnosti v občini z novostmi in kvaliteto. Tovrstne programe lahko prijavijo vsi v pravilniku že navedeni izvajalci, samostojni kulturni delavci ali posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo.
in. JAVNI RAZPIS
13.	člen
Sredstva se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi župan občine v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Postopek javnega razpisa vodi 3-članska komisija, ki jo imenuje župan občine. Komisija je sestavljena iz predstavnika občinske uprave in 2 predstavnikov Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Za postopek javnega razpisa in dodeljevanje sredstev se smiselno uporabljajo določbe postopka oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči, določene v pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS št. 13/00). Pripravljen predlog razdelitve sredstev komisija predloži v obravnavo Odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki da na predlog svoje mnenje in ga posreduje v potrditev občinskemu svetu.
IV.	SKLENITEV POGODBE
14.	člen
Župan z izbranimi izvajalci programov sklene pogodbe, ki med drugim opredeljujejo realizacijo programov in način nadzora nad porabo sredstev. Innančna sredstva se nakazuje pogodbenim izvajalcem direktno. Izvajalci programov morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih obdobjih, ki so določeni s pogodbo o izvedbi programa, predložiti dokazila o izpolnjevanju obveznosti županu občine in občinskemu svetu. Če izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva.
V.	KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka: 032-02/01-20-1 Datum : 24.5.2001
ŽUPAN OBČINE: KARL VURCER, l.r.
PRILOGA - MERILA (KULTURA)
I.	REDNA DEJAVNOST
-	št. članov društva,zbora,skupine 1 član/l točka (s plačano članarino)
-	doseženi rezultati na tekmovanjih in ocena kakovosti izv. programa v 3 letih 20 točk
n. VAJE NA SEZONO
-	pevski zbori in instrument.skupine skupaj
80 vaj	30 točk
-	gledališke in plesne skupine 35 vaj
20 točk
-	lutkovne skupine 30 vaj	15	točk
-	recitacijske in literarne skupine skupaj 20
vaj	10	točk
-	likovne kolonije	20 točk
IH. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
-	zborovodij ali mentorjev skupin 20 točk
-	za animatorje ljubiteljske kulture,vodij
20 točk
-	pokrivanje stroškov kotizacije ali pot. str.
15 točk
IV.	UDELEŽBA NA TEKMOVANJIH IN
PRIREDITVAH	30	točk
V.	KULTURNE PRIREDITVE V OBČINSKEM ALI MEDOBČINSKEM MER
ELU	50	točk
VI.	DRUGI KULTURNI PROGRAMI 20 točk
-	razstave
-	projekti
2.
Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS št. 22/98)in na podlagi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 20.redni seji dne 24.5.2001 sprejel
PRAVILNIK
za vrednotenje športnih programov v občini Trnovska vas
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom občinski svet občine Trnovska vas določa pogoje, merila in postopke za razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov športa v občini Trnovska vas.
2.	člen
Predmet tega pravilnika je delitev sredstev, ki jih po sprejetih programskih nalogah zagotavlja občina.
II.	POGOJI
3.	člen
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež v občini Trnovska vas,
-	imajo zagotovljene prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	imajo zagotovljeno redno vadbo, za katero so registrirani.
ra. IZVAJALCI
4.	člen
Izvajalci športnih programov so:
-	športna društva in organizacije,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge,
-	zavodi, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
5.	člen
Za uresničevanje programskih nalog športa se na področju in za potrebe občine Trnovska vas iz javnih financ lahko sofinancirajo naslednje oblike dejavnosti:
a)	interesna dejavnost s področja vzgoje in izobraževanja:
-	predšolska mladina,
-	osnovnošolska mladina,
-	srednješolska mladina,
-	športna dejavnost študentov
b)	šport v društvih:
-	šport mladih - redna vadba,
-	športno-rekreativna dejavnost odraslih,
-	kakovostni šport odraslih (tekmovalni šport),
-	vrhunski šport
c)	šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
d)	priznanja športnikom in športnim delavcev,
e)	promocijska dejavnost,
0 športne prireditve,
g) šport invalidov.
IV.	MERILA
6.	člen
Vrednost sofinanciranja športnih programov je odvisna od vsakoletnih razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu za področje športne dejavnosti.
Pri dodeljevanju sredstev se upoštevajo naslednja merila:
-	razvrstitev športnih programov v skupine po programih,
-	razvrstitev športnih društev v razrede, upoštevajoč razširjenost in uspešnost društva,
-	izvedba športne prireditve v občinskem ali medobčinskem merilu,
-	treningi oziroma redna vadba,
-	drugi programi, ki so v javnem interesu in njihov obseg.
Podrobnejša merila so priloga tega pravilnika. Merila so izražena v točkah, višino točke določi občinski svet s sklepom na predlog župana po sprejemu proračuna občine za tekoče leto.
V.	JAVNI RAZPIS
7.	člen
Sredstva se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi župan občine v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Postopek javnega razpisa vodi 3-članska komisija, ki jo imenuje župan občine. Komisija je sestavljena iz predstavnika občinske uprave in 2 predstavnikov Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Za postopek javnega razpisa in dodeljevanje sredstev se smiselno uporabljajo določbe postopka oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči, določene v pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS št. 13/00).
Pripravljen predlog razdelitve sredstev komisija predloži v obravnavo Odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki predlog poda svoje mnenje in ga posreduje v potrditev občinskemu svetu.
VI.	SKLENITEV POGODB
8.	člen
Župan z izbranimi izvajalci programov sklene pogodbe, ki med drugim opredeljujejo realizacijo programov in način nadzora nad porabo sredstev. Finančna sredstva se nakazuje pogodbenim izvajalcem direktno. Izvajalci programov morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih obdobjih, ki so določeni s pogodbo o izvedbi programa, predložiti dokazila o izpolnjevanju obveznosti županu občine in občinskemu svetu. Če izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva.
VII.	ŠPORTNI OBJEKTI V LASTI OBČINE
9.	člen
Zagotavljanje sredstev za investicije in vzdrževanje športnih objektov, ki so last občine ni predmet tega pravilnika.
Vm. KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka: 032-01/20-2 Datum: 24.5.2001
Župan občine: KARL VURCER l.r.
PRILOGA - ŠPORT (MERILA)
I.	RAZVRSTITEV V SKUPINE PO PROGRAMIH
1.	individualni športi	15	točk
2.	kolektivni športi	30	točk
3.	različni športno-rekrea.prog.	30 točk
II.	KAZALCI RAZŠIRJENOSTI ŠPORTNE DEJAVNOSTI
število članov s plačano članarino
1 član=l točka
število tekmovalcev	1 tekm.= 3 točke
HI. ŠPORTNI DOSEŽKI (1., 2., 3. mesto)
1.	uvrstitev na državni ravni	30 točk
2.	uvrstitev na regijskem tekmov.	20 točk
3.	uvrstitev na medobčinskem tekmov.
10 točk
4.	uvrstitev na občinskem tekmov. 5 točk
IV.	IZVEDBA ŠPORTNE PRIREDITVE ALI
TEKMOVANJA V OBČINSKEM ALI MEDOBČINSKEM MERILU	50	točk
V.	TRENINGI OZ. REDNA VADBA
(najmanj 40 ur redne vadbe) 1 točka/h
VI.	PRIJAVNINA IN POTNI STROŠKI ZA
TEKMOVANJA	15	točk
VH. DRUGI PROGRAMI, KI SO V JAVNEM INTERESU IN NJIHOV OBSEG - krožki v šoli (če se občinski svet na predlog župana odloči, da se program uvrsti v sofinanciranje občinskega proračuna)	20	točk
VIII.	STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
20 točk
3.
Na podlagi 7. člena statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 20.redni seji dne 24. 5. 2001 sprejel
PRAVILNIK
za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti, ki ne sodijo v zakonsko obvezo, predstavljajo in zagotavljajo pa specifične socialne potrebe občanov, društev, interesnih in stanovskih dejavnosti občanov, njihovih združenj in zvez v občini Trnovska vas.
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik določa načrtovanje in dodeljevanje finančnih sredstev za izvajanje neprofitne in prostovoljne dejavnosti izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti in drugih dejavnosti, ki ne sodijo v zakonsko obvezo, predstavljajo in zagotavljajo pa specifične socialne potrebe občanov, njihovih združenj in zvez (v nadaljevanju izvajalcev), ki delujejo na področju občine Trnovska vas, kjer imajo tudi svoj sedež. Izjema določila, da morajo imeti svoj sedež v občini Trnovska vas, velja le za organizacije in društva, ki delujejo na področju humanitarnih dejavnosti in imajo lahko svoj sedež tudi izven območja občine Trnovska vas, njihovi člani pa so tudi iz občine Trnovska vas.
2.	člen
Predmet tega pravilnika je delitev finančnih sredstev, ki jih na osnovi sprejetih programskih nalog izvajalcev zagotavlja občina Trnovska vas iz sredstev proračuna.
V pravilniku so opredeljeni tudi:
-	opravila in postopki, ki jih v posameznih fazah postopka opravlja občinska uprava, odbor in občinski svet,
-	dejanja, ki jih morajo v posameznih fazah postopka opraviti
predlagatelji in izvajalci programov za sofinanciranje na zgoraj navedenih področjih,
-	določa dokumentacijo, ki se uporablja v postopku,ki ga ureja ta pravilnik.
3- člen
Občinska uprava in predlagatelji oziroma izvajalci se pri pripravljanju, sprejemanju in izvajanju odločitev o izbiri projektov, ki jih iz občinskega proračuna financira in sofinancira občina, ravnajo po predhodno dostavljenih programih, na osnovi katerih občinski svet na predlog župana sprejme odločitev o programih, ki se bodo sofinancirali iz občinskega proračuna.
Od dneva objave razpisa do odločitve o izbom predlogov in izvajalcev se pogoji in izbrani programi iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati.
H. POSTOPEK
4.	člen
Postopek oblikovanja in dodeljevanja finančnih sredstev izvajalcem poteka po naslednjem zaporedju:
-	priprava in objava javnega razpisa za zbiranje predlogov izvajalcev,
-	ocenjevanje prispelih predlogov,
-	obravnava in potrditev prispelih predlogov na odboru za negospodarstvu in javne službe družbenih dejavnosti,
-	potrditev na občinskem svetu,
-	obveščanje izvajalcev o odločitvi,
-	sklepanje pogodb,
-	spremljanje pogodb in namenskega koriščenja sredstev iz proračuna.
Besedilo javnega razpisa, razpisno dokumentacijo,izbrane programe, pogoje in kri-
terije, datum objave javnega razpisa in razpisni rok, določi Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti.
5.	člen
Objava javnega razpisa mora vsebovati:
-	navedbo naročnika (naslov in drugi podatki),
-	programe, ki so predmet sofinanciranja,
-	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi programi ali projekti,
-	okvirno vrednost sredstev za predmet javnega razpisa,
-	kriterije za izbor programov izvajalcev,
-	določitev obdobja za porabo sredstev,
-	razpisni rok,
-	način dostave predlogov,
navedbo oseb občinske uprave, pooblaščene za dajanje informacij,
-	informacije o razpisni dokumentaciji,
-	rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa.
Razpisni rok ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od dveh mesecev.
6.	člen
Izvajalci programov in projektov so: organizacije, društva, združenja in zveze, ki so registrirane za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem razpisu.
IH. POGOJI IN KRITI KIH
6.	člen
Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	imajo sedež v občini Trnovska vas,
-	le društva, ki deluje na področju humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja občine Trnovska vas, če so njihovi člani tudi občani naše občine,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu,
-	so registrirani po zakonu o društvih in delujejo najmanj eno leto,
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
-	vsako leto občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
Kriteriji financiranja so priloga tega pravilnika in so izraženi v točkah. Vrednost točke določi občinski svet na predlog župana po sprejemu proračuna občine za tekoče leto.
7.	člen
Pogoji in kriteriji sofinanciranja, določeni s tem pravilnikom, upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem izvajalcem, in sicer za naslednje vsebine:
-	neprofitnim in prostovoljnim izvajalcem na področju humanitarnih dejavnosti za izvajanje njihovih rednih letnih programov
(Rdeči križ, Karitas, invalidske organizacije ipd.)
-	prostovoljnim gasilskim društvom za
izvajanje programov, razen investicij in investicijskega vzdrževanje v objekte in nakup gasilske opreme, kar se zagotavlja v skladu s pogodbo o opravljanju javne službe
-	zagotavljanje požarne varnosti v občini v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	turističnim društvom, društvu upokojencev, aktivu kmečkih žena za izvajanje njihovih letnih programov,
-	vsem ostalim neprofitnim izvajalcem (razen društev, ki delujejo na športnem in kulturnem področju) za sofinanciranje letnih programov.
8.	člen
Pravico do sofinanciranja programov imajo izvajalci iz 8. člena tega pravilnika, ki so izbrani na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, ki se po obravnavi na Odboru za negospodarstvu in javne službe družbenih dejavnosti in potrditvi na občinskem svetu obvestijo o izidu razpisa.
Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako »Za sofinanciranje društev - ne odpiraj« na naslov Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Sredstva se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi župan občine v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Postopek javnega razpisa vodi 3-članska komisija, ki jo imenuje župan občine. Komisija je sestavljena iz predstavnika občinske uprave in 2 predstavnikov Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Za postopek javnega razpisa in dodeljevanje sredstev se smiselno uporabljajo določbe postopka oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči, določene v pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS št. 13/00).
Pripravljen predlog razdelitve sredstev komisija predloži v obravnavo Odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki na predlog poda svoje mnenje in ga posreduje v potrditev občinskemu svetu.
IV.	SKLENITEV POGODB
9- člen
Župan z izbranimi izvajalci sklene pogodbe, ki med drugim opredeljujejo realizacijo programov in način nadzora nad porabo sredstev. Finančna sredstva se nakazuje pogodbenim izvajalcem direktno.
Izvajalci programov morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih obdobjih, ki so določeni s pogodbo o izvedbi programa, predložiti dokazila o izpolnjevanju obveznosti županu občine in občinskemu svetu. Če izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva.
10. člen
Za humanitarna društva, ki se ne prijavljajo na javni razpis in nimajo svojega sedeža v občini Trnovska vas, so pa naši občani člani teh društev, župan občine po svojem preudarku dodeli simbolična sredstva.
Če naši občani niso člani društva, se sredstev
ne dodeli.
Letno kvoto za te namene se določi v okviru proračunske postavke transferi neprofitnim in drugim organizacijam.
V.	KONČNE DOLOČBE
11. člen
Ta pravilnik začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka: 032-01/20-3 Datum: 24.5.2001
Župan občine: KARL VURCER, l.r.
PRILOGA - KRITERIJI (DRUGA DRUŠTVA)
I.	IZOBRAŽEVANJE
-	izvedba tečaja	50	točk
-	izvedba predavanja	20	točk
-	strokovno izpopolnjevanje	20 točk
II.	AKTIVNOSTI
-	organiziranje strokovne ekskurzije 20 točk
-	organiziranje srečanja	15 točk
-	sodelovanje z območnimi organiz. 5 točk
ra. SOCIALNI PROGRAMI
-	obisk invalidov in nepokretnih občanov
30 točk
-	skrb za socialno ogrožene občane 20 točk
IV.	SODELOVANJE PRI IZVEDBI
OBČ.PRtREDITEV	20 TOČK
V.	SAMOSTOJNA IZVEDBA PRIREDITVE V OBČIN. ALI MEDOBČINSKEM MERILU
50 TOČK
VI.	REKREATIVNE DEJAVNOSTI 20 TOČK VIL ŠT. ČLANOV S PLAČANO ČLANARINO
do 100 članov	20 TOČK
od 100 do 200 članov	30 TOČK
nad 200 članov	40 TOČK
4.
Občina Trnovska vas objavlja na podlagi proračuna občine (Uradni vestnik št. 1/2001) in na podlagi sprejetega Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, Pravilnika za vrednotenje športnih programov in Pravilnika za vrednotenje programov drugih društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti, ki so bili sprejeti na 20. redni seji 24.5.2001
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINACIRANJE PROGRAMOV IN DELOVANJA DRUŠTEV v občini Trnovska vas
Orientacijska vrednost vseh programov znaša: 1,180.000,00 SIT.
A.	KULTURNE DEJAVNOSTI
A.l. POGOJI
Za sofinanciranje dejavnosti mora društvo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	je registrirano po zakonu o društvih,
-	imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske ter organizacijske pogoje za izvajanje predloženega programa,
-	predloženi program je potrdil oziroma sprejel pristojni organ društva,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu,
-	imajo sedež v občini Trnovska vas.
A.2. PROGRAM, KI SE FINANCIRA:
-	program redne dejavnosti društva,
-	strokovne sodelavce in strokovno izpopolnjevanje,
-	udeležbo na tekmovanjih in javnih prireditvah,
-	drugi kulturni programi,
-	vzdrževanje opreme in prostorov.
A.	3. Programi bodo izbrani v skladu z merili za področje kulturne dejavnosti.
B.	ŠPORTNE DEJAVNOSTI
B.l. POGOJI
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež v občini Trnovska vas,
-	imajo zagotovljene prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	imajo zagotovljeno redno vadbo, za katero so registrirani.
B.2. PROGRAM, KI SE FINANCIRA
Za uresničevanje programskih nalog športa se iz javnih financ lahko sofinancirajo naslednje oblike dejavnost:
a)	interesna dejavnost s področja vzgoje in izobraževanja:
-	predšolska mladina,
-	osnovnošolska mladina,
-	srednješolska mladina,
-	športna dejavnost študentov
b)	šport v društvih:
-	šport mladih - redna vadba,
-	športno-rekreativna dejavnost odraslih,
-	kakovostni šport odraslih (tekmovalni šport),
-	vrhunski šport,
c)	šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
d)	priznanja športnikom in športnim delavcev,
e)	promocijska dejavnost,
f)	športne prireditve,
g)	šport invalidov.
B.3. Programi bodo izbrani v skladu z merili za področje športne dejavnosti.
C.	HUMANITARNA IN DRUGA DRUŠTVA I. POGOJI IN KRITERIJI 1. člen
Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	imajo sedež v občini Trnovska vas,
-	le društva, ki deluje na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko svoj sedež tudi izven območja občine Trnovska vas, če so njihovi člani tudi občani naše občine,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu,
-	so registrirani po zakonu o društvih in delujejo najmanj eno leto,
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
-	vsako leto občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
C.2. PROGRAM, KI SE SOFINANCIRA, IN UPRAVIČENCI
-	neprofitnim in prostovoljnim izvajalcem na področju humanitarnih dejavnosti za izvajanje njihovih rednih letnih programov
(Rdeči križ, Karitas, invalidske organizacije ipd.),
-	prostovoljnim gasilskim društvom za izvajanje programov,
-	turističnim društvom, društvu upokojencev, aktivu kmečkih žena) za izvajanje njihovih letnih programov,
-	vsem ostalim neprofitnim izvajalcem za sofinanciranje letnih programov.
C.	3. Programi bodo izbrani v skladu z merili za področje humanitarnih in drugih društev.
ROK IZVEDBE
Sofinancirajo se programi, ki so se ali se bodo izvajali v letu 2001.
PREDLOŽITEV PRIJAVE
Ponudniki morajo ponudbe oddati na pošti kot priporočeno pošiljko, na naslov OBČINA TRNOVSKA VAS, Trnovska vas 42, ali v sprejemni pisarni občine Trnovska vas najkasneje v roku 30 dni po izvedenem razpisu.
Ponudbe morajo biti v zaprti kuverti, označene z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opravljene s pripisom »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS«.
ODPIRANJE PONUDB
Postopek javnega razpisa in odpiranje ponudb vodi 3-članska komisija, ki jo imenuje župan občine. Komisija je sestavljena iz predstavnika občinske uprave in 2 predstavnikov Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Za postopek javnega razpisa in dodeljevanje sredstev se smiselno uporabljajo določbe postopka oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči, določene v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS št. 13/00.
Pripravljen predlog razdelitve sredstev
komisija predloži v obravnavo Odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki na predlog poda svoje mnenje in ga posreduje v potrditev občinskemu svetu.
Odpiranje ponudb ni javno.
V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija ponudnike pozvala, da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne dopolni, bo ponudba izločena kot nepopolna.
IZID RAZPISA
O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 45 dni od dneva odpiranja ponudb.
SKLENITEV POGODBE
Župan z izbranimi izvajalci sklene pogodbe, ki med drugim opredeljuje realizacijo programov in način nadzora nad porabo sredstev. Finančna sredstva se nakazuje pogodbenim izvajalcem direktno.
Izvajalci programov morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih obdobjih, ki so določeni s pogodbo o izvedbi programa predložiti dokazila o izpolnjevanju obveznosti županu občine in občinskemu svetu. Če izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva.
RAZPISNA DOKUMENTACIJA
Zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na občini Trnovska vas vsak delovni dan med 8. in 15. uro, v torek med 8. in 16. uro.
DODATNE INFORMACIJE
Dodatne informacije v času trajanja razpisa dobite osebno ali po telefonu pri tajnici občine Ireni Polič, tel. št. 757 95 11.
Občina Trnovska vas
5.
Na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti in urejanju pokopališča (Uradni list SRS, št. 34/94) 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) ter 36. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča je občinski svet občine Trnovska vas na 20. redni seji 24. 5. 2001 sprejel povišanje cen pogrebnih in pokopaliških storitev, ki znašajo:
CENIK
O POGREBNIH IN POKOPALIŠKIH STORITVAH
- izkop in zasip groba in zaščita sosednjih
grobov	19.710,00
-	pogreb	v grobnico	9-909,00
-	pogreb	otroka	do	1. leta	9-909,00
-	žarni pokop	6.671,00
- delo s pokojnikom (oblačenje, polaganje,
prelaganje)	4.873,00
-	pobiranje pokojnika:
a)	brez večjih poškodb	2.502,00
b)	z večjimi poškodbami	3-812,00
-	kompletiranje krste in znamenja 1.191,00
-	prijava pogreba	1.191,00
-	urejanje dokumentacije (mrliški list, dovolj,
za pokop, odjava zavarovanj, obveščanje KS)	1.787,00
-	poglobitev groba	2.978,00
-	prva ureditev groba (odvoz vencev, ureditev groba)	5.003,00
PREVOZ:
-	prevožen km v domovini	108,00
-	prevožen km v tujini	119,00
-	lokalni prevoz do 50 km	6.498,00
ESHUMACUA:
-	pred pretekom 10 let	41.695,00
-	po poteku 10 let	32.165,00
VREDNOST URE:
-	grobar KV	1.267,00
-	delavec PKV	1.072,00
-	intelektualna ura (IU)	1.267,00
-	strojna ura	1.754,00
-	rinjenje kovinskega vložka	2.144,00
-	organizacija pogreba 3-4 ure
štev. ur x 1.267,00
-	pogrebno moštvo
štev. oseb x 3.217,00
Vse cene so v SIT, v cene storitev ni zaračunan 8% davek na dodano vrednost.
Z dnem uveljavitve tega cenika preneha veljati cenik o pogrebnih in pokopaliških storitvah z 8. 9. 2000.
Nove cene začnejo veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka: 032-01/01-20/6 Datum: 24. 5. 2001
Župan občine Trnovska vas.
Karl Vurcer l. r.
6.
Na podlagi 6l. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS št. 18/84,33/89) ter Uradni list RS št. 24/92- odločba US), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS št. 44/97) in 8. člena Statuta občine Trnovska vas (Ur. vestnik Tednika št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 20. redni seji dne 24. 5. 2001 sprejel
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini TRNOVSKA VAS
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v občini Trnovska vas plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu nadomestilo), merila za določitev
višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč in merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
2.	člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem planu občine določena za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje ali je na njem stavba do nedokončane tretje gradbene faze.
Zazidano stavbno zemljišča je zemljiška parcela na območju iz prejšnjega odstavka, na kateri je zgrajen objekt.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske in poslovne površine.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja, čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile ter vikendi.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot poslovna površina se šteje tudi površina zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
Za poslovne površine se po tem odloku šteje tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, vodna zajetja za pridobitno dejavnost, peskokopi, površine, na katerih so grajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije (20 KV, 110 KV) ter druge površine, namenjene za opravljanje poslovne oz. pridobitne dejavnosti.
Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem planu občine določena za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje ali je na njem stavba do nedokončane tretje gradbene faze.
3.	člen
Zavezanci za plačilo nadomestila po tem odloku so fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki so neposredni uporabniki funkcionalnih enot (lastniki ali najemniki stanovanja ali poslovnega prostora).
n. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
4.	člen
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine Trnovska vas in se razvršča v eno območje.
III.	MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA
5.	člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.	opremljenost stavbnega zemljišča z
objekti javne infrastrukture in možnost priključitve na te objekte,
2.	namembnost stavbnega zemljišča,
3.	namenska uporaba stavbnega zemljišča,
4.	smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
5.	izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v pridobitnih dejavnosti,
6.	možnost intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev.
IV.	OPREMLJENOST STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
6.	člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in priključki na naprave individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1.	javno vodovodno omrežje	20	točk
2.	javno kanalizacijsko omrežje	30 točk
3.	javno električno omrežje	20	točk
4.	plinovodno omrežje	30	točk
5.	telefonsko omrežje	30	točk
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami kolektivne rabe se ovrednoti s naslednjimi točkami:
1.	makadamska cesta	20	točk
2.	asfaltna cesta	40	točk
3.	asfaltna cesta z	javno razsvetljavo 50 točk
4.	asfaltna cesta z javno razsvetljavo in
pločnikom	60	točk
V.	NAMEMBNOST STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
7.	člen
Namembnost uporabe stavbnega zemljišča:
-	pri stanovanjskem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za stalno bivanje,
-	pri počitniškem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjenih za počitniško uporabo in bivalni prostori v zidanicah;
-	pri pridobitnem poslovnem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za poslovno dejavnost, in nepokrite površine, namenjene intenzivni pridobitni poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, delavnice na prostem, zunanji pridobitveni prostori storitvenih dejavnosti, igrišča s pridobitno dejavnostjo in funkcionalna zemljišča poslovnih funkcionalnih enot; upoštevajo se površine, ki jih zavezanec dejansko uporablja za poslovne namene,
-	pri nepridobitnem poslovnem namenu, uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni neprido-
bitni poslovni dejavnosti; upoštevajo se površine, ki jih zavezanec dejansko uporablja za poslovne namene.
Namembnost se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Namembnost
stanovanjski namen	40
počitniški namen	110
poslovni namen - nepridobitni	130
poslovni namen - pridobitni	300
Druga stavbna zemljišča
Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi za distribucijo električne energije in PTT-vodi, se točkujejo:
Namembnost
elektrovodi
-	podzemni	300
-	nadzemni	400
PTT-vodi
-	podzemni	400
-	nadzemni	500
Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi in PTT-vodi, so površine pod daljnovodom ali PTT-vodom, stebrom in površine, ki so potrebne za normalno rabo in znašajo:
-	za vsak posamezni elektro daljnovodni steber 10 m2 in za vsak posamezni PTT-steber 10 m2,
-	podzemni vodi se zaračunajo 1 m2 za vsak dolžinski meter voda,
-	za transformatorje se zaračuna 100 m2 površine.
Nadomestilo za elektro- in PTT-omrežje se izračuna le za primarno elektro- in PTT-omrežje ter transformatorje, ne pa za stebre in omrežja, namenjena za priključevanje posameznih objektov.
Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 50 točkami in se zaračunava od 400 m2 nezazidane stavbne parcele, v primeru, da je parcela manjša od 400 m, se zaračuna od celotne parcele.
VI.	NAMENSKA UPORABA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
8.	člen
Namenska uporaba stavbnega zemljišča glede na prostorsko izvedbene akte, ki ovira realizacijo izgradnje infrastrukturnih objektov, se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Št. točk	800
9.	člen
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se vrednoti za stanovanjski in počitniški namen glede na vrsto zidave zgradbe z naslednjimi točkami:
Vrsta zidave
individualna stanov, hiša	45
vrstna hiša	35
hiša z gospod, poslopjem	25
blokov, gradnja	15
Zapuščenost in dotrajanost objekta
Vsi zapuščeni stanovanjski objekti na stavbnih zemljiščih se ovrednotijo s številom 100 točk.
Zapuščenost in dotrajanost poslovnega objekta:
Vsi zapuščeni in dotrajani poslovni objekti se ovrednotijo s številom 500 točk.
Kriteriji za zapuščen in dotrajan objekt so:
-	nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti) več kot 3 leta,
-	nevzdrževan zunanji videz objekta,
-	nevzdrževan zunanji videz objektu pripadajočega stavbnega zemljišča.
VB. IZJEMNE UGODNOSTI ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA V PRIDOBITNI DEJAVNOSTI
10.	člen
Izjemne ugodnosti lokacije poslovnega prostora v pridobitni dejavnosti glede na možnost ustvarjanja dohodka v zvezi z namenom uporabe se posamezne funkcionalne enote razvrsti glede na dejansko uporabo v dve kategoriji in se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Kategorija
1.	kategorija	100
2.	kategorija	80
VIII. MOŽNOST INTENZIVNEJŠE RABE KOMUNALNIH IN DRUGIH OBJEKTOV IN NAPRAV, KI LAHKO ZNIŽUJEJO STROŠKE PROIZVODOV IN STORITEV
11.	člen
Izjemne možnosti intenzivne rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev v pridobitni dejavnosti, se posamezne funkcionalne enote razvrsti glede na dejansko uporabo v dve kategoriji, ki se vrednotijo z naslednjimi točkami:
Kategorija
1.	kategorija	150
2.	kategorija	120
12.	člen
Razvrstitev posameznih značilnih namembnosti po dejanski uporabi funkcionalne enote se razvrsti v kategorije po 10. in 11. členu, in sicer:
10. člen________11. člen
-	kmetijstvo, lov in gozdarstvo	1
-	ribištvo	1
-	rudarstvo	1
-	predelovalne dejavnosti	2	1
-	oskrba z elektriko,	plinom,	vodo	2
-	gradbeništvo	2
-	trgovina	1	1
-	gostinstvo	1	1
-	poštne in telekomun. storitve	1	1
-	finančno posredništvo	2
-	poslovanje z nepremičninami, najem	2
-	dejavnost javne uprave in obrambe	2
-	zdravstvo in veterinarstvo	2
-	druge javne, skupne in osebne
storitvene dejavnosti	2	2
IX.	IZRAČUN IN PLAČILO NADOMESTILA
13.	člen
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino stanovanjske, poslovne funkcionalne enote ali površino nezazidanega stavbnega zemljišča, določene po 2. členu tega odloka in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Osnovna za izračun višine nadomestila so podatki občinske evidence objektov za plačilo nadomestila stavbnega zemljišča, ki jo vzpostavi in vzdržuje občina Trnovska vas.
14.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Trnovska vas določi občinski svet s sklepom na predlog župana.
15.	člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili
zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti v skladu z zakonom o davčnem postopku.
Če pride po izdaji odločbe oziroma po že izvršeni odmeri do spremembe zaradi prenosa lastništva ali najemnika nepremičnine, izdane odločbe oziroma odmere ni možno spreminjati ali popravljati.
Zavezanci morajo prijaviti občinski upravi občine Trnovska vas nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila v 30 dneh po nastali spremembi.
16.	člen
Pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ne vloži prijave za nadomestilo, se odmeri nadomestilo za 1000 m2, fizični osebi pa od 300 m2.
X.	PLAČILO NADOMESTILA
17.	člen
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi, društva, politične stranke, verske skupnosti ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna in objektov, ki imajo status kulturnega spomenika.
Nadomestilo se ne plačuje za objekte in zemljišča v lasti občine Trnovska vas, ki so namenjeni za opravljanje dejavnosti občinske uprave.
XI.	OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
Poleg primerov, navedenih v 2. odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost, in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. Vloge za oprostitev ali delno oprostitev mora zavezanec vložiti pri občinskem uradu. K vlogi mora predložiti dokazila o svojih dohodkih in premoženjskem stanju ter o dohodkih in o premoženjskem stanju družinskih članov.
O oprostitvi plačila nadomestila odloča na podlagi pisnega zahtevka in predložene dokumentacije zavezanca na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan občine na osnovi mnenja občinskega sveta. Odločbo o oprostitvi plačila izda davčni organ.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje od gospodarskih objektov, kot so: objekti za rejo živali, silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za
hrambo krme in stelje, začasna zavetišča za živino, čebelnjaki, rastlinjaki, lope za shrambo kmetijske mehanizacije.
18.	člen
Zavezanci za plačilo nadomestila - pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila nadomestila, če bi nadomestilo predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev, če bodo ali so ta sredstva vložili v razširitev dejavnosti oziroma v novo zaposlovanje delavcev.
O oprostitvi plačila nadomestila odloča na podlagi pisnega zahtevka in predložene dokumentacije zavezanca na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan občine na osnovi mnenja občinskega sveta. Odločbo o oprostitvi plačila izda davčni organ.
XII.	KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
V primeru, da fizična oseba kot zavezanec ne prijavi svoje obveznosti ali je ne prijavi s pravilnimi podatki, se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT.
Če obrtnik ali samostojni podjetnik ne prijavi svoje obveznosti ali je ne prijavi s pravilnimi podatki, se kaznuje z denarno kaznijo od 30. 000 do 200.000 SIT.
Če gospodarska družba ne prijavi svoje obveznosti ali je ne prijavi s pravilnimi podatki, se kaznuje z denarno kaznijo od
100.000	do 300.000 SIT.
Če kakšna druga pravna oseba ne izpolni svoje obveznosti ali je ne prijavi s pravilnimi podatki,, se kaznuje z denarno kaznijo od
30.000	dO 300.000 SIT.
Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
XH. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Osnova za prvo vzpostavitev evidence o objektih za nadomestilo stavbnega zemljišča so uradne evidence, ki se vsem zavezancem posredujejo v preverjanje in potrditev. Zavezanci so dolžni na zahtevo občine Trnovska vas posredovati v roku 30 dni vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri vzpostavitvi evidence, ki jo nastavi in vzdržuje občina Trnovska vas.
Če podatki niso pravilni, so jih zavezanci dolžni v določenem roku popraviti in posredovati občinski upravi, pri čemer za njihovo pravilnost odgovarjajo. Kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih podatkov, se poslani podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero.
Evidenco vodi občina Trnovska vas.
Če je izglasovan občinski samoprispevek, so
plačila po tem odloku oproščeni obrtniki, samostojni podjetniki ter druge pravne osebe in fizične osebe, ki plačujejo občinski samoprispevek do izteka samoprispevka 31.
3.	2003.
21.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas in začne veljati 15. dan po objavi.
Številka: 032-01/20-4 Trnovska vas, 24. 5. 2001
Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER, l.r.
7.
Občina Trnovska vas objavlja na podlagi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99), sprejetega proračuna občine Trnovska vas za leto 2001 (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 1/2001) ter sklepa Odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe z dne 31. 5. 2001 naslednji
RAZPIS
za razvoj kmetijstva v občini Trnovska vas
I.
Za dodelitev sredstev lahko zaprosijo:
Tržni proizvajalci hrane, in sicer:
-	fizične osebe s slovenskim državljanstvom,
-	s stalnim prebivališčem v občini Trnovska vas,
-	praviloma s statusom kmeta.
Upravičenci morajo sredstva investirati na območju občine Trnovska vas.
n.
Namen in pogoji za pridobitev sredstev:
A.	PRAŠIČEREJA Nakup plemenskih živali
NAMEN UKREPA: nabava kvalitetnih plemenskih živali zaradi širitve prašičereje in izboljšanje proizvodnosti mesnih pasem prašičev.
Znesek regresa je 10.000,00 SIT za plemensko svinjo (posameznik največ 5 živali). Znesek regresa je 20.000,00 SIT za plemenskega merjasca (posameznik največ 1 žival)
POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV:
-	potrdilo o poreklu kakovosti živali,
-	račun,
-	plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih.
B.	VINOGRADNIŠTVO Nakup trsnih cepljenk.
Namen: Vzpodbujanje obnove vinogradov s kakovostnimi trsnimi cepljenkami.
Višina regresa je 50,00 SIT za cepljenko (za posameznika je zgornja meja 1500 sadik).
Cepljenke morajo biti vzgojene v slovenskih trsnicah, ki so pod strokovnim vodstvom kmetijskega zavoda ali kmetijskega inštituta Slovenije.
Prosilec mora imeti pozitivno mnenje območnega za vinogradništvo specializiranega kmetijskega svetovalca in račun o nakupu trsnih cepljenk.
C.	REGRESIRANJE ANALIZE ZEMLJE IN KRME
Regresira se 50 % vrednosti analize.
Namen: zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil, za kar je osnova analiza tal (zemlje).
D.	ANALIZA VINA
Regresira se 100 % analiza vina.
ra.
Rok za vložitev zahtevka za dodelitev sredstev je odprt do porabe sredstev oziroma do 15. 11. 2001.
IV.
Obravnavane bodo	le popolne in
pravočasne vloge.
Odobrena sredstva	bodo nakazana
upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna.
Župan občine: Karl VURCER, l.r.
8.
Občina Trnovska vas objavlja na podlagi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) sprejetega proračuna občine Trnovska vas za leto 2001 (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 1/2001) ter sklepa odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe z dne 31. 5. 2001 in v sodelovanju z banko posojilodajalko naslednji
RAZPIS
za kreditiranje kmetijske proizvodnje in pospeševanja malega gospodarstva v občini Trnovska vas
I.
Za posojilo lahko zaprosijo:
-	občani, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo,
-	samostojni podjetniki,
-	občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega
dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register,
-	občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Trnovska vas.
n.
Posojila so namenjena za:
-	nakup govejih plemenskih živali z znanim poreklom (najmanj 5 stojišč),
-	nakup plemenski svinj z znanim poreklom (najmanj 5 pl. svinj),
-	novogradnjo ali adaptacijo kmetijskih objektov (z vso dokumentacijo),
-	vrtnarstvo - za rastlinjake, steklenjake in opremo
-	za novejšo kmetijsko mehanizacijo, razvijanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Prednost pri dodelitvi sredstev posojila za razvoj malega gospodarstva imajo projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	zaposlovanje oz. odpiranje novih delovnih mest,
-	samozaposlitev,
-	udeležba domačih in tujih sovlagateljev,
-	razširitev dejavnosti oz. povečanje kapacitet.
ra.
Lastna udeležba je 50 % predračunske vrednosti investicije.
Obrestna mera bo TOM +	0%. Doba
vračanja je največ 5 let.
V primeru, da bo povpraševanje po kreditu večje bo obrestna mera TOM+2 %.
IV.
A)	Prosilci za kreditiranje kmetijske proizvodnje pošljejo prošnjo s prilogami v dveh (2) izvodih priporočeno po pošti z oznako »ZA POSOJILO - KMETIJSTVO« do 15. 7. 2001 na občino Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Vloga mora vsebovati:
-	ime in priimek vlagatelja,
-	naslov vlagatelja,
-	seznam priložene dokumentacije,
-	opis dejavnosti in predračunsko vrednost investicije,
-	višina zaprošenega posojila,
-	dokumentacijo.
Vloga za podporo investiciji v kmetijstvu mora sestaviti in podpisati Kmetijska pospeševalna služba oz. rajonski kmetijski pospeševalec. Priložen mora biti zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino (gospodarski objekt novejšega datuma).
B)	Prosilci za kreditiranje pospeševanje malega gospodarstva pošljejo prošnjo s prilogami v dveh (2) izvodih priporočeno po pošti z oznako »ZA POSOJILO - DROBNO GOSPODARSTVO« do 15. 07. 2001 na občino Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Vloga mora vsebovati:
-	ime in priimek oz. naziv podjetja,
-	naslov obratovalnice oz. podjetja,
-	seznam priložene dokumentacije,
-	opis dejavnosti in predračunsko vrednost investicije,
-	višino zaprošenega posojila.
Priložijo naj še naslednjo dokumentacijo: Poslovni načrt ali investicijski program za manjše projekte. Ta mora vsebovat:
-	osnovne podatke o investitorju,
-	opis programa z vidika možnosti trženja,
-	opis programa tehnologije, poteka investicije, potreb po kadrih, varstva okolja in potreb po energiji,
-	opis virov financiranja,
-	opredelitev predvidenih rezultatov razvojnega programa.
Obrtno dovoljenje ali potrdilo o vloženi zahtevi za pridobitev obrtnega dovoljena ter vpis v sodni register ali potrdilo o priglasitvi za vpis v sodni register.
Zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev dela pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik - soglasje lastnika oz. priglasitev del na ime lastnika in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila, vključeno z moratorijem za začetek odplačila posojila.
V.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
VI.
Odločitev o odobritvi sprejme občinski svet občine Trnovska vas.
Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER l.r.
9.
Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS št. 62/94, 1/99 in 70/00) in 15. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik št. 1), je občinski svet občine Trnovska vas na 20. redni seji 24. 5. 2001 sprejel:
SKLEP
o načinu financiranja političnih strank v občini Trnovska vas
I.
Političnim strankam, ki so dobile najmanj 50 % glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta občine Trnovska vas, pripadajo sredstva iz proračuna občine Trnovska vas, mesečno v višini 28,00 SIT na glas volivca, ki je veljavno glasoval za te stranke. Skupna letna masa sredstev za financiranje političnih strank ne sme presegati 0,2 % sredstev, ki jih ima občina opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi se zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog.
n.
Političnim strankam se sredstva dodeljujejo mesečno iz proračuna občine Trnovska vas na žiro račun stranke.
ra.
Ta sklep začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, uporabljati se prične s sprejemom proračuna občine Trnovska vas za leto 2001. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o načinu financiranja političnih strank v občini Trnovska vas z dne 27. 5. 1999, št. 031-01/99.
Številka: 032-01/20-5 Datum: 24. 5. 2001
Župan občine: Karl Vurcer, l.r
10.
Na podlagi 29. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 19/98, 74/98, 70/00 in odločbe Ustavnega sodišča v Ur. listu RS št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96 59/99 ter 16. Člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 20. seji, dne 24. 5. 2001 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE TRNOVSKA VAS
1.	člen
V	statutu občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. l/99)se prvi odstavek 21. člena črta in se doda novi odstavek:
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
2.	člen
V	24. členu se doda nova alineja, ki glasi: opravlja tudi pristojnosti komisije o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
3.	člen
101. členu se v prvem stavku črta besede “uporabijo sredstva rezerve občine ali”.
V	2. odstavku se črta »sredstev rezerve«.
4.	člen
V	102. členu se črta zadnji odstavek in na novo glasi:
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine zakonsko predpisano višino.
5.	člen
V	116. členu se prvi stavek črta in na novo
glasi:
Statut, odloki in drugi prepisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku občine Trnovska vas ali v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
6.	člen
V 125. členu se črta zadnji del stavka: »v kolikor niso v nasprotju z zakonom«.
7.	člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati 15 dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka: 032-01/20-1 Datum : 24. 5. 2001
Župan občine: Karl Vurcer, l.r.
n.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) in 110. člena Poslovnika občinskega sveta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 20. seji, dne 24.5.2001 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRNOVSKA VAS
1. člen
V Poslovniku občinskega sveta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) se 43. člen črta in na novo glasi: »Občinski svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina opredeljenih članov izrekla »ZA« njen sprejem.
2.	člen
V	56. členu se doda nova alineja, ki glasi: opravlja tudi pristojnosti komisije o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
3.	člen
V	99. členu v prvem stavku se za besedo večine dodajo besede:
“Opredeljenih glasov navzočih članov”
4.	člen
V	100. členu se v prvem stavku za besedo večine dodajo besede:
»opredeljenih glasov navzočih članov«
5.	člen
V	101. členu se v 2. Stavku za besedo večine dodajo besede:
»opredeljenih glasov navzočih članov«.
6.	člen
V	102. členu se v 2. Odstavku za besedo večine dodajo besede:
»opredeljenih glasov navzočih članov«.
V	110. členu se v zadnjem odstavku za besedo večina vstavi beseda »navzočih«.
7.	člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta začnejo veljati 15 dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka: 032-01/20-1 Datum: 24. 5. 2001
ŽUPAN OBČINE: Karl VURCER, l.r
NARAVOSLOVNI DAN
Že tri leta opazujemo in preučujemo sive čaplje iz Jezer. Tudi to leto je bilo tako. Do Jezer smo se pripeljali z avtobusom. Spremljali so nas učitelji in ornitologi. Mala šola, prvi, drugi in tretji razred so opazovali sive čaplje in druge ptice, četrti in peti razred pa smo opazovali in prepoznavali različne trave - travniške rože, čričke, murenčke, krta in kobilico ter metulja. Videli smo gnezdo kobilarja, ki nekam čudno, kot kakšna vrečka, visi z veje. V Jezerih je poleg črne jelše še veliko bezga. Z nami je vse to prepoznavala biologinja Marjana Kopušar. Razdelili smo se v dve ekipi. Ker še mi nismo vedeli, kako se rastline imenujejo, je z nami bila biologinja, učenci petega razreda pa so delali sami s pomočjo delovnega lista in rastlinskega ključa. Nam je učiteljica povedala, kako se te rastline imenujejo, za nekatere pa smo pogledali v knjigo. V rokah smo držali murenčka in kobilico. Sošolec Davorin pa je našel tudi mrtvega krta. Bilo je zelo zanimivo, saj sem spoznala veliko novih rastlin. Čas je zelo hitro minil in odpravili smo se morali domov.
Tisti, ki so bili z ornitologi, so lahko dolgo opazovali gnezda sivih čapelj. Videli so tudi druge ptice. Najbolj zanimiv je bil par smr-dokaver, ki sta se sprehajala po travniku blizu Jezer. Počasi smo šli proti glavni cesti in klepetali, o tem kaj je kdo doživel in videl.
Bišanci smo šli peš, ostali so se peljali z avtobusom.
Vem, da bom še večkrat šla v Jezera in odkrivala nove zanimivosti.
Dušanka Škamlec 4. razred OŠ Trnovska vas
PRI ZOBOZDRAVNIKU
Nekega dne sem po pouku šel k zobozdravniku, ker se bil naročen. Ko sem vstopil v čakalnico, je bilo tam že nekaj ljudi. Sedel sem in začel razmišljati o vsem, kaj se je dogajalo v šoli. Med najbolj napetimi razmišljanjem me pokliče sestra. Ko vstopim v prvi prostor, me lepo pozdravi. Potem me povabi naprej, kjer sedem na stol. Zobozdravnica mi pregleduje zobe, sestra si zapisuje. Ko je končala s pregledom, mi je v usta naložila neke papirne svaljke in cevko. Počutil sem se grozno in celo pomislil, da se bom zadušil. Nato je začela vrtati po zobu. Vedno se počutim tako čudno, ko mi vrtajo. Ko je končala, sem dobil še plombo. Sestra mi je dala še nalepko, ker sem bil tako pogumen. Spet so me naročili na pregled čez pol leta.
Urban Muršec 4. razred OŠ Trnovska vas
OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV
TRNOVSKA VAS
20. aprila 2001 je DU Trnovska vas pripravilo in izvedlo v prijetnem vzdušju 15. občni zbor. Udeležba je bila zadovoljiva, saj nas je od 157 članov bilo prisotnih skupno, z vabljenimi gosti, 135. Pohvalno je in dokazano s prisotnostjo, da so naši člani zadovoljni s proslavljanjem v društvu.
Za uvodni del občnega zbora in popestritev je poskrbel g. Janez Rojko z ljudskimi pevci, za kar jim hvala. Pregledali smo delo in proslavljanja v društvu za leto 2000, ker menim, da smo s programom dela bili zadovoljni, uspešni in smo ga tudi skoraj v celoti realizirali. Sprejeli smo tudi plan za leto
2001, predvsem srečanje Društev upokojencev Slovenije, srečanje Podravske regije, izlete, martinovanje in obiske članov, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo srečevati z nami. Zaželeno je tudi sodelovanje in obiski ob raznih občinskih praznikih in kulturnih prireditvah v naši občini, ker s tem bomo dokazali, da resnično želimo, da se v našem kraju nekaj smiselnega dogaja. Sicer pa je to tudi vidno, saj smo v času samostojne občine s skupnimi močmi že dosti postorili. Veliko potreb, želja in dela pa še nas čaka. Predlog Rdečega križa je bil, da bi društva s sodelo-
vanjem občine organizirala predavanje starejšim občanom z naslovom O zdravem življenju starejših. Predavatelj bi bil g. Šuta, dr. med.
Precej razprav je bilo tudi o usklajevanju pokojnin, ker zahtevamo in želimo, da se na osnovi zasluženih pokojnin država ne sme mačehovsko obnašati do upokojencev.
Za veseli del občnega zbora ob hrani in dobri kapljici, ki se je zavleklo pozno v noč, so poskrbeli muzikanti z Destrnika.
Predsednik DU: Franc KUPLEN
DRUŠTVO KMETIC TRNOVSKA VAS
Članice društva kmetic smo se 23. maja odpravile na izlet skupaj s prijateljskim društvom gospodinj iz Stoperc. Odpeljale smo se proti Šentilju, v nasad bradatih perunik k Izidorju Golobu. Od tam v Sladki Vrh v tovarno Paloma. Pot nas je dalje vodila v Prekmurje.
Tam smo se ustavile na kmečkem turizmu, kjer smo imele kosilo in tudi čas za medsebojno izmenjavo izkušenj. Po kosilu smo si ogledale še obrt izdelovanja izdelkov iz slame v Lipovcih.
Domov smo se vrnile obogatene z novimi vtisi in izkušnjami.
Marica Maguša
LJUBEZEN OBE SKOZI ŽELEDOC
VANILIJEVA
ŠARLOTA
4 rumenjaki 20 dag sladkorja 1/2 1 mleka
1/4 vanilijevega stroka 2-3 dag želatine 1/2 1 sladke smetane 1 žlica maraskina 1 dag olja za mazanje modela 2,5 del sladke smetane za dekoracijo, kandirano sadje, bebi piškoti - vse po želji.
Rumenjake in polovico sladkorja penasto vmešamo. Nato prilivamo vrelo mleko, v katerega smo dali vanilijev strok in preostali sladkor. Vse skupaj stepamo nad soparo, da se krema dobro zgosti, odstavimo in ji primešamo v mrzli vodi namočeno želatino. Kremo stepamo še tako dolgo, da se povsem ohladi. Nato ji narahlo primešamo stepeno sladko smetano in maraskino. Z oljem namažemo model za šarloto in damo vanj pripravljeno kremo.
Za nekaj ur jo postavimo na hladno, da se dobro strdi. Strnjeno zvrnemo na velik steklen krožnik in okrasimo s stepeno sladko smetano, sadjem in otroškimi piškoti.
Z otroškimi piškoti lahko obložimo model že prej, preden damo vanj pripravljeno kremo.
Šarloto lahko sestavimo iz dveh do treh vrst po barvi in okusu različnih krem.
Društvo kmetic Trnovska vas
Čistilna
akcija
BREZ SMETI NARAVA ZAŽIVI
Ker so naši gozdovi in narava resnično preobremenjeni z divjimi odlagališči in odpadki, ki jih nevestni obiskovalci puščajo za seboj, sta Lovska družina Trnovska vas in občina že tretjič zapored organizirali čistilno akcijo, ki je letos potekala pod geslom BREZ SMETI NARAVA ZAŽIVI.
Akcija, ki je na pobudo Lovske zveze Slovenije potekala po vsej državi 1.-7. aprila, je kljub obveščenosti bila slabo obiskana. Namen je bil, da se vanjo vključi čimveč prebivalcev, ki sicer niso lovci, pa jim ohranitev lepe narave nekaj pomeni. Gozdovi so resnično preobremenjeni z divjimi odlagališči, za katere pa je glavni krivec seveda človek. Zato bi v prihodnje bilo potrebno v akcijo vključiti tudi ostala društva v občini, saj bomo le s skupnimi močmi ohranili naravo in gozdove takšne, kot naj bi bili.
Za Lovsko družino Trnovska vas: Alojz BRUNČIČ
v	m
rasa j	štajerska kronika
DROGOVI ZA ZASTAVE V SOVJAKU
i
V nedeljo, 29. aprila 2001, dan pred prvim majem, smo se zbrali vaščani Sovjaka na
začetku vasi ob križpotju cest, ki povezujejo Sovjak, Črmljo, Biš, in na drugem koncu ob cesti, ki vodi k Stanku Orniku, da predamo svojemu namenu drogove za zastave. Svečano smo izobesili zastavi, to je slovensko in občinsko, ki sta v vetru zaplapolali našemu kraju v pozdrav. Prireditev je popestril tudi harmonikar s prijetnimi melodijami.
Ob tej priložnosti smo sklenili, da bomo v prihodnje zastave izobešali ob državnih in občinskih praznikih in črno zastavo ob smrti naših vaščanov. Želja vaščanov je, da bi imeli tudi svojo vaško zastavo. Ob tem simboličnem dogodku smo določili tudi varuhe, ki bodo skrbeli za njihovo izobešanje in pospravljanje.
Pobuda za postavitev drogov za zastave je prišla na sestanku vaške skupnosti, izdelal jih je Mirko Krajnc iz Sovjaka. Denarna sredstva so prispevali vaščani. Obnovili smo tudi tabli, ki označujeta vas Sovjak.
Po končanem uradnem delu je sledila
pogostitev in veseli klepet pri Janku Maguša.
Vaški odbor Sovjak: Štefan Krajnc
O kresi se dan obesi
Kres, ki je najskrivnostnejši dan poletnega obdobja, saj je takrat sonce najvišje, se praznuje po starem izročilu, ki sega v arhaično pogansko dobo, 24. junija, medtem ko je 23- junij kresni večer. To obdobje je že od nekdaj povezano z najrazličnejšimi šegami, obredi in verovanji.
Najdaljši dan je 21. ali 22. junij, ko nastopi poletni solsticij, ki se imenuje pri nas tudi sončni kres ali sončni obrat. Beseda kres pomeni kretati; zato slovenski pregovor tudi pravi: O kresi se dan obesi. Ali: O kresi se dan prebesi; začne se torej krajšati.
Poletje doseže višek, ko sonce stopi v znamenje leva - od 22. julija do 23. avgusta. Staro slovensko izročilo je vedelo povedati, da sonce o kresu nekdaj tri dni ni šlo v zaton. Na Koroškem so pravili, da “stojita” o kresu dan in noč celo štiri dni.
Kres se na Slovenskem imenuje janževo, šentjanževo, ivanje, ivanovo.
Na naših tleh poznamo izredno veliko šeg in verovanj, ki so povezana s šentjanževim. Na ta dan se nabirajo cvetlice, ki imajo čarobno in zdravilno moč, sprejeto od sonca, med njimi zlasti kresnice in praproti; te so se zatikale v okna, vrata ... Ljudje so verjeli, da ponoči pride sv. Janez Krstnik in počiva na tej praproti. S praprotno vodo so se umivali tudi proti boleznim. Znano je, da je bilo najboljše praprotno seme, ki je bilo nabrano v kresni noči, med enajsto in dvanajsto uro. Posebej učinkovito je bilo, če so bili tisti, ki so ga nabirali, takrat goli in če je praprot rasla ob kakšnem križpotju. Če je kdo nevede dobil seme v čevelj na kresni večer, je lahko razumel živalsko govorico.
Ljudje so tudi verjeli, da se v kresni noči podijo naokrog čarovnice. Na Dolenjskem jih je lahko videl tisti, ki si je narobe oblekel
vso obleko in nato zlezel med late na kozolcu. Ponekod so verjeli, da je bilo na kresno noč vedeževanje prav tako uspešno kot na večer starega leta. Nenavadno je bilo vedeževanje z repo, značilno za Koroško. Tam so na kresni večer metali repo na drevo; če je ostala na drevesu, je pomenilo srečo, če je padla na tla, pa nesrečo.
S kresom v zvezi je tudi veliko rekov in pregovorov:
O kresu je dan tako dolg, da človek, če se skrči, vanj trči; če se pa stegne, vanj dregne.
O kresu je dan tako dolg, da če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer tele.
Ste letošnjo čarobno noč že zamudili, ne da bi vrgli repo na drevo ali si natresli praprotnega semena v čevelj? Počakati bo treba na naslednji 23. junij.
Literatura:
Damjan J. OVSEC: VELIKA KNJIGA O PRAZNIKIH.
Anita Vršič
SREČANJE MLADIH V CELJU
V sredo, 2. maja 2001, na lepo sončno jutro, smo se mladi zbrali v Trnovski vasi. Skupaj z mladino iz Lenarta smo se odpeljali v Celje v dvorano Golovec, kjer je potekal drugi shod mladih z geslom Vem za načrte!
Pogovor je bil zelo zanimiv, pester, zabaven in poučen. Po začetnem uvodnem delu so sledile delavnice in forumi z različnimi vsebinami, kot so: šport, prostovoljno delo, kultura mladih, pedagogika igre, mediji in drugo. Naša skupina se je pridružila forumu z naslovom Tudi v športu postajati bolj človek.
Šport je bil prikazan kot privlačnost ekstremov ali pa izziv za razvoj lastnih sposobnosti, samodiscipline, prijateljskega druženja ter sodelovanja z drugimi. Najbolj zanimiv je bil med športniki, ki so bili prisotni na shodu, Davo Karničar. Njegova zgodba o tem, kako je prišel tako daleč, koliko volje in poguma in moči je bilo potrebnih, da je dosegel zastavljeni cilj, nas je vse pritegnila.
Po kratkem premoru smo si ogledali zanimivo predstavo katoliškega gledališča - monodramo Gregorja Čušina z naslovom Sedem glavnih grehov.
Sledile so delavnice z geslom Mladi za mlade, kjer smo dobili veliko koristnih informacij, lahko pa smo se vključili tudi v razne igre.
Ob 16.30 je potekala sveta maša s sprejemom načrta mladinske pastorale. Ob koncu srečanja smo vsi uživali ob koncertu Adija Smolarja.
Tako smo mladi v okviru krščanske mladine preživeli zanimiv, poučen in pester dan.
Romana Breznik
Ne damo zobkov zobu časa
V sredo, 6. junija, smo zaključili V tem projektu, katerega soav-tritedenski projekt:	torica je medicinska sestra,
Ne damo zobkov zobu časa. gospa Melita Trop, so sodelovali
UDELEŽBA NA FESTIVALU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 2001
Tudi letos so se s sodelovanjem Zavoda RS za šolstvo pedagoški in strokovni javnosti predstavili vrtci, osnovne, srednje in glasbene šole ter dijaški domovi.
Festival vzgoje in izobraževanja se je odvijal od 10. do. 13. aprila 2001 v Celju.
Učenci in delavci šole v Trnovski vasi smo ponosni, da je na festivalu sodelovala tudi naša vodja šole, gospa Angelca Fras. Vsi vemo, da je skupaj s svojimi učenci do podrobnosti raziskala Jezera v Bišu ter sive čaplje, ki tam živijo. S soavtorjem, našim ravnateljem Dragom Skurjenim, sta izdala tudi knjižico Siva čaplja, znamenitost občine Trnovska vas. V ta projekt je bilo vloženega ogromno truda in marsikatera prosta sobota, ki jo je gospa Angelca s svojimi učenci preživela na opazovanju v Jezerah.
Svoje inovativne dosežke učencev je gospa Angelca skupaj z našo šolsko pedagoginjo Miro Anderlič uspešno predstavljala na 3-dnevnem festivalu v Celju. Improvizirani jelšev log, nagačena siva čaplja ter čudovit film o življenju v Jezerah so se enkratno vključevali v razstavni prostor. Razstavo smo si ogledali tudi vsi delavci pa tudi nekateri učenci naše šole. Gospa Angelca je za predstavitev v Celju prejela pisno pohvalo koordinatorja predstavitve, mag. Jurija Smerdelja in direktorice Metke Zevnik.
Projektno nalogo o sivi čaplji so učenci Benjamin Vršič, Sandra Fras, David Pukšič in Simon Polič več kot uspešno predstavili na državnem srečanju mladih ornitologov na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Gospa Angelca je marsikaterega učenca navdušila za opazovanje narave, še posebej ptic v njej. Mislim, da so na vidiku novi slovenski ornitologi.
Damijan Denac iz DOPPS-a Slovenije pa ji je poslal naslednje pismo, katerega del citiram:
»Ob izidu knjižice Siva čaplja, znamenitost občine Trnovska vas vam moram čestitati. Vesel sem, da ste nadaljevali z delom in kljub težavam, ki so se zagotovo pojavile, kot vselej, niste odnehali. Čestitati moram seveda tudi učencem, ki so pod vašim vodstvom pridno hodili na teren in beležili svoja opazovanja. Pokazali so, da jim je mar za ohranitev naše naravne dediščine in misel na novo generacijo naravovarstvenikov me radosti.-
Lepa vzpodbudna pohvala! Delo se nadaljuje, saj učenci že raziskujejo kmečke lastovke. Iskrene čestitke!
Milena Meznarič
vsi učenci od male šole do petega razreda. Skupaj s starši so izpolnjevali vprašalnik, iz katerega smo povzeli, da so zobje naših otrok dokaj zdravi in da lepo skrbijo zanje. Za nego in skrb so seveda v veliki meri odgovorni starši, ki so otrokom zgled.
Učenci šole v Trnovski vasi so v času treh tednov do podrobnosti raziskali vse o zobeh. Uporabljali so različne knjige in enciklopedije in nastali so prelepi plakati, ki so bili odraz dela doma in v šoli. Pisali so tudi spise na temo Izpadel mi je prvi zob, Jaz in moji zobje in Pri zobozdravniku. Ob koncu so učenci izdelovali še svoje »mega« zobne krtačke iz različnih materialov. Vse to smo v sredo, 6. junija, pokazali staršem in našim gostom. Veseli smo bili, da so se zaključka lahko udeležili tudi vodja OE zobozdravstvo iz Ptuja, gospa dr. Jožica Rebere in vse med. sestre iz preventive zob, sestra Melita, Helena in Brigita. Prišla
je tudi višja medicinska sestra iz RK Ptuj, gospa Anica Kozoderc. Kljub bolezni se je zaključka našega projekta udeležil tudi predsednik RK v Trnovski vasi gospod Jože Majerič. Na zaključku projekta ni manjkal niti naš ravnatelj Drago Skurjeni, ki nam je v zahvalo povedal nekaj spodbudnih besed.
Vodja šole Angelca Fras je staršem in drugim obiskovalcem predstavila še ostale naše projekte, ki so potekali v okviru projekta Zdrava šola.
Veseli smo bili, da se je zaključka projekta, kot vedno, udeležilo veliko staršev, dedkov in babic. S tem vedno znova pokažejo, da živijo s šolo in šola z njimi. Sestra Melita je podelila priznanje razredu za najbolj čiste zobe. Letos so bili to učenci 3. razreda. Nagrad - zobnih krem - smo bili vsi veseli. Naši zobje bodo še naprej lepi, čisti in beli in iz ust nam bo lepo dišalo, kot je rekla učenka Martina Potrč.
Milena Meznarič
Z VESELO ŠOLO DO NOVIH ZNANJ
Že več kot deset let učenci naše šole tekmujejo pri VESELI ŠOLI. Nova znanja, ki so s področja naravoslovja in družboslovja, dodatno obogatijo splošno razgledanost otrok. Tako popestrimo pouk še pri ostalih predmetih.
Prvo - razredno tekmovanje v šolskem letu 2000/2001 smo izvedli že v začetku februarja. Tekmovalci, ki dosežejo več kot 80 % možnih točk, se uvrstijo na tekmovanje druge stopnje.
Tako smo v marcu dobili sezname otrok, ki so tekmovali na državni ravni. VTE 52 združuje osem osnovnih šol: Zavrč, Cirkulane, Gorišnico, Dornavo, Destrnik s šolama v Vitomarcih in Trnovski vasi.
12.	maja je potekalo državno tekmovanje v šoli v Trnovski vasi pod vodstvom mentorice Angele Fras. Udeležilo se ga je 36 učencev od tretjega od osmega razreda iz omenjenih šol.
Mentorice, tekmovalce in delavke šole sta ob tej priložnosti nagovorila ravnatelj šole Drago Skurjeni in župan občine Trnovska vas Karl Vurcer.
Mladi tekmovalci so prejeli skromna spominska darila in z vso vese-lošolsko zagnanostjo reševali teste državnega tekmovanja. Nestrpno smo pričakovali rezultate, ki so jih objavili na internetu. Najbolj sta se jih razveselila državna prvaka Dominik Švare iz četrtega razreda in Tanja Potrč iz petega razreda šole v Trnovski vasi.
Poleg pisnih rezultatov smo prejeli pisna vabila na podelitev priznanj za nedeljo 3. junija. Poleg bogatih novih znanj se bosta naša državna prvaka še spominjala podelitve v Cankarjevem domu v Ljubljani. Delavci in učenci šole jima tudi iskreno čestitamo.
Za priznanja Vesele šole so tekmovali še naslednji učenci: Dušanka Škamlec, Sabina Herga, Urban Muršec in David Pukšič.
Angela Fras, prof.
TRADICIJA ŠE ŽIVI
Čeprav smo stopili v nove čase, se osamosvojili, tradicija iz časov skupnega življenja v Jugoslaviji še živi. Dokaz, da spomini še živijo, da vsa praznovanja velikih praznikov niso šla v pozabo - čeprav jih ni toliko kot nekoč - nas že leto za letom, ko nastopi mesec maj, spomnijo na idilo iz preteklosti. Smisel ni v rdečem nageljnu, temveč v druženju ljudi, v ljubezni do življenja, na kar nas spomnijo krajani spodnjega Bišečkega Vrha, ko se združijo in s skupnimi močmi pripravijo praznovanje prvomajskih praznikov s postavitvijo majskega drevesa in kresovanjem. Nostalgija ne umre, še vedno živi pa čeprav na vrhu majskega drevesa v vetru zaplapola namesto stare jugoslovanske nova slovenska zastava. Ne glede na to, kdo si, važna je dobra volja, da le za trenutek pozabimo težave in skrbi, ki nas pestijo v vsakodnevnem življenju.
Tako so že desetič pripravili kres in postavili majsko drevo na Vrečarjevem bregu v spodnjem Bišečkem Vrhu. Zaradi ugodne lege se kres vidi daleč naokrog. V začetku oživljanja tradicije so pripravljali praznovanje pri Štumbergerjevih (4 leta), nato pa zaradi
lepše in višje lege ter lepšega razgleda že 6. leto na Vrečarjevem bregu.
Pripravljalni odbor sestavljajo: Vlado Štum-
berger, Mitja Štumberger, Ivan Kurnik in Vinko Vrečar. Njim gre tudi zahvala, da tradicija ne umre. Kasneje se pridružijo še ostali vaščani spodnjega Bišečkega Vrha, da potem nastane praznovanje »kot se Sika«. Majsko drevo je prispeval Ivan Kurnik, vejevje za kres so priskrbeli vaščani s čiščenjem vaških in občinske ceste v Bišečkem Vrhu. Kres so prižgali na večer 30. aprila 2001. Vaščani obljubljajo, da ga bodo redno pripravljali vsako leto, saj tradicija ne smo zamreti, dokler bo v njih dovolj zanosa, dobre volje in življenjskih moči. V soju svetlobe, ki ga je oddajal ogenj, so se zbrali krajani Bišečkega Vrha in tudi obiskovalci od drugod, se poveselili ob kozarcih in domači pesmi, ki je odmevala naokrog. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne želodce.V imenu vaščanov Bišečkega Vrha gre zahvala organizacijskemu odboru in vsem, ki so poskrbeli, da tradicija še živi. Zatorej, naj velja povabilo vsem na prvomajsko kresovanje naslednje leto na Vrečarjevem bregu.
Marjan Potrč
KRESOVANJE V	PO 10 LETIH
SOVJAKU	PONOVNO SKUPAJ
V organizaciji gasilske trojke Sovjak in pod okriljem PGD Biš se je 30. aprila 2001 odvijalo 12. praznovanje prvega maja s kresovanjem in postavitvijo majskega drevesa pri domačiji Stanka Ornika v Sovjaku. Gre za tradicijo. Začeli so pri Jožetu Požegarju, nato so lokacijo spremenili in zdaj se vrsto let kresovanje odvija pri Ornikovih.
Drevo za mlaj je prispeval Franček Krajnc. Vejevje za kres so si priskrbeli vaščani s čiščenjem gozdov (Ornikovega, Krajnčevega, največ so prispevali Čehovi iz Trnovske vasi).
Dolžina majskega drevesa je bila čez 20 metrov, na kar so zelo ponosni, saj redkokje vidiš tako mogočno majsko drevo.
Pri organizaciji so se trojki pridmžili vsi vaščani Sovjaka in tako s skupnimi močmi pripravili kresovanje, ki kakor obljubljajo organizatorji, ne bo šlo v pozabo.
Zabavo je popestril trio Kavalirji v novi zasedbi. Poskrbljeno je bilo tudi za okrepčilo s hrano in pijačo, torej za vse, kar je potrebno za praznovanje prvega maja in prijetno druženje. Tako so bili zadovoljni domačini in obiskovalci kresovanja od drugod.
Zahvala gre gasilski trojki Sovjak, idejnemu vodju Stanko Orniku in vsem vaščanom Sovjaka, ki so se vključili v ohranjanje tradicije preteklih let.
Organizaciji praznovanja v Sovjaku in spodnjem Bišečkem Vrhu opozarjata na zaspanost ostalih vaških skupnosti iz naše občine.
Vse temelji na ohranjanju starih običajev, druženju ljudi dobre volje in prijetni sprostitvi po napornem delavniku, ko so pred nami praznični dnevi.
Marjan Potrč
Leta hitijo, čas prehitro beži, a spomin na osnovnošolske dni še vedno živi.
Ni še dolgo nazaj, ko se je pisalo leto 1982 in ko so se prvič skupaj posedli v klopi v OŠ v Trnovski vasi. To je bila generacija 1976. Skupaj so preživeli marsikatero uro, skupaj se učili, skupaj so naredili marsikatero norijo in imeli so se radi, saj so bili sošolci. Toda čas beži in tako je prišel tudi trenutek, ko so se morali posloviti. Vsak je šel svojo pot. Tega je minilo že 10 let. Prišel je čas, da se snidejo, pa čeprav le za eno noč.
Toda tudi v eni sami noči se lahko obudijo vse iskrice, na dan pride vsa igrivost in vso veselje.
Kruta usoda je posegla tudi med mlade ljudi in se poigrala z njimi.
V	cvetu mladosti je iztrgala dve mladi življenji, ki sta komaj začeli živeti in spoznavati svet. Starši so izgubili del srca, generacija 1976 pa sošolca, prijatelja. V spomin nanju so na dan, ko so se srečali, šli na pokopališče in s šopkom pokazali, da ju ne bodo nikoli pozabili in da bosta vedno v njihovih srcih. Še danes se sprašujejo, zakaj jim je usoda vzela Jožeka Vurcerja in Dušana Benka. Na enak tragičen način. Vprašanje je vedno, zakaj? Toda - odgovora ne pozna nihče! Lepa misel na srečne trenutke in prijateljstvo bo ostala za vedno. Srečanje so 19. maja nadaljevali v gostišču pri Antonu v Cerkvenjaku. Čeprav so se precej spremenili, postali so bolj zreli in odgovorni, pa so v srcu ostali isti. Povedati so si imeli marsikaj in s tem obudili tudi že kakšno zamrlo prijateljstvo.
V	sproščenem, prijetnem pogovoru in veselju je noč kar prehitro minila pa čeprav so jo potegnili vse do ranih jutranjih ur. Vsi veseli, dobre volje in srečni, da so se končno srečali, so se odpravili vsak svojo pot.
Ob slovesnem pozdravu so si še zatrdno obljubili, da se kmalu spet dobijo in vse skupaj ponovijo.
Romana Breznik
UKREPI OB PIKU ŽUŽELKE
Žuželke, ki povzročajo alergične reakcije Najpogostejše žuželke, ki povzročajo boleče pike pri nas, so ose, čebele, sršeni in čmrlji. Čebela piči samo enkrat v življenju, ker njeno želo in del zadka ostaneta v koži pičenega človeka, tako da čebela potem umre. Vse ostale žuželke lahko pičijo večkrat.
Strupa čebele in čmrlja sta si podobna, tako da se lahko pojavi enaka reakcija po piku ene ali druge žuželke. Tudi strupa ose in sršena sta si podobna.
Žuželke pikajo samo v obrambi, kadar so ogrožene. Pri piku se sprostijo snovi, ki povečajo agresivnost drugih žuželk v bližini, zato je možnih več pikov naenkrat.
Normalna reakcija na pik žuželke Večina ljudi po piku žuželke nima večjih težav. Takoj po piku začutijo bolečino. Na mestu vboda se pojavi rdečina premera nekaj centimetrov, ki v nekaj urah zbledi. Včasih se pojavi oteklina, ki lahko boli in tudi izgine sama v nekaj urah.
Nevami so piki v usta ali vrat, ker lahko oteklina oteži dihanje in v redkih primerih povzroči celo smrt. Če človeka piči naenkrat roj žuželk, več kot sto, lahko pride do zastrupitve tudi brez alergije.
Alergična reakcija
Nekateri ljudje so alergični na pik žuželke. Ponavadi ne gre za alergijo na pik vseh žuželk, kar pomeni, da nekdo, ki je alergičen na pik čebele, ni hkrati alergičen tudi na pik ostalih žuželk.
V sirupu žuželk so beljakovine, ki ob prvem piku sprožijo spoznavanje telesa s tem strupom in tvorbo snovi, s katerimi se organizem brani proti strupu. Večina ljudi reagira na naslednji pik s primerno, zdravju še neškodljivo reakcijo. Alergični ljudje pa odgovorijo na pik s prekomerno obrambno reakcijo. Tvorijo preveč obrambnih snovi in te snovi v preveliki količini škodujejo lastnemu telesu.
Ker se mora organizem alergijskega odziva naučiti, se alergijska reakcija nikoli ne pojavi ob prvem piku. Ko pa se takšna reakcija enkrat pojavi, se bo ponovila ob vsakem naslednjem piku iste ali sorodne žuželke. Alergijsko reakcijo na pik žuželke ima okrog 0,5 % ljudi.
Znaki alergične reakcije
Znaki alergijske reakcije so sledeči:
-	na mestu pika se pojavi večja oteklina, ki lahko ostane več dni. Ponavadi ni boleča, razen ob sklepih, kjer pride do bolečine zaradi natega otečene kože,
-	sistemska reakcija (reakcija celega telesa) se pojavi nekaj minut po piku in vedno prej kot v eni uri. Če se v eni uri ni razvila reakcija, ste lahko pomirjeni. Znaki sistemske reakcije so lahko blagi (srbenje in izpuščaj kože celega telesa, otekanje okrog oči), zmerni (otekanje grla, krči v trebuhu) ali težki (omotičnost, dušenje, izguba zavesti, padec pritiska). Ponavadi se sistemska reakcija ugodno izteče, tudi brez obiska pri zdravniku.
Reakcija ob ponovnem piku
Alergični ljudje imajo pri naslednjih pikih
enako ali blažjo reakcijo in redkeje hujšo. Pri
otrocih alergična reakcija pogosto izzveni.
Dva do tri tedne po piku je reakcija na naslednji pik manj burna, ker telo še ni ustvarilo dovolj obrambnih snovi. Preobčutljivost za strup pri nekaterih ljudeh izgine, če jih žuželka ni pičila več let.
Ukrepi za preprečitev pikov
Priporočamo jih alergičnim ljudem, pri ostalih je reakcija blaga in ukrepi niso tako pomembni:
-	čez dan naj bodo okna spalnic zaprta,
-	žuželke so bolj vznemirjene v vročem in soparnem vremenu, pred dežjem ali nevihto,
-	ne prijemajte skladovnic drv, hlodov, odpadlih vej, kajti ose delajo v njih gnezda,
-	izogibajte se čebelnjakov,
-	ne hodite bosi po travi,
-	pri delu v vrtu bodite čimbolj oblečeni (klobuk, rokavice, dolge hlače, srajca z dolgimi rokavi),
-	ne pobirajte odpadlega, preveč zrelega in gnilega sadja,
-	ne hodite na tržnice in v trgovine s sadjem,
-	izogibajte se posod za odpadke in kontejnerjev za smeti,
-	skrbite za čistočo posod za odpadke,
-	na piknikih imejte meso in sadje v zaprtih posodah in ostanke sproti pospravljajte,
-	zelo nevarne so pločevinke in prazne steklenice za pijačo, v katere rade zlezejo ose,
-	oblačila naj ne bodo ohlapna, svetujemo belo, zeleno ali svetlo rjavo barvo, odsvetujemo pa živa in pisana oblačila,
-	sproti odstranjujte ostanke sokov in drugih pijač predvsem z otroških oblačil,
-	redno umivajte otroke, predvsem ostanke sokov in druge hrane okrog ust in z rok,
-	žuželke privlači vonj parfumov, lakov za lase, dišečih krem za sončenje in šamponov,
-	prav tako jih privablja vonj po znoju ljudi in domačih živali,
-	pri vožnji z motorjem ali kolesom nosite čelado in rokavice,
-	če se približujeta osa ali čebela, ostanite mirni, ne delajte sunkovitih gibov,
-	če vas žuželka napade, pokrijte glavo z rokami ali kosom oblačila ter se počasi in brez sunkovitih in hitrih gibov umaknite,
-	alergičen čebelar naj opusti čebelarjenje,
-	če je alergičen član čebelarjeve družine ali sosed, je potrebno panje odstraniti vsaj nekaj sto metrov vstran,
-	osja in sršenja gnezda naj odstranijo gasilci ali primerno oblečeni na pik neobčutljivi ljudje,
-	sredstva za odganjanje mrčesa so proti tem žuželkam neučinkovita.
Splošni ukrepi ob piku:
-	odstranite želo, če je še v koži. Pri tem pazite, da
ne stisnete strupenega mešička v zadku,
-	na pičeno mesto dajte mrzle obkladke, kocko ledu in podobno.
Bolečina, rdečina in oteklina ob pičenem mestu so del normalne reakcije in ne zahtevajo zdravil ali obiska pri zdravniku. Samopomoč alergičnih ljudi ob piku — splošni ukrepi
Alergično reakcijo na pik ima samo 0,5 % ljudi. Ukrepi so odvisno od znakov, ki se pojavijo:
-	če se pojavi tiščanje v grlu, ližite led ali sladoled, na usta in vrat si dajte mrzle obkladke, pijte mrzle pijače in naj vas odpeljejo k zdravniku,
-	če se pojavi dušenje, si odpnite oblačila, ližite led, pijte mrzle pijače in naj vas v sedečem ali pol sedečem položaju odpeljejo k zdravniku,
-	če se pojavi vrtoglavica, slabost in drugi znaki padca pritiska, se uležite na hrbet in dvignite noge in roke. Pijte hladne tekočine in naj vas odpeljejo k zdravniku,
-	ne kličite zdravnika domov, ker bo za pot do vas potreboval enak čas kot vi do njega, pa še v ambulanti vam bo lahko nudil bistveno boljšo pomoč,
-	če se v eni uri ni razvila reakcija ali če je reakcija blaga, obisk pri zdravniku ne bo potreben.
Samopomoč alergičnih ljudi ob piku zdravila
Če ste že imeli težjo alergično reakcijo, obiščite svojega zdravnika, da vam bo dal zdravila (v hujših primerih celo injekcije), ki jih boste vzeli takoj po ponovnem piku še pred obiskom pri zdravniku. Ta zdravila imejte vedno pri sebi, najbolje več kompletov (doma, v avtomobilu, v službi). Če imate na pik samo blago reakcijo, zdravil ne potrebujete.
Pripravil: Franc ŠIITA, dr. med.
Na vaša vprašanja bo v naslednji številki odgovarjal Franc Šuta, dr. med Prosimo vas, da jih pismeno pošljete na uredništvo Trnovskega zvona.
FTOSTVB "MIRA'
Mira Arnuga s.p.
Trnovska vas 49 2254 Trnovska vas
@ 02 / 757 13 31
Delovni čas od 8. do 18. ure sreda od 12. do 18. ure sobota od 8. do 14. ure
ČRNI BEZEG (Sambucus migra L.)
Črni bezeg je grm pa tudi do 10 metrov visoko drevo. Lubje je na deblu spodaj svetlo rjave barve, višje zgoraj pa sivo bele. Je nekoliko razbrazdano in bradavičasto pikčasto. Stranske veje poganja bezeg že blizu tal. S tržen je bel in zelo lahek. Nasprotni listi so pernati in imajo jajčaste, na dolgo priostrene in temno zelene lističe, ki so po robovih drobno napiljeni. Beli do rumenkasto beli cvetovi so v ploščatih pakobulih. Iz cvetov se razvijejo sprva zelene, nato rjavo rdeče in končno svetle črne majhne jagode. Ljudska imena:
Bažovina, beza, bezdjina, bezg, bezga, bezl, bezgov, bezgovec, bezgovina...
Vonj in okus:
Cvetje diši nekaterim prijetno, drugim vonj ni všeč, saj je močan. Posušeno cvetje diši mileje. Okus cvetja je dišaven, nekoliko grenkoben. Listi mladike, lubja, korenine dišijo skoraj zoprno in so nekoliko grenki.
Cveti junija, zori septembra.
Nahajališča:
Bezeg raste na sončnih posekah, ob robovih gozdov ali v zelo redkih gozdovih.
Zdravilni deli rastline:
Spomladi, aprila in maja, nabiramo mlade poganjke in mlade liste, cvetje pa le ob sončnem vremenu. Od februarja do konca novembra nabiramo korenine, in sicer le notranjo plast lubja. Februarja, marca in oktobra nabiramo lub stebel in vej, ki mu ostrgamo srednjo plast. V mesecu septem-
bru nabiramo dozorele jagode.
Kuhani sok iz bezgovih jagod je pravo okrepčilo. Svežih bezgovih jagod, če so še tako zrele, ne uživamo. Tudi surovega bezgovega soka ne pijemo, ker lahko škoduje. Že dva šilčka svežega soka ali dve žlici zrelih jagod lahko povzročita slabost, bruhanje in drisko. Sveže bezgove jagode lahko povzročijo mrzlico. Zdravilni učinki:
Bezgovi listi in mladi poganjki vsebujejo spomladi precej kalijevega nitrata, saharoze, zdravilno snov samleucin in še vrsto učinkovin. Vse to spodbuja delovanje znojnic in pospešuje izločanje seča in s tem pomaga pri odvajanju strupenih snovi iz telesa.
V listih in poganjkih je zdravilna snov, ki vpliva na količino sladkorja v krvi. S čajem iz bezgovih listov pospešujemo zdravljenje sladkorne bolezni. Cvetje je zelo dragoceno, ker vsebuje eterična olja in saponine ter spodbuja delovanje znojnic. Čaj iz bezgovega cvetja uporabljamo pri zdravljenju kašlja, gripe, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pri ošpicah, škrlatinki, težkem dihanju, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo doseči potenje z izločanjem bolezenskih snovi. Cvetove bezga uporabljamo v prehrani
kot ocvrte bezgove krofe. Iz cvetja z dodatkom limone in sladkorja pripravimo odličen sok. V večjo posodo naberemo cvetove, na katere nalijemo vodo. Pustimo stati 24 ur in nato dodamo limonin sok in sladkor. Vse sestavine prevremo, precedimo in sok ustekleničimo. Tako dobimo odlično osvežujočo pijačo. Zrele jagode vsebujejo številne zdravilne snovi, kot so: jabolčno kislino, baldrijano-vo kislino, čresleno kislino, eterična olja, sladkor ter vitamine A, B, BI, B2 in C, kakor tudi vitamin I, ki ima preprečevalni učinek zoper pljučnico. Koristno je uživati jagode v obliki čežane ali v obliki prekuhanega gosto tekočega soka. Kura z jagodnim sokom: spijemo dvakrat na dan do 30 gramov soka, mrzlega ali toplega, ki bistveno pospešuje zdravljenje teh bolezni. Z bezgovim sokom se zdravi tudi nevralgija trigeminusa. To je vrsta obrazne nevralgije. Zelo zdravilno je vino iz zrelih bezgovih jagod, ki pospešuje iztrebljanje, čisti kri, pomirja trebušne krče, zbuja tek in odpravlja motnje v obtoku. Bezeg je nepogrešljiv v domačem zdravilstvu. Članek je povzet po knjigi Richarda Willforta Zdravilne rastline in njih uporaba.
Matjan Potrč
Spoštovani!
Končno smo dočakali najlepši čas v letu. Čas, ko se pričnejo počitnice in dopusti. Zorijo češnje, jagode, žitna polja dobivajo svojo zlato podobo, veter prinaša vonj po posušenem senu. Prijetna lipova senca nas vabi v svoj objem, da se odpočijemo in osvežimo.
Večeri postajajo topli in dolgi, ravno pravšnji za prijazen klepet.
Dragi otroci, spet ste postali bogatejši za eno življenjsko izkušnjo, saj ste prestopili novi prag učenosti. Šolsko leto je bilo večkrat naporno. Vložiti ste morali ogromno znanja in energije, da se lahko sedaj veselite ob dobrih rezultatih svojega dela.
Želim vam prijetne počitnice z obilo zabave, dobre volje, prijetne družbe, veselega igranja. Odpočijte si in si naberite novih moči za naslednje šolsko leto.
Svoj prosti čas izkoristite čimbolj koristno. Pomagajte svojim staršem, tetam, stricem pri delu. S tem boste tudi sami ugotovili, da ste koristni in potrebni. Starši pa bodo ponosni na vas.
Nekateri boste odšli na počitnice na morje, v planine, v mesta ali celo v tujino. Vedno pazite nase, skrbite za okolje ter imejte na široko odprte oči. Z lepimi spomini in doživetji se v jeseni ponovno vrnite k svojim sošolcem. Tistim, ki pa ste za vedno zaprli šolska vrata, želim, da najdete v svojem poklicu zaposlitev, ki vam bo izpolnila vaša življenjska pričakovanja. Učiteljem, vzgojiteljem in vsem tistim, ki skrbijo za vzgojo naših otrok, želim prijetne in dolge počitnice.
Marija Pukšič
V SPOMIN - Prijatelju Franciju Pihlerju
V sobotno majsko noč, skozi mrak gozdov sem se zastrmel,
tja na hribček za vasjo, kjer poslednji je naš dom.
Zvonovi spet so nam zapeli pesem, ki je v dušo šla srca, v žalosti so oznanili, da si bil, več te ni.
Upal sem, da to ni res, bila novica kruta je zares, ko noč preplavil glas je bolečine,
“Ojoj ojoj Franci moj, joj joj, glas ženske tvoje mile”.
Skril obraz sem v objem dlani,
vztrepetal, po licu solza je spolzela, dojel, da usoda tisočkrat že vsa prekleta, moža,sina,brata, očeta in prijatelja je vzela.
Prijatelj moj, odšel si brez slovesa, brez besed, odšla ti duša je v nebesa, zapustil si najdražjim bolečine splet, saj v najlepših letih ti je življenja cvet otet.
Ne veš, kako v duši stiska in skeli, le obup in v solzah nemi spet zakaj iz oči, odgovora pa ni, zakaj življenje njim ugasne, k'terih ljubezni in dobrote polno je srce.
Zapel sem zadnjič ti v slovo, prijatelj moj, bilo je res težko, vsi klici bolečine so bili zaman, vse solze, ne vrnejo te več nikdar.
Družica sama je ostala, brez ljubezni, v črnini sama hčerka brez očeta, brez sinu se joka mama, sestrica brez brata, brata sama, mi pa brez prijatelja.
Dojeta je resnica, le bolečino še imam, zdaj vem,vse prošnje, da se vrneš, so zaman, ostal je prazen dom v žalosti spomin živi, nate prijatelj moj, ki si bil,a zdaj več te ni!
Spet v noč se zastrmim, na hribček za vasjo s spomini pohitim, spet ta ZAKAJ , dan za dnem, odgovora pa ni.
Le solza zate in svečka, ki v spomin ti zagori!
Marjan Potrč
NEVIHTA
Nevihta. Dozdeva se mi, da mi je všeč.
Svetli blisk, ki para temno nebo, je kakor bolečina, ki para moje trpeče srce.
Ob šipo trkajo dežne kaplje in drsijo po njej. Meni pa po licu polzijo solze.
Ena za drugo. Zdrsne in spolzi do mojih vročih, nabuhlih ustnic. Okušam moje razočaranje, trpljenje, mojo osamljenost, mojo bolečino.
Topla je in slana. Taka kot je bila tvoja polt, ko sem te poljubila.
Živela sem le še v svetu razočaranj in bolečine.
Obupala sem.
Potem pa si se pojavil ti.
Pregnal si občutek manjvrednosti in mi dal vedeti, da ti nekaj pomenim.
Ljubezen. Sploh nisem vedela, da je lahko tako lepa.
Obožujem te.
Tvoje temne rjave oči, tvoj nasmeh, način, kako me s svojimi nežnimi, polnimi ustnicami poljubljaš, kako mi greš s prsti skozi lase in me priviješ nase; občutek varnosti in brezskrbnosti, ko me objameš.
Hvala ti za trenutke sreče, ki si mi jih sposoben dati le ti; in zavest, da sem ljubljena, da imam nekoga - da imam tebe.
Ljubim te.
Aleksandra KRUNIČ
Ljubezen, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje.
Nam ostala je praznina in velika bolečina.
Ljubi mož in ati, mirno spi, za vse tisočkrat hvala ti!
ZAHVALA
V 44. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in oče
FRANCI PIHLER
iz Trnovske vasi 15 b
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekali ustno in pisno sožalje.
Zahvala g. župniku Jožetu Rajnerju, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikoma g. Karlu Vurcerju in g. Zvonku Zorecu ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta.
Posebna zahvala govorniku g. Bogdanu Šavliju, celotnemu kolektivu podjetje TBP d.d. iz Lenarta za vso pomoč, ki ste nam jo nudili. Hvala podjetju Caprice iz Lenarta.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji: žena Cvetka, hčerka Mateja z Milanom, mama, sestra Marija , brat Jože in Milan z družinami
ZAHVALA
Ob boleče izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE
JANŽEKOVIČ
z Bišečkega Vrha 64
iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče.
Hvala gospodu župniku Jožetu Rajnerju iz Trnovske vasi in gospodu župniku Mihu Valthuberju z Destrnika za lepo opravljen obred in sveto mašo. Prisrčna hvala pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Julijani Černezel, gospodu Karlu Vurcerju , godbeniku, praporščaku in Rdečemu križu.
Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju g. Jančiča iz Lenarta za opravljene storitve.
Žalujoči otroci
POTEPANJA
Z ribičem okrog Liparov p0t0: D. Ploh! Po duhovni hrani, ki smo jo črpali ves dan, človek postane tudi lačen in žejen. Ali bomo pico za 35000 lir ali za 2000? Sedaj pa še spanje! Pri iskanju poceni prenočišča nam je pomagala cela skupina domačinov, vendar smo se na koncu odločili (23h!Q, da bomo prespali kar zunaj, na praznem parkirišču zraven policije. Pa še čudovite palme so nas skrile medse. Čeprav velja Napoli in njegova predmestja za najbolj nevarno mesto v Italiji, je noč minila mimo, kar je bil dober znak za naprej.
Nedelja. Ob močni kavi, ki smo jo skuhali kar na parkirišču, je bil plan spet soglasno sprejet. Po ogledu Herculaneuma si ogledamo še narodni muzej, ki je eden najpomembnejših arheoloških muzejev na svetu. Muzej, kjer je zbranih veliko arheoloških izkopanin iz celotne Italije pa tudi ostalega sveta. Tu smo videli od kamnitih kipov, najdenih v Pompejih in Herculaneumu, mumij iz Egipta do raznih slikarskih in drugih umetniških del. V muzeju se lahko pohvalijo z zelo bogato zbirko erotičnih predmetov iz prej omenjenih mest Posebna dragocenost so skoraj 2000 let stare skice, katere so uporabljali za učenje dam najstarejše obrti. Po ogledu muzeja, ki nam je vzel dobrih 5 ur, smo si zaželeli še prave domače pice Napoli. Ali veste, iz katerega mesta izvira pica Napoli?
Pot nadaljujemo po Amalfljski obali, kjer nas ves čas na naši desni spremlja Tirensko motje. Ta del poti nam vsem ostane v posebno lepem spominu, saj je bil pogled na motje, skale in floro čudovit Preden prispemo do kampa, se ustavimo še v majhnem mirnem moden-em letoviškem mestecu Maiori. Po temeljiti osvežitvi v morju in šestih kepicah pravega domačega italijanskega sladoleda (EU jim z dekretom grozi, da sladoleda po njihovem starem receptu ne bodo smeli več pripravljati) se odpravimo v kamp. Naslednji dan izkoristimo meter in še nekaj centimetrov visoke valove, ki nas dodobra utrudijo. Po popoldanskem počitku nastopi čas, da naredimo to, kar smo si na začetku poti zapisali kot cilj - stopiti na tla Sicilije, otoka sonca, sadja in motja. Da bomo res stopili na sidljanska tla, pa naš še loči dobrih 7 ur potovanja.
LA GRANDE SICILIJA Ob 2. uri ponoči vVilla san Govani kupujemo karto za trajekt, ki nas popelje na Sicilijo. Pot nadaljujemo proti Cefaluju po avtocesti, ki je sicer narisana na avtokarti, v resnici pa je še ni, saj se del poti peljemo celo po makadamu. Ob 7. uri že trkamo na vrata kampa Sanfilippo, kjer se prvič srečamo z sicilijansko -urejenostjo-. Kamp ocenimo z -1 in se raje odpravimo počivat na mestno plažo, kjer je že zjutraj pesek razgret od sonca. Po kratkem počitku se odpravimo na ogled mesta, prisostvuje-
Stirje proti Siciliji (II. del)
mo pogrebu, kjer gre žalni sprevod kar skozi center mesta. Po okusnem kosilu (špageti della mate) si privoščimo spet spanje na plaži.
Pozno popoldne pa se že peljemo proti Palermu. Panika nastane s prvim razvrščanjem vkrižišce predmestja Palerma (da ne omenjamo trobljenja in cviljenja gum). Vozniki v Italiji, na Siciliji pa še posebej, so zelo temperamentni in divji vozniki. Le redki avtomobili so bili nepoškodovani in nekatambolirani. Verjetno vam ni treba posebej omenjati, kakšna je bila v tem trenutku naša želja: “Da se vrnemo domov z celim avtomobilom!”
Palermo nas prevzame v vsej svoji veličini. Mešanje različnih arhitekturnih slogov daje mestu poseben čar. Mesto je feničanskega izvora. Vidne sledove so tu pustili Arabci, Bizantinci, Normani, Španci, Muslimani, Grki ... Po krožni vožnji v centru Palerma sledi iskanje prenočišča. Po 2 urah neuspešnega iskanja in spraševanja po prostih posteljah sledi dobra, vendar nekoliko predraga večerja. Ker nismo dobili poceni sobe, poiščemo najbližji kamp, v katerega pa nas ne spustijo, saj je ura že krepko čez polnoč, zato prespimo kar pred njim (pa saj smo tega že vajeni).
Zbudimo se v sončno jutro, se na “šverc” umijemo v kampu in sledi nora vožnja po Palermu. Ceste so zelo široke, avtomobili razbiti, parkiranje - dolga in nedokončana zgodba.
Peš se odpravimo po palermskih ulicah. Mafijskega adrenalina ni čutiti, zato pa nas prevzamejo kulturne znamenitosti. Poleg utripa mestnih ulic si ogledamo opero, katedralo svete Rozalije iz leta 1170, kraljevi grad - Palazzo dei norman-ni iz 12. stoletja, palatinsko kapelo, renesančni vodnjak na Piazza pretoria, mestni park... Sprehodimo se skozi nepozabno mestno tržnico, kjer je mogoče kupiti vse: zelenjavo, sadje, ribe, meso, starine, pohištvo, čevlje, oblačila ... Zavijemo tudi v stransko ulico, kjer nas stiska v želodcu (kaj že pravi Robert de Niro v filmu Boter o mafiji?). Pospešimo korak, se oziramo okrog sebe, če nam kdo sledi in brž poiščemo najbližji izhod na glavno “piazzo”. Želeli smo si ogledati še katakombe, vendar so bile žal že zaprte, zato se odločimo, da pot nadaljujemo naprej proti Arigentu. V poznih urah prispemo v dolino templjev -Arigento. V četrtek, 13. 7. 2000, si ogledamo to čudovito mesto. To je eno največjih arheoloških najdišč v Evropi. Sprehodimo se med ostanki šestih grških templjev. Neznosna vročina nas ni ovirala pri ogledu dorskega templja iz 5. stoletja pred našim štetjem templja Castoja in Poluska, templja Concordija s 34 dorskimi stebri. V Herkulovem svetišču seveda nismo srečali pravega Herkula, pojavila pa sta se kar dva Herkula F&D. Popoldne se odpravimo na dolgo peščeno plažo z vso “playa rekvizites”, vendar kopanje ni mogoče, od tega nas odvrnejo mrzla voda in ogromni valovi. Tudi ležanje na plaži ni priporočljivo, saj veter zelo močno piha in mivko nese po zraku. Obupani se vrnemo s plaže in se odpravimo k zasluženemu počitku. Po večerji (zabeljeni z bučnim olje), ki nam vlije novih mod, nadaljujemo vožnjo
proti Taormini. Iz hriba, ki se dviga nad Taormino, vidimo, kako teče lava, ki že ogroža cesto in se počasi vali proti našemu avtu. Po ogromnem materialu slik je strokovni nos našega gasilca Fredija ugotovil, da tu ne smrdi po lavi, temveč le po navadnem gozdnem požaru, zato pot mimo nadaljujemo proti našemu kampu, od koder imamo čudovit razgled na Etno in Gianno Naxos. Ob svečki postavimo šotor in pred spanjem vtisnemo spomine ob rujnem sicilijanskem vinu. Biti Štajerec, pa se na tako dolgem potovanju ne srečati z vinom, bi bila prava katastrofa. Zato vsak dan sproti praznimo sode siti-lijanskih kletarjev in poskušamo dobra domača vina.
Naslednji dan se že namakamo v morju. Kamp je zelo prijeten in postavljen na pečini nad morjem. Tu ima svoj atelje stalni prebivalec - slikar. Z Natašo ugotoviva, da se naš umetnik giba po kampu zelo pomanjkljivo oblečen, zato je tudi naše bivanje tu tako zanimivo in pestro. Zvečer sledi ogled Naxossa. Ker nas ne spustijo v disko zaradi neprimerno oblečenega moškega dela najinega spremstva, sledi rezervni plan. S sabo imamo samo dva stola, mi pa smo štirje, zato se z Datkom odločiva da nam »prisvojiva dva stola iz plaže«. Vendar plana ne realiziramo (vzrok: karabinjerji imajo sokolovo oko).
V soboto izlet na Etno odpade, saj se nam dogajajo same čudne stvari. Pokvari se nam fotoaparat, Nataša izgubi denarnico (ki jo kasneje najdemo), na avtomobilu nam odlomijo ogledalo. Zato dan preživimo kar v Naxossu. Zvečer se odpravimo na ogled Taormine, kjer si Nataša in Fredi kupita nove sandale. Čudovito staro mondeno mesto nas vse prevzame. V amfiteatru, katerega še danes uporabljajo za razne gledališke in operna dejanja, pripravljajo novo uprizoritev. Pozno zvečer se vrnemo v kamp, kjer spoznamo, da je tudi spodnje perilo Fredija in Julije lahko zanimivo za koga drugega. Po temeljitem iskanju ne najdemo nobenih sledi, zato primer zaključimo in žalost utopimo v rdečem vinu.
S Fredijem se odločiva, da greva na Etno.
V	nedeljo ob 5.30 zjutraj se že peljeva v smeri Etna - jug. Ko hočeva kupiti karte za vstop na Etno, ugotoviva, da sva na napačni strani te ognjene gore (zakaj je Etna - sever tako daleč na severu?), zato sledi vratolomna vožnja na drugi konec gore. Z džipom nas odpeljejo na višino 3000 metrov, kjer si lahko ogledamo vročo lepotico v živo. Močan veter, dim, para, strjena in ohlajena lava - to je posebno doživetje. Tu se srečaš z močjo narave. Tako mirna gora, ki se spreminja v pravo divjo pošast in z ognjenimi izbruhi pogublja vse pred sabo.
Šest nepozabnih in norih dni v Taormini mine zelo hitro.
Preden zapustimo Sicilijo, se odpravimo še na Lipare, ki so vulkanskega izvora. Srečamo ribiča, ki živi v skali. Z ladjico nas odpelje okrog Liparov na njegovo plažo. Z glisetjem se vrnemo v Messino. Vkrcamo se na trajekt in žalostni zapustimo Sicilijo, ta čudoviti otok, ki je na nas naredil tako velik vtis. Težko se ločimo od tega vročega vulkanskega otoka, polnega oljk, pomaranč, ravnih dolin, kristalnega in toplega morja, skrajne revščine, neizobraženosti, mafije in prijaznih domačinov.
Peljemo se proti Sibariju, kjer prenočimo. Nadaljujemo pot proti Matteram. To je mesto v skali. Poselili so ga reveži, izobčenci in tatovi. V skali so si izklesali prostor, ki je služil za bivanje ljudi in živali. V Matterah prvič v Italiji doživimo, da poznajo Maribor in se nam opravičujejo, da ne poznajo našega jezika.
V	Rimini prispemo v zgodnjih jutranjih urah. Osvežimo se v visokih valovih. Zvečer se sprehodimo skozi vrvež in gnečo na njegovih ulicah.
Ogled San Marina nas prevzame. Večer zaključimo z obiskom diskoteke. Po kratkem počitku se odpeljemo proti domačemu kraju. Mi se bomo še dolgo spominjali Italije in Sicilije, saj sta se nam zasidrali globoko v srce, in to ravno zaradi njune lepote in preprostosti ljudi, ki so ti vedno pripravljeni pomagati, čeprav vedno ne razumejo, kaj jih prosiš.
Julija Kurbos, Manfred Jakop, Darko Plohl in Nataša Smrečnjak
Domoznanski oddelek
35
TRNOVSKI zvon 2001
352(497.4 Trnovska vas)
^ s
s
5
O
š
I>
-g
5 S
T)
£
acije
IK
1 214
C0BISS o
6001358,2
Se priporoča z naslednjimi storitvami
-	elekro inštalacije,
-	elektro popravila
-	montaža strelovodov,
-	alarmni sistemi,
-	domofoni