Gospodarske stvari. Strupena rosa in pomoc zoper njo. Da gre z viaorejo slabo, to vemo vsi in budo je to tem bolje, ker iraa oaa aovražaike, katerira človek skorej ai kos. Viao ae ponareja ia pviraste ga že dalje maaj ia ae to, kar ga priraste, ae gre zato v deaar. Ia kaj še 6emo reči le o aovražni sili, ki tiči v aaravi, o trsai uši ia — strupeai rosi ? Naj govorimo daes le o zadaji, o strupeni ro8i! Tudi v naših krajih se prikazuje oaa zadaja leta z veliko silo ia "oaa uaiči veliko vina vsako leto, na zadnje pa ae vgoaobi tudi viaograd; ako ga aapade par let zaporedoma, pride trsje prej ali slej pod aič. Tudi letos ae kaže oaa že aa večih krajib ia zato aam je treba gledati na-njo ia kar nam je mogoče, naj odpravimo ajeao škodo! Ni pa druge poraoči zoper njo, kakor škropljeaje, to pa ali z apaenim, bakreaim vitrijolom ali pa z azurinom! Strupena rosa je zeliščaa zajedavka ia take, kakor se aahaja aa trsji, ae aajde človek z lehka aa drugom zelišči. Razširja se po svojem semeau, t j. po resili, katere razaeae veter ia dež aa zeleao, aveže liatje trsja. Te resi obataaejo aa vrbu liata in ako jim ugaja vreme, začao kaliti in sicer prav hitro, 6e je vreme srednje toplo ia vlažno. Prvo zaameaje te bolezai prikažo se po navadi iz početka raeseca jalija — aa rebru liata ia sicer aa spodaji straai vidi se aeko glivje, bele barve ia od todi raz.širi se hitro čez druge liate, le-ti se zaoao sušiti proti koacem ia aa zadaje odpadejo. Vsled tega je vinograd že v prvih daeh meseca avgusta včasih tadi ves gol, trsje je brez listja, posebao ako je vreme za to — toplo ia vlažao. Ni težko, da človek ugaae, kaki da ao Baaledki. Listje so plju6a pri trsu, trs in torej grozdje ne raste več, ampak ostaue, kakor je bilo ia tako grozdje ae da viaa, vaaj takega ae, da je za kako rabo. Zoper strupeao roso pa imamo poraoč, gotovo, vsaj bolj gotovo, kakor zoper trsao uš. Ta pomoč pa tiči v bakreaem vitrijola, treba je samo, da se ta roba ae razpasti v vodi prehitro, pridati ji kake druge reči: apaa ali amonijaka. Najbolje naredi se to tako-le: 100 litrov vode naj dobi 2 kili bakreaega vitrijola ia 2 kili agašeaega apna. Oboje pa mora biti čisto ia raora se torej bakreai vitrijol razpastiti v žakeljčku, (ki se obesi lehko na vrlm posode) pa tudi apao je ugasiti poaebej ia še le, kedar teče čisto, kakor mleko, naj se vlije v posodo, v kateri se razpušča vitrijol. Taka zaies, eiata, brez grudic ali karaeBČkov, je za škropljeaje ravao dobra. Eaako, toda brez apna, vzame se lebko aa meatio vitrijola azuria — ta je modre barve ia kapi se leliko pod tem imeaom. Staae pa čiati bakreai vitrijol kilo 42—44 kr., azuria staae pa kilo 2 gld. 60 kr. Tega pa se vzame aa 100 litrov samo 20 d. ia je torej za 500 litrov vode edea kilo aznriaa dovolj, vitrijola bilo pa bi za ajo treba 10 kilo in po vrhu še toliko apaa. Iz tega aodi človek lehko, da je azuria najbolji za škropljenje, ker je najceaejši ia pa čiat, apao pa, ki se aiora vzeti pri vitrijola, drži vselej aekaj grudic ia te zadelajo lukajice aa škropilnici — aekaj, kar dela pri škropljeaji veliko težavo. Kako se vrši škropljeaje? Ni pretežko. Se ve, da je treba za to škropilaice, takih je sedaj že več na prodajo. V vinorejski šoli v Mariboru hvalijo za tako necega Alhveisjerja, treba je za to najmanj vode, ker skropi taako ia se ravaa z bjo prav lehko. Sitna je saino aje ceaa, od 27 do 30 g!d. Dobiva ae v Mariboru pri Halbilrtliu. Podobo ima aavadae breate in ima cev, na či.je konci je pieh, ki iaia veliko drobaih lukajic. Le-te pa si aapravi človek leliko v.ecje ali maajše s tem, da poriae petelinček ali aaprej a-li aazaj. Na zunauji straai je meli, s katerim žeaeš lehko vodo v ccv, kedar je v ajej zmanjka Škropiti n\ težko. Breato vzame si človek aa rarae, v deaaico sprejaie cev, v levico pa meh. Tako gre od trsa do traa ter škropi znuaajo straa listja, ne pa zaotranje, ceprav ji; ua zaotraaji straai videti oao glivje. Strupeaa rosa, aje resi stoje narareč aa zgoraji atraai lista ia kar se vidi aa spodaji straai, to ,je že aasledek, recirao, da so koreaiae oaih resi. Vsled tega pa kaže, da zacaemo s škropljeajem tako rano — dokler se še oae resi aiso zarile v list, tedaj dokler še aiso vskalilc. Ke-. daj se aaj škropi? Najmanj dvekrat ia sicer prvokrat malo pred ali pa, 6e to ni bilo mogoce, malo pocvetenji grozdja; dragokrat pa prve dai avgusta ali zadnje dni jnlija. Dobro je, ce se škropi v 6asa, ko je liatje rosno, toda Be mokro, tedaj po jutrib ia po večerib. O vročib, subih daevib ae kaže akvopiti, vsaj ae od 9. do 4. ure daeva. Ako pa je oblačno, škropi so brez škode skozi celi dea. Pri tem ae smeiao varrevati z vodo, ampak vse listje ia vseh trsov je treba poškropiti tako, da je prav mokro ia torej more 61ovek, ki škropi, paziti na to, da ae spregleda trsa ali listja ia kedar škropi dragokrat, v avgaata, aaj škropi tudi tisto listje, ki je od časa, ko je prvokrat škropil, prirastlo. Kdor ima trsje v vrstah, ajemu aluži to posebao dobro. Eakrat škropi dve vrati, aa desao iB levo, aavzgor gredoc, drugi krat pa, ko greš navzdol, tudi dve vrsti. Kar se tiče tega, kako se aaj škropi, mora se reči, da Be premalo. Ako se Be poškropi iz-  datao ia ves list, pomaga se le malo ia torej je v tem bolje več, kakor premalo, veadar pa ni treba, da se stori preveč ia je tedaj iiajbolje, da vzame pametea Slovek, Bajbolje domač, škropl.jeaje v roke. Tekočiao priaaša pa mu lebko tadi žeaska. Vsled tega aaj vzarae gospodar aam delo v roke ia tako ne bode potrate, ue pri vodi, ae pri denarji. Sicer pa se ai zaaeati lehko aa kje koga, izlasti ae Ba plačaae delalce ali zlovoljae viničarje. Viaorejaka šola pri Mariboru račuai za ea oral vaega skupaj 6 gld. 42 kr. pri vsacem škropljeaji. Ako pa ima gospodar delo v rokah ali ga vsaj aadzoruje, ae bode mu stroškov lehko čez polovico oiiega deaarja. Stroskov se torej nikakor ai bati, korist škropljenja pa je očividaa. Škropilaica dela v tem sicer zapreko, toda če si seže par sosedov pri njej v roke ia si jo kupijo skupaj, ter ravuajo prav, po krščaaski, razdeli ae deaar za-ajo tako, da ga ae bode aikomur preveč. Sejiuovi. Dae 8. juBija v Podaredi, pri sv. Marjeti na Dr. polji, v ŠmartBU pri Slov. Gradei, v Strassu ia v Tržišab. Dae ll.jaaija v Ločab, v Pristavi, v Lučaaab, v Ljutomeru, v MareBbergu, na Pilštaaji, v Mozirji, pri sv. Marku pri LaškeBi trgu. v Trbovljab in v Laškem trga. Dae 12. juaija v Iraeaem. Dae Ii3. juaija pri sv. Aadraši v slov. gor., v Kozjem, v Locab, pri sv. Heleai, pri av. Jaaži pri Dravbcrkii, pri sv. Marjeti aa Pcsaici, v Rogatoi ia v Žalci.