Št. 89. V Gorici, dne 24. septembra j897. Tečstf XXVII. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..CiSfllmkl lu • vred po poŠti prejetnana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto.....gld. 4M0, pol leta..... , 2-20, četrt leta .... „ M0. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poSlnina. Delavcem in družini manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravnUlvu. „Priaint" izliaja vsakih 14 dnij vsak ilmui torek in velja za celo leto 80 kr. »Gospodarski List" izhaja in -=e pritajili vsak mesec v obsegu 18 stranij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek. SOČA j Izdaj a za deželo.) Oznanila in »rJSUHCE* plačujejo se za petstopno petit-vrslo: 5 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 » , 2 , 6 . , 3 , Večkrat — po pogodbi. — Za večje Črke po prostoru. Posamične številke dobivajo »o v tobakarnau v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fahra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Soče". — Nepločauih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9. 1 Izdajatelj in odgovorni uradnik Vinko Lovicnlk , Bog In narod!« — Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. Gabrftček (odgov. J, Krmpotic). Poročilo dr. Al. Franko-ta o goriških rtizuimilt wslow!>sl<'!i) in i>liskn-hrv. ¦'hodu v l.juldj dne H. t. m. Pripravljalni odbor za Goriško mi je poveril častno nalogo, da govorim na vso-slovenskem shodu v imenu juašega naroda na Goriškem. Moje. naloga ho, preriočiti vam v kratkih potezah sliko našega narodnega življenja in trpljenja in povedali na ves glas, kako naš narod misli iti kako čustvovanje se ga je polastilo vsled neznosnih naših političnih razmer. Ilavno sedaj je leto minulo, odkar je ministerskt predsednik grof Hurieni na Pro-deht stopil na tla naše ožje domovine. »Njegovo potovanje po na*i krasni Soški dolini od Predela do Gorice je bil jedrn sam veličasten slavnosten sprevod, kukoršen se sieer prireja samo vladarju. Vozil se je skozi same slavoloke, mej mlaji in zastavami; od vseh krajev je vrelo ljudstvo skupaj; iz najodrialjenojšoga gorskega selu in iz zadnje planinske koče davilo je ljudstvo skupaj na državno eesto pozdravljal mini-sterskega predsednika. Staro in mlado, moški in ženske, s kraju, vse je tekmovalo v izrazili ljubezni in iiri.inosti, vse je odpiralo svoje pošteno slovansko srce iti s kipečim navdušenjem pozdravljalo grofa z iskrenimi «zivio\ Našo ljudstvo ni videlo v miuisterskem predsedniku samo prvega svetovalca presvetle krone, marveč tudi ministra - rešitelja, rešitelja iz neznosnih političnih odnoSajev. Zato mu je naie ljudstvo letelo trumoma nasproti. Nase ljudstvo je upalo, da bode grof Ua-deni na svoje oči videl, da ra/mere v nafti deželi niso take, knkor se poljubi slikati jih tržaškemu namestniku; nase ljudstvo je pričakovalo, da bode grof Itarieni, spozuavši pravi značaj nase dežele, našel tudi pravo politiko in odpravil kričečo krivico, ki se našemu narodu godi. In grof Uarieni je videl in slišal in se prepričal, da je prebivalstvo naše dežele po večini slovansko, in da se mu gode očitne političur. krivice, in več kot jericnkiv.* je prišla iz Uht minislerskega predsednika beseda, ki je posijala v naše žalostne politične razmere, kakor solnčni žarek izza temnih oblakov. Leto rim jo minuto od onega slavnostnega sprevoda, od onih dnij upanja iti pričakovanja, zaupanja in obljub, ali ostalo je vse pri starem. Ne l Ni ostalo vse pri starem. V dveh ozirih so se razmere korenito izpremenite. Poprej je namreč brila od tržaške rumene hiše sem čez slovt-nski del naše dežele mrzla, neprijazna sapa, sedaj se je dvignila divja burja. Poprej so tepli na*e ljudstvo s Šibo, kakor nepor«.-dneg.i otroka, sedaj spletajo biče in jih vihtijo nad njim kakor nad siižujim hlapcem. Poprej so izvrševala misijo tržaškega namestnika politična oblaslva. sedaj mora pa še državno pravdnišlvo pomagati dokazati, da je narod slovenski narod barbarov. — Tržaško natin stništvo je i/preme-nilo svojo taktiko. Ono nam stoji nasproti i kakor kaka stranka. Seda} gre za to, navzgor dokazati, da so Slovenci barbari, nevarni tujemo življenju in imetju in javnemu miru. In v to »vrbo se je poklicalo na pomoč državno pravdnišlvo. to morajo dokazat; sodišča ! Gospoda moj;> 1 To je najgrse. naj-poriicjše iti iiajiiL-vrerinejše sredstvo v pouličnem boju, ker se tega orožja more poslu-žili le nasprotnik-mogotec In državno pravdnišlvo izvršuje izvrstno svojo novo nalogo. Čitali sle gotovo, kaka vrsla sodnih preiskav, obtožb in obsodb se je vsula v zadnjih mesecih na goriške Slovence. Predmet dotičnim kazenskim zadevam je bil v» č:noma malenkosten, tak. da bi se pri nasprotnikih smatrat kot oliočurija.— In državno pravdmštvo je imelo večinoma smolo. Naše okrožno sodišče si je namreč, hvala Hogu, vkfjub vsemu hujskujočomu pisarenjii nasprotnih nam časopisov in neprestanemu obrekovanju od strani sovražnega nam prebivalstva, obranilo toliko samostojnosti, da ne. vidi v vsakem Slovencu, ks ga državno pravdnišlvo postavi pred sodni stol, barbara. ' Ali čudo bi ne bilo, ako bi se končno polotila tudi naših soririi! ov vera, tla je Slovenec divja zver, saj so tudi sodniki ljudje, ki žive v vsakdanjem občevanji s skrajno sovražnim nam prebivalstvom. Tam pa, kjer je imelo državno pravdnišlvo srečo s svojimi obtožnicami, tam vidimo nekaj zanimivega. V onih slučajih, v katerih so bili Slovenci obsojeni, bili so proti njim kot priče skoro vedno -— policaji, mestni in državni; žandarji in last not last politični uradniki. Opozarjani samo na slučaj učitelja Golje, kr mi je ravno na umu. Tudi se posname iz podatkov kazenskih razprav v onih slučajih, v katerih so bili Slovenci obsojeni, da so bili obsojenci večinoma izzivam vsled zasramoVanja sovražnega prebivalstva in vsled netaktnega ter neprijaznega postopanja vladnih organov, policajev, žanriurjov i:i-uradnikov, Poglejte u. pr. slučaje SL Andivžkih, Št. Peterskih, Vr-lojbenskiii, potem Solkanskih, Grgarskih, (!>-povauskih in Trnovskih fantov. Ta poslednji slučaj je prezanimiv, da ne bi si dovolil, navesti vam ga podrobneje. /,.i gorUko okolico odrejen je bil vojaški nabor. Lo-lu se je vršil vsako leto na kraju, da je bilo solkanskim in gorskim fantom iti skozi mesto. L»tos niso boleli Lahi dopustili, da bi slovenski fantje šli skozi mesto. Poklicali so vlado na pomoč, da to prepreči, In vlada je res vstivgla tej želji naših nasprotnikov. Ko pridejo določenega dne naši solkanski in gorski f.iulje pred goriško mesto, vidijo v svoje veliko začudenje, da so sprejeti od vojakov z nasajenimi bajoneti. Višji politični uradnik stopi pred faiite ter jim reče, da ne pojdejo k naboru skozi mesto, ampak da se bo isti vršil na Guriščokii. Kanljo, razžaljeni v svojem mladeniškem ponosu, ker se jim je zu-brauil v.-lop v mesto kakor razbojnikom ali tatovom, obrnejo hrbet in gredo »'ornov. V tem, ko je politični uradnik p.u^mcnliral s slovenskimi fanti, je pa v senci bajonetov tulila in razgrajala goriška fakinaža in Slovence zasramovala; zgodilo se si veri.i ni nobenemu nič. Kaj se je /godilo pa s fanti V Isti so bili klicani na odgovor od politične oblasti ill obsojeni od iste zaradi prestopka proti vojnemu zakonu v globo od i!0 -50 gld. Vseh obsojencev je nad 7(1 in s volu vseh glob izuašu nad VMM gld. Gospoda moja! Jaz vprašam, ali se tako postopa nasproti mirnemu in poštenemu prebivalstvu? Ali je to način, po katerem sinejo javna oblaslva postopati nasproti nam? Poleni ni čudo, ako zavre našemu ljudstvu, zlasti fantom, kri, saj ne teče voda po njih žilah! Kadar se naši fantje rabijo v vojski, takrat naj gre na boj junaška kri, kadar pa stojijo nasproti političnemu uradniku, takrat naj imajo vodo po svojih žilah! Velikansko je državno pravdnišlvo glede zaplemb naših časnikov. Ni ga skoraj lista, da ne bi bil koniiskovan. Zlasti zadeva ta sreča skoro vsako .Sočo"; zadnji ,jetek je bila istega dne dvakrat zaplenjena. In odkod ta strogost? V našem ljudstvu je vzrasla ideja, i/ražena v geslu „svoji k svojim*. Naše ljudstvo je sklenilo, kaznovati svoje zasramovalce in zaničevalce s tem. da pretrga ž njimi vsako trgovsko zvezo. Naravno je, da je ta ideja našla odprto pot v naše narodno časopisje. Isto jo začelo ljudstvu odpirali oči in ga utrjevati v svojem sklepu. Naši nasprotniki so pa takoj spoznali nevarnost te ideje; bili so zadeti v najobčutljivejšo stran. Hiteli so v Trst k svojemu visokemu zaščitniku in lo-hi ja naše! kmalu pomoči. Začela so se mašili usta našim časopisom in na ta način se je skušalo uriu-šiti ljudsko gibanje, pogubno gospodarskemu obstoju nasprotnikov. Tako se postopa proti našim časnikom. Laški listi pa smejo svobodno zasramovati na'< narod ; oni imenujejo nekoiiiiskovani naš jezik linguaggio barbaro, nas pa potomec Atilove, torej barbare, lu ako naši listi proli takemu pisareuju prote-stujejo iti tako pisavo le omenjajo, se kon-fiskujeio. Špecijaliieta goriška so tudi hišne preiskave. Politi^n! uradnik loži »Sočo1 zaradi razžaljenja časli. Za dotičnn razžalitev se prccejr časa ni zmenil; vložil je kazensko ovadbo, ko je bivai tržaški namestnik v Gorici; predlagal je hišno preiskavo: ta se je hipoma izvršila, ali omejila se ni samo nu uredniške prostore, preiskava se je vršila tudi v zasebnem stanovanji — Oskarjevem, ker so menda menili najti tam ruske rublje in veleizdujske spise, krijti o nas vseh gre glas, da smo podkupljeni z ruskimi rublji in da tiramo rusko politiko. Tako vidite, gospoda moja, se prijazno in pravično pGstopa proli Slovencem. Ali tudi v nekem drugem obziru nam kaže vlada prijazno svoje lice. V seji državnega zbora z dne 13. t. m. navedel je vladni zastopnik baron Czapka, odgovarjajo na govore naših državnih poslancev o težnjah in pritožbah goriških Slovencev, nastopno: ,25. marca popoldne je prišlo kakih 150 slovenskih fantov s kamenjem in palicami iz Št. Andreža pred goriško mesto, da bi, kakor so sami izjavili, s sito vdrli v mesto". „Ob istem času so skušali podgorski fantje napasti laški kraj Ločnik, kamor so bili izleleli mnogi Goricam*. »Zvečer 25. marca je slovenski gimnazijec iz narodnostne mržnje z bodalom težko ranil Tniznrja; istega je obtožilo državno pravdnišlvo zločina težke telesne poškodbe". Tako navedbe vladnega zastopnika. — Gospoda moja, na tem ni niti deseti del resnice. Ni namreč res, da je dne 25. marca popoludne prišlo 150 slovenskih fantov s kamenjem in palicami pred goriško mesto, da bi s silo vdrli v mesto. Ni res, da so sami priznali, da so imeli bi siloviti namen. Sodna preiskava je dognala, da je bilo k večjem :10 -10 fantov, d,i niso bili oboroženi s »palicami", ampak da je le jeden ali rimu imel v rokah šibo, kakor jih navadno nosijo šetajočt se fantje. Verodostojna priča je izpovedala, da je koimij vsak tretji ali četrti imel nekaj v rokah, mogoče kak kamenček. Ni dalje res, da so podgorski fantje skušali napasti laški kraj Ločnik. Hes je nasprotno. Istega dne so se namreč peljali trije podgorski fantje iz lMiilanijo skozi Ločnik. Tam so bili [oni napadeni z zusra-movaiijem in insultiranjem, in naravno je, da niso bili tiho. Stvar se pa je lako zasukala, da so bili oni nnpadovalci. - Najbolj neresnično je pa naveden slučaj gimnazijca Žigom«. Ta revež je prišel v kazensko preiskavo ; bil je ne vem koliko časa v preiskovalnem zaporu, izgubil je šolsko leto. Ob-dolžeu in potem obtožen je bil zaradi težke telesne poškodbi, češ, da je nekega luškega mizarju z bodalom ranil. Kazenska obravnava je pa sijajno dokazala nedolžnost Ži-gonovo. Sodišče ga je oprostilo in je v svojih razlogih povilurjulo, da izvira po izvedeniškem izreku runa zabodenega luškega mizarja od bodala, da je pa dokazano, da Žigou sploh nikdar bodalu ni imel; dalje, da bi bil Žigou ravnal le v silo branil, uko bi bil tudi res zabodel luškega mizarju, ker je bi! napaden, zasledovan in se je moral branili. Dnkuzuno je lorej, du Žignn ni zabodel Lahu iz narodnostne inivuje. ¦In/, vprašam, odkod je imel vladni zu-slopnik to poročilo? Očivirino si tega sum ni izmislil, ampak (o je prišlo od spod u j. In seiluj vprašam, kako si upu državni uradnik poslati nu zgoraj luko naravnost neresnične, poročilo? Dolični uradnik, ki je sestavljal ono poročilo, ni inul nobenega dokaza, ih\ bi bil Žigou ravnal iz narodnostne mržnje, ker picu sodnim izrekom takega dokaza sploh ni. To je bilo morda samo njegovo zasebno mnenje in temu svojemu zasebnemu mnenju dal je obliko uradnega poročila. Proti takemu postopanju moramo odločno protestovali. Ako bi imela vlada le količkaj srca in ?a nas pra-ico, odpravila bi mahoma dotičnega uradnika, ker on je zlorabil svojo uradno oblast, on je naravnost prelomil svojo uradno prisego. Kaj naj rečeni o volitvah, zlasti o zadnjih volitvah v državni zbor? Vlada se je skrito in očito postavila na stališče naših nasprotnikov. Ona je z vsemi silami delala v prilog nasprotni nam stranki in nam v kvar Ne-rednostij in nezakonitostij, ki so se izvršile proli nam, teh ni mogoče popisali, ('lilali sle o njih deloma že po časopisih, deloma ste slišali o tem iz ust naših državnih poslancev, ki so v državnem zboru o leni govorili. Mi bi skoro gotovo ne bili prop;..'!i \ velikem posestvu, da bi ne bila vlad-? <: 1 ločno potegnila z nasprotno nuni fitra"-.o. ¦ le ,.: Tako so se ra/aner«! i/.preuvc lanske slavnosti, s katero smo sprejeli j;«-i.f.' Badcnija. Ali tudi v drugem oziru so se razmere izpremenile. Naše ljudstvo se je namreč prepričalo, da so politične obljube mini trov in drugih mogotcev samo hipno tešilo in prazne pene; naše ljudstvo seje prepričalo, da vlada ne stori ničesar, da bi se odpravile kričeče krivice, in da nima niti volje, niti moči, izvesti jednakopravnost za nas. Naše ljudstvo je zadobilo sramotilno prepričanje, da ga smatra vlada za pleme nižje vrste v deželi in da vsled lega tudi lako za-ničljivo ž njim ravna. Naše ljudstvo je pa tudi sklenilo, postaviti se na svoje lastne noge in pomagati si samo iz sebe. Naše ljudstvo ima trdno voljo, otresti se nevrednega tujega jarma in odslej ne več kleče prosili, ampak odločno zahtevati, da se mu politični kruh ne reže več z nožem, ki ga brusijo v Trstu. JU smo izgubili vero, da je temeljno načelo naše države pravica, ker se nam kratijo najnaravnejše pravice, zajamčene v osnovnih zakonih. Omenim dolgoletnega boja goriških Slovencev za ljudsko šoio v Gorici. Faktum je, da bi še dandanes bilo nad 400 za ljudsko šolo godnih slovenskih otrok brez primerne in dostojne ljudske šole, da ne vzdržuje vz-gterina požrtvovalnost naših rodoljubov zasebnih zavodov »Sloginih*. NsSa osrednja vlada vitli vse zapreke, ki se delajo slovenski ljudski šoli od strani nasprotne nam gospodujoče stranke, in so ne gane. Ako bi ne imeli nobene druge pritožbe, zadostoval bi ta edini slučaj, da se z gnevom in srdom napolni sree vsacega zavednega rodoljuba o taki sramotni popuslnosti osrednje vlade nasproti gospodujoči stranki goriški. Ko gre za pravice, bolje predpravice naših nasprotnikov, postopa se vse drugače. V skoro izključno slovenski vasi, v Podgori, ustanovila se je pred nekaterimi leti laška ljudska šola.' Število Šolo obiskujoči!« otrok ni bilo nobeno leto zakonito, Vsled lega je sklenil letos okrajni šolski svet, da se ona nepotrebna laška Šola opusti. Ali okrajni Šolski svet je sklenil ono, vlada pa drugo, Za sklep našega okrajnega šolskega svetu se niso zmenili. Lahi so namreč hitro zagnali krik in vik o laki krivici, ki sojini jo hoče delati, poklicali so na pomoč vlado in le-tu, poslušna in poslužna kakor vselej, ko gre zu predpravice Lahov, odredila je, da ostane nepotrebna luška šola v Podgori, češ, da bodo že Lahi skrbeli za zadostno llevilo otrok! Tako se postopa nasproti Lahom. Du nimamo nobene slovenske srednje šole v deželi, kjer prebivamo Slovenci kom-puktno in neniešatii, je skoro samo ob sebi umevno, Vlada je gluha in slepa za dolične zahtevke naših poslancev. V Gorici imamo popolnoma nemško gimnazijo in popolnoma nemško realko, ko du bi so nahajali kje na primki meji. Pri nas smatrajo namreč politična oblaslva nemščino za državni jezik, u losumo za Slovence; za Lnlm nimtlrn so ln» 8činu državnim jezikom, Ali mi ne priznavamo ne nemščino ne luščine državnim jezikom v naši deželi; mi zahtevamo, riu bodi za nas slovonski jc-z i k državni jozik, t. j. jezik, v katerem imajo vsa oblastvu s slovenskim občinstvom Iz- Glede urniloviuijii moram z zadovoljstvom povedati, da so so razmere, v kolikor se lice sodišč, v zadnjem času na boljo izpremenile, Pri naših sodiščih obravnava so h slovenskimi strankami sedaj zo slovensko; to moram priznati v čast In hv::lo dotičnim i Hodnikom. Ali to ni zasluga vladina, marveč doličnih Hodnikov sumih, ki se trudijo biti kolikor toliko pravičnim tudi Slovencem. Ako hi bilo to od vlade odvisno, bi bilo gotovo tudi v leni oziru še vse tako, kakor jo bilo pred 50 loli. — V nekem oziru pa se tudi pri sodiščih še vedno gode nedosliilnosti. Zapisniki bagatelnih sodnikov, kazenskega sodnika v prestopkih in preiskovalnih sodnikov v Gorici sestavljajo so s slovenskimi strankami in pričami tudi še dandanes skoro izključno v laškem jeziku. Mi ne zamerimo riotičnim uratinikom luške narodnosti, da negujejo tudi v tem pogledu svojo narodnost; mi poživljamo osrednjo vlado na odgovornost, da trpi take odnošaje, zlasti ker je rioguana stvar, da je mnogokrat v škodo pravosodstvn, ako se ne sestavljajo zapisniki s strankami in pričami v onem jeziku, v katerem so izpoveriale. Vlaria naj izvede tudi lu popolno enakopravnost ter naj odpravi le krivice. I)a občujejo politična oblaslva z našimi občinami in župani uradno skoro samo v nemškem jeziku, to si lahko mislile. Z Lahi I občujejo itta oblaslva izključno v laškem je-I ziku.' Slovencem pa ne priznajo pravice do ura.lne rabe aiih jezika. Ali mi odločno zah-I tovarno, ri.i so tudi v tem pogledu razmero ! p 'rn;Mcijo, ter tla so političnim oblaslvom j zaukaže, da s slovenskimi strankami in občinami izključno slovenski občujejo. — Na državnih oblaslvih imajo svoj dober vzgled avtonomna. Trgovska in obrlnijska zbornica goiiška ne pozna v svojem poslovanju slovenskega jezika in slovenskega naroda, dasi je ta oblast tudi za Slovence in je vsa trgovina goriška odvisna od Slovencev. Goriški magistrat in goriški mestni svet naravnost zanika cksislenco Slovencev v mestu, dasi nas je dobra tretjina. Ko je bil pred nekaterimi ledni vmeščen župan goriški, imel je običajni govor. V tem svojem govoru ni samo popolnoma opustil povdarjati, da hoče bili pravičen obema narodnoslima v mestu, on je nasprotno izjavil, da mu bode prva in glavna skrb, varovali čisto italijanski značaj goriškega mesta! O Slovencih govoril jo zauičljivo kakor o razgrajačih, imenoval je goriške Slovence »gente calata qui in cerca tli pano e lavoro", t. j. ljudstvo, ki je prišlo v Gorico samo iskat kruha in dela. In vladni zastopnik, namesto da bi prolestoval proti takemu govoru, stisnil je županu v znak soglasja vladno svojo roko in mu čestital na teh izrazih plemenitih čustev! Gospoda moja! Ako bi župan ljubljanski tako govoril o Nemcih, potem bi rad videl, kako bi mu stisnil roko baron Iloin! Ali v Gorici smo Slovenci Scavi! Tako se nam godi po lanskem veličastnem vsprejemu grofa Badcnija! Mi odločno zahtevamo, da se naše politične razmere korenito izpremenijo na podlagi popolne enakopravnosti in vsled tega prosim, da sprejmete resolucijo, ki vam jo predlagamo. Prosim vas, da priznate, da so naše težnje opravičene, da protest ujete proli takemu teptanju naših pravic, in da zahtevate od vlade, naj izboljša naš politični položaj na podlagi pravičnosti in enakopravnosti. DOPISI. Iz Vrtojbo, fl. sepl. — (Izv, dop.) — (V obrambo). — V 25. slov. »Pr, Listu« jo nekdo prav gostobesedno ohladil svojo jezico nad našo ftilnliiico, in <»Joiio zadnjo veselico — in vso lo samo zato, kor so jo plesalo, Vsem so ne moro vstroči, mladini In resnim možem noko vrsto, ktttorl v svoji strasti zoper plos no poznajo nobeno mojo, Drugod sodijo trozni, skušani mofcjo tudi tla-bovškega stanu drugače; Gilulnico naj prirejajo lu pa lam kak plos, češ, da s lom so najlažjo in n&jizdo>..ojso zapročijo drugi plod, In tako mi je znano, da colo tako čitalnico, katerim prodsodujojo duhovniki, vpletajo kak plos v svoj zabavni program, Poznol flom častitljivega riokann - monsigiiora nu Vipavskem, kntori jo kot društveni prodiodnlk osoimo s svojima kupit'uoiiiu prihajal k Inki m »Besedam* združenim % plesno zabavo, in zakaj no? Saj jo to najboljšo poroštvo srn rod in pošteno vršltov zulmvo, &.\ ho prisotni listi, kalorim jo skrbeti za imtvno vodenji) mladino in m trni društvu. Našit »HoBodft« so jo vršila po vaom dostojno, dn bo bili gostjo, knturt so bo od vseh ginu., '/.brati v obilnem stovllu, fc njo popolnoma zadovoljni; nič nI kalilo rodu ni miru, nI pri prvem ni pri drugem tlolu zabavo. Vso to, kar g. dopisnik nasprotnega (robi v svet, so izmišljotino razburjeno fantazije ali pit prolirnnosli, knkorftno so lastno takim, kulorl hočejo, tla bo vso pokori njihovi želji. — Mi sicer ne vomo, kako so posamezni deležniki prišli po končani veselici domov, ker nismo imeli na razpolago vohunov, katero bi bili poslali za njimi, a pozve-deli nismo prav nič takega, kar bi se moglo kot nevšečni nasledek veselice /-• .isati na rovaš našemu društvu v neCast. In zato pustimo, naj razsaja strast viharjev in se raz-pasuje nad našim društvom. To je le ojači, da bo tem vstrajniše in pogumnišo delovalo ter zbiralo v svoj krog take može in mladeniče, kateri bodo zidali a ne podirali ter složni ostali do konca. ToinaJ, dne 8. septembra. •— Danes smo blagoslovili novo pokopališče, katero smo prav potrebovali, ker staro je bilo že pretesno, pa tudi preblizu hiš, kar ni bilo posebno višjim oblastim po godu -— iz zdravstvenega obzira. Po dokončanem blugoslovljonju je spregovoril šo proč. gosp. dekan par uprav umestnih besed. Njegovemu izvrstnemu govoru bi bilo dodati io še to, da uprav ta, sedaj posvečen prostor, jo najbrže edini, kateri združi polagoma vse v jodno družino, kjer ne bode ne nasprolstov, ne slrankar-stva med našimi občinarji, pod jeden prapor — miru in sprave. Da bi se še popred obe stranki zjedi-nili, bi pač bilo želeti, posebno pa sedaj ob bližajočih se občinskih volitvah. Stara, vko-reninjena navada je pa ta, da pri volitvah navadno tretji razred voli zastopnike iz prvega, tako da ubožneji kmetje niti svojih zastopnikov nimajo. Potem pa slikajo glave skupaj in se pritožujejo, da jim le bogatini gospodarijo, dasi delajo le v svojo korist, ne upoštevajo zahtev ubožnojili. Omeniti bi mi še bilo, da novo pokopališče stane nekaj čez 1200 gld. v denarju in čez 900 brezplačnih dnin (robot). K vsemu gre največ zasluge načelniku g. Soncu, kateri je vse tlelo vstrajno vodil in konečno z nami vred dočakal sad našega truda — blagoslovljenjc novega mirodvora. Zapomnite si torej, posebno vi mali posetniki, in volite može te iz svoje sredino, kamor spadate, ker le na ta način zamore biti vslreženo vašim pritožbam. S—. Iz Kamnika, 20. septembra 1897. — (Razno).— Le kratka jo doba, odkar sem bil zadnjič v prijaznem mestu Kamniku, vendar se je v tem kralkem času toti spremenilo, da bi se človeku nemogoče zdelo, ko bi mi samemu že od mladega ne bile znane popolnoma tukajšne razmere. Toliko hvaljeno —in to z vso pravico, | — zavedno slovensko mesto, je kar na mah J postalo prava nemška trdnjavica! —Še kot dijak sem se vedno veselil počitnic, dobro j vedoc, da mi bo slednje preživeti kolikor toliko v družbi naprednje slovenskih kamni- j čanov. Ni se toraj Čudili, da me je tudi letos navzlic skromnemu Času potegnila nekaka tajna moC mej svoje najbližje sorojake, semkaj v podnožje sivemu Grintovcu! Pa oj, žalostna resnica! Ko pridem v prodajalno, zahtevam Ci- I ril-Melodovih vžigalic s katerimi mi pa »na- I rodna* gospodična n mogla postreči. (Mimo-gred6 naj bo omenjeno, da boš tu sem zahaja največ kamniško dijašivo). Na vprašanje, kako da je to mogoče, se mi je odgovorilo, da jih je že prodajala, vendar je le j malo kedo poprašal po njih!! j ------ jjrngi gjjjgajj y Kamnik« iffiainoršamo jedno kavarno, in Se ta edina ima popolnoma ne mik i značaj! Človek, ki zaide vanjo, bi si mislil,'da biva globoko tamkaj v švabskib tleh, ko bi je ne pohajali slovenski gostje, kateri nehote podpirajo to kavarno dan na dan ali bolje: noč na noC Ako zahtevni Časopisov, dobiš k večjemu dva slov., rod: celtidvav avstrijski veljavi, m>j tem ko nemških, bodisi domaČih kafcor inozemskih kar mrgoli v preobilici. PaC bi bilo oil«'«e omenjati, da jo postrežba kakor vse osobje izključno nemško, prav kakor se to spodobi pravim »ultra grmanom*. Razven k večjemu kuhinjske dekle tenikdone razumi v našem jeziku. Tretji slučaj! Županski stol je bil zaseden, odkar je — sedaj že umrli — Ke-«el so umaknil odloeno-narodnemu županu — žal sedaj žo tudipreminolemu — dr. Sani ec-u. Nekaj let sem so že vodili inuzorno skrbeli za občinski red in blagostanje župlianov, zastopniki odločno-naprcdnjo-narodne stran« ke. — V istini je Kamnik slul za Časa župa-novanja nomškutarske garde kot najnečedneje mesto cele Kranjske. Rajnemu dr. Samee-u so imajo pa kamnieanjo zahvalili v prvej vrsti Ida jo Kamnik poslal ono najlepših most celo slovenske deželo Seveda so so tudi drugi župani za njim kolikor toliko trudili, mesto volno bolj olepšati po načrtu, kateremu je pot pokazal rajni župan dr. Samec. Dobro se še spominjam izza.svojih otroških let onih nečedni.1: hiš s »šinkclni* kritimi strehami, onega veiicoga klanca z groznimi »kugljami* pnrkctovnnim tlakom, kakor še tudi marsikaj nečednega, kar bi k večjemu delalo Čast ka-kovom aCifutskem" predmestju. Vse to in še marsikej druzega nelepega je zginilo v kralkej dobi dvajsetih let, pod vrlim gospodarstvom slovenskih županov! In sedaj, ko se ponašamo kamničani z vsemi vrlinami, koje nam le more malo mesto nuditi, sedaj žal je, prišlo drugače! Res da je sedajni občinski vodja veC ali manj, Slovenec alt zahvaliti se ima za to čast edino slavni vlad«!! — vsaj kolikor je meni znano, m to le radi narodne popustljivosti, brezbrižnosti in nedelavnosti oholih kamničanov. Tudi pri bodočih volitvah je vse mesto uverjčno, da bo izvoljen županom vsak drugi, kakor pa zastopnik narodne stranke! Je li to Častno za mesto, katero tako rado povdarja svojo slovensko narodnost, katero je že mnogo —-, mnogokrat Častno dokazalo kako zna svojo narodno čast ceniti!!? Kateri uzroki so neki vodili nafie probujeno in zavedno ljudstvo, da je pripustilo nezmago skrbnega bivšega župana, uglednega meščana g. MoCnik-a? Pa kaj nezmago!? Vsaj se baje niti volitve udeležili niso! Čemu ta popustljivost? Se čutijo res že narodno tako šibke, tako propadle, da se pri tako važnih točkah odtegujejo s svojimi glasovi! Pa, ni še prepozno, ampak: ,Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi A delo in Irud nam nebo blagoslovi! Dolžan ni samo kar veleva mu stan. Kar more, to mož je storili dolžaut* Predno preidem h koncu, hočem še je-den slučaj navesti, kateri je tudi vsekakor vpoštevanja vreden. V našej deški ljudski šoli, je vodil, odkar ne poučujejo veC oo. frančiškani, vestno ia ven in ven vzorno, jako delavni, nad-učitelj g. V. Burnik obe šoli, t. j. ljudsko in obrtno-nadaljevalno šolo. Gotovo — to smelo trdim z mimo vestjo — ne bodo imeli kamničani nikdar več enake moči na svejej šoli, kajti on nt bil samo učitelj deci, ampak dokazal je večkrat svoj pošten značaj s tem, da je skrbel uprav po očetovsko za nadaljno naobrazbo sebi podrejenih učencev. Marsikateri uCenec, marsikateri starši, so še danes hvale dolžni omenjenemu g. nadučitelju, za svoj, oziroma za obstanek svojih otrok. Vendar mora biti monda že tako na svetu. „Pov-račaj dobro s hudim!« Nehvaležnost je grda stvar l Radi malenkosti, katere bi ne imele skoro v poštev priti, so jelt »galantni« kamničani ruvuti zoper moža — poštenjaka in to največ za hrbtom. Škodoželjnost ničnih oseb, spletkarije denuncijantov in marsikaj od strani zlobnih Ijudij je pripomoglo, da je dal letos g. Burnik slovč nehvaležnemu Kam- niku! Vodstvo, katero je mož —- narod- j n jak vodil lepo vrsto let, je prevzel mož. ki je i haje.prišel od tam nekje iz Kočevskega, ki bojda niti dobro slovensko ne razume. No, naj bo že kakor hoče, toliko je pa factutn, da v času ko sem bil v Kamniku letos, ga je bilo videli le v družbi odločnih Nemcev! Ker nisem prijatelj osebnosti, obžalujem . sicer da mi je pero nekoliko zagazilo, a vendar se mi je zdelo potrebno v toiiko da je stvar pojasnjena, in kot tako nisem hotel nobene osebe morda napadati, pač pa samo | stvar obsojati! V—k. i S tolminskih hribov. — Čudno se nam je zdelo, ko smo že veCkraf. čitali, bo- j diši v »Soči« ali .Primorcu", du se vedno bolj ohlaja ona vnetost in navdušenost, koja j I se je začela po zadnjih volitvah v državni j L zbor,_Zares_ neverjetno nam je bilo, kako i morejo rojaki Slovenci tako hitro pozabili vse hudo, koje smo morali prestati, in no- j sili trdozaslužene groše svojim milim »brat- j j cem» v žep. Pa še bolj nas je iznenadilo, da ljudje, koje sami podpiramo, namreč hribovski trgovci, večinoma, od takih pijavk odjemajo blago. Ljudje, ki so prišli, še s culico pod pazduho v naše gorske vasi, šopirijo se nam sedaj mogočno poprašujoč: »Kaj meni mar Slovenci!'* Vprašamo vas: Od koga pa živite? Sedaj, ko smo slovenski reveži znosili v vaše vmazane prodajalni«; zadnje vinarje in smo vas s svojimi žuii rešili iz dolgov, v katerih ste črez glavo tičali, sedaj se rogate nam, trkajoč se po žepih, češ: »lou je Bog, tou«! Le čakajte, svet je okrogel! j Da bi se kupci iz kobariških, naših tolminskih in bližnjih cerkljanskih grab t; ko zavedali svojih dolžnosti, kje imajo, kol zvesti Slovenci kupovati, kot vipavski*) in briški J trgovci, kmalo bi se pokazalo, Cegava da je Gorica in kdo ji vkazuje! I In če drugače ne bo pomagalo, da se spametujejo taki oholi presite?, naredimo tudi na deželi svoje. Ogibajmo se onih proda-jalnic, v katerih se šopirijo laki, katerim je j vera: žep, narodnost: deveta briga l Pokažite I takim poturicam, da slovenski groš tudi še I nekaj plača in da Ce tega ne bo, pobrali bodo | morali svoja kopit" in iti nazaj, od koder I jih ni bilo treba! las Amerike. (Mil. gos*, dr. Jako h T robec, četrti slovenski škof v Ameriki.) — Spoštovani gosp. urednik! Dovolite mi nekaj prostora v cenjeni »Soči«. Veselja mi poskakuje srce, ko pišem te-le vrstice. In zakaj bi tudi ne? Saj imam vendar dovolj vzroka, ko vidim naš *nali narod tako spoštovan v dalnji Ameriki: sin majke Slave je postal škof. To je že četrtikrat, da se mi, Slovenci v Ameriki veselimo; in še bolj radi tega, ker Slovenci smo edini Slovani, zastopani v ameriški hirerarhiji. Le mi smo toli srečni, da lahko s ponosom in srečnim veseljem kažemo na naše rojake - škofe: Baraga, Mrak, Verlin, Trobec. Gospod Trobec je torej čerlrli izmed onih mož, ki povzdignejo naš zanemarjeni ntrodič v Ameriki do občega spoštovanja in dobro zaslužene hvale. Mil. g. dr. Trobec nam bode še v poseben ponos in Čast po celi Ameriki. Kdor ga je le enkrat videl, ga ne more pozabili zaradi ljubeznivosti, • katero je sprejet. Bilo je 28. jut. t. 1. Proti peti uri pop. se pripelje mil. nadškof St. Paulski k župniku cerkve svete Neže (Jakobu Trobecu). Po preprijaznem pozdravu vstopi ter takoj obvesti imenovanega našega rojaka, da je povzdignen na škofovski sedež v St. Cloud, Minn. — Lahko si n-islimo, kak strah je obšel ponižnega g. župnika, ki je proti njegovi volji postal to, kar je sedaj: škof sveto klodvalski. Akoravno je imenovani gospod imel priliko že večkrat, da bi postal vladifca, ni hotel nikdar sprejeti trudapolne službe; sedaj pa, ko ne more drugače vkreniti, jo je sprejel ter bo z božjo pomočjo vladal vladikovino St. Cloudsko. Pri izvolitvi novega vladike so se posebno Nemci šopirili in na vse pretege zahtevali škofa svoje narodnosti. Rss je, da so nemške župe v večini v omenjeni škofiji; vendar je tudi precej druzih, ki niso nemške: dve župniji sta skoro čisto slovenski; nekaj je poljskih, čeških, francoskih ter irskih. Omenjeni slov. župniji se posebno veselite, ker bode novi škof njih rojak. Tudi drugi Slovani so jako zadovoljni. Češki tednik »IIlas« v St. Lauis-u, Mo., p.-av lepo piše o novem škofu in pristavi na koncu: »Tudi za nas Čehe ter Poljce kat. cerkve je to velikega pomena, kajti Slovani smo vsi, bodisi Slovenci, Hrvatje ali Čehi itd. Na mnogaja ljeta!« Tako prijateljski nam časopis. Mi imamo pa še posebni vzrok, da se veselimo; če naše sobrate v stari domovini (zlasti na Goriškem), zatirajo in jih hočejo iztrebiti, smo pa mi pod svobodnim praporom ameriškim in jim kličemo:.Le ne vdajte se! Zakletemu sovražniku pa: Ne boš! *) Zmotili sle se, gospod dopisnik. Ur. Dr. Jakob Trobec se je porodil v mali vasi Log, župnija Polhovgradee blizu Ljubljane, leta 1838. Šolal se je v Ljubljani. Po prav dobrem izpitu je vstopil v ondolno semenišče. Bito je leta 1864., ko je naš rojak oče Pirec nabiral duhovnikov in bogoslov-cev za misijone med Indijanci G. Trobec je bil med prvimi, ki se je oglasil pri gospodu Pircu. Leto dnij je študira! še v St. Vin-cenl, Pa., in bil posvečen v maSnika I. 1865. v St. Paul-u, Minn. — Župnikoval je prvikrat v Belle Prairie, potem pa Wabasha celih 21 let. Tu je sezidal novo žnpno cerkev in šolo. Cerkev katera je žal, pogorela 1. 1893., je bila med najlepšimi, če ne najlepša v obširni Minesoti. h Wabasha je prišel I. 1887. v SI. Paul, kjer je orgai,zovaI novo župo sv. Neže, kojo je sedaj največja v celi nadškofiji. Sezidal je veliko poslopje v dve nadstropji: t prvem je šola, v drugem je cerkev. Ker je pa šola poslala premajhna, je bil primoran letošnjo spomlad pričeti z zidanjem nove cerkve. Nova cerkev- bo dodelana s i. sepl. in staro poslopje se porabi za šolske potrebe. Otrok ima 800 v šoli. Šolske sestre „Nolre Dame" služijo kot učiteljice. Posvečevnnje novega vladike bode 21. septembra l. 1. Mil. g. nadskoi Irclami iz St. Paiil-a hode konsekrator. Mil. g. dr. J. Verlin, Slovenec in škof v Manjuelte, ter nadškof Katzer iz Mihvankee, Wis. bode assist. konsekratorjn, Mil. g. Josip Cotter, sošolec slavljenčev in škof v Winona, Minn., bo slavnostni govtrnik. Govor bode v angleškem jeziku. Po sv. opravilu bode splošni obed v ondolitem semenišču. 2o\ sept. bode novi škof prvikrat služil veliko pontifikuhio mašo, in sicer v toli mu priljubljeni cerkvi sv. Neže. Nova cerkev bo v redu do takrat; gotovo bode prostorno novo svetišče napolnjeno do zadnjega kotička. 28. sepl. bo mil. g. Trobec umeščen v novi svoji škofiji. Nadškof svetopavelski bode vodil vse obrede; on bo slavnostni govornik ta dan. Velikanske reči se pripravljajo za pomenljivo slavnost. V SI. Paulu so se bolj uplivni župniki zbrali v pogovor, vse potrebno vkreniti. Vtem odboru so tudi župniki-Slovenci v SI. Pntilurgg.Soln-ce, Stariha in Ogulin. Tudi v St. Claudu se vse zanima in uvažujo, kako bi bilo moč visokega gosla tem doslojneje sprejeli. Tukajšnji monsignor in generalni vikar je sklical -lelno hčerko svoje pokojne sestre iz Bolca, ki ni znala niti besedice laške; v dobrem letu je naredila iz le deklice prav fanatično Italijanko, ki še z '»četoin ne mara govoriti slovenski in si je popačila že svoj priimek! — Evo, tako se vzdržuje goriško »italijanstvo*! Ko bo konec renegatstvu, bo kmalu pri kraju tudi z laško glorijo! »Gostoljubnost ©orice* je žalii g. dr. Franko, ker je šel v Ljubljano »lagal in obrekovat*. Lahonski listi ga zdaj nap.id.ijo, čemu da ni ostal v Tolminu, ako je v Gorici vse tako slabo itd. — No, ljubeznivi in »gostoljubni* Lahi naj se le potolažijo, ker dr. Franko jih prav nič ne potrebuje. On stanuje sicer v Solkanu, a v Gorici ima le svojo odvetniško pisarno, kamor bodo hodili taki klijenli, ki tudi ne marajo za sladko-besetlno »gostoljubnost« laških odvetnikov. Mestna užitnimi za prihodnjo triletno dobo 1808-1900. je bila zopet izročena edinemu ponudniku — tvrdki Gorup za 94.000 gld. ali za 6300 gld. več nego v preteklem triletju. Zajedno je tvrdka privolila mestni občini, t. j. tahonskim »mangia-sciavi* ia magistratu, da bo nadzorovala nastavljanje uradnikov in služabnikov užitninskega oddelka in mitničarjev. — Kam pes taco moli, je preočividno. Tako daleč sega v Gorici preganjanje Slovencev....... — In vendar plačujemo ta davek po ogromni večini le mi Slovenci! Tombola v Gorici. — Ta laška tombola se bo vršila letošnjo jesen. Kdaj bo to, ni Ireba Slovencem vedeti, ker Lahi sami tega ne marajo. — Slovenci bomo imeli enako ugodno tombolo v št. Petru! — Rojaki, kdor le more, naj si kupi listkov po 20 kr. te slovenske tombole. Dobitka sta"lepa: 400 in 200 kron! — Več v oglasu in na lepakih. „Gorostasue laži". — Tako imenuje »Gorriere* vse trditve v govoru dr. Franka na vseslovenskem shodu. »C* zanika, iia bi državna pravdništva podpirala Italijane. No, ,G." seveda še ni bil deležen take dobrohotnosti !! Ukljub takim zanikanjem ohranimo Slovenci svoje prepričanje, sloneče na trdni podlagi nepobitnih dejstev! — Ali ,G." je dejal takoj na to, da kazenske obravnave na Primorskem v zadnjem času so »dokazale«, da Slovani smo efrombolieri, van-dali e queIto che di peggio si pud essere*. Saj pravimo tudi mi, da kaj takega se j e hotelo dokazati! In kar se hoCe — se tudi izvrši! Toda mi Slovani ne damo počenega groša za vse take dokaze, katere odklanjamo z največjo hladnokrvnostjo! Taka sleparstva javnega mnenja pri nas Slovencih veljajo toliko, kolikor so vredna! Lopovščine imenujemo lopovščine, naj-bodo skrite v še tako imenitne krinke! »C* pravi dale, tla trgovinska zbornica in občina mesta goriškega šla v italijanskih rokah, ker na vsakih 5 volilcev so 4 Lahi in le l Slovenec; vlada se v te j>osle ne vlika. Tak6 lahko slepari «C,» svoje Iralce, mi pa vemo, da volilni red vlada lahko spremeni, ako hoče. in sedanji volilni red je bil nate tak6 skrpun, da je zagotovljena Lahom večina volilcev, kajti volilna pravica pričenja v Gorici pri 5, na deželi pri 3 gld. Nad In četrtine obrtnikov je pa izključenih od volilne pravice. Kedar nastopi v Avstriji katera pravična vlada, tedaj se volilna pravica ra/.širi na vse obrtnike, ki plačujejo davek, — in takrat nastopijo drugi časi lu ii v tej trgovinski in obrtnijski zbornici! Slovanski (lun v Avstriji ni se napočil, a pride gulovo, priti mora kmalu — in takrat borna govorili resno besedo tudi na to stran. Ka'.o je z mestnim zastopom v Gorici, to je pac znano tudi «C.», da ga ima v pe-sleh -..... vlada. O tem niti besede! »Gorostasne laži* so torej vse le na strani »CJ.», dr. Franko pa je govoril na vseslovenskem shodu le čisto resnico. Bil je Se veliko preobziren in progalanten! Tudi za iluslrovanje goriških oduošajev bi trebalo govoriti povsem po - - Spinčičevo! Laski jezlk-oslovcl. —- Kako polaščti-jejo naša krajevna imena, to jo že široko znano. Evo zopet nov dokaz njihove jezikoslovne bistroumnosti Grad pri Mirnu so prekrstili v •¦- Montcgrnitol Zakaj vsaj ne »Montecaslello* ? Cerkveni odiiošajl uit vseslovenskem shodu. — »Vaterland* in za njim tudi »Slovenec" sla obsojala prof. Spi »čira, ker jo govoril o nekaterih cerkvenih oilnošajih v isstri, t. j. kako se šiloma vsiljuje it.ilijanstvo tudi v cerkvah med hrvaškim narodom, kako se odpravlja slovansko bogosluženje itd. D.i pišejo tako listi, katere izdajajo in pišejo duhovniki, je naravno in samo po sebi umevno. Mi drugi pa, ki no spadamo v cerkveno hijcrnrhiju in nas ne vežejo ne obe-dienzia cauoiiica in ne kake posebne obljube, marveč se ravnamo le po svoji dobri vesti iti spoznanju, mi moremo govorili drugače iu tako tudi n. pr. reči; V sedanjih zdivjanih razmerah na Primorskem bi bilo naravnost neodpustljivo, ako bi se ne bila zinila umestna beseda na vseslovenskem shodu o cerkvenih razmerah v Istri. ..Pritožite se na cerkvene oblasti itd.4*, — tak ugovor slišimo. Prav, lepo: Toda, vprašamo, je li pri nas cerkev svobodna ? In ktlo ima na vesti taka splelkarstva proti Slovanom —- v cerkvi? Ako bi se obračali edino le na cerkvene oblasti, tedaj bi dolžili tudi edino cerkev, da nas podi od sebe. In že taka misel je naravnost grozovita! — Mi pa nmejemo spone, v katere je ukovana sv. cerkev v Avstriji, in vemo, da pri nas imamo n. pr. dunajske škofe in ne rimski h. Za Gorico nam ne izbira nadškofa R i m ampak — Dunaj; Badeni in Gatič nam ga izbereta, a Rim ga bo moral potrditi, ako ne bo prav kakih posebno očitnih zadržkov, ki bi izvoljeno osebo onemogočali za tako visok poklic. — Dogaja se torej lahko, da Dunaj si izvoli može, ki potem poslušajo prav pridno, kaj žel«; na Dunaju, in tako tudi delajo, Cesto prav proti odločni volji Rima. Zgledov je dovolj! Kar se godi zadnja leta v poreško-puljski škofiji, spada v to zadnjo vrsto, t. j. da se godi v soglasju z vladnim sistemom in ne z rimsko s t o 1 i c o. Čemu torej pritožbe v Rim (to bi se sicer lahko tudi poskusilo — in mi vemo, da se je po ovinkih tudi delalo!), kjer ne morejo veliko pomagati, ker so — vezani ?! VI a d i n s i-s t e m je vsemu kriv — in po njem se udari! In to se je zgodilo v Ljubljani! To je edino prava pot! Zategadel povemo že danes, da se niti mi pri »Soči* ne bomo ravnali po lepih naukih v »Slov.* in »Vatcrlandu." Sicer pa je govorila predlagana resolucija suma o cerkvenih odnošajih v Istri in posl. Spinčič jo je pač moral utemeljevati. D o s t a v e k. — Ko je bil gornji sestavek Že postavljen, nam je došel naslednji »Slovenec", ki govori bistveno isto, kar mi, pravi le, da bi si bil želel drugačen način utemeljevanja. Delodajavci in delavci, pozor! — »Delavska zavarovalnica proti nezgodam". — Pred malo časom smo objavili vest, da je ministerstvo za notranje zadeve razpustilo ravnateljstvo zavarovalnice pod gorenjim naslovom. Ta zavarovalnica jo ustanovljena v zavarovanje delavcev proti raznim nesrečam. V nje obseg spadajo Kranjska, vsa Primorska (Gorica, Trst in Istra) in Dalmacija Vzlic temu, da je ustanovljena ta zavarovalnica tudi za Slovane, so se vgnez-dili v ravnateljstvo in predsedništvo sami Lahi, kateri postopajo s slovenskimi delavci uprav tako,, kakor se ravna z robovi. Veliko pritožb smo že čitali proti ii zavarovalnici zaradi pristranskega postopanja na škodo slovenskim delavcem. Nasproti temu pa je mnogo slučajev, kateri so se zgodili v prid delavcem — italijanskim podanikom. I Ako hočejo priti slovenski delavci do pod- I pore v slučaju nesreče, morajo Čakati mesece in leta, akoprav določajo pravila, da se podpora takoj dovojuje. V izgled navajamo le slučaj delavca Blaža Škrinjarja iz Pevme št. 01 pri Gorici. Ta mož je delal v pod- I gorski papirnici kot strojevodja, se tam ponesrečil 20, decembra 1893. leta ter poškodoval taka, da je postal za vedno nesposoben za delo Mimogrede bodi povedano, da je ožen« . ter ima dva otroka, ki sla z materjo j vred bolna. In ta slovenski trpin je moral j romati od Poncija do Pilata zaradi podpore; preiskali so ga baje že- i>eštevilnokrat in vzlic zdravniškim spričevalom z dunajske klinike je imel veliko opravka, predno mu je zavarovalnica priznala vsaj nekaj podpore. Po skoraj triletnem moledovanju mu je še le od 30. septembra 1896. naprej priznala podporo — 10 bornih goldinarjev na mesec, s katerimi mora rediti štiri bolnike: sebe, ženo in dva otroka! Naglasa.no, da je določena podpora od 30. sept. 1896. | naprej, a fca ves čas od 20. decembra 1893. I do gorenjega dne ni dobil niti novčiča, akoprav bi se mu bila morala podpora nemudoma dovoliti. Zavarovalnica pa gradi hiše v Trstu. Upravitelji teh hiš so prosluli ljudje, s katerimi 3e „-' mnogo pečalo tudi laško časopisje. To je le jeden v nebo vpijoči slučaj. Koliko jih pa imamo Se zapisanih! Koliko jih ne pride na dan! — Ta slučaj | smo navedli našim delodajavcem in delavcem i v sparilo, da se sedaj pripravijo za bodoče | volitve, katere se bodo vršile menda oktobra ! ali najdaljle sredi novembra. Dosedanjo upravo imajo v rokah ijudjeH^ Slovane p rez i rajo, svoje .Benjamine", domače in onkraj luže, pa zagovarjajo, kjer le morejo. ~~ Ker se povrnemo k stvari v prihodnji številki, da izpregovorimo jasno besedo do slovenskih delodajacev in podrejenih delavcev, opuščamo za danes nadaljnje ruztno-travanje. Naglašamo pa le to, da je neizogibna putreH, da se tudi naAi organizujejo za volitve. Lahi delajo že na vse kriplje, da bi jim ostala zavarovalnica v posesti. Oni vedo dobro, da je odzvotiilo njihovemu gospodarstvu nad Slovani, ako jim izpodleli iz rok ta posest. Kranjska, Primorska in D din tcija jim lahko pokažejo, da ni ustanovljena le za laške zobe. Za danes punktum, »umestim polemik«. — Deželni poslanec in odbornik gosp. dr. Henrik Turna je priredil volilne shode v Boleti, Kobaridu in Tolminu. Umeje se, da je govoril v razmerah v deželnem zboru in odboru in posebno o dogodkih zadnjega zasedanja, — govoril jo lorej tudi o zadnjem umrlem kne-/onadškofu, Ako pride poslanec poročat svo« jim volilcem, tedaj jim mora poročati res-n i v o, pa naj bo ta še tako nekoča, Dolžni ob/hi tu prenehajo, sicer bi poslanec svoje volilce le — slepil. Iti tako je govoril poslanec dr. T, resnico tudi o nastopu umrlega nadškofa v deželnei.i zboru. To je pa stori! na takten način, ne dolaknivši ho dolžnega spoštovanja dostojanstvu nadškofa goriškega. Enako so storili že pred dr. T, tudi drugi poslanci.,... Toda neki dopisnik iz Kobarida v ,P. L." je privlekel vso reč precej tendencijozno v ja...iost, podtikajo dr. T. nani»> c, katerih ni imel. — Denimo, da bi se dalo tudi kaj očitati p o s l i a c u, da je sploh govoril o nadškofu, kaj naj rečemo Šele o nepoklicanem dopisniku, ki prične o tako kočljivem vprašanju polemiko v časopisih?! Dopisnik h Kobarida ne bo mogel nikdar utajiti resniee, zato bi bilo najbolje, da bi morda molčal. Najgrše pa je to, da zavija poslančeve trditve in da hoče z zavijanjem zvaliti krivdo na ramena samega dr. T. Kolikor je »zakrivil* dr. T., toliko so »zakrivali* vsi drugi slov. poslanci, ker niso niti sanjali, da more sploh priti do tega, kar je prišlo! Ako je n. pr. kobariski dekan mnenja, d a dež. poslanci bi bili morali iti v d e ž. z b o r, mi to njegovo mnenje sicer spoštujemo, kakor vsako drugo, a cenimo je le po vrednosti in ne — posebno visoko. Njegovo mnenje ne dela politike na Goriškem in ne odločuje v klubu slovenskih poslancev! Ako volilci ne bodo zadovoljni s politiko svojih poslancev, tedaj st izvole lahko druge, saj ne bo nikdo žaloval po tako hvaležnem mandatu! Dopisnik iz Kobarida je naredil prav slabo uslugo pokojnemu nadškofu, da ga tako strašno nerodno opravičuje. Nerod-nejšega zagovora si ne moremo misliti! Ali mar res menite, da čitatelji imajo buče in ne glav na vratu ? Najbolje bi bilo, da bi dopisnik obdržal svoje fiirpike za-se in vsa reč bi bila ostala med — volilci; tako pa gre vsa reč dalje — in sicer ne v korist dopisnikovemu namenu. Res je, da »5e celo »Soča" poročala je le, kaj se je zgodilo, — pa nt nikjer udrihala po vladiki, češ, da je dajal moralne zaušnice slov. poslancem". Toda poslanec mora povedali volilcem potno resnico; obziri, katere je imela »Soča*, niso veljavni za poslanca, a dovoljenih mej ni prekorači! niti dr. T. Ali bolje je, da i mi ne pišemo dalje o teh prežalostnih dejstvih. Rečemo le toliko: Ali res menite, da je poslanec dolžan tako skrajnih obzirov do škofa? Ako dobimo n. pr. v Gorico dr. Flappa, za katerega se poganjata na vse pretege grof Franc Goro ni ni in vitez Rinaldini, in bo hodil ta v dež. zbor »dajat moralne 2aušnice slov. poslancem* in torej glasovat proti koristim slov. naroda le dežele, menite li, da naj bodo slov. poslanci v svetem strahu molčali, da bi se ne upali povedati resnice niti — svojim volitcem ?! Boste Čakali! Takrat niti »Soča* ne bo le beležila suhih dejstev, narveč bo govorila jasna in odločno, če tudi dostojno! Seveda gospodje okoli »P. L.* bi imeli na to stran zamašena usta, a govorili naj bi tisti, ki so povsem svobodni. In med temi smo tudi mi! Obžalujemo, da uredništvo ,P. L." je sprejelo že dva dopisa iz Kobarida, dasi ve, kak6 stoje reči'v deželni hiši. Dopisnik ne prepriča niti enega voiilca, da ima on prav. Ako bi bila taka nevarnost, tedaj bi začeli govoriti mi in povedali bi resnico na polna usta. Kam naj bi to dovelo? Čemu torej ta polemika? — Vedite, mi je ne iščemo, ker smo dokazali že neštetokrat, a tudi ogibljemo se je ne, ako smo izzvani. Sodimo, da dopisa iz Kobarida imata sploh namen, kateri smo označili v zadnji »Soči8. Skriti polži kažejo rožičke! V tem grmu je zajec! No — le na dan, da jih bodo poznali vsi, kakor jih poznamo mi. — Več ne rečemo. Tržaškemu „Auiico" edini odgovor. -Častiti čitatelji »Soče* vedo še prav malo o tem »glasilu kt 'oliških Italijanov na Primorskem*. Zategadel jim povemo, da okoli tega lista se zbirajo mladi laški duhovniki, ki so nam Slovanom v obče enako sovražni kakor najzagrizenejši židovsko-fra-masonski spletkarji. In »Amieo" piše o Slovanih enako podlo, brezvestno, Jopovski, kakor vsi ostali lahonski in irredentovski listi, pokrivaje svoje lopovščine s plaščem kalo-ličanstva! Kolika nečasl katoliškemu imenu! Zadnje tedne je prinesel »Amico* več člankov, katere so hlastno ponatisnili razni irredentovski listi. In res,' noben lahonski postopač ne bi mogel nakvasiti večjih lopovščin nego so jih nakopičili ti najnovejši »katoličani* pri »Amicu*. Irredenta jim ploska! Kolika čast! *""" *«••**»» Da bi polemizovali s* temi brezvestneži in lažniki par excl!ence, ne pade nem na um; kam bi sicer prišli, saj o Slovanih ne zinejo ne ene poštene besede! Ako pa hoče tudi «Amieo» obdržati iaško ljudstvo v nevednosti in v motni vodi krivih pojmov o Slovanih, mi ne bomo razdirali njegovega dela. Le toliko naj še rečemo: Z ljudmi, ki i nimajo razun obleke nič duhovskega na sebi, i se ne bomo pulili! To naj si zapomnijo v prvi vrsti dopisniki z Goriškega! XX settembre, t. j. 27. letnico vzetja Rima papežu, so praznovali tudi letos vsi lahonski in irredentovski listi, med temi »Cor-riere* In »Sentinella* v Gorici S temi ljudmi se hratijo tudi skoro vsi mlajši laški duhovniki, ki navidezno sicer še /.ugovarjajo papeža, v resnici pa se vesele tudi oni ob ob-j letnicah — 20. septembra! »Čudna polemika — povod zaplembi". — Pod tem naslovom smo prinesli zadnjič nekaj vr-ilic o zaplembi predzadnjega »Pr. L." Lastnik lista je sicer naročil iz Ljubljane, naj se ta sestavek izpusti, a po pomoli se je ta priobčil in izpustil drugi, kateri prinašamo danes v odgovor dopisniku iz Kobarida o shodu dr. Turne. —. Ako hi se pa ta sestavek tudi opustil, bi se bilo to zgodilo iz tak tiski h razlogov, a stvarno ga vzdržujemo v polnem obsegu. In vsak pameten človek nam h fl. Ivda por Molor — glnlt, goHtresft, karriert, gernnstert, Ua-mnnto ete. (en. 240 verach. Qunl. »nd 2000 vtr»rh. Farbon, fJesmns elc.) Torto- und steuerfrci ins Ilnua. — Miialer umgeliend. Doppeltea Briofporto narh der hlclnveiz. „ m l-J Noldon-Fabrlkoi. 6. IIemioberg(k. u. k. Hofl.), ZOIUCH. Zahvala. Po^pisnn« pogorelci na Idriji pri Buči Štejemo si v dolžnost, javno se zahvalili vzajemno-zavarovalni banki „S!a-viji" v Pragi, ker nam je hitro po požaru po generalnemu zastopu v Ljub-% Ijani, oziroma po ravnateljevemu namest-' niku gospodu Pfibilu škodo precenila in v popolno našo zadovoljnost tudi izplačala. Zalo vzajemno-zavavovalno banko »Slavija* vsakemu najtopleje priporočamo. 284 Idrija pri Baci, 22. sept. 1897. TomaŽ Billoll pogorelee. Anton Mrak Marija Lcban pogorelka. &&&*&&&&*&&&&&&& JAVNA TOMBOLA v Št. Petru bodo v nedeljo dne 26. septembra 1897. ob 4. uri popoldne na veliki senožetl za cerkvijo v korist društvi „SLOGE" in ,.ALOJZIJEVIŠČA'< Pri tomboli bode svirala vojaška godba iz Gorice. Prvi dobitek znaša 200 kron, drugi pa 400 kron. V slučaju slabega vremena se odloži tombola na 10. oktobra. — Po tomboli bode prosta zabava s petjem v prostorih Mervicove gostilne v St. Petru. — Vsaka srečka stane 20 kr. in jih"prodajajo v Godci: A. Jeretič, G. Likar, A. Koren, Peter Drašček, Saunig & Deklera, Ant. Kuštrln, Ivan Prczl in »Goriška tiskarna", ter rodoljubi po deželi. . 1. Vsaka srečka sestoji iz 10 Številk. 2. Prvi dobitek (200 kron) se izplača onemu, kdor prikaže srečko, na kateri je izžrebano že vseh pet številk v isti vrsti. 3. Drugi dobitek (400 kron) se izplača onemu, kdor prikaže srečko, na kateri je izžrebano vseh deset številk. 4. Srečka, katera je zadela prvi dobitek, je za drugega neveljavna. 5. Srečke, katere se ne ujemajo z matico, so tudi neveljavne. B. Ako pride vee srečk na eden dobitek ter se stranke, glede razdelitve ne nagodijo, odloči ¦srečo žreb. 7. Srečke, katere bi imele po naključbi dve enaki številki so neveljavne; posestnik take srečke naj se oglasi pred žrebanjem pri odboru. 8. Pri vsakeni morebitnem prepiru odloči brez-pririvno od odbora «Slov. Zveze* za srečkanje postavljeno poverjenstvo. 0. Pri žrebanju bode navzoč tudi poverjenik c. kr. finančne oblasti. Goriške Stavnice in njih prijatelje uljudno k Hletežbi vabi ODBOR. V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsake] fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod ,V. u. G." Gradec, posle restante. 183 ? Mestec za štatuno z mešanim blagom v večjem slovenskem trgu se sprejme pod ugodnimi pogoji. Več pove up vništvo. , 244 3__j Garantirano pristni gorenjski brinovec je dobiti 283 8—1 v vsaki meri in vsak čas pri Antonu Jiiinnr-ju, kuharju brinovca in posestniku na Blethi (Veltles) na Kranjskem. Cena m uzorec zastonj na zahtevanje. Hajlepse darilo I [frešeren — f oezije, j ' s sliko slavnega slovenskega ' pesnika. Vezenje je elegantno v usnjiz zlato obrezo. — Cena samo gld. /•— s poštnino gld. 105. $% j ienko Iraon, -1esmi, M / zvezek, s pesnikovo sliko in j 9 družin krasno risanih slik; j vezenje je elegantno v usnji in , zlato obrezo, — Cena samo \ gld. /¦-— s poštnino gld. 1-05. , Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj se ne ! izdane pesmi, izide v jeseni. OTOFISCHER, knjigotržnica v Ljubljani Razglas. Podpisano županstvo daje na znanje, da je razpisana služba občinskega tajnik« za županijo Bilje. Lastnoročno spisane in kolekovane prošnjo jo vložili do konce oktobra 18V»7. Prošnji je priložiti spričevalo pnsiojnosli in obnašanja. Plača po dogovoru in zmožnosti v tajniških opravilih. Županstvo v Biljah dne 8. septembra 1897. Župan: Ji. Saiim?, s. r. St. 12. Razpis dražbe. Kksckutivni odbor za zgradbo braniške ceste bode oddal potom Javne dražbo dne 6. oktobra t. I. in ako lega dne ostane dražba brezuspešna, pa dna 12. oktobra od 10, do J. ure popoludne v Branici pri g. Francetu Benku delo štirih mostov, in sicer: 1. Most od Podlnsa proti Branici in Rilicmbergu za gld. 2374-74. 2. Most na cesti naprej proti Branici za gld. 2478-71. 3. Most pri mlinu Čipi za gld. 2536-47. 4. Most pri potoku Kostanjevica za gld. 1068-95. Preudarki, načrti in pogoji se nahajajo v rihemberškent županstvu, kjer so vsakemu tekmovalcu na ogtcd. Delo se bo oddalo ponudniku z najni-žimi pogoji. Varščina znaša 10 f0. Cestno-s klad ovni odbor za zgradbo braniške ceste v Rihembergu, dne 11. septembra 1897. Načelnik: Jožef Pavlica. Slovenska gostilna v Trst« ¦MiimummniMM Pri Petelinu <=š- i in v bu Sprejme v svoje lepe prostore vsacega lačnega in utrujenega gosta, ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bo zadovoljen. Gospodar gostilne A. Vo železnici na vse kraje avatro-r.gerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n* Mame. Postrežba pefttena. Vinarsko in sadjarsko društvo« za Brda ' s sedežem » Cirici, ulica jjarzellim št.20, priporoča po nizki ceni davnemu občinstvu svo\a prv^tva fm$fea : vina: tebuto, modto i $taT&ui\o iti &vuga na- m »jadtia etna vina, pu- detde 5Vo\\n Kanov. i Hazpoš.Ija na vse kraje od *>K litrov naprej, t Uzorce vin poMlja na zahtevo. i? Veliki prazni sadovi iz SFbife, iz Ii rast ega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 78 s j r# Ivan lomiGelj ttgovec z ye&itnim blagom v Korminu m glavnem sata trgu (bivša hiša h\\m) priporova svojim rojakom siadkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje predaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vse prodaja p» taka zmerni ceni, da s« ne hoji tekmovanja (konkurence). 143 Svoji k svojim! - Ambrož Furlan trgovec lil z jedilnim blagom na trž.i8kt cesti 4 t Gorici priporoča kave, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, vse poljske in domače pridelke. ©IT* Postreže vestno in po zmerni eeni. Oil davno le prcskwš) Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneiiliursn pri Dunaju. jr -. .. Velika zaloga .kolesarji! šiva|nil! str0jBV jn dvoko|cs se nahaja pri tvrdki SAUNIG &DEKLEVA v Nunski ulici št. 14-16 v Gorici, i _o Dvokolesa so iz raznih sistemov in iz bambusa. Lastna ndaričn itbkn n mm tjaeje in ptbfeičasje z nikles. POZOR! Fran Vaiiek priporoča svojo !48 (Cl.) goriško pivovarno na GorišCeku ~ V Gorici — Piazza Catterini Pivovarna je zdatno razširjena ter urejena po najnovejši zahtevi. Kuha pivo po Cežki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le češki hmelj in moravski slad. Priporoča se p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Brdih in na Tolminskem. Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russian v Korminu in gosp. Goltfried De-genhart v Campolongo za Furlanski del dežele. srebrar v Gorici, ulica Morelli 8t. 17. Priporoea so prerastili du-liovžiini za izgolovljenje crkvenih posod in orodij po najnovejein uzorcn in najnižji ceni, kot: MoiiStranc, kcllhov, HVeeiilkor, itd, itd. Stare reH popravlja ter jih v otrnju po. m-elneni in pozlati. Da ai p t zatnoi^o tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega b|n(?a. olajšuje jim to z^orig omenjeni » tem, da jim je pripravljen pošiljati Nago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke šl pa naroC-evalee sum lahka dolofi. Strelovode iz Unkra » . ognJii' pozlaJcne najboljše iz- najdlife',* kakor tudi VMakovrelno enako popravo in pozlaienje priporoma luili po naj- nižjih eennli. Poglljn vhuUo blago dobro H|»r«»IJono In poSInlne frauko! 1« (Cl. «a dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž, svetjnjo Na Jvovsli razstavi « prvo nw - 'srebrno svetinjo -tU ^s ^*^^ss^tsw^ ai,i^ Tovarna uzornib telovadnih priprav JOS. VINDTS-A, v Prag-l na Smlhovu (IViilin-Smleliiiv) Viimliniilhkri ulico «'isU> 81«. ko priporoči k popolnomu uzornomu prirojovnnju sokolskili in šol s k ili telovadnic po najnovejših piipoznanih in praklienih postavili. V ta dokoi! jo na razpolago mnogo pilpoioi"u-oi"ih sprKal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmeri«}, plneuje se pa na mesefne obroke po volji in zmožriosti. J/avadnc priprave, so vedno v zalogi. Ceniki, prorat.unj -in,flairti za popolno telovadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. t." 80i r(2 2j Poprave fzvrSnje po najnižjili cenah. 1 Anton Potatzkjr * v Raitelju itv. 7 v Gorici |; prodajalnied grobnega I $j in ntirnberškega blaga [ *; na drobno in na debelo. in najcenejše kupovaliSče. J: Posebna zaloga 5; za kupovalce in razprodajalce na deželi, *i za krošnjarje in cunjarje. * Največja zaloga $ fevljarskih, krojaških, pisarskiii, popo- * tovalnih in kadilnth potrebščin. ^ Zimska obuvala. * Vozički in stoli na kolesih za otroke. * Strune za godala. * Posebnosti Semena za zelenjavo in trave. *| Proshn dobro paziti na naslov: | Na sred« Raštelja štv. 7. «»*»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»tf Gabrijel Piccoli lekarner pri angelu y Ljubljani, Dunajska cesta Naj.išje pniznanjt na II. mejnarodni farm. razstavi v FVapi lStt«. London —. Pariz - Že- never IS9'2-18!)3. Njepora Svetost Papež Leon XIII. je sporočil po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponi-ju tukajšnjemu lekarnarju PlCC.OLI-ju v Ljubljani najsrenc>ao zalivalo za Njegovi Svetosti vposlano tinkturo za želodec. Omenjen' zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev mi .čine so Piccolijevo tinkturo za želodee preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodee, katera krepea želodec, pomno-žuje tek, ter pospeSuje prebavanje in či5'enje. — Cena 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z . ¦