O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Prave šole na pravem mestu
Septembra letos bomo po dolgotraj-nih pripravah le pričeli z usmerjenim izobraževanjem. Da bi bilo izobraže-vanje kvalitetnejše kot doslej, pa mo-ramo prilagoditi mrežo šol. Le te naj bi bile bliže združenemu delu. Vsi zainteresirani, med drugim tudi naša skupščina občine, bodo zato sklenili družbeni dogovor o razmestitvi izvaja-nja vzgojno izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Slo-veniji.
Dogovor bo omogočal, ob dosle-dnem uresničevanju seveda, da bodo potrebne šole delovale tam, kjer jih potrebujejo. Pomembno vlogo pri konkretnem določanju takoimenova-ne mreže šol imajo izobraževalne skupnosti, ki ne bodo smele ostati tr-masto zaprte v svoje občinske okvire, temveč bodo morale tvorno sodelovati z drugimi. Med pomembna merila sodi tudi planiranje potreb po izobraževa-nju v TOZD. Le to pa je še vedno dokaj slabo. Tudi tam, kjer tako plani-ranje imajo, pa se vse prepogosto do-gaja, da načrtujejo kadre vse preveč »na pamet«. Posebno vlogo bodo zato imele kadrovske službe, ki bodo mo-rale postati dejanski strokovni nosilci razvojnega načrtovanja kadrovsko izobraževalnih potreb. V naši občini pa so številne kadrovske službe stro-kovno neustrezno zasedene. Za reši-tev tega problema pa nikakor ne bi smeli na novo zaposlovati ljudi, tem-več tistim, ki so, omogočiti, da bi pri-dobili ustrezno izobrazbo. Ne moremo tudi mimo dejstva, da je v občini nekaj tisoč delavcev, ki nimajo niti osnovne šole. Nova tnreža šol naj bi potrebne šole približala delovnim ljudem. Tako bi se lažje odločali za izdbraževanje ob delu. Podatki namreč kažejo, da se za tako izobraževanje še vedno odloča več zaposlenih iz »pisarniškega dela« kakor iz neposredne proizvodnje.
Prevladujoče dejavnosti ter načrto-vano prestrukturiranje na posameznih področjih sta prav tako pomembna pri določanju, kje bodo posamezne vrste izobraževanja. Poseben pomen imajo ti dve merili za manj razvita področja.
Danes imamo v šolstvu štiriletne gi-mnazije, štiriletne strokovne šole ter dvo ali triletne poklicne šole. Tak si-stem srednjega šolstva je neenoten in nepovezan ter povzroča znatno social-no razlikovanje mladine. Še vedno imamo preveč določenih poklicev (kar
povzroča zaposlovanje na neustreznih delovnih mestih) ter premalo nekate-rih poklicev, ki so družbeno nujno po-trebni. Za vsaj delno ublažitev po-manjkanja zadnjih moramo učence »uvažati«. Zaradi tega pa se pojavlja-jo težave. Povečuje se stanovanjska in vzgojno varstvena ter izobraževalna problematika novih delavcev.
Preprosto in nekoliko poenostavlje-no povedana »formula« novega dogo-vora o razmestitvi vzgojnoizobraže-valnih programov je naslednja: zdru-ženo delo ugotavlja potrebe po dolo-čenem poklicu. Šola za ta poklic naj bo blizu (možnost prakse in drugih povezav med TOZD in šolo). Učenci naj prav tako izhajajo predvsem iz istega področja. Tu bodo lahko dobili tudi zaposlitev. Ob uresničitvi vsega tega pa bo marsikak problem, ki je sedaj še prisoten, odpadel.
IVO BREČIČ