5 t o                                                              Književnost.   —
Knjiže
Češka književnost.
Frisinske pam&tki. Jich vznik a vyznam v slovanskem pisemnictvi. Poddvd dr. Vdclav Vondrdk. V Pra^e. Ndkladem Ceske Akademie pro vedy, slovesnost a umeni. i8g6. 40. 82 stranij. g   fasc.
Neumorni mladi učenjak, docent slovanske filo-logije na dunajskem vseučilišču, obogatil je to pot slavistiko z delom, ki se v prvi vrsti tiče nas Slovencev. Že pred dvema letoma je priobčil v Jagi-čevem arhivu manjšo razpravo o brizinških spominikih. Ker so le-ti sp. najstarejši z latinico pisani spominiki, trudili so se ž njimi že mnogi slavisti, počenši od Dobrovskega in Kopitarja. Zato moramo biti hvaležni gospodu Vondraku, da nam je najprvo kritično podal dosedanje trude in razlage o brizinških spominikih, iz česar vidimo, kako je napredovalo oziroma se izpreminjalo njihovo razlaganje in v koliko je razširil to znanje pisatelj sam. Primerjaje naše spominike s sličnimi staro-slovenskimi molitvami konstatuje veliko njihovo podobnost; zlasti v leksikalnem delu se pozna jako malo sledov naše slovenščine. Tudi nemški upliv se javlja in sicer ne samo v naših, temveč tudi v siaroslovenskih spominikih, znamenje, da nam je treba iskati prvotnih podlag v nemščini, kar se je pisatelju tudi posrečilo najti. Češki upliv v nekaterih oblikah pa kaže, da so se prestave z nemškega zvršile kje pri Čehih ali Slovakih. Znamenita pa je grafika ali pravopis brizinških spominikov ; zlasti se drugi razlikuje precej od ostalih dveh. Zanimivo je, kako si pisatelj razlaga to stvar.
Razne
Iz belokranjskega besednega zaklada.
(Priobčil I. Šašelj.) (Konec.)
prem, a, m., pristrešek, m. trem.
preravati,  prerovati.
prerok zelveni praviio človeku, ki hoče kaj prerokovati, češ,  „prerok, ki zelje je, nič ne ve.'
presekati se, sesesti se, sesiriti se (o mleku).
pretanjati, tanje narediti.
pretrg, a, m., vole sem kupil za pretrg = da jih pre-tržim.
prevalci, pl. m., „na prevalcih" pravijo boku na njivi, kjer se zemlja prevali.
prevarancija,  e, /., prevara.
previdirati,  prepričati se.
previjač, a, m., der Rebenbogen.
pfhota, e, /., prhut.
pričati se, Abschied nehmen.
prfdober, adv., giitlich.
prigluhniti, gluhega se narediti.
Razne stvari.
/ n o s t.
Opiraje se na tedanjo nemško (bavarsko) grafiko, konstatuje, da je moral pisati drugi spominik kak Nemec brez kakega teksta pred sabo; zakaj le tako se dado razlagati pravopisne posebnosti (b = p, o = a, u = o, kar je tudi popravljal), kakor se nahajajo v tedanjih bavarskih spominikih. Tretji spominik, katerega je pisala ista roka, nima ni-kakih pogreškov v tem oziru, kar pač kaže, da je imel pisec spisan izvirnik pred sabo in ni mogel podleči svoji materinščini. Na vprašanje, zakaj ni pisec tudi drugega spominika prepisal, odgovarja Vondrak, da je bil izvirnik pisan najbrže s črkami, katerih pisec ni poznal (t. j. z glagolico). Tudi ostala grafika je močno podobna tedanji bavarski, kar je pisatelj obširno razložil in končno sestavil v pregledni tabeli. — Kar se tiče starosti naših spominikov, pisan je prvi po mnenju nemških paleo-grafov okoli 1. 1000., drugi in tretji v drugi polovici   1 1. stol.
Po tej 50 strani obsežni razpravi podaje nam pisatelj brizinške spominike v izvoru in trans-skripciji z jezikoslovnimi opazkami in latinskim prevodom. V prilogah pa je natisnjena homilija, katero pripisujejo sv. Klementu, in ki je podobna drugemu brinzinškemu spominiku, in prva naznanila o brizinških spominikih. Posebno poraben in važen je natančni slovarček z raznimi pojasnili, pa osebno in stvarno kazalo. Zlasti pa smo hvaležni pisatelju in češki akademiji, da je knjigi pri-dejala fascimile vseh brizinških spominikov, da bo imel vsakdo lahko spominike takorekoč v izvoru pred  sabo.                                                                   K.
stvari.
prinožič, a, m., poganjek, ki požene iz trte  tik zemlje. priptizina, e. f., to, kar se  „pripuzi'< k hiši, se pritepe,
= pritepenec. pristati, začeti.
privoža,  e, /., privoz, die Zufuhr. probežati, zbežati.
probusiti, oslabeti;  probusili so  voli  od  dela. prodika, e, /., pridiga. prodikalnica,  e, f., pridižnica. prodikavati, pridigati. prodivaniti, izpregovoriti. proha,  e, /".,   pot,   izhod;   voda   je   dobila   proho,   der
Ausweg. prohi, pl. m., neka notranja bolezen; kar se po človeku
»prehaja". prolečje, pratolečje, a, n., vspomlad. prolužati, začeti vodo preminjati (od govedi). proteči, davon laufen. proteklica, e, f., dež, ki nagloma pride   in hitro  „pro-
teče". provikati, razvpiti. provikan, adj., razvpit.