Katoliik cerkven Ust,
Tečaj MX.	V Ljubljani 10. maliga serpana 18.56*.	MAst M.
Ms pisma O. Škota, misijonarja r Ameriki
do r i so ko c ust. O. Salezja Vo/čic-a r Ljubljani.
Visokočastiti gospod!
Xi lir z majhnim veseljem navdajal mojiga scrca radostni spomin na Vas in ua vse preljube redovniške brale in deležnike mojiga delanja iu terpljenja /a Kri slu Jcniisa in njegovo sv. eerkev med ljubimi Muiiominiškimi Indijani v IViseonsinski deržavi. Vaše vdeleževnnje mi je v veliko tolažilo . iu vaša pobožna molitev /.a me in za mojo indijansko eedo mi donaša mnogo duluivske koristi, zatoraj pa sc Vam še nadalje vanjo priporočim. — —
Iz svoje tukajšnje samote Vam utegnem malo mikav-niga sporočili, ker sini že od začetka sušca sam tukaj, iu od nedelje do nedelje nikogar ne vidim, ker so vsi moji verniki v svoje sladkarije odšli. Nekoliko pu bi vender utegnil Vam povedati od lepiga obnašanja svojih pokutoličuuih divjakov. Kolikor namreč morem v resnici povedati. iu v vesti poterditi, bi smel reči, de, ako se bodo moji ljubi gojzdni prebivavci — z vodo s. kerstu prerojeni iu osrečeni Indijani, luko dobro tudi vprihodujc obnašali, kakor dozdaj. de bodo namreč listo vnetnst za čast lložjo, listo ponižnost, pohlcvnost in pokoršluo proti Bogu iu njegovim zapoved i m. tisto vestnost, zvestobo, resničnost, ljubezen do bližnjiga, zmernost. vernost iu gorečnost v svojim sercu ohranili. iu se, kakor dozdaj, z besedo in z djaujeni dobre kristijanc kazali, ledaj bi smel z Božjo pomočjo pričakovati, de bo ta katoliška srenja enkrat v čednosti in vernosti krepko se razcvetla, uuirsiktcri sprcnbcrnjcu divjušk rod severne Amerike v ljubezni in strahu Božjim presegla, iu se v nadepolen oddelek čede Kristusove povzdignila, .laz pu sim pripravljen s pomočjo tistiga. kleri me varuje iu okrepčuje. do svojiga poslednjiga izdihljcja jim bili zvest pastir in učenik.
Vsih Manominiških Indijanov, keršenikov iu ujdov je okoli 21100; keršenih pu je le še mulo, in dobrotljivi previdnosti Božji s ponižnim zaupanjem vse druge, ki še po tamoli hodijo, priporočam, iu kdor ua Boga zaupa, ne bo nikdar osrumoten, —
Za sladkorijo imajo Indijani neznano veselje, veči celo, kakor o jesenskim času za lergatev moji kranjski rojaki. Oni gredo v daljne prostrane pusloiine mesca sušca. Vi— tO milj deleč, kjer veliko sludkornigu drevja rase; tu čakajo časi po tri tedne, preden jame narezano drevo sladkorni sok i/, svoje kože izcejali; tedaj pa podlože posode iz brezovigu lubja spletene, de se sok vanje odteka, iu ku-dur gu precej nuhero. gu prekuhajo, de se sierdi. iu iz njega delajo hclkastorujav sladkor, kteriga potem še po svoji umeinii čistijo, ('asi gu ena družina z nekoliko pomagačl |m 10 vaganov napravi, tilede cerkve pu se v tem času ui prida uadjati. Vsakdanje cerkveno opravilo ledaj neha. ker ga ui nobeniga blizo: k nedeljskimi! opravilu pa le
tisti pridejo, kteri so le kacih 0 tangi. I milj od tukaj, od dclj pa malokteri kdaj. Vsako nedeljo pa pride \ender .10 do 10 ljudi v cerkev. Veliki teden smo \ sc obhajali, kakor smo mogli po okolišinuh pričujočih. Veliki četerlek s i in pli sy. opravilu sani pel iu sum odgovarjal, veliki petek pa sta prisila d\u pevca, de sta Amen odgovarjala in streglu. klicih .'i ali ti vpričnih pa je sv. križ kleče častilo. Molitve pri božjim grobu ui tukaj nič. ker ui ljudi, de bi ga obiskovali, iu sc v tej preti bogi cerkvici presv. Kesnje Telo res ne more shranili. Veliko saboto je bilo blagoslovIjenje ognju iu velikonočne sveče; okoli 20 Indijanov je prišlo v cerkev; pevci so pri sv. maši odgovarjali iu indijanske pesmi peli: pri tilorii pu se je s štirimi zvončki žvenkljalo. Indi-junuin je posebno mar blagoslovljeni ogenj, de gu veliko milj deleč v svoje sludkorije seboj vzemo. Velikonočno nedeljo jc tiila zopet |>cta maša s pridigo, precej po maši pu so. kakor zmiraj med sladkorno dolin, vcčeruicc. Veccrnice pu so očipvvc-indijunske. vzele iz molitevnih hukvic. ki so jih spisali prečastiti gosp. škof Baraga iu obstoje iz pel odstavkov iu lepih koralnih popevov ; pervi odstavek obsega 10 Božjih zapoved, uni štirje pa obstoje iz pobožnih zdih-Ijcjev iu molitev, pu niso psulmi. iu za tim pride šc nekoliko cerkvenih molitev iu inuguilicut natanko prestavljeno v očipvvc-iudijuiiski jezik.
I/, lega se vidi, dc so le indijanske veccrnice vse drugačuje, kukor latinske, ker so le videzue. tode za molitev. v duhov sko zvcscljcnjc iu v »hudo pobožnih misel in želja kaj pripravne.
Dozdaj sini letus le IH Indijanov . večidel otrok kerstil, iu samo nekaj odrašenih, med njimi naj *larji hčer nai večiga Indijuiiskigu poglavarja. Ker je na»a eerkev silo majhna, upam še m poletje veči in priprav niši sozidali, iu nekoliko priprave zanjo jc žc storjene. Indijani namreč imajo tukaj svojo žago. in veliko mladih Indijanov se ua fesurijo dobro uiiič, klere jih je iicuišk tesar /.učil iu jih še zdaj uči. Tudi vse druge okolišinc bodo delo podpirale, ktero terdno upuui z Božjo pomočjo doveršili.
MzkofltiJa Mmtija in katoliška eerkev.
Spisal Valentin S e ž u u. (linije, j
Zveličani Janez Brilo, mučenec.
Za sv. Frančiškani Ksaverjem jc Janez Krite kakor misijonar po Indii neprecenljive zasluge si perdohil. Kil je rojen l. sušca 1047 v l.isboni, glavnim mestu Portugalskim, iu njegov u rodovina «c je štela med nar bolj plemenit ne v deželi. Janez llrito je bil šc le 4 lela spolnil. ko mu je oče umeri, ki je bil kraljevi namestnik v Brasilii. Ril jc ledaj mali Janez s kraljevimi otroci vred zrejevan iu ako ravno perljuden. je bil vender že zgodej ves resnoben in lii maral, ako so mu drugi kaj prizudevali iu nagajali. Kraljevi dvor gu je zavoljo tega imenoval maliga mučeiica
Veselil ne je mladi Brito nad irudam pobožnih misijonarje?, zlasti mu je bil sv. Frančišk Ksaverjan pogostama pred očmi. Ko enkrat hudo zboli, njegova mati vdova obljubo stori, de bo njen sin eelo leto jezuiško obleko nosil, in ko res ozdravi, ho to vsi priprošnjam sv. Frančiška Ksaverjana pripisovali. Janez Krito želi odslej zmiram bolj svoje življenje Bogu posvetili in s. Frančiška v djanji posnemati. Sklene toraj stopili v red Jezuitov; ali njegova mati mu brani, kolikor more, in tudi kraljevi dvor ga zaderžuje. Ker pa je mladi Krito le slanoviteu v svojim sklepu, postane 1. 1662 novic.
V	Kvori in v Koimbri je šole z velikim pospeham doveršil, in hotel je zdaj v indiške misijoiie iti. Pa hil je zdravja šibkiga, njegova mati se joka, prosi, tarua. de bi ga le doma prideržala. Kraljevi dvor iu Janezovi redovuiški vikši materne prošnje podpirajo. Janez pa vse previdi, se oberne naravnost do generala Jezuitov v Rimu. kteri mu dovoli v Indijo se podali. Zvoli si misijonarili v Modu r i, kakor nar težavnišim kraji. Mati počne vse, de bi tje lic šel; ali ne ona. ne kralj saiu, ne papežev poročnik nikakor niso mogli omajati sklepa Jauezoviga in njegoviga generala. Posvečen zu mašnika sušca I <»72 z več lovarši , ktere je bil O. Kaltazar K ost a nabral, v Indijo odrine, iu mesca kimovca tistiga leta v (*oo dospe.
V	(ioi jc gridi sv. Frančiška Ksavcrja. Narejen je v Listom iz heliga murmeljuu, čvetere struni sarkofaga imajo v bronu vlile pergodbe tega svetnika. Na verhu je srebernu skrinja z njegovim pruhum. Okrog pu visi od oboka doli na zlatih verižicah deset zlatih svetilnic, v kterih večna luč gori. Tukaj Junez Krilo poklekne, se v gorečih prošnjuh sv. Frančišku perporoči in pri njegovih svetih ostankih obljubi, vse žive dni delati za dušni prid nevernikov malaharskiga hregovja. Malaharske šege. ktere je bil O. Robert No hi I i kristjanam pripustil, je O. Kaltazar Kost a tudi nižjim ločinam pcrvolil. Zavoljo tega si jc pridobil zaupanje per nižjih ločinah, clo pri Parijanih, kterih je več Nprcobemil. Janez Krito je ravno lako delal. Dal se jc Panduram Silami zvali in si jc nur ostrejši življenje zvo-lil. Njegova obleka je bila kos rumeueuigu platnu in kučma na glavi. Nosil je dolgo brado, v eni roki dolgo palico, znamnje moči. v drugi pa časih bakreno posodico za vodo. Kadar ni bil bos, je nosil debele lesene cokle, ktere je lesen kavelj med dvema perstamu nu uoguh deržal. Taka obutev mu je tolikanj perste odergnila, dc sc rane po .') — li meseov niso zacelile. Ajdovski llindiiani so z vodo iu pepclam svoje svetnike častili. Krilo je vodo in pepel blagoslovil iu spreoberiijciicum sad tih sakramentalov razložil. Tako si je spoštovanje llinduanov pridobil. Število njegovih spreoberujeiicov šteje nur manj Hi HM). Roke so mu večkrat od truda vpešaie; katehumeiii pu so gu s svojimi rokumi podpirali, de jc mogel sv. kerst deliti. (II. si.)
Mz Jt ima.
30. rožnika. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ravno sc napravljamo iz Rima proti Civila-vecchii, nocoj ob 9. zvečer bomo odrinili. Predvčerajšnjim zvečer, pred diievum ss. Pelra in Pavla so imeli sv. Oče sami z neštevilno azistencijo večernice, v duu ss. aposteljnov pa veliko sv. mašo ob desetih. Pri obeh sv. opravilih jc bil romarjem posebin prostor bliz velikiga aitarja odkazan, ml kodar smo vse zamogli viditi. Popohlue ob petih pa smo imeli še posebno milost ter smo bili pred sv. Očeta samiga spušeni. V naglici so nas pozdravili, iu svoje posebno veselje razodeli, de pridemo iz daljnih dežel, sv. Petra počastit iu sv. sedežu svojo sinovsko podložno*! skuzat. Vprašali so nas, ako želimo kakih posebnih milost, ter rekli, dc dovolijo duhoviiam s pri-terjenjem škofov rožciikrance blagoslavljati, mi pa smo jim svoje že pripravljene spisane prošnje podali, ki so večidel še druge reči obsegale. Potem so nam vse blagoslovili, kar smo jim prinesli. Ker so imeli pa ta dan silo ljudstva za-
slišali , smo s svetim spoštovanjem po katoliški navadi Kristusovemu namestniku nogo kušnili ter sc od njih podali. Dali so nam in vsim našim apostolski blagoslov. Ali komej pridemo iz papeževiga dvora, in gremo proti cerkvi svetiga Petra, priteče nekdo za nami iu nam napove, de naj se pol ure pred A ve- Marijo zopet v stanovanji sv. Očeta snidemo. IJubeznjivo serce sv. Očeta neki ni moglo prenesti, de bi sc s popotniki daljne Avstrije nekoliko vee ne pomu-dili. Se moram opomniti, ko smo pri vstopu sv. Očeta klečali, so nam rekli: „Surgite!" (vstanite), ali nekako sveto čutilo nam tega ni pripustilo iu smo vsi na kolenih ostali. Zvečer so nas spet ob kratkim nagovorili ter rekli, de nam hočejo majhhi spomin na pot ilati iu so nam svctinic na krožniku iz lastne roke podelili. Mene je zadela z napisani: ..Stella matulina" (zgodnja Danica) na eni strani, (kdo bi se to mislil?) „Lux mundi" (luč sveta) pa na drugi. V misel so vzeli svitliga cesarja, ki so v svoji pobožnosti sv. Cerkev v Avstrii osvobodili ter rekli, de naj bi jim Rog dal moč v vsim dobrim in krepost, de bi to srečno dokončali, kur so tuko lepo začeli; poslednjič so sc tudi v naše molitve priporočevuli. Oovorili so latinsko, ker jih je Ic mulo zmed popotnikov, de bi laško znali. Pri tolikih opravilih so bili tudi naše spisane prošnje prebrali in rešili, ter jih nam podali. Zučudeui, de sc nur vikši gospod na zemlji poniža, ob takim dnevu in pri tolikih opruvilih uboge romarje dvakrut ob enim popoldnevu zaslišati, smo se vernili v svoje stanovanje ter smo pregledovali dobrote, ki so jih nam podelili. Vse druge velike čuda popisovuti, ki se v tem svetim mesiu vidijo, ni zdaj ue prostora ne časa. —
R o m a r.
Nekttf zastran naših hoietiarjev.
(Dalje.)
2. Naši koledarji naj sc posebuo ozirajo na svetnike slovenskih krajev. Doslej so zmed uuših domačih svetnikov le nekteri sprejeli v slovenske koledarje, iu še tisti ne povsod, namreč: sv. Pavlin, Oglejski pa-triurh in apostelj Slovcncov med Dravo in Jadrauskim morjem, zu kterigu vender ni povsod edini dun, ker Bolandisti štejejo 11. januarja, slovenski koledar 28. januarja, koledar Ljubljanske škofije U. februarja; s. Ciril in Metodi, sploh aposteljuu Slovunov, posebej pa Slovcncov ob doljni Dravi iu Muri 0. mareja; sv. Hilarl Oglejski škof iu inučenec. Ki. mareja; sv. Rupcrt, pervi Solnograški škof, nekoliko tuili ozuanovavec svete vere med Slovenci nad Dravo, 27. m u reja; sv. Maksim, Kmonski škof iu mučeiicc, 21). maja; sv. Kan c ija ii iu tovarši, Oglejsk. mučenci, 31. maja; sv. K vi rin, škof iu inučenec Siscianski, 4. junija (v koledarjih ui dosti določen); sv. Hermagora, pervi Oglejski škof, in sv. Fortunat diakon, mučenca iu priporočnika Kranjske zemlje, 12. julija; sv. Maksi milj an, Luvreaški škof in Celjski inučenec. 12. oktobra; sv, J ust, Teržaški mu-čenee, 2. novembru (je le v slovenskim koledurji); sv. Viktor in, Ptujski škof in mučeuec, 2fi. novembra; sv. Vir-gili, Solnograški škof in apostelj Slovcncov nad Dravo, 27. novembra; sv. Hromaci, Oglejski škof, 2. decembra (Je le v slovenskim koledarji). Vender pomanjkujejo še nekteri domači svetniki v naših koledarjih, namreč: sv. Ber-traud. Oglejski patriarh, (i. junija; hv. II emu, koroška kneginju iu gospa mnogih krajev po Slovenskim, 27. junija; sv. N i c c t a, Oglejski škof, 3. julija ; sv. Vale r j u u, Oglejski škof, 27. novembra. Pristavka vredni bi bili še: sv. Z en o ii, Veronski škof in inučenec, putron mnogih far ua Sloveuskim, 12. aprilu; sv. Maksima, devica iz Stariga mesta ali Čedadu, 17. maju; sv. Ciriuku in Mu s k a, Oglejske device iu mučeniee, 17. junija; sv. Feliks in Fortunat, Oglejska mučenca, 18. junija; sv. Nazori, Koperski pervi škof, 19. junija; sv. Prot, učenik sv. Kau-eijana in inučenec, 20. junija; sv. Donut In tovarši, mučenci v Konkordii na Furlanskim, 21. augusta; sv. Kvfe-
mija in tovaršice, Oglejsko device in mučenice, 3. septembra (so v slovenskim koledarji); sv. Anastaai, Oglejski mučenec, 7. septembra; sv. Hermogen in Fort una t, brata in mučenca Oglejska, tt. septembra; sv. Pelagi, Emonski rojak in mučenec, 13. septembra; (sv. Krlaogon mučenec Oglejski 24. novembra, ni bil škof). Morebiti ho še kteri drugi domači svetniki, kteri se obhajajo v Teržaški, Kerški In Lavantinski škofii, vredni sprejembe v naše koledarje, n. pr. sv. Servul, Teržaški mučenec, sv. Mode* t, škof, in sv. Domlcljan, knez ua Koroškim. Tudi pratike xa slovenske kmete bi utegnile, namesti malo znanih nemških svetih škofov in opatov, nektere domače svetnike sprejeti, zlasti tiste, ktere ne kot aposteljni slovenski štejejo, sv. Cirila in Metodja, sv. Pavlina, iu hv. Virgilija; ravno kar tiče versto svetnikov, je pratika malo slovenska. (K. hI.)_
Mu/ Iepiga in spodbutlljiviga ti je popotnik menca velikiga travna po Ljubljani r nvejo torbico nabral f
vi.
Prinerčni prijatel!
Današnje pismo naj ti dalje pripoveduje, kaj sc je pri nemških šmarnicuh v stolni cerkvi bralo. Naj ti pa še pred povem, de to, kar ti od nemških povem, tudi od nloven-skih velja, ker so bukve „Marije rožen cvet", ktere ho njim služile, le prestava Kaltuerjevih nemških šmuruič-nih bukev.
Peti šmarničiii dan nam jc predočeval Mariino darovanje, ktero cerkev 21, novembra obhaja, in je veseli spomin dogodbe, ko sta Juuhiin iu Ana z malo 3letno Muri jo šla v Jeruzalem, svojo Hogu storjeno obljubo Hpolnit. Ktero obljubo? Kakor veš, jc bila pri Judih nu-vada, otroke tempcljuu v službo darovati, ter jih tako le v Božjo čast zrediti. Mala Marija je vedila, de so bili njeni sturšl, ko ho Roga za eno dete prosili, Gospodu to obljubo ntorlli, torej je očeta iu mater prosila, de bi nvojo obljubo npoliiili. „ln Ana nI odlagala", pravi sv. Gregor Nisenski, Mariinih želj dopolnili, peljala je dete v tempelj in tam ga jc Gonpodu darovala". — Kako ulično jo bilo pač to premišljevanje! Vidili smo v duhu sv. družino iz Nuzareta v Jeruzalem iti. iu kuko slu .loahim iu Ana zdaj eden zdaj drugi ljubljeno hčerko v naročji nosila, ker je samu še premajhna iu premlada bila, trideset ur dulječ težavno pot hoditi. Hv. (iregor Nikonicdski misli, de so Joahimu iu Ani angelci lložji se pridružili ter v celih trumuh spremljuli mlado in čisto Dcvičico, ki se je Imtlu na (i os podov im ul-tarji darovati. In mende ui neverjetna njegova misel. V tempelj pridši je nista le oče iu mati darovala, tudi ona samu se je Bogu darovala, ter se za vselej svetu in vsimu, kur svet ponuditi zamore, odpovedalu in se le njegovi službi posvetila, O kako lep zgled sturšem, kako nuj bi svuje otroke nur popred zu Božje kraljestvo redili. O kuko lep zgled otrokam, de bi od svojih mladih nog vedno le Gospodu služili, ter se njemu posvetili! —
Sesti šmarni čii i dan smo poslušuli premišljevanje Mariiue mladosti, ter jo vidili v čednostih rasti, rasti pa tudi v gnadi in ljubeznjivosli pred Bogam iu pred ljudmi. Imelu je Hoga vedno pred očmi, stopilu jc v (isto srečno (ovaršijo s svojim Gospodam, ki sc v molitvi razodeva, iu (ako je od dne do dne v popoluamasti dalje se pomikala, iu vedno brez vsiga madeža živela. Zato se po vsi pravici zamorejo v Mariiue usta položiti besede modrigu Siraha: „V začetku in pred vsim čusani sim bila vstvarjena in celo večnost ne bom nehala biti; v h, prebivališi sim pred Goh-podam služila". — Kuko pa ml, ki hiiio bili tudi enkrat mladi, smemo li tudi tako govorili? iu (I, ki ho še mladi? — O mludost, kako ni nuni potekla! O resne vprašanja! O blagor Htaršeni in o(rokam, kteri Boga vednigu tovarša in Hpre uljevavca pred očmi imaju. —
Sedmi dun velikiga travna je bil posvečen premišljevanju Mariinigu zaročen j a. Tu tihi iu ljubeznjivi praznik cerkev 23. prosenca v pobožen spomin zaroke in poroke preblažene Device s sv. Jožefaiu obhaja. Dva ljubeika Božja, v kterih norcih ho vse čednosti enako žlahtno dišečim cvetlicam v nar prijetnišim vertu cvele, je Božju roka skupaj zvezala. To je bila nebeška zveza. Murija jc ze veliko popred (iospodu obljubo vedniga devištva storila ter se z nebeškim ženinam zaročila; ali ravno ia nebeški ženiti si jo je hčer, muter iu nevesto izvolil ter jo odločil, po oliHcnčenji hv. Duhu Zveličarja svetli spočeti. — Ta visoka skrivnost ni pa smelu hitro razglašeuu biti, ker bi je hudobni Judje ue bili mogli razumeti, bili bi jo pa krivo obračali in deviško mater obrekovali iu še celo preganjali. Zuto je Bog, On čudni vludur svojih Ijubljeiicov lako vruvnal, de je tej presveti Devici njena žlahla izvolila ženina po volji Božji, tiar čistejšigu, nar pravičnisiga zmed vsih človeških sinov, de hi Merijo, nebeško nevesto varoval, branil iu ji v tcrpljenji h tolažbo na si rani stal. Ta ženili jc bil hv. Jožef, siu Matanov iz Jeseloviga rodu in Davidove hiše, kakor liani sv. I.uku pripoveduje, rekoč: Angel (ia-bricl je bil od Boga poslan v Galilejsko mesto po imenu Nazaret k Devici zuročciii možu, kterimu je bilo ime Jožef ix hiše Davidove. — Sv. Jožef je bil mož, klerimu sla sveta resnobu iu strah Božji iz oči svetila. Tudi oii je bil, kakor Mariju, obljubil, Bogu v vednim devišivu služiti. Snubil je pa Marijo le ua povelje velikiga duhovnu, kterimu je bilo pu vse, kur ne je imelo zgodili, neznano. Tuko je neskončna modrost in nam neruzumijivu sv. previdnost liozja preblago deviško ženo, ktero je bil mater svojimu Kdinorojcuiuiu izvolil , deviškimu možu v varstvo dul, de stu oba deviška ostala ter sta angelsko čisto živela. Marija se je po svojim zaručenji ix Jeruzalema zopet v Nužaret podala. kjer je v Hvetl ljubezni iu v nur itiirniši edinosti s sv. Jožcfum živela iu vedno pohlevnu in ponižna devica ostala. - Od Mariinigu xuročenja s sv. Jožefaiu nuj bi se vsi, klere Bog v zakonski stan kliče, učili, pri volilvi ženina ali neveste le na lo gledati, de bi s svojim zaročenjem le časi Božjo zvikševuli in sebi bolj gotovo sv, nebesa preskerbeli. Ako bi se zaroke iu poroke po Mariinim zgledu le po volji Božji sklepule, bi gotovo nobeni Božjigu hlugra ne manjkalo!
O s iii i dan vel. travnu nas je v duhu prestavil v liho, mulo. borno sobico v malim mestieu Nuzurelu. kjer revna deviška žena ravno v molitvi pred Bogam kleči, pre-mišljcvuje žalostni človeški stan po ixvimini grehu in pie-lehtuvaje Božje obljube, nesrečnimi! človeškimu rodu odreš-uika poslati. Zdelo se nam je slišuti čisto Devico zdiho-vaje Boga prositi, de bi pač kmalo kmalo spolniti blagovo-lil. kar je Adamu, Abrahamu. Izuku. .lukopu. po Mojzesu. Davidu iu po prerokih obljubil. In glej! kur jundišimo Ga-brielovo pozdravljenje: rešena si Murija! Gnade polna iid. h kterim je ungel Marii ne samo ozuanovul. de bo obljubljeni Mesija kiualo kiuulu prišel nu svet. ampak ludi razla-gul, de iu kuko bo ravno Oiiu njegova Mali. In res! Ko Murija besede: „Glej, dekla sim Gospodova: zgodi se mi pu I voj I besedi", izgovori, se svele nebesa odprti , Siu Božji Hlopi nu zemljo iu sicer v deviško telo pre-čustite dekle gospodove iu ..Beseda je meso poslala i u med nami prebivala". - Te visoke dogodbe smo se sicer vsaki šmurnični dan spomnili, ko siuo pred zudnjim žegnam angelovo češenje v enim glusu po vsi cerkvi molili. današnji dun nam je pa še toliko živši pred oči stopila. Iii ako se nam je zvon, ki se je vselej milo in resnobno x visokigu stolpa glasil, ko se je angelovo češenje pri smar-uičnim altarji molilo. glas z višjih višav zdel. nam je bil dans zares angelo* glas, ki nam je veselo oznanilo prinesel, de je Sili Božji človek poslal. Bilo nam je. kakor bi bili gledali in poslušali Marijo v pogovoru x Gabrielam. Svetih, resnobnih, visokih čutil so bile serca vnih vernih ginjcue vsaki dan, posebno pa dann, kakor hiiro se je avou
oglasil v spomin augcloviga češenj«. — Jc bila pa ludi ta uaredha vernim sploh lako vsec, de je niso mogli prehva-liti. Večkrat sim slišal reči: le zvonjeiijc. zvnnjcnje pri an-gelovim česenji, lo more nar terji seree presuuili; Io gre cez vse: saj vsaki dan trikrat angelovo češenje zvoni, pu tako me se ui pretreslo, kakor me zdaj med smuruicuni pretrese. Prijalcl! ali veš. od kod lo? Ud tod, ker jc bilo tvoje seree zdaj ra\uo za le čutila pripravljeno iu dovzetno: ker si >c ravno s temi rečmi pečal, kterih le je zvon opominjal. Zvoiijenjc. kadar se angelovo češenje v cerkvi združeno in ua glu» moli, je vselej iu povsod priporočili iu prav bi bilo. ko bi sc povsod vpeljalo.
Ile veti dan šmaruic smo Marijo na potu do Kli-zebcie spremljevali iu jo pri nji premišljevali, Gabriel je bil namreč Marii ludi povedal, de je njena tela v svoji starosti sina »počela, kteri ho .Mesiju pol pripravljal. Veliko, nebeško veselje jc .Marijo napolnilo, de je Mali Gospodova postala, vender je ludi priserčno veselje nad srečo svoje pobožne tele ohculila ler sklenila, jo obiskati. ..Marija »c je i c d e j vzdignila i n j e s I a naglo cez gore v eno mesto u a Judovskim, i u prišla je v hišo Cuha-r i je v o i u pozdravila KI i za bel o" tl.uk. 1. 3tl. -Iti. J, ler svojo teto blagi ovala zavolj »reče, ktera ji je od Gospoda dosla. V icm kipu, ko ji Marija srečo vosi, da Janez v maieriiim telesu poskakljaje spoznali. de je ludi listi ze blizo. klerim« bo on pot pripravljal. — Pu ludi Klizu-beta spoy.ua. k do dc pred njo sloji, kdo je la, kleru jo jc obiskal prišla, iu »e z začudenjem k Marii oberne ter polna sv. Duha zavpije rekoč: ..Od kod meni la sreča, de 01 c mali moj i ga Gospoda o hiše, ker zeguanu »i i i mr d vsimi ženami iu zeguaii je »ud tvojiga telesa". Marija pa. od lasliie lete lako visoko počeše ua. ponižno pa veselo k Gospodu zdiliuc. le njemu vso časi in hvalo da. rekoč: ..Moja duša poveličuje Gosp o tla. i u moj duh s c raduje v llogu, mojim % ve lica rji, zakaj na nizko svojo deklo »e je ozerl! In glej!
0	d s i h m a I m c b o d o s r c c u o i m e n o v a I i vsi u a r odi, zakaj velike reci mi je »loril On, kije vsemogočen in kteriga ime jc sveto". Tako ponižno Muli Kozja govori, iu v s« ca»t iu hvalo od sebe odveriiivši jo te ediiiiiiiu Hogu daje. kako pa mi? <1 koliko uum še manjka, preden bomo pravi Muriini otroci! Vzemimo »i svojo oiaicr v posnema ven zgled iu rav najino po njem. To jc posebno lislo poveličevanje, od klerigu Marija pri Klizuheli govori, rekoč: odslej me bodo v si narodi srečno imenovali! Tako »iiih tedaj deveti šmarnimi dan tisti pobožni »pomiu pred »vojim diiham imeli, kteriga iiusu mali katoliška cerkev ze -ko/, lit h i let 2. dan julija obhaja po imenu Mu-riiuiga obiskovanja.
S serčnim in katoliškim poslovIjenjeiii:
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Crsciiu bodi Marija!
«im	tvoj zvesti prijalcl
A. S u š k i.
Ogled Slovenskim.
Iz Liuhlmiic. IT.. 1*1. iu 22. t. m. Imdo prcmilo-»•ivi skof I* bogoslovam in I frančiškanu »ubtliakonal. diakoual iu prcsbiteral. potem |ia sveto birmo delili po naslednjih farah: 21. julija v Postojni. 2.'». v Koša ni. 2t». v Ternovini. 27. v knezu kit, 2*». v Sla vini. 2tl. v Hrenov cih. .10. \ Senožečah. MI. v Šentvidu nad Ipavo. I. avgusta v
1	pav i: potem «i. avgusta v Škocjanu pri Turjuku. Hi. v llobrcpoijah. II. ua kerki. 12. v Zaticini, 13. v Smarji: 2t». a v rusii v kamuikii. 21. v Spilaliču. 22. v Sl.-Goi-hardu, 23. v llohu.
Iz Lri na iiortnskim 2. juliju. Vseskozi nuni ..Du-nica" i/, mnogih -el naše ljube domovine, kakor tudi od
drugotnih krajev , razne slovesnosti oziianuje, ki jih verno ljudstvo, vneto zu povišanje časti Hožje, Ilevice Marije in svetnikov, v o hudo vanje praviga kutoliškigu tluhu, z napravo veličastnih zvonov, miloglasuih orgel, leskečih altarjev, in cehi novih cerkva, veselično obhaja. \aj tedaj ona še iz našiga kraja drobtinico pove.
V tukajšnji farni cerkvi sv. uposteljna Jakobu sta bila dva stranska altarja, ». križa in Matere Hožje zlo preuov-Ijenja potrebna. Očem vernikov, ki »o spodobnosti in »nage na altarjih pogrešale, vslreči. je g. Gašper Geeelj , znani mulur v Krauji. lepo zmalul podobo Matere Hožje, nu stebru stoječe, kukoršna »e je neki bila prikazala »vetimu Jakobu aposteljnu pri Saragosi ua Španskim, iu mu velela ondi cerkev sozidali. kamor je še »etluj imenitna božja pot ( k ». Jakobu v Kompostelo). Tutli druge podobe svetnikov in ves altar Mutere Hožje je oponovil. Janez llrovut, mulur in zlatar na Kotlinah, v Hrezniški fari, je pu pozneje nu altarji s. križu lesenino prenovil, iu oba altarja nu mokrim zidu tfresco ) v primerjeni velikosti, kakor iz različniga mur-mcljuu sestavljena. dosti prijetno zmalul, klero umetno delo, farauum všeč doveršeno. naj ga še tlrtigml priporoča. Imenovana aliarja so. zavoljo nekterih novih podob, visokočastiti gospod Simon Volk. Hudoliški dekan tlan» blagoslovili, in pri altarji Marije Device muševuli.	Smrckur.
Z Dunaju. (V »pomin koukordulu »e Im kovala posebna medaliju I. Piše »e, dc bodo vsi v zboru bivši škol]e dobili ml cesarske svetlosti zlate medulije nalaš zalo kovane.
V	Zagrebu so bile t.i. junija keršene 3 zumurke: botru jim je grofinja Zofija Jelačič-eva.
Z Kima. O. Benjamin Szvtuaiiski. redu kapucinski-ga. je izvoljen iu tudi ml papeža poterjen škof Varšavski. Prcglcdaujc brevirju je nehalo; brevir ostane kakoršen je bil.
JUH darovi*
Zu afrikunski misijon.
I'r»a Šobcrlc 1 gld. 20 kraje. —
Za blejske pogorelcc.
Viribus unitis 2 gld. — Gosp. duhoven (i katekizmov, iu gosp. Andrej Praproinik 3ti tek zu pridne uboge šolarje. — Prečinski kaplan I gld. —
Z u S c m č u u e » l o c o p o š k o ti v u n e.
M. II. 2 gld. — Viribus unitis 3 gld. — J. S. 2 gld. — Prečinski kaplan gld. — Gosp. Anton Kun. fajmošter .'t gld. - Od ucznutiigu ti gld. —
MMuhovske zadere.
V	I. j u b I j a n s k i škofi i. Kura v S o r i c i je podeljena gosp. Francu Svctličič-u. kaplanu nu Vcrhuiki; nu Verh ni k o pu pridejo zu kuplauu gosp. Dr. Anton Go-gula.
Fara Dobe rit i š k u je podeljenu gosp. Antonu K e-šeiu. vikarju na Primskoviiii.
Izpraznjen je vikuriui na Primskoviiii od 7. julija; prošnje nuj se ruvnujo do v is. c. k. deželniga poglavarstva, in v <5 tetinih od pristav Ijenigu dneva v kiiežje-školijski pi-»arnici oddajo.
V	l.uvuutinski škofii. Gosp. Vul. Vrinšek, duhoven v Zavodnjuh. so 3. junija umerli. — Gosp. Mih. K I ujn še k so začasno v pokoj »e podali: gosp. Franc Miklavž »o prišli zu provizorju v Zuvotlujc; gosp. Franc Trafenik za kaplana v Hromlje in gosp. Bluž Do I In še k zu kupluua v Šmarje.
Opoilllin. Glede nekterih dopisov »o gosp. dopisu-vavci prošeni, poterpeti do vertiiive gosp. I.uku Je run-a.
Zuč. vredništvo.