Politični ogfled. Avstrijske, dežele. Avstrijsko. (iotovo je, da odslopi minister dr. Pražak in to je. brž edino, kar so doscgli Mladočehi. Naslednika pa dr. Pražak ne dobi, ker vlada ne mara stopiti v dotiko z mladočeskimi poslanci in dr. Pražak je bil tako zvani minister-rojak t. j. »zaupni mož« za česke zadeve. — Nemški minister-rojak, grof Kuenburg pa je dobil čast tajnega svetovalca Nj. veličanstva. Tehtniea se torej vidno nagiba na stran nemških liberalcev. Tudi to si lahko mladočeska stranka zariše na svojem rovaši. Štajarsko. V deželnein šolskem svetu dela se prav na tihem na to, da dobimo po naših trgih in mestecih čisto nemške Ijudske šole. Na tak način se vzviša Stevilo šol, za katere mora cela dežela plačevati in kar je še huje, prepir med slov. in nemškutarskimi prebivatci se ne zatre, marveč vtrdi tako, da ni več upanja, da se kedaj konča, kajti dve šoli v malem trgu od kod dobite otroke? Gotovo le s tem, da se vabi slov. deca v nemško Solo, sicer bi le-ta bila k malu prazna. Koroško. Nekaterim gospodom v Gelovei mrzi, da še je Ijudij na deželi, ki ne znajo nemški; zato delajo sedaj za šole, se ve, da nemške, celo visoko v planinah, tako v Ukvah in sedaj že neki tudi v Selah. Tje je eelo deželni predsednik se podal gledat, ne kaže-li postaviti jim šole. To je nesrečna misel, kajti ondi so hiše raztresene daleč po planinah in otrokom bi celih tri eetrt leta ne bilo moči priti do šolc. — Volitev poslanca v deželni zbor na mesto P. Laxa se vrši dne 20. avgusta; ni dvoma, da se izvoli kdo iz »bauernbunda«, torej nemškutar. Kranjsko. »Tiskovno društvo« v Ljubljani si je kupilo hišo in je svojo tiskarno une dni prestavilo vanjo. To je velik napredek v kratkem easu. — Ako pojde deželni predsednik, baron Winkler v pokoj, pride na njegovo mesto neki za gotovo iz Gradca c. kr. dvorni svetovalec, grof Ghorinsky. Slovenec ni, a zna slovenski ter je na glasu dobrohotnega uradnika, ali je za Kranjsko pa to že zadosti? P r i m o r s k o. Notranje ministerstvo je odobrilo načrt, po katerem se naj nekalere reke uravnajo, v prvi vrstj Soča, ki dela spomladi veliko kvara, ako sneg naglo skopne. Stroškov se raeuni na 50.000 fl., ali izplačajo se po malein, v petih letili. Ravnatelj na knietijsko-keniiškeni poskuševališči v Gorici, g. Ivan Bole je dobil red železne krone. Tržaško. Kako so se laški eapini zagrizli v sovraštvo do slov. Ijudstva, vidi se iz tega, da jiiu ni povolji, ker stojijo slov. kmeije pred eerkvo sv. Aniona, kedar čakajo na službo božjo. Naši Ijudje so jim kar »lenuht« ; da pa laški »facehino« polegne, kjcr se niu zazdi, tega pa ne vidi nihče.— »Šolska vrtca«, katera vzdržuje družba sv. Girilain Metoda pri Sv. .lakobu in v Rojanu, sta sklenila slovesno za to polelje svoje poučevanje. Hrvaško. Mesta so za vsak narod važna in narod brez mest ne niore se vspeti do večje vcljave. Hrvaško iina v celem kacih 20 mest, ali nekatera so jako majhna, bolj trgu, kakor meslu podobna. Gez 10.000 prebivalcev ima le čvetero inesl: Zagreb, Osjek, Zennin in Varožljin. V vseh niesiih prebiva pri 28.000 Neineev in 6000 Madjarov poleg 112.000 Hrvatov. Ogersko. Novi minister za trgovino, Bela pl. Lukacs je našel veliko dela iz zapuščine svojega prednika, vpraša se sanio, bode-li inu kos in še posebej, če bode denarja za naprave, katere je izmislil pok. Baross v povzdigo madjarske trgovine. Desna roka je noveinu ministru drž. tajnik .ložef Tarkovich. Vunanje države. Rim. Nuneij ali poslanik Nj. svetosti Leona XIII. na Dunaji, Galimberti pride v Bim za kardinala Uimske cerkve in na Dunaj pošljejo sv. oče poslanika v Monakovem, Agliardija. (ialiniberti gre že v teni ineseei iz Dunaja. Italijansko. Kcr bode v Genovi velika Koluinbova razsiava, poda se tje tudi kralj Umberto in najbrž tudi kraljica Margarita proti koncu iega ineseca. — Minister za uk prevstvarja poučevanje na. giinnazijah, za grščino ne bode vee prostora, več časa pa dobi nova zgodovina, le-to je menda edino v novem načrlu hvale vredno. Franeosko. Med anarhisti jc v Parizu največ Nemcev in se ve, da to le neti sovraštvo do Nemcev pri francoskem ljudstvu, katero že od nekdaj Nemcev ne mara. — V niestnih zaslopih že službe niso vee, kakor prej, častne, ampak njih udje dobivajo že v večih mestih gotovo plačilo — na stroške svojih volilcev. Angleško. Gladstone še ni vesel svoje zmage pri zadnjih volitvah, kajti huda bolezen ga tare, vendar pa je upanje, da ozdravi ter slopi na čelo novi vladi. Za kaloliško cerkev in za irsko ljudstvo je Gladslone veliko bolji, kakor je bila dosedanja vlada. N e ni š k o. V tem, ko biva cesar Viljein na angleški zemlji, Seuje stari Bismarek marljivo zoper njegovo vlado in tako tudi zoper cesarja, posebno v .lcni je starec skorej na ravnost govoril zoper njega. — Da se o nedeljah ne vsprejme več blago na železnice, to je sedaj že gotovo in dobro, kajti kdor ima poslati kako blago, stori to lahko v delavnih dnevih. Na Nemškein imajo po takem, vsaj na železnieah, Ijudje v resniei več počitka, kakor ga imajo pri nas, da-si nisino brez postave »o nedeljskem poeitku«. Rusko. Kolere še ni konec, ampak saino dne 29. julija je v raznih krajih za-njo 1482 ljudi vzbolelo, 971 pa unirlo. — Ruski lisli taje, da bi bila vlada kedaj podpirala ljudi, ki so umorili bolgarskega minislra Belčeva. Bolgarsko. Čvetero morilcev, ki so obstali, da so bili vefi ali manj krivi pri umoru ministra Belčeva, so uni teden obesili; za Milanova je prosila eelo sodni.ja pomiloščenja, loda Stambulov je ni usližal, teinvee nn ,je napisal na prošnjo: »lzdajaleu domovine ni inilosti!« Srbsko. Badikalna stranka je izgubila preeoj zaupanja na deželi in najbolj zato, ker ,je napravila dolge, ne da bi se znalo, za kaj da jih je bilo treha. Tursko. Zoper kolero se poslavlja tudi tui-ska vlada, ali nihče nima prav zaupanja v njo naredbe. Doslej pa v deždali, kar jih j(? pod lursko ohlastjo v Evropi, Se vendar-le ni bilo le bolezni. Afrika. V državi Kongo so doinačini iunorili franeiiskega eastnika, ker je priSel čez reko llollakoto pa ni iniel za lo praviee. Iz lega pa se začno lahko hude praske, iz kraja v besedah, potum pa inogoče, da tudi z meei. Ainerika. V republiki Venezueli ne inorejo se zjediniti, koga naj volijo za predsednika. Doslej ima vso oblasl nek Cietspo v rokah, pole:^ njega pa se ponuja še žestero mož za lo »časlno« službo.