Poštnina plačana v gotovini. Leto VII. Štev. 3. Posamezna številka stane 3 Din. Maribor, dne n. marca 1935. jsiä »"fc. m WS V IZHAJA VSAKEGA PHVEGA V PIESECB filM fl Ü 3 B 9 B IS !m 91 " 5 H 1 Ceno lnscratom P° dogovora 91 99 ^ ’mW 99 Bf 19 HF CENA: ioo Din lemo, inozemstvo 200 deo LIST 1 POVH IN MBM# Uredništvo m opravo Maribor, SlomShov trg st 20 votivni proglas vlade B. levtiCa. Jugoslovani! Po ustavnih določilih se sedaj obnovi narodno predstavništvo: senat in pa narodna skupščina. Dopolnilne volitve za senat so bile že dne 3. februarja, volitve v narodno skupščino bodo pa dne 5. maja. Jugoslovanski narod bo tako poklican, da dne 5. maja jasno in odločno pove svojo besedo glede bodočnosti Jugoslavije in napredka vsega našega naroda. Naš zedinjeni narod na vseh koncih naše prostrane domovine se mora popolnoma zavedati velike odgovornosti, ki leži na nas v tem trenutku jugoslovanske zgodovine. Treba je tudi pri tej priliki pokazati, da bo ves narod do poslednjega diha branil in varoval veliko delo tvorca Jugoslavije, ki je zanjo doprinesel naj višjo žrtev: svoje življenje. Smrt viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja nam je pokazala, kaj je naša najsvetejša dolžnost tako do vzvišenega njegovega naslednika kakor do naroda in države. Veliki kralj je padel na braniku države in naroda, zato je dolžnost vseh sinov te države, da stopijo na isti branik in da zavarujejo svetinje naše narodne bodoč- noeti. Vsako oklevanje in umikanje pri izvrševanju te prve dolžnosti bo neizmeren nacionalni greh. Naj nihče ne misli, da kdorkoli ali karkoli more ali sme ogrožati ali škodovati delu narodnega edinstva. Stoletja so za nami, stoletja so pred nami. Morje najboljše krvi se je prelilo za Jugoslavijo, morje krvi se lahko še prelije, toda Jugoslavija bo ostala ena, nedeljiva in večna. Jugoslovani! Kraljevina Jugoslavija predstavlja našo ostvaritev nacionalnega ideala v naši nacionalni državi. Narodno edinstvo in državna celota, zavarovani z današnjim ustav mim redom, sta nedotakljivo načelo notranjega državnega življenja, ki krepko dviga jugoslovanski narod na višino solidarne celote. To edinstvo in ta celota stojita nad vsakim posameznikom in nad vsako politično stranko kot splošna narodna vrednota, kot velika nacio nalna pridobitev. Ustava kraljevine Jugoslavije daje vso možnost za sodobno organizacijo in krepak razvoj narodnega, socialnega, gos podarskega in kulturnega življenja našega naroda. Zato moramo stremeti, da se v duhu na čel ustave popolnoma in č:mprej trajno organizira vse državno in narodno življenje. V na rodnem zedinjenju po svetovni vojni moramo, ko živimo v razdobju med dvema dobama, raz-tičnih po političnih in socialnih stremljenjih, čuvat: svoj narod in ohraniti treznost za se danjost in bistro oko za bodočnost. Z razum nim spoštovanjem preteklosti in svetih političnih tradicij naroda moramo odločno odklo niti vse zablode, ki so nas ločile in ki so ovi rale napredek v našem javnem in nacionalnem življenju. Težka in nevarna je zabloda vseh tistih, ki mislijo, da se naše narodno življenje more vrniti v začetno leto našega državnega in narodnega zedinjenja. Zabloda je misliti, da se more preskočiti in pasti nazaj za celo pokoljenje, rojeno in odraslo v zedinjeni domovini. Ali je mar možno brez nevarnosti za narod sam organizirati naše javno življenje po načelih iz pretekle dobe, ali na plemenski ali na pokraj:nsiki ali na verski razdelitvi? Ne, to ni več mogoče. Iskreno in globoko priznanje izrekamo bivšim političnim strankam za vsa koristna prizadevanja in za vse njihove zgodovinske zasluge. Toda sodobno narodno življenje in njegova bodočnost zahtevata od nas širših pokretov in večjega poleta. Razdejane in pokrajinsko razdeljene naše nekdanje politične stranke ne morejo več zagotoviti zdravega in naprednega javnega življenja. Takšno je danes prepričanje vsega našega naroda, V tem prepričanju in v blagor in napredek domovine vabimo vse Jugoslovane v pravo službo za kralja in narod ne glede na to, na kateri strani so se nahajali v naši prejšnji politični raztrganosti. Hočemo zbrati vse ustvarjajoče sile te 'države na isto črto in v isti polet za nacionalno državo. Jugoslovani! Nosilec državne liste Bogoljub Jevtič, predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev, in vsi kandidati na njegovi listi so odločni nasprotniki vseh separatističnih, federalističnih in prevratnih stremljenj. Na tej poti bodemo vztrajali do konca, odločno in neomajno Kraljevska vlada, ki ji načeljuje nosilec naše državne liste, je izdelala zaokrožen delovni program in ga začela odločno in naglo izvajati. Ta program obsega mnoga vprašanja, od katerih sta odvisna obstoj in bodočnost tako kmeta kakor obrtnika, industrijca in trgovca, delavca in uradnika. Gospodarska in finančna vprašanja so življenjska vprašanja sedanjega časa. Kraljevska vlada jim bode posvetila svojo največjo skrb. Prve ukrepe je že izdala. To so: znižanje zemljiškega davka za 20%, znižanje davkov, znižanje taks, znižanje železniških tarif, koncentracija državnih in poldržavnih velikih denarnih ustanov za boljšo razdelitev kreditov in za pospešitev obtoka kapitalov, znižanje obrestne mere pri državnih in zasebnih bankah, odlog plačil in znižanje obrestne mere pri kmetskih dolgovih, ena milijarda zagotovlje>-nega kredita za velika javna dela, za gradnjo cest in izgradnjo železnic. Razen navedenih ukrepov bo kraljevska vla-du začela izvajati tudi svoj gospodarski program v celoti. Glavni cilj tega programa je oživitev gospodarstva in vse delavnosti našega naroda. Sedanji naš gospodarski sistem je treba čim razumneje, napredneje in pravičneje organizirati. Poljedelstvo je temelj našega narodnega bogastva. Od njega je odvisno življenje največjega dela našega prebivalstva in zat- bo prva in poglavitna skrb vseh naših prizadevanj. Poljedeilaka kriza je vzrok splošne gospodarske krize pri nas. Odvisnost in medsebojna zvezanost med kmetijstvom in industrijo, trgovino in obrtjo ustvarjata neob- hodnost, da se čim prej doseže ravnotežje cen in živahnejša prodaja pridelkov in izdelkov vsek teh panog naše delavnosti. Naše gospodarsko in delavsko zakonodajo moramo korenito popraviti. Delavcu in kmetu ter obrtniku se morata zagotoviti obstoj in napredek. Z njihovim dvigom je zvezan tudi napredek vsega drugega gospodarskega udejstvovanja, ki ga moramo prav tako pospeševati. Zadružništvo je najboljša oblika organiziranega kmetovega gospodarstva. Mi bomo zagotovili popoln razvoj poljedelskega zadružništva, ki mora ostati politično, versko in plemensko nevtralno. Ureditev banovin kot upravnih in samoupravnih enot na podlagi široke narodne samouprave in dekoncentracije oblasti, bo naš državni organizem izpopolnila in okrepila vee sile za naše skupno stremljenje, vsem delom naroda bo pa omogočila neposredno in zanesljivo skrb za njihov razvoj v skladu z njihovimi razmerami in potrebami. Temelji dobre državne uprave zahtevajo primerno delo državni in samoupravni upravi in strokovno sposoben in nacionalno korekten uradniški kad ir. Naše vztrajno prizadevanje pojde tudi v to smer. Splošna in težka kriza ne vlada samo v našem socialnem gospodarskem življenju. Raz-strojenost in zlo v sodobni družbi se močno občutita, zlasti v moralnem pogledu. Narodno prosvetljenje in kultumo-moralna in telesna odgoja vsega našega naroda bosta naša sveta dolžnost. Jugoslovani! Sedem let bo še minilo, dokler naš preljubljeni mladi kralj, naslednik velike jugoslovanske dediščine, ki mu jo je zapustil njegov veiliki oče, ne izpolni svoje kraljevske polnoletnosti in vzame kraljevsko oblast v svoje roke. Ves ta čas morajo bolj kakor kdajkoli drugače vsa prizadevanja in sile vsega naroda stremeti k enemu in edinemu cilju, k popolni notranji nacionalni in politični konsolidaciji naše države, k splošnemu blagostanju in napredku vsega naroda in k izvršitvi velikih državnih in mednarodnih nalog kraljevine Jugoslavije. Svetinje te naloge in bremena njene izvedbe morajo biti vsemu jugoslovanskemu narodu ukaz vesti. Danes je bolj kakor kdajkoli v naši zgodovini potreba narodne sloge, osnova in bistven element za miren razvoj našega narodnega življenja in za zagotovitev naše narodne in državne bodočnosti. Zaobljube, ki jo dolgujemo velikemu kralju-mučeniku, da bomo ohranili in bran li Jugoslavijo, je mogoče izvršili le tedaj, če bo ves jugoslovanski narod v svoji najgloblji zavesti prepričan, da je kot vsak posameznik in kot celota dolžan sebi in svojemu življenju in svoji svobodi varovat: veliko delo, začeto po Nemanjičih in Tomislavu in končamo po stoletnih žrtvah in borbah po največjem Karadjordjeviču. Potrebno je, da prekalimo srca vseh sinov te države z železno voljo in jekleno odločnostjo, prepričani, da se Jugoslavija mora ohraniti v blagor, mir in svobodo našega naroda, pa tudi za splošni blagor in sploišni mir. .) iifl Stran 2. GOSPODAR-ski list 6. marec 1935. Ne kloniti, ne odnehati in ne ustavljati se, ji danes najvišji zakon našega narodnega obstoja, naše svobode, naše državne neodvisnosti in edinstva. In tu mora vsa Jugoslavija z očmi, uprtimi v vrhove Oplenea, stati kakor en sam mož. Samo tako bomo mogli v neomajni slogi in z velikim narodnim poletom ohraniti to dragoceno pridobitev naroda in njegovega velikega voditelja kralja-viteza. Samo tako se nam bo posrečilo napraviti Jugoslavijo znotraj zdravo, urejeno in močno, zunaj pa spoštovano tako, da jo bodo vsi hoteli za prijatelja. Jugoslovani! Vabimo vas, da 5. maja vsi složno in odločno odidete na volišče in odda-ste svoj glas za državno listo z nosilcem Bogoljubom Jevtičem, predsednikom kraljevske vlade. Belgrad, orze objavljati dejansko vrednost dinarja brez pribitkov, je takoj na prvi pogled možno videti, kaka je vrednost našega denarja. — Nemška marka: 17.56 — 17.70 Din, švicarski frank: 1421 — 14.29 Din, angleški funt: 213 — Ž15 Din, ameriški dolar: 43.34 — 43.70 Din, francoski frank: 2.89 — 2.91 Din, češka krona: 1.83 — 1.85 Din, laška lira: 3.71 — 3.75 Din. avstrijski šiling: 8.20 — 8.30 Din. Remšnik. Si pač našli kdo od nas: Kaj vi hribovci! Vendar je pa tudi pri nas življenje kakor drugod, posuto s trnjem in rožicami, za nekatere bolj, za druge manj. Do sedaj imamo letos še enako rojstev in umrlih, namreč šest. Zdravi smo še, saj zima nas ni gnjavila, kakor dostikrat druga leta, le sankači in smuki niso vživali dovolj; komaj je bil sneg za smuk, pa je prismukal jug. Imeli smo par nesreč pri sankanju, tako da se trije zdravijo v bolnišnici. Vozniki so hiteli vpo-rabljati sanenc in sedaj je pomlad blizu. — Za razgledni stolp pri sv. Pankraciju se zdaj začne delo. Dobri naš Preiang že vozi drva, pripravlja kamenje, bo namreč žgal apno, da ga zvozimo k Pankraciju in zidamo. Ja, duh je, ki oživlja, pravi sv. pismo in res dobri duh je vladal do sedaj pri Prelangovi hiši ves ta rod, daj Bog, da tako tudi ostane! Dan za dnevom dobi sosed in tujec v tej hiši dobrohotno postrežbo. Najbolj dobrodošel je duhovnik. Koliko gospodov je bilo tu ljubeznivo postreženih in kolikokrat, in to ali so prišli sami, ali cela družba- izletnikov zraven! Pomanjkanja ni bilo zaradi tega. Gospodar je sr m skromen in štedljiv, da je le mogel postreči. Tako je bilo dolga desetletja. Sedaj je gospodar star, a za Pankracija je še vedno navdušen. Ko bi on računal vse vožnje, les, denar in vse, kar je že daroval, bi se mu pač čudno zdelo, kako ogromna svota bi bila. Pa tega noče! Prav, saj ima Gospod, ki bo njegov Plačnik, vse zaznamovano, upamo na£ v knjigi življenja. Domačemu dušnemu pastirju kar stav? vprašanje, da je li treba dati me-cesen na žago za popravo strehe pri Pankraciju. Da, tako dela verna duša, prežeta pravega duha svetopisemskega. Sedaj tudi nje-m denarja manjka, zato je pa prej marsikateri stotak daroval, zaznamovan s tem ali onim imenom, v dobrodelne namene. Bog vse dobri naj bo stoteri Plačnik! Drugi pa, ki ste istotako dobrega duha, pridite k Pankraciju, naglejte se božje narave tostran in onstran na”,ih mej, uživajte lepoto in prostost, ki jo nudijo naše gore! V tem uživanju narave hote pa tudi radi darovali svoj dinar za rev-m cenkev in za razgledni stolp. Pri nas tudi niso vsi dobrega duha, kakor pri vas ne, zato ne moremo napredovati po želji in možnosti, mnogi uspehi izostanejo, žal tako je življenje, a dober vzgled je najbolji pridigar, je svetilnik v tem zamračenem vetu in tako bodo mnogi mlačni in slabi boljši, da dosežemo vc'’j nekaj. Za sedaj želimo razgledni stolp, za pozneje pa nebeški dom. Razbor pri Slovenjgradcu. Komaj smo obvarovali v letošnjem predpustnem času našo župnijo pred volkom. Naposled se je namreč omožila Ladi-nekova Pepka na Črešnikovo posestvo. Bog daj srečo! — Čas bi bil, da bi se ustanovila tudi pri nas dvorazrednica. Pod gorje ima 160 učencev in 4 razrede, Šmiklavž 89 učencev in 2 razreda, Razbor pa 113 učencev in samo 1 razred. Pomagamo drugim zidati šole, sami pa gledamo skozi prste. — Pre senetila nas je vest, da je nagle smrti umrl v Podsredi g. dekan Jožef Krohne, ki je prav vestno in spretno vodil našo župnijo 10 let. Imamo ga še sedaj v prav dobrem spominu. Ustanovil nam je bratovščino presv. Srca Jez. in izobraževalno društvo. Kot izboren živino rejec je pripomogel, da se je tudi ustanovila bikorejska zadruga. Vsem je rad pomagal, kar in kolikor je mogel. Ker se je vršil isti dan m isto uro pri nas pogreb Pečolarjevega Ton-čeka, smo se na tem pogrebu tudi spominjali umrlega gospoda dekana in se je v ta namen zvonilo vsak dan po eno uro. Na Tončekovem pogrebu smo kljub krizi nabrali za novo bogoslovje v Mariboru 50 Din. Podgorje. »Ivan, vzemi Trezo, boš pa zmi raj »trezn«, in meni tudi ne bo treba na pust boba jesti«, so rekli gospod Visočnikovemu Ivanu. Pa se je nasmejal in odšel. Dober fant si, iz ugledne hiše, rab?š tudi dobro gospodi rjo, si je mislil gospod. Ivan pa je hodil večkrat vprašat Kolarjevo Treaiko, če bi ga hotela za moža. In v skrbeh, ali bo ali ne bo, bi gotovo večkrat utrgal marjetico, če bi cvetela, in trgal peresa: bo, ne bo, bo, ne bo . . . Tako pa je najbrž gotovo ni, skrivaj je tipal po knofih svoje suknje: bo, ne bo, bo, ne bo, in končno ni odločil knof, ampak Terezika, ki je rekla: bo! V pondeljek dne 25. februarja je to javno pred oltarjem izpovedala in Ivanu se je odvalil kamen od srca. Iz Marijinega vr- ta je odtrgal rožo, da jo presadi na svoj dom. Pridna in vzgledna družbenica je bila Terezika. V nedeljo prej so darovale tovarišice sv. obhajilo za njo, pač najlepše poročno darilo! Popoldan pa so se na njenem domu poslovile o 1 nje. Krasne poslovilne pesmi in lepe besede, ki jih je govorila prednica, so izvabile solze nevesti in vsem drugim. Naj jo blagoslovi Devica Marija z ljubim Sinom! Laznica pri Limbuša. Otožno je zaklenkal zvonček v limbuški farni cerkvi, s katerim ee je vsem faranom naznanila žalostna vest, da je zopet eni osebi jenjalo biti srce. To je bil gospod Andrej Halbwidl, čislan gostilničar in posestnik na Laznici pri Limbušu, ki je komaj 47 let star dne 21. februarja t. 1. zapustil našo solzno dolino. Bolehal je že dalje časa na jetrih, h kateri bolezni se je v zadnjem času še pridružila pljučnica, ki je kljub požrtvovalnemu zdravniškemu prizadevanju zahtevala žrtev. Pokojnik se je rodil v Untermarkeršdorfu pri Oberholabrunnu na Nižjem Avstrijskem/ Pr šel je v Maribor, kjer je bil hotelir. Bil je zelo priljubljen. Njegovo usmiljemo in dobrohotno srce je bilo splošno znano po Mariboru in daleč naokoli, osobito pri ubogih, katerim je bil v pravem pomenu besede krušni oče. Ko ie vsled gospodarske krize zapustil Maribor, se je preselil na svoje posestvo na Laznici pni Limbušu, kjer je priredil lepe in udobne gostilničarske prostore. Naravnost veličasten je bil njegov pogreb na farno pokopališče v Limbušu, katerega so se udeležili poleg obilice župljanov tudi mnogoštevilni? njegovi prijatelji, zlasti gostilničarji in znanci iz Maribora in okolice, ter v obilnem številu športniki kolesarji iz Maribora in ognjegasna društva. Andrej, počivaj v miru in nebeška luč naj Tl sveti! Kamnica pri Maribora. Letošnji predpust smo mi Kamničani na iskrem konjičku. Tako nam pravijo celo sosednji farani. Dozdaj je stalo pred oltarjem kar devet ženinov, seveda vsak s svojo nevesto. Mogoče si priborimo rekord. Vrli mladenič Ferdo Kajžer, ud Apostoistva mož in fantov, si je izbral za nevesto sebi primerno mladenko, dolgoletno cerkveno pevko ter voditeljico deklet-družbe-nic Alojzijo Modrič s Slemena pri Selnici. Bog živi mladi par! Pobrežje pri Mariboru. V pondeljek dne 25. februarja zvečer je prenehal trpeti vzorni fant Ivan Šmirmaul, posestniški sin na Pobrežju. Kdor ga je še lani videl pri njegovem delu, ni mogel niti misliti, da je že zapisan smrti. Poprej čvrst in zdrav, je začel v jeseni naglo hirati. Boleti ga je začela noga in vsaka človeška pomoč je bila astonj. Vedno hujše so postajale bolečine na nogi, vedno bolj je venelo njegovo mlado telo. Neusmiljena bolezen ga je prad par meseci položila na bolniško postelj, iz katere ni več vstal, Z veliko portpežljivost-jo je prenašala svoje mučeniško trpljenje in trikrat pokrepčan s sv. popotnico je dne 25. februarja zapustil to solzno dolino v cvetu mladosti, 18 let star. Dragi Ivan, počivaj v miru božjem! Št. Peter pri Maribora. Navzlic hudi gospodarski krizi, pa se še vendar možimo in ženimo. Metava je dala ta predpust največ ženinov in nevest. Slabo pa je odrezala Trčova n bodo menda le mogli zopet »ploh« vleči. Pa kaj čemo, če pa so očetje tako trdi, kadar bi trebalo kaj šteti, ženini pa samo z nevestami niso zadovoljni in bi radi le nekaj cvenka. Tršavec Matevž si je šel po nevesto kar k sosedu, pa si je zbral Toplakovo Marjetico. No, saj pa je gospodinjo tudi rabil, kajti mati so venomer pravili, da so že za nič. Pa na go- etiji eo se še vendar parkrat kakor kakšna mlada zasuknili. Pa tudi Toplakova Žalika je rekla, da noče biti več sama Če sestra, zakaj pa jaz ne. In ker so oče kovač, je rekla, kovača hočem! Pa ga je dobila, močnega kot Goljata, ki očetu že zdaj pomaga. Doma pa je iz sosedne Zimice, Plaveč Alojz pa se piše. Ferk Štefanija si je poiskala ženina tudi v Zimici. Čevljar naj bo, je rekla, in ga je tudi dobila in sicer čučko Franca. No pa Črnkove Trezike tudi ne smem pozabiti. Saj je dobila najboljšega, kakor so oče starešina povdarili, -da bi še ga pri belem dnevu s svetilko težko našel. Da se pa oče starešina ne bodo varali, zato pa naj le skrbi Horvatov Franček. Čisto umestno je še, če še opozorimo novoporočen-ce, zlasti one, ki bodo imeli še starše na pre-vžitku, da naj ne pozabijo, da še zanje vedno velja četrta božja zapoved. S kakšno mero boste merili svojim staršem, s takšno mero Vam bodo povračevali Vaši otroci. In nič ni lepšega, kakor če vlada med starimi in mladimi lepa zastopnost in mir. St. Peter pri Haribrn. Kakor se je svoj čas že poročalo, je sklep občine Sv. Marjeta ob P., da se izšolajo k Št. Petru všolani deli občine, postal pravomočen in stopi z novim šolskim letom v veljavo. S tem sklepom pa se prizadeti občani občine Sv. Marjeta ne strinjajo in obžalujejo, da se občinski zastop ni oziral na želje prebivalstva, ki je zahtevalo, da ostane za naprej pri starem, da naj bodo kraji, ki spadajo cerkveno k Št. Petru, tudi všolani tja. Vsled te spremembe bosta najbrže obe šentpe-terski šoli zgubili po en razred. — Kandidatov za volitve v narodno skupščino se nam ponuja dovolj. Dosedaj jih je že kar pet za nas srez. Pa za nas ni nobeden. — Zadnji čas je za na-ročitev Mohorjevih knjig. Naj ne bo hiše, ki bi ei knj’g Mohorjeve družbe ne naročila. — Fantovski odsek KA pridno deluje ter ima redne mesečne sestanke. Ker se je dosedanji predsednik KA Horvat Franjo poročil, je bil mesto njega izvoljen Fluher Tone. Naj se le mladi rod pridno oklepa fantovske KA, da bo iz njega vzrasel nov rod, močan in kreposten na duši in telesu. — Če komu po svetu okrog manjka dobrega vina, naj pride k nam. Imamo še v zalogi takšnega, kakršnega nam je Bog dal in tudi predragi nismo z njim. — V letošnjem predpustu smo imeli 8 porok. Pa š imamo ženinov in nevest več. Počasi že bodo prišli na vrsto vsi. Grnšova. V pondeljek po Matejevem ee je poročil Horvat Franc, posestnik iz Grušove, s Črnko Terezijo, kmetsko hčerko iz Nebove. Drugi dan pa je bila sv. maša v kapelici M. B. na Metavskem hribčku, kamor je bil oče starešina povabil mladi par in vse svate. Ženin je eden izmed redkih slovenskih fantov, ki so svojo fantovsko dobo res lepo dokončali. Naš ženin je bil svojčas načelnik Orla, odbornik in blagajnik bivšega prosvetnega društva »Skala« in nazadnje predsednik fantovske KA. Vnet in požrtvovalen društveni delavec je bil vselej in povsod, kjer je bilo treba zaorati brazdo krščanske prosvete. Nevesta pa je bila ves čas pridna Marijina družbeni-ca ter so se njene sosestre tudi lepo poslovile pred cerkvijo od svoje bivše tovarišice. Naj jima bo tudi v zakonskem etanu usojeno, da nadaljujeta v lepi slogi, sreči in blagostanju delo, ki je namenjeno vsakemu skrbnemu in dobremu gospodarju in gospodinji in da bo solnce zakonske sreče vedno ogrevalo njun prijeten dom v Grušovi pri Sv. Petru niže Maribora. Sv. Rupert v Slov. goricah. Gornja Voličina. V četrtek dne 28 februarja smo pokopali vrlo mladenko Roziko Ekert. Umrla je v cvetu let, stara šele komaj 24 let, bridko objokovana od matere, sestre, brata in premnogih drugih tovarišic. Morilka jetika ji je pred letom zastavila pot njenega mladega upapolnega življenja. Vsa zdravniška pomoč je bila brez uspeha. Ko je že bila priklenjena na bolniško posteljo, je prenašala vse trpljenje potrpežljivo in se vedno tolažila na zopetno zdravje. Rozika, ni se ti spolnila tvoja želja, da bi učakala ljubo spomlad. Kako je bila Rozika priljubljena, je pokazal njen pogreb in solze, ki so močile njen grob. Počivaj sladko! Sv. Križ na Murskem polju. Pred kratkem smo imeli proračunsko sejo občinskega odbora, ki je bila šele prva javna seja. Tukajšnji davkoplačevalci so se začeli precej zanimati za gospodarstvo občine ter so prišli v precejšnjem številu poslušat na občinsko sejo. Seja je bila precej živahna. Občinska uprava je za gasilstvo določila znesek 2500 D in to 11 gasilskim četam z 250 člani, dočim je nekemu drugemu društvu, ki ima k večjemu 25 članov, naklonila 4000 Din. Gotovo so že gospodje okoli pokojne stranke INS, katera nam je povzročila toliko krivic in nasilnosti, uvideli, da njim bije zadnja ura, ker so se še poslužili zadnje rešilne bilke. — Kolikor se da izvedeti, imamo v našem okraju že pet kandidatov za prihodnje volitve v narodno skupščino. Ce le bodo imeli kaj volil-cev! Menda bo sedaj zmanjkalo vina, ker lansko leto je bilo slabo leto za vino. Cigarete precej stanejo, še dražje pa so avtomobilske vožnje. Polenšak. Zamajali so se in otožno zadoneli naši zvonovi ter naznanjali širom naše župnije, da je zadet od srčne Kapi naglo a vendar za večnost lepo pripravljen umrl mož Tomaž Bezjak, kmet iz Braclavec, v starosti 66 let. Rajni Tomaž je bil tisti mož, ki je pred dobrimi 10 leti z veliko vnemo in veseljem stopil v nabiralni odbor za nabavo novih zvonov na Polenšaku Ne samo, da je sam mnogo daroval, tudi z največjim veseljem in navdušenjem je pomagal pri nabiralni akciji tako dol go, dokler ni v družbi s svojimi sofarani pripomogel, da je bil izvršen načrt ter so ee uresničile naše želje in nade, da smo spet naš visoki zvonik napolnili z lepo donečimi novimi zvonovi. Oh, s kakim veseljem in ponosom jih je leta 1927 z drugimi vred pripeljal na Polenški hribček. Nočemo sicer pokojniku na njegov grob trositi njegovih dobrih del, ali vendar nam je dolžnost, da ga opišemo kot vernega katoliškega moža, saj je tudi nastala prva vrzel med kumi naših zvonov. Bil je tudi vsestransko priljubljen kot dobrotnik revnejših, vnet za pošteno stvar, dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«, Mohorjevih knjig ter drugih nabožnih listov. Čeravno ta zadnja leta je bil vezan večji del le na svoj dom vsled pred leti odrezane noge, se je vedno zanimal za vso javno življenje. Kako je bil pokojni spoštovan in čislan, je pokazal tudi njegov lepi pogreb. Dobremu možu, ki tudi v svojih zadnjih vzdihljajih ni pozabil na Njega. ki vod; naše življenje, ko je prav s slabotnim glasom naročil svojim domačim: »Molite, jaz bom umrl!« Naj mu bo Bog veliki, usmiljeni plačnik v nebesih, vsem dn-mačim *’i preostalim pa obilni tolažnik! Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 25. februarja se je vršila poroka ene najboljših članic Marijine družbe Micike Mundove iz Rakovec, katero sn je izbral za nevesto vrli mladenič, predsednik tukajšnje mladeniške fantovske Marijine družbe Pintaričev Tonek. Ginljiv je bil prizor, ko se je voditeljica dekliške Marijine družbe poslovila od Micike v navzočnosti velike množice, posebno hčerk Marijine družbe. Poroko je izvršil Micikin brat g. Vinko Munda, stolni vikar v Mariboru, ki je v lepem govoru po-vdarjal svetost zakona ter ženinu in nevesti na pot v novo življenje priporočal kot tri angele varuhe tri čednosti: živo vero, trdno upanji in gorečo ljubezen. Uro prej sta sklenila zakonsko zvezo posestnik Plohl Jožef iz Sav-ca, ki je pripeljal pred oltar pridno mladenko Kristino Janžekovič iz Koračić. Istočasno se je poročil Lipovec Frančišek iz Savca z Jožefo Cajnkar iz malonedeljske župnije ter Cajnkar Janez iz Savec z Ano Lipovec tudi iz Savca, ter Žunko Jakob iz Peršetinec z Matildo Salar iz velikonedeljske župnije. Vsem novoporo-čencem želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Fram. Po novem letu so se pri nas sledeči poročili: Simon Štern in Jožefa Predan iz Požega, Franc Trglavčnik in Helena Meglič, Jožef Koren, ki je prišel iz Frajhama po novo gospodinjo Marijo Štern, Avguštin Potočnik in Julijana Domadenik, Jožef Klavž :n Helena Čander, Mihael Štern in Matilda Hojn'k, ki je odšla iz Planice na nov dom v Radizel, Franc Vodošek iz Cirkovc in posestnica Kristina Kotnik, Janez Brezovšek n Marija Du-šič, Vincenc Polmin, železničar, in šivilja Kata; Ina Grobelšek Vsem želimo mnogo sreče! Šmartno na Pohorju pri Slovenski Bistrici. Tukajšnji cerkveni pevski zbor, katerega vodi gospod organist Haue Josip in ki šteje 18 pevcev, prav lepo napreduje Pevci (učitelji, kmetski fantje in dekleta) deloma od daleč prihajajo prlOrro K vojOTn irr se tniotjo, da petje Cim bolj zadovolji v cerkvi poslušalce. — Na občnem zboru gasilske čete v Šmartnem je bil izvoljen za poveljnika g. Tomažič Juro, učitelj, za blagajnika pa g. Bukovnik Ivan, trgovec. — Komaj smo se rešili hude ziime, le kratek čas so bili lepi dnevi. Potem pa je začel sneg padati ter pokril z belo odejo zeleno Pohorje. Gornja Ponikva. V nedeljo dne 17. februarja ponoči so vlomili tatovi v zidanico posestnika Ograjenšek Franca, po domače Stoja-novška, v Spodnji Ponikvi. V klet so prišli na ta način, da so s sekiro presekah skoro 1 dm debel hrastov strop in se skozi odprtino spustili na sod. Stočili so okrog 80 ntrov dobrega jabolčnika. Po utrudljivem delu so si napravili iz sena, ki je bilo na zidanici, mehke sedeže in se imenitno pogostili. Da jih ni zeblo, so si v zidanici zakurili e koli, ki so jih dobili v sosednjem vinogradu. Najbrže so bili trije ali štirje, ker so se dobro poznali sedeži v mehkem senu. Končno so ogenj polili z jabolčnikom in odnesli ostanek v temno noč. Ker je zidanica na samoti, ni nihče slišal ali videl kaj sumljivega. Orožniki pridno preiskujejo zadevo. Sumi se na domačine, ki so jim morale biti razmere prav dobro znane. Galicija pri Celju. Dne 23. februarja t. 1. je umrla Veber Alojzija, po domače Počenova Lojzka. Rajna je bila Marijina družbenka, stara komaj 23 let. Po treh dneh bolezni pljučnice je izdihnila svojo dušo. Kako je bila rajna priljubljena, se je pokazalo, ko je ležala na mrtvaškem odru. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi iz domače in sosednih župnij. Pogreb je vodil kaplan Adamič. Rajni sveti večna luč! Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik. Franc Hrastelj, novinar, Maribor.