POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
POŠTNINA PI.AOANA * OOTOVim
ZASAVSKI VESTNI
LETO V. — St. 51, 52.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA Trbovlje, so. decembra 1952
OB NOVEM LETU 1953
Gibale so mnoge roke in možgani delovnih ljudi. Zato zgoščujejo danes Vsa podjetja, tovarne, rudniki in družbene organizacije vse svoje uspehe v stolpe številk, da zberejo vsoto plodnega dela, ki so ga opravili naši delovni ljudje v letu 1952.
Ne bomo ponavljali številk, ker jih ie že objavljalo naše zasavsko frontno Slasilo in ker so jih obravnavale naše množice na predvolilnih sestankih. Tudi napak ne bomo ponavljali na tem mestu. Poudariti pa hočemo, da zaradi Uspehov nismo prevzetni. Toda notranje zadovoljnosti, ki jo bomo pokapali na zunaj ob Novoletni jelki v kolektivih in v družini, nam ne more vzeti nihče. Radovali se bomo ob uspehih, ker vidimo v njih lastno pridnost in težnjo po napredku. Proti našim Številkam more govoriti le oni, ki so mu tuje, tuje pa zato, ker ni v njih nič njegovega pozitivnega dela. Ne verjamemo, pa tudi vemo, da jih ni mnogo. Verjetno bodo tudi oni uvideli, da je lepše in vrednejše iskreno veselje v Široki družbi delovnih ljudi kot tiho Brizenje nohtov v zaključeni družbici. Vri tem seveda ne mislimo na tiste Prijetne in topline polne družinske večere, ki imajo namen prinesti to toplino tudi v družbo, da bi lažje napre-| kovala.	•
’ Ako motrimo celotno življenje in delo našega človeka, vidimo, da nas Vodi enotna težnja: zavarovati in izboljšati naše življenje. V tem pa je naš napredek in v tej težnji se je krepila močna dejavnost v proizvodnji. Seveda •e je s tem širil tudi pogled na svet.
OF se je v tem oziru potrudila z
Zimska pesem
Belo, belo se razgrinja po dolinah prt sneženi.
Iz peči žare od brinja ognja radostni plameni.
Drevje v noč od mraza poka, v vetrih stresajo se duri.
Kdo, ah, kdo na cesti joka tak otožno v pozni uri?
To ljudje so, ki pozimi prosijo pod tuje strehe.
Kdor si človek, v dom jih sprimi in njih srcem daj utehe!
množičnim političnim delom. Zato živijo med nami tradicije NOB in danes tudi bolje razumemo nakane naših sovražnikov, priliznjenih in brezobzirnih. Samo naši uspehi so potrdilo enotnosti in pravilnosti naše poti. Mi ne moremo imeti več programov, več strank in več gospodarjev. Naše ljudstvo je v enotni Fronti, ker ima samo skupni interes. Ostati hoče neodvisen gospodar, ki se ne pogaja za usodo svoje domovine. Na zapadu bi radi videli pri nas drugačno stanje. Zato nam ponujajo strankarsko življenje. Menda ne mislijo, da smo tako naivni. Ce pa mislijo; nas žalijo iz zavisti. Njihova ponudba pomeni, da moramo razpustiti delavske svete in narediti prostor bivši Trboveljski pčemogokopni družbi, Abcl-nu in Westnu v Hrastniku, Piatniku v Radečah; našemu kmetu pa naj bi namesto nezadolženih posestev in razvijajočih se zadrug pritresli zamrzle vloge in farovške posojilnice. Ako jim je zakurila svetovna revolucija v kolonijah, nismo take pameti, da bi prostovoljno ugasnili tisti svetilnik, ki sveti v boljšo bodočnost svobodoljubnim ljudem. Taki cerkovniki, ki naj bi ugašali luč svobode pri nas, pa čeprav s kardinalskim kajfežem — pri nas ne uspevajo. Uspevati morejo v Ameriki med ponosnimi prodajalci vere, ki so prinesli v republikansko stranko temno nevarnost. V naši Fronti se nekaj podobnega ne more zgoditi, ker ne trgujemo ne z dušami in ne z ljudmi. •Zato nam je mar samo pošteno delo in gospodarnost. Zaradi tega je bilo potrebno, da smo dali prvenstvo gospodarstvu, ki raste. Brez te rasti bi se ne mogli posluževati v večji meri tudi sadov znanosti, umetnosti in kulture, kar vse pomaga premagovati naravo, pa tudi zaostalost in njene zaveznike. Ker smo se znali posvetiti boljši družbeni organizaciji dela, smo letos ustvarjali več in lepše užitke, saj so delovni kolektivi delili prve dobičke. Seveda ni šlo povsod gladko. Kadar so ljudje razumeli, da je od njih odvisna delitev večjega ali manjšega kosa kruha po načelu socialistične pravičnosti, je šel razvoj mirno. Včasih pa je moral iti razvoj sunkovito naprej. Tedaj so ljudje nastopali revolucionarno, ker niso marali manjšega kosa.
Pot do večjega in boljšega kosa kruha razumejo danes tudi naše vasi, kar so odločno pokazale pri zadnjih volitvah v občinske ljudske odbore.
Ker nočejo več zaostajati in ker vedo kaj je kolonija, hočejo tako svobodo, ki prinese blagostanje v kmečko hišo. Zato jim je odvraten tudi sistem, ki vlada v sovjetskem bloku. Tam pridnost nič ne zaleže, ker sadove pograbijo malopridni ljudje. In še preko naše meje bi radi segali. Ako bi bilo v SZ vodstvo na mestu, bi toliko let po revoluciji res bila Rusija »kakor zdrava deklina; samo hlače stresi nad njo, — in boš do vratu hodil po žitu ...« (Tolstoj). Danes pa je SZ pošastna zemlja, po kateri gazijo jalovi človečki, ki s terorjem vsiljujejo človeštvu svojo sterilnost.
Danes že precej dobro razumemo življenje v svetu in znamo oceniti vrednost resničnega in tudi tistega življenja, ki se skriva za kulisami. Zato se prav dobro zavedamo svojih dolžnosti in težav, ki jih bomo morali premagati, da bo bilanca našega dela ob koncu vsakega leta bolj aktivna. Prav tako dobro vemo, da se dajo meriti tudi naše pravice in da je ta mera najbolj pravična, kadar je javna in kadar se meri po opravljeni dolžnosti. Zato je javnost našega dela najmočnejše orožje proti sovražnikom, proti krivici, proti privilegijem in proti domišljavosti. Tako nalogo je naša OF vršila uspešno tudi s svojim glasilom »Zasavski vestnik«, ki pomaga vzgajati armado delovnih ljudi v Zasavju, da bodo vsak dan v praksi uporabljali komunistična načela.

V'
4
Pionirji želijo vsem srečno novo leto 1953
LEPO SMO PROSLAVILI DAN JUGOSLOVANSKE ARMADE
Tudi na Dolu pri Hrastniku smo “lovesno praznovali 11. obletnico naše :WV. Proslavo je priredila ZB Dol pri **rastniku s pionirsko organizacijo in Ptedvojaško vzgojo. Slovesnosti se je beležilo okrog tri sto ljudi. _
Ob začetku proslave je predsednik Spinskega ljudskega odbora Dol pri ?rastniku po svojem poročilu razdelil Fiige, nagrade in odlikovanja naj-?°ljšim mladincem, obveznikom pred-J^iaške vzgoje. Predvojaški center je Fevzel tudi zastavo, ki mu jo je pobril občinski ljudski odbor. Mladinci Fedvojaške vzgoje so obljubili, da se /°do še naprej trudili in delali v pred-Fiaški vzgoji ter se tako usposobili za ®fanitelje naše neodvisnosti in svobo-/;6- Slavnostni prevzem zastave so namoči živahno pozdravili.
Nato je sledil kulturni program v počastitev obletnice JLA. Izvedla sta J® prosvetno društvo in pionirska organizacija z Dola. Ženski in pionirski “or sta zapela partizanske in narodne Farni. Na sporedu so bile še recitacije, | J*»ovadne in druge točke. Na koncu so Pionirji uprizorili dve igrici. a Dolanci so s to proslavo pokazali, F cenijo našo JLA, ki je varovala in ® danes ščiti naše meje.
Proslava v Trbovljah
. V Trbovljah je bila proslava Dneva JLA v nedeljo, 21. decembra zvečer v ,1klavskem domu. Slavnostni govor je ‘•M major JLA, tov. Lovro Guštin. Na ‘Poredu so bile recitacije, petje pioške-zbora »Zarje« ter igranje trboveljske 'barske godbe na pihala, ob zaključku 1? 3e bil prikazan kratek film iz živ-1 enja JLA
Lepa proslava Dneva JLA v Zagorju
w. Za Dan JLA sta klub rezervnih Jicirjev in ZB NOV organizirala v Za-FDu akademijo z izbranim kulturnim j F Sramom. O nastanku in vlogi naše . JUdske armade je govoril tov. Anton t Pcbek. Pri izvajanju kulturnega spo-^o so sodelovali godba na pihala, aj?*kl, ženski in mladinski pevski zbor, drž. nižie gimnazije in mladinke jj,D Partizan. Proslave se je udeleži,0 nad 400 ljudi, s sodelujočimi pa je 40 nnd 500 ljudi.
Ob tej pri'iki je imel predsednik LO MO Zagorje tov. Lukač kratek nagovor obveznikom predvojaške vzgoje ter je najboljšim razdelil 14 odlikovanj, med njimi štiri od Ministrstva za narodno obrambo.
Prvo zasedanje okrajnega zbora proizvajalcev
in okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah
V	četrtek, 18. decembra, sta prvič zasedala okrajni zbor proizvajalcev in okrajni ljudski odbor v Trbovljah.
V	dvorani OLO Trbovlje so se zbrali novi odborniki za okrajni ljudski zbor, izvoljeni na volitvah 7. decembra t. 1. Prvo sejo okrajnega zbora je odprl njegov najstarejši član tov. Ivan Zupančič. Po opravljenih fcrmalitetah je sledila s]ovesna zaprisega novih članov okrajnega zbora. Zbrani odborniki so nato izvolili za vodjo sej okrajnega zbora za dobo enega leta tov. Ivana Zupančiča. Po izvolitvi predsednika so odborniki izvolili še razne de'ovne komisije, nakar sta se okrajni ljudski zbor in zbor proizvajalcev sešla k skupni seji.
Istočasno je bila v sejni sobi OLO Trbovlje prva seja okrajnega zbora proizvajalcev. Zasedanje je odprl najstarejši član zbora proizvajalcev tov. Franc Novak. Po izvolitvi zapisnikarja in izvršitvi ostalih formalnosti so tudi č>ani zbora proizvajalcev položili slovesno zaprisego. Zbor je izvolil še razne de]ovne komisije ter se pogovoril o svojih bodočih nalogah.
Družbeni plan okraja Trbovlje za leto
1953 jc proračunan na 7 milijard
760,180.000	din
Po ločenih sejah obeh domov je bila nato skupna seja okrajnega ljudskega zbora in zbora proizvajalcev. Po izvolitvi kandidacijske in volilne komisije so sledile volitve novega predsednika in podpredsednika obeh zborov. Predlagani so biii štirje kandidati: Tine Gosak, Viktor Burkeljc, Milan Kožuh in Vencelj Miklavčič. Volitve so bile tajne.
Za predsednika je bil izvoljen tovariš Tine Gosak, dosedanji podpredsednik okrajnega ljudskega odbora in predsednik gospodarskega sveta, za podpredsednika pa tov. Viktor Burkeljc.
Nato so sledile volitve predsednikov svetov; za predsednika gospodarskega sveta je bil izvoljen podpredsednik tov. Viktor Burkeljc, za predsednika sveta za komunalne zadeve tov. Milan Kožuh, za predsednika sveta za soc. skrbstvo in zdravstvo tov. Vencelj Miklavčič, za predsednika sveta za prosveto in kulturo tov. Dominik Kužnik, za predsednika sveta za notranje zadeve pa tov. Janez Narad.
O doseženih uspehih na področju gospodarstva v pretekli poslovni dobi in o bodočih nalogah okrajnega ljudskega odbora je nato govoril tovariš Viktor Burkeljc. V svojem referatu je tov. Burkeljc najprej obravnaval predlog družbenega plana Trbovlje za leto 1953, po katerem je vrednost proizvodov v našem okraju za prihodnje leto proračunana na 7 milijard
760,118.000	din. Daleč največjo vrednost družbenega produkta bosta ustvarila industrija in rudarstvo našega okraja, in sicer 6 milijard 744,318.000 din, kar predstavlja 87 % celotne vrednosti vseh produktov. Na drugem mestu je kmetijstvo s pridelki v vrednosti 343 milijonov 600 tisoč dinarjev ali 4,4 % celotnega družbenega proizvodnega načrta. Gradbena dejavnost v okraju, ki bo prišla do izraza zlasti v stanovanjski in komunalni izgradnji, bo ustvarila vrednost 299 milijonov dinarjev ali 4 %, promet 9,114.000 din ali 0,2 %, trgovina 76 milijonov din ali 1 %, turizem in gostinstvo 85,110.000 din ali 1,2 %, obrt pa 170,934.000 din ali 2,2 % celokupne vrednosti družbenih produktov okraja. Po sorazmerjli, ki je izraženo v teh številkah, so bili izvoljeni odborniki zbora proizvajalcev po gospodarskih področjih okraja.
Izpolnjevanje družbenega plana v letu 1952
Pri izvedbi družbenega načrta v letošnjem letu so se pojavile v posameznih gospodarskih področjih razne težave. Za leto 1952 je bilo predvideno, da bo gospodarstvo našega okraja ustvarilo dohodke v vrednosti 6 milijard 349,975.000 dinarjev. Do 30. novembra t. 1. smo v okraju ustvarili dohodek 5 milijard 549,110.000 din ali 87,39 %, namesto 92 %, kar se pravi, da je gospodarstvo okraja Trbovlje zaostajalo z dohodki vil mesecih za 4,61 % ali 270,685.000 din. S tem primanjkljajem v družbeni proizvodnji je prizadet tudi okrajni ljudski odbor v svojih dohodkih za 3 % ali 5 milijonov dinarjev, kar seveda otežkoča realizacijo okrajnega proračuna.
Največji primanjkljaj je nastal v naših industrijskih in rudarskih pod-
jetjih. Tako je rudnik Trbovlje-Hrast-nik dosegel do konca meseca novembra le 88,13 % svojega proizvodnega načrta, namesto 92%. Produkcija premoga je potekala do konca oktobra po načrtu, poslabšala pa se je v novembru zaradi poslabšanja delovnih pogojev — delno pa gre to tudi na račun okoliščine, da podjetje nima odobrenih zadostnih investicijskih kreditov ter ne more vnovčiti preko 50 milijonov izvršenih jamskih investicij. Na dohodke podjetja je negativno vplival izpad v pričakovani produkciji, pozitivno pa se odražajo manjši izdatki za material, kjer je podjetje prihranilo v novembru 26 milijonov dinarjev.
Se večje težave ima pri realizaciji svojega družbenega plana rudnik Zagorje, ki je do konca novembra dosegel le 79,4 % svoje začrtane proizvodnje (namesto 92 %).
Nedoseganje plana opravičuje rudnik z nepopolno zasedbo delovnih moči, saj ima 200 delavcev manj, kot pa je sistemiziranih delovnih mest. Izpad v proizvodnji vpliva seveda na dohodke rudnika, plače, akumulacijo itd.
Pereč problem za okraj je Papirnica v Radečah, ki je dosegla do konca preteklega meseca le 71,59 % svojega načrta. Vzrok tega negativnega pojava je iskati v glavnem v tem, da podjetje kljub prizadevanju ne more prodati svojih izdelkov zaradi visokih cen, ki pa so v zvezi z visoko stopnjo akumulacije. Papirnica izdeluje namreč specialne vrste papirja, pri katerih presega stopnja akumulacije 4000 %. Dohodki podjetja so za celih 22 % nižji, kot pa je bilo začrtano.
Pa tudi Strojna tovarna »Miha Marinko« ne izpolnjuje svojih obveznosti v celoti. Vrednostno je to podjetje doseglo svoj plan z 79,42 %, planirane dohodke pa le z 68,14 %. Redno proizvodnjo ovira v tem podjetju osnovna izgradnja, ki je zavzela večji obseg zlasti v drugem polletju.
Najbolje izpolnjuje svoje obveznosti cementarna v Trbovljah, ki je že do konca preteklega meseca prekoračila svoj letni načrt za 23,5 %, denarno pa za 10,31 %.	.
Tudi trgovina izpolnjuje svoje obveznosti po družbenem planu, zlasti še v Trbovljah. Dobro opravlja svoje obveze po družbenem načrtu nadalje gostinstvo in obrt z izjemo nekaterih živilskih in čevljarskih delavnic.
Izredno važno je seveda plačevanje davkov; tukaj je treba podčrtati, da so v tem pogledu najslabši kmetje in zasebni obrtniki. Tako dolgujejo kmetje na davkih okrog 10 milijonov dinarjev obrtniki pa 942.159 din. Največ so dolžni kmetje v občini Radeče ter obrtniki v Trbovljah Razumljivo je, da tudi neplačevanje davkov otežkoča izvajanje okrajnega proračuna in proračunov naših občinskih ljudskih odborov.
Tov. Burkeljc je v svojem poročilu omenil, da je bil zaradi nezadostnih finančnih sredstev kredit za investicije izkoriščen le z 51 %. Okrajni ljudski odbor bo moral najeti posojilo, da bo zamogel likvidirati obračunske postavke v letošnji proračun sprejetih investicijskih postavk.
Zastoj v proračunskem poslovanju je mogoče odpraviti le na ta način, če bodo naši ljudski odbori v izterjevanju
Nadaljevanje na 3. strani
V ZADNJIH DNEH FO SVETU
ODLOŽITEV ZASEDANJA
SKUPŠČINE OZN
Generalna skupščina je zaključila prvi del letošnjega zasedanja in se bo spet ponovno sešla 24. februarja 1953. Sedanje zasedanje je trajalo deset tednov. Glavni predmet razgovorov je bila Koreja. Politični odbor je to vprašanje obravnaval celih osem tednov. Odobrena je bila sicer indijska resolucija, ki pa jo je sovjetski blok zavrnil. Razprava tuniškega in maroškega problema ' se je zaključila s sprejemom dveh južnoameriških resolucij, ki pa le izražata željo, da obe stranki takoj obnovita neposredna pogajanja. Važno je bi'o tudi vprašanje plemeskega zapostavljanja v Južni Afrilci, kjer so spenili ustanoviti komisijo za dobre usluge, ki naj podrobno prouči to vprašanje. Glede vprašanja avstrijske mirovne pogodbe so sklenili poslati poziv zasedbenim silam v Avstriji, naj čimprej izdelajo pogodbe v Avstriji, ki bo avstrijskemu ljudstvu vrnila suverenost. Kot vedno je sovjetska delegacija tudi tokrat v tem vprašanju zavzela negativno stališče, medtem ko je jugoslovanska delegacija poudarila potrebe, da se dolgovezna pogajanja namestnikov zunanjih ministrov v interesu Avstrije privedejo h kraju. Kriza OZN, ki je nastala zaradi napovedanega odstopa Trygve Liea, se je po'egla v toliko, ker je generalni sekretar umakni1 svoj sklep in s tem delom pomiril duhove. Kljub bučnim debatam in težkočam, s katerimi se je morala boriti Generalna skupščina na tej seji, je treba ugotoviti, da so bili doseženi vendarle pozitivni rezultati, ki bodo koristili splošni utrditvi svetovnega miru in napredku človeštva.
JUGOSLOVANSKO-TURSKI
STIKI
V	Jugoslaviji se mudi turška vojaška delegacija pod vodstvom generala Tonaboiluja. Delegacija si je v Beogradu in Zagrebu ogledala važne industrijske naprave, vojaške institucije in razne vojaške enote. Na obisku je tudi turška gospodarska de'ega-cija. Namen obiska je razširitev blagovne izmenjave in gospodarskega sode'ovanja med Jugoslavijo in Turčijo. V istem namenu se te dni mudi pri nas tudi turški trgovinski minister. Pričakuje se, da se bo jugoslovanski izvoz v Turčijo znatno povečal.
SE O PRAŠKEM PROCESU
V	New Yorku je bilo te dni protestno zborovanje spričo nedavnega praškega procesa. Tru-
man in Eisenhower sta ob tej
priliki poslala spomenici, v katerih obsojata proces kot manifestacijo antisemitizma, kot zbirko lažnjivih obtožb in izsiljenih priznanj. Eisenhower šteje proces kot teptanje človečanskih pravic in izraz protižidovske politike v državah sovjetskega bloka.
KRIZA FRANCOSKE VLADE
Francoska vlada je 22. t. m. nenadoma odstopila. Kriza je izbruhnila v parlamentu pred glasovanjem o zaupnici vladi, ko je predsednik MRP naznani1, da se bo njegova skupina vzdrža'a glasovanja. To krizo je povzročilo vprašanje 75-odstotaega povišanja delodajalčevega deleža pri družinskih dokladah, pooblastilo, da sme vlada od 1. junija z odloki in v določenih mejah izvesti davčno reformo in končno povišanje davka na alkoholne pijače. Kriza traja še naprej ter se predsednik francoske republike Auriol posvetuje s političnimi osebnostmi o rešitvi vladne krize.
PRETRGANJE DIPLOMATSKIH ODNOSOV Z VATIKANOM
Na seji zunanjepolitičnega odbora Ljudske skupščine FLRJ je tov. Edvard Kardelj podal poročilo o pretrganju diplomatskih odnosov z Vatikanom. V svojem izčrpnem referatu je poudaril, da je katoliška cerkev proti največ-jim pridobitvam našega ljudstva, dobiva največjo državno podporo, kljub temu da je po številu vernikov na drugem mestu, da vodi imperialistično politiko v popolnem soglasju z Vatikanom in skuša izpodkopati socialistični sistem Jugoslavije. Podrobno je obravnaval tudi primer Stepinca, ki ga katoliška cerkev šteje za mučenika ter ga je odlikovala s kardinalskim klobukom, akoravno ima na vesti stotisoče mučenikov.
AMERIŠKI NOVINAR O STEPINCU
Ameriški dopisnik »Zions He-ralda«, ki je bil letos dalj časa v Jugoslaviji ter se je razgovarjal s Stepincem, je o svojih vtisih s potovanja po Jugoslaviji ugotovil, »da je Stepinac zagrizen fanatik in asket, ki bi bil v dobi inkvizicije idealen veliki inkvizitor«.
AMERIŠKE IZGUBE NA KOREJI
Po podatkih obrambnega ministrstva ZDA znašajo dosedanje ameriške izgube v korejski vojni preko 128.000 mrtvih, ranjenih in ujetih vojakov in častnikov.
I
Protiletalska zaščita
OSVOBODILNA FRONTA
trDoveilshega obrala od zahiiuChu leto
Po glavni vaji PLZ v juniju je delo v organizaciji mestne PLZ v Zagorju pričelo pešati. Odbor se Je še shajal, toda z vajami so razen gasilcev skoraj vse ekipe prenehale. Vzrok te nedelavnosti Je bil v glavnem v tem, da med mestnim in industrijskim odborom PLZ ni bilo potrebnega soglasja m zaradi tega tudi nobenega pravega sodelovanja. Načelnik industrijske PLZ je odbijal. da bi sodeloval s tedanjim tajnikom mestne PLZ, ker se mu le-ta ni zdel dovolj sposoben za to funkcijo. Svoje negodovanje je pokazal že pri glavni skupni vaji mestne in industrijske PLZ, zato tudi ni izpolnil neka navodila mestnega odbora PLZ, zaradi česar vaja ni dosegla tistega uspeha, kot bi ga lahko bila. To je primoralo predsednika in tajnika mestnega odbora PLZ, da sta odstopila, češ da je potrebna reorganizacija odbora, da bi sc doseglo čim tesnejše sodelovanje z industrijsko PLZ. Toda ta sprememba je bila izvršena šele pred dvema mesecema. Posledice so se takoj pokazale: v mestni PLZ so na novo uredili
v Zagorju spet dela
I spiske mobilnih enot, nato pa sklicali vse enote ter jim dali potrebna navodila za praktične vaje. Vodje posameznih ekip imajo
I od tistega časa redno vaje vsaj dvrakrat mesečno. Sodelovanje z odborom industrijske PLZ pri rudniku Zagorje je postalo tesnejše in plodnejše ter je tudi industrijska Pl,Z postala še boli delavna kot doslej. Oba odbora polagata največjo skrb tehnični in teoretični izobrazbi hišne PLZ; s 6. januarjem bodo začeli tečaj za 30 do 40 članov hišne PLZ. — Mestni odbor PLZ je v tem času nakupil tudi nekaj strokovne literature za vodje posameznih ekip.
iz prednjega vidimo, kako potrebno je tesno sodelovanje ne le med posameznimi člani odbora, ampak tudi med posameznimi odbori PLZ. Prepričani smo, da bo organizacija PLZ v Zagorju v bodočem obdobju dosegla večje uspehe kot v preteklem, kjer mislimo na mestno PLZ, kajti industrijska PLZ pri rudniku Zagorje je odlično organizirana in bo v bodoče gotovo pokazala še več uspehov kot doslej.
Osvobodilna fronta okraja Trbovlje je dosegla v letu 1952 pomembne uspehe. Na njeno delo je brez dvoma vplivalo tudi zmanjšanje števila občinskih odborov OF, tako da imamo sedaj v našem okraju namesto prejšnjih 25 samo 13 občinskih frontnih odborov.
Vodstvo OF okraja Trbovlje je pravilno prijelo za delo. To so pokazale same volitve v občinske in vaške odbore OF na članskih sestankih. Razne oblike de1 a so dale poudarek dejavnosti Fronte, tako med njimi razna predavanja, ki jih je bilo v našem okraju v teku leta preko 300, ki so na č'anstvo dobro vplivala. Predavanja iz sadjarstva, živinoreje, kmetijstva itd. so naletela na naši vasi na ugoden odmev. Občinski odbor OF Dol pri Hrastniku je skupno z osnovno organizacijo ZK pripravil skupni nasad treh hektarov njiv, kjer so nasadili mlada sadna drevesca ter spremenili to zemljo v strnjen sadovnjak, prav tako so pripravili skupni pašnik za plemensko živino. Ko so v Senožetih obravnavali kmetijska vprašanja, so organizirali KDZ. Vsa predavanja na vasi so dobro uspela, v naših centrih pa so ta predavanja nadomestile Ljudske univerze. Najboljše rezuhate so tukaj dosegli v Zagorju, kj4r je Fronta znala ta predavanja dobro organizirati. — Znaten uspeh je bil na terenu dosežen s tem, da že večina frontnih odborov opravlja svoje delo popolnoma samostojno ter uspešno rešuje vsa gospodarska, kulturna in politična vprašanja.
DOBRI USPEHI V GOSPODARSTVU
Velik uspeh je OF dosegla na področju elektrifikacije, saj so dobile električni tok vasi Trojane, Št. Go-tard, Cemšenik, Mlinče, Kolovrat, Ja-senovo, Gorelce in Dobovec. Napeljano je bilo 72,6 km elektrovodov ter postavljeno pet transformatorjev v skupni vrednosti skoraj 39 milijonov dinarjev, kjer je država prispeval k stroškom od 10 do 70 %. Tudi v Senožetih je Fronta znala svoje člane zainteresirati za elektrifikacijo, kjer bo 1. maja prihodnjega leta že sveti'a električna luč. Aktivni so v tem pogledu tudi na Polš-niku, pripravljajo pa se tudi že v Dolah pri Litiji in v Podkumu.
Frontni odbori pa so organizirali tudi popravilo cest; na Dobovcu in v Završah so pričeli graditi novo cesto. V Trbovljah so člani OF delali pri vodovodu in pri ostalih komunalnih napravah, prav tako tudi v Hrastniku, Zagorju in drugod. Lansko leto so frontovci opravili preko 150.000 prostovoljnih delovnih ur. Občinski in vaški odbori OF so nadalje pravilno razumeli v'ogo zadrug v nadaljnjem razvoju našega kmetijstva.
Fronta je v letošnjem letu posvetila mnogo več pažnje raznim proslavam, izletom itd. Množice so se razgibale ob proslavi 28. aprila in 1. maja ter so v teh dneh pohitele v velikem številu v naše planine. Prav lepo smo letos pro-s'avili rojstni dan maršala Tita, kjer je slavnosti v okraju prisostvovalo dvakrat več ljudi kot prejšnja leta. Občinski odbori OF v Lokah in Radečah so 'etos lepo organizirali »Kmečki dan«, prav tako tudi »Dan izseljencev« v Polšniku in Podkumu. Tudi pri odkritju spomenikov padlim borcem je prišla do izraza velika zavest fron-tovcev.
NOVE OBLIKE DELA OF
Ker so bili naši frontni odbori poprej razdrobljeni na premajhne enote, niso mogli vršiti svojih nalog v ustreznem obsegu. Izkušnje so pokazale, da se v širših področjih pojavljajo večji problemi in da se člani OF laže razgibajo v de'u. Dosedanje terenske odbore OF v naših industrijskih centrih bodo v Trbovljah sedaj nadomestili štirje frontni odbori, v Zagorju trije,
v Hrastniku pa dva, medtem ko bomo na našem podeželju ostali pri starem. Ta reorganizacija je že izvršena.
Mnogo pažnje je OF posvečala sprejemanju novih članov. V Fronto smo 'etos pritegnili 697 novih članov, izključili pa 13. Akoravno se je članstvo OF povečalo, imamo vendar še okrog tri tisoč volilnih upravičencev, ki stoje ob strani
DELO NAŠIH ŽENA
Tudi delo naših žena zaznamuje napredek, kar se je odražalo zlasti v tem, da so občinski odbori oz. sekcije žena postale bolj samoiniciativne ter mso čakale na direktive od zgoraj. Napre-I dek zaznamujejo naše žene nada'je pri organiziranju in obisku roditeljskih sestankov. Mnogo pažnje so posvetile naše žene raznim tečajem. Tako so pomagale pri organizaciji tečajev RK, priredile so nadalje tri gospodinjske tečaje, ki so trajali po tri mesece. V Trbovljah so napravile prikrojevalni tečaj, v Loki pa praktični gospodinjski tečaj. Prav tako je zače'a v Trbovljah delovati na pobudo žena enoletna gospodinjska šola. Žene so prav lepo organizirale proslave 8. marca in Teden matere in otroka, enako sh se naše žene j 100-odstotno udeležile volitev. Premalo j žena pa je vkJjučeno v javno politično delo, akoravno so žene na teh vpraša- . njih močno zainteresirane.	1
KULTURNO ŽIVLJENJE IN OF
Kulturna dejavnost se je močno razmahnila z ustanovitvijo društev »Svoboda«. Vsa ta novoustanovljena društva so že začela z delom, zlasti pa z ustvarjanjem materialne baze, ki je nujno potrebna za razvoj. Tako si je društvo »Svoboda II« v Trbovljah v svojem Domu uredi'o društvene prostore ter kupilo kinoaparaturo. Tudi »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah si gradi svoj dom, ki je že pod streho, »Svoboda-center« v Trbovljah pa pripravlja gradnjo novega Delavskega doma.
V Zagorju si je »Svoboda« v Lokah-Kisovcu obnovila in preuredila društveno dvorano. Tudi »Svoboda« v Toplicah si je uredila svoje prostore, v Hrastniku dvorano itd. V okraju je sedaj ustanovljeno že deset društev »Svoboda«. Od teh so si štiri društva kupi'a kinoprojektorje, in sicer »Svoboda II« v Trbovljah, »Svoboda-Zasavje«, »Svoboda« v Lokah-Kisovcu ter /Svoboda II« v Hrastniku.
Zelo velik kulturni in politični uspeh je dosegel zlet »Svobod« v Trbovljah meseca avgusta.
Lep uspeh je OF dosegla pri zadnjih volitvah, saj je 99-odstotna udeležba pomembna zmaga. Ob zaključku leta 1952 lahko trdimo, da je bil letos na vseh področjih dosežen viden napredek in da je bilo delo Osvobodilne fronte pravilno in dobro.
Vsakodnevni napori naših delovnih množic 7,a dosego ciljev, ki jih je postavila naša ljudska revolucija, terjajo od slehernega človeka, kolektiva, društva ali ustanove kar največ razumevanja in vsaj tiste minimalne žrtve, ki so z malo dobre volje mogoče.
Mislimo, da bi to moralo v polni meri držati tudi za KZ Radeče. Našim malim in šoloobvezni mladini nudimo v obliki novoletne jelke vsako leto kaj prijazno razvedrilo, ko dedek Mraz razlaga našim najmlajšim, kako so se njihovi očetje borili za svobodo, jim pripoveduje razne pravljice itd. in no — da je stvar še popolnejša, jih tudi obdari.
V ta namen je ljudski odbor mestne občine Radeče poklical na skupno sejo zastopnike množičnih organizacij, da izdelajo program novoletne jelke. Sestanek je prav dobro uspel, saj so se vsi prisotni zavedali, da na teritorialno največji občini v našem okraju, ki šteje kar šest osnovnih šol in nižjo gimnazijo, ni mogoče organizirati eno samo centralno prireditev. Sprejet je bil sklep in porazdeljeno delo za organizacijo novoletne jelke na petih mestih področja mestne občine — nekako po šolskih okoliših. Za preskrbo potrebnih sredstev se je ljudski odbor mostne občine obrnil na vsa podjetja svojega področja.
Priznati moramo, da so to potrebo v glavnem razumeli vsi — le KZ je precej časa odlašala, ker pač še niso imeli seje. No — in preteklo nedeljo so jo imeli.
Znano je, da je ta zadruga največja KZ v našem okraju, saj obsega celotno področje prostrane mestne občine ter ima tudi vse objektivno pogoje za uspešen rnzvoj vseh odsekov, kar se mora jasno pokazati tudi s finančne strani, ki se mora priznati kot zelo zadovoljiv, bodisi v pogledu njenih poslovalnic in druge dejavnosti, da o njenem lesnem odseku sploh ne govorimo.
No, in ta seja je »salomonsko« rešila dve stvari:	po krajšem prerekanju je spričo
močnega finančnega stanja KZ padel sklep »zgovornejše« večine, da se zn novoletno jelko odobri 5000 din, kar je seveda vsekakor odločno premalo, kar ve povedati vsa naša javnost, pa še ta znesek je bil podarjen z velikim godrnjanjem, spremljanim z opazkami o večnem »žicanju« in tako dalje. No. pa dosti o tem. Prepustimo sodbo javnosti.
KZ v Radečah potrebuje blagajničarko, kar je povsem razumljivo, ni pa razumljivo, zakaj so pri nekaj prošnjah, ki so bile vložene na upravni odbor, v tajnem glasovanju odločili, da se sprejme nekvalificirana natakarica, četudi je bila med drugim vložena prošnja tovarišice, ki ima malega otroka, je vseskozi pridna in poštena ter je — mimogrede povedano — tudi trgovsko na-obražena. Ljudje vedo povedati, da je bila omonjena sprejeta pač zato, ker je sestra nekega uslužbenca KZ in da gre tu sploh vso precej po liniji »žlahte«.
Pravimo, da riba pri glavi smrdi. Pa jo poglejmo.
O predsedniku, tajniku in še marsikak šnomu članu upravnega odbora, kot je na primer Jože Slak, nimamo kaj reči; to so napredni, razgledani, delavni, pošteni, pred vso javnostjo čislani ljudje — vendar iz gleda, premalo odločni, da bi svoje napredno i gledanje na takih sejah tudi uveljavili. 1
Sedaj pa še nekaj o tistih, ki so zastoP. niki »starih, dobrih časov«, ko se še Bj »preganjala vera« in ko niso oblasti vodil' »otroci in hostarji« — izgleda pa, da hočej« * svoja »napredna* načela uveljaviti tudi » KZ, kjer so se srečno usidrali, četudi »sam«* v nadzorni odbor.
Pa še nekaj o teh: v nadzornem odboru sedi srednji kmet Karel Zajc, ki ima 6pr)C<] pomanjkanja delovnih moči doma res doft’ dela, ga pa obremenjuje funkcija cerkve-nega ključarja, vendar ima še vedno dost' časa, da na sejah v dolgotrajnih govorili obravnava svoje težave o davkih in drugi'1 problemih, ki se tičejo »njegovega gospodar stva« — saj drugo ni važno. Pa povejmo ** mimogrede, da tak človek pač ne bi sme' uveljavljati svojega vpliva, ki nima ni*’
“ ’ K"	“'   
toliko moči. da M prepričal svojo ženo,
Sče in ji dopusti napi*at!
je treba iti na volišče in _____________ ___
izjavo, da »pod nobenim pogojem ne £re volit«.
Nadaljnji komentar ni potreben.
Dalje sedi v tem odboru dobro znaflj »advokat« Vodenav, ki v lepo sestavljenin govorih hvali svoje zasluge ter s temeljit11^ dokazovanjem uveljavlja svoje mnenje. MA ima — tako pravijo ljudje — tndi zaslug za klavrno smrt »KDZ 1. maj«, iz kater-je iz »božje previdnosti« že prej izstopil-
Zelo uspešno mn tudi sekundira Frsnr Pepelnjak — vseskozi preračunljiv človek ki se je od KDZ že davno poslovil in ** spremljal njenih posmrtnih ostankov. Bfl-1 ima funkcijo zadružnega tožilca — z**1' pazite, kmetje, da vas ne obtoži, če bi sl11 cajno hoteli ustanoviti zadrugo višjega tiPfl kot je splošna KZ — saj ta je tako prikladn za rovarenje.
Sedaj nam postajajo nemogoči sklepi t«* seje jasnejši — javnost pa naj o njih rs* pravlja.
Delovne kmete našega področja pa oPn zarjamo, da na bližnjem občnem zboru stavijo tako vodstvo, ki bo sposobno v soc'fl Iističnem duhu voditi tako važno gospoda^ sko formacijo ter odločno pometejo s tistim * ki so jim interesi skupnosti deveta briga saj takih je malo — zato izbira ne bo te>kfl
-trn
Iz delovanja
rezervnih oficirjev v Litiji
Rezervni oficirji iz Litije in okolic'’ so imeli redni letni občni zbor in si izvolili novi odbor, ki ga vodi Ov Ivan Bclct kot predsednik, tov. Hat Jelnikar kot tajnik in tov. Robert Ka' stelic kot blagajnik. Odbor ZRO ic priredil proslavo praznika Jugoslovanske ljudske armade. V polni dvoran je tov. Lojze Dobrovoljec prikazal zg°' dovinski razvoj JLA in lik borca s o-cialistične domovine.
»Armade, b rodovja, denar celega sveta ter vsi narodi niso nič proti tistemu, ki vlada nad nafto.* Tako je izjavil leta 1917 adjutant Deterdinga, ki je upravljal denarni trust nad 1 milijardo holandskih goldinarjev. Kako prav je imel, bomo videli v našem kratkem pregledu zgodovine razvoja produkcije nafte.
Človeštvu je nafta poznana že tisočletja. Dve sto dvajset let pred našim štetjem so uporabljali na Kitajskem že primitivne petrolejske luči. Tisoč let pozneje je vladajoči Kan v Bakuju destiliral smrdljivo črno tekočino, napravil ponovno primitivno svetiljko in postal bogat. Carska Rusija mu je uničila laboratorije in vrelce; ko je ruski guverner v Bakuju leta 1840 poslal v Petrograd vzorec nafte, so mu odgovorili, da ni uporabna za nič, kvečjetn za mazanje koles vozov.
Pa tudi v Ameriki ni bila pot nafte nič zmagoslavnejša. Leta 1640 je odkril neki Spanec vrelce v Peruju. Skoro istočasno je našel vrelec v Pensilvaniji neki francoski misijonar, ki je pričel | nafto uporabljati kot zdravilo. Sele leta 1858 je spoznal neki Drake, kaj bi bilo mogoče napraviti iz črnega olja. V začetku je rafiniral dnevno po 25 sodov nafte in zaslužil toliko, da je deset let poneje imel stotine vrtalnih stopov in ■produciral že tisočkrat več nafte kot v začetku. Takrat so že spoznali vrednost nafte in v desetih letih je bilo v Ameriki zaposleno pri pridobivanju
60.000	delavcev, investirano pa je bilo v to pridobivanje okrog 15 milijard dinarjev. Istočasno se je pa tudi že začela neizprosna in krvava borba, ki
r\>' V/ W

>5V
NAFTO
s
MIRKO GREŠAK:
je uničila nešteto ljudi; samo nekaj i ljudi je napravila neizmerno bogate, | ki pa so hkrati postali največja nevarnost za mir in so dejansko povzročili večino vojn, ki jih pomnimo.
Prvi med njimi in najbogatejši je bil John David Rockefeller, rojen leta 1839. Kot mladenič je moral nekoč deset dni lupiti krompir in je pri tem zaslužil 3,5 dolarja. Izračunal je, da mu vrže 50 dolarjev letno pri 7-odstotnem obrestovanju isto vsoto, zaradi česar je sklenil, naj dela zanj denar ali pa drugi ljudje. Tega principa se je držal do svoje smrti.
Leta 1860 je stopil kot družabnik v neko trgovino. Prislužil si je 4000 dolarjev ter postal družabnik »Rafinerije nafte Andreva*. Takrat je bilo v Ameriki 140 rafinerij, ki so vodile ostro borbo z lastniki železnic, ker so hoteli diktirati popoje prevoza. Rockefeller, ki je tistikrat že združil 4 % ameriških rafinerij, je začel monopolizirati prometna sredstva. Do takrat so prevažali nafto v lesenih sodih. Rockefeller je pokupil cisterne, jih dal drago v najem, hkrati pa sklenil tajno pogodbo z železniškimi magnati za cenejši prevoz njegovih cistern. Istočasno i je gradil cevovode za nafto, tako da je postal od železnic neodvisen. Začel je ! prodajati nafto izpod cene, s čimer je 1
rulniral ostale rafinerije, nato pa jih pokupil, na kar je štiri leta pozneje s svojo »Standard Oil Comp.« obvladal že 95 % ameriške proizvodnje petroleja.
Brez navedenih petrolejskih vodov Rockefeller ne bi nikdar zmagal. Železniški prevoz je bil 16-krat dražji; ko so tudi drugi Igstniki petrolejskih vrelcev hoteli graditi cevovode, se je izkazalo, da je Rockefeller z vsemi v poštev prihajajočimi posestniki že sklenil pogodbe, ki so dovoljevale gradnjo cevovodov samo njemu. Razen tega je Rockefeller nekaj akcij prodal železniškim družbam, ki so mu zato dovolile postaviti cevovode tudi po trasi-ranih progah. Leta 1877 je Rockefeller premagal vse svoje konkurente in njegova zvezda je začela vzhajati.
Po naključju so v istem času Izumitelji izdelali prve bencinske motorje, največji zaveznik Rockefellerja pa je bil avtomobilski kralj Henry Ford, ki je množično izdeloval avtomobile in je potreba po bencinu seveda silno narasla. Do takrat so pri destilaciji nafte pazili na to, da so dobili čim več petroleja. Naenkrat pa je bilo zaradi motorje« potrebno več bencina. Tu je pomagalo srečno naključje: neki delavec,
i ki bi moral paziti na destilacijo, je ' kotle močno podkuril til šel na sprehod Tu pa so se cevi spet po naključju zamašile in v kotlu je nastal visok pritisk — pri destilaciji pa je prišlo 1 mnogo bencina in malo petroleja. Delavca so odpustili iz službe; ko pa je postal bencin važnejši kot petrolej, so se spomnili na ta primer in izdali nov postopek (Crachtng), pri katerem dobi- ! mo več bencina in malo petroleja.
V številkah izraženo je izgledala življenjska pot Rockefellerja sledeče: | leta 1858 — 500 dolarjev; leta 1865 — j | 50.000 dolarjev; leta 1870 — 1 milijon dolarjev; leta 1885 — 100 milijonov dolarjev; leta 1900 — 1 milijardo dolar-I jev; leta 1910 — 2 milijardi dolarjev premoženja.
Ena akcija družbe »Standard Oil t Comp.* nominalne vrednosti 100 dolar- j jev je leta 1911 veljala že 3000 dolar- | jev, leta 1932 pa je imela ceno 36.000 j dolarjev.	|
1 ‘ Rockefeller je bil trgovec, ki se je dvignil samo s tujimi iznajdbami, nik- . dar ustvarjajoč, samo deleč. Je pa poleg njega že vstajal drugi mogotec, ki iz petroleja ni delal samo profite, marveč tudi vir vojaške in politične moči: bil je to Holandec Deterdlng.
Kariera Viljema Avgusta Henrika Deterdinga, viteza Reda britanskega
imperija sodi med najzanimivejše šiv Ijenjepise, Deterding je bil leta 1874 posten kot mali bančni uradnik s ( goldinarji mesečne plače — petdes'1 let pozneje pa je vladal denarni tru» s preko 1 milijardo 150,000.000 holanO' skih goldinarjev.
Leta 1888 je vstopil v nizozemsko' indijsko trgovsko družbo in šel ko knjigovodja v Indijo. Tam je spoz«® dr. Keslerja, ki je ravno takrat ust®' novil nizozemsko petrolejsko družbo *
1.300.000	hol. goldinarji. Posli so ™ slabo, razen tega pa je bil Kesler b°' lehen; bal se je umreti, preden ni vt' del, da je njegov sin preskrbljen O roma zadosti star za prevzem petrolol' ske družbe. Kesler je umrl leta l^11 v testamentu pa je določil DeterdinO za generalnega šefa družbe Deterdi*‘P je bil takrat star 36 let, Rockefeller Pj 63. Deterding je takoj spoznal, da produkcija najvažnejša ter je Pr'^0 združevati producente nafte. Eno let pozneje je že pridobil Ruse in pet*0' lejsko družbo Shell; ustanovil je sko petrolejsko družbo. Rockefeller 1 postal poioren in začela se je bitka n življenje in smrt Akcionarji Deterding, so hoteli tako) popustiti, vendar jih Deterding pregovoril, da se niso ud®1 Kako malo i zgledov na uspeh je Deterding, vidimo iz tega. da je zna*"’ njegov kapital okrog 5 milijonov . larjev proti 900 milijoni družbe Stan dard Oil Comp.
Deterding si je poiskal pomoč tret^f zanimive osebnosti v petrolejski borb* namreč pomoč Marka Samuela. To J bil mož. ki je skupno z DetcrdlnpO"* vzpostavil angleško petrolejsko moč J. postal zato tudi angleški lord. R°“'
I
Stane Kamnik
V nedeljo smo se rudarji zadnjikrat poslovili od našega tajnika glavnega odbora Zveze rudarjev Slovenije, tovariša Staneta Kamnika. Dolgotrajna bolezen mu je razjedala življenje in ga nazadnje iztrgala iz naše sredine. Stane Kamnik bo ostal nepozaben v srcih vseh slovenskih rudarjev; njegovo vztrajno delo in značaj nam bosta kažipot, kakršna mora biti pot ru-darja-aktivista in borca za boljše življenje.
Ze kot mlad fant je Stane stopil na delavsko pozomico po zgledu svojega očeta; od delovanja v predvojni »Svobodi* do svoje smrti ni za trenutek odstopil od revolucionarnega dela. Okupacija ga ni presenetila; nadaljeval je borbo proti nemškemu fašizmu, bil je od fašistov ovaden in nasilno poslan v nemško vojsko, od koder je po kratkem času pobegnil v rusko ujetništvo in se vrnil po osvoboditvi med svoje rudarje.
Takoj po svojem povratku je spet nadaljeval revolucionarno delo. Najprej je prijel za delo kot tajnik sindikata rudarjev Zagorje, leta 1948 pa so ga rudarji izvolili za tajnika glavnega odbora Zveze rudarjev Slovenije in to dolžnost je opravljal vse do časa, ko mu je smrt pretrgala nit življenja.
Stane je urml, njegovo delo, njegove ideje pa bodo svetel vzgled vsem slovenskim rudarjem v borbi za izgradnjo socializma .
(Nadaljevanje s l. strani) dohodnine bolj energični in dosledni, Prav tako pa seveda, če boao tudi naša P°djetja vplačala svoj družabni prispe-v«k stoodstotno.
V svojem referatu je tov. Burkeljc Poudaril važnost demokratičnega dela Paših občinskih ljudskih odborov ter Večje kompetence okrajnega ljudskega °dbora, ki bo skupno z okrajnim zborom proizvajalcev vodil, usmerjal in Padziral gospodarstvo našega okraja.
Po poročilu tov. Burkeljca ni bilo Posebne diskusije, pač pa so odborniki "•rekli željo, da bi v prihodnje zaradi obsežnosti in važnosti gradiva, ki je na dnevnem redu, dobili ta material pred ^sedanjem na vpogled. Delno se bo :ei želji ustreglo s publikacijami v na-Sem lokalnem listu, delno pa z nepo-arednimi obvestili.
, V imenu odbornikov se je nato zavalil predsedniku OLO Trbovlje tova-rišu Viktorju Burkeljcu za njegovo dosedanje delo tov. Alojz Brodnik iz ^danega mosta, hkrati pa mu želel na Oovem službenem položaju mnogo nadaljnjih uspehov. Novi predsednik tovariš Tine Gosak se je ob zaključku ~ahvalil odbornikom za izkazano za-PPanje, kjer je podčrtal, da bo le skup-n° delo vseh rodilo zaželene uspehe.
so sprejeli družbeni plan za leto 1953
Se pred zakJjučkom letošnjega leta so se sešli člani delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik, da sprejmejo družbeni plan svojega podjetja za leto 1953. Značilnost tega načrta je, da je rudnik izločil vse jamske investicije iz svoje osnovne dejavnosti ter jih priklopil Rudarskemu gradbenemu podjetju v Trbovljah, s čimer se bo tudi olajšal začetek delovanja tega pomembnega podjetja za naše nidai-stvo.
Povprečna stopnja akumulacije rudnika se računa z 253 %, ki je različno porazdeljena; za premog se računa za kritje splošnih državnih potreb pribitek 265 %, za opeko, ki se izdeluje na rudniku, pa te 50 %.
Težave bo imel rudnik pri določitvi cen premoga. Če upoštevamo vse okoliščine, ki vplivajo na višino cene premoga, bi morala biti ta prihodnje leto višja kot leta 1952. Da pa bo mogoče znižati ceno premoga, bodo storjeni potrebni koraki za varčevanje, prav tako se bo še v nadalje vodila vztrajna borba za boljši sortiment in kakovost premoga, kar bo tudi pripomoglo k večjim dohodkom podjetja.
Družbeni plan rudnika predvideva za prihodnje leto investicije v znesku 658 milijonov dinarjev; od teh je treba odračunati 123 milijonov za družbeni standard, medtem ko se bo ostalih 535 milijonov dinarjev krilo deloma z amortizacijskim skladom, de'no pa z investicijskimi krediti, ki jih bo rudnik odplačal v petih letih.
Za prihodnje leto je predviden nižji plačni fond kot letos. V zvezi s temi stroški bo izvršena revizija vseh delovnih mest.
V družbenem načrtu rudnika so določeni precejšnji zneski za nakup raznih rudniških oprav, tako n. pr. za preskrbo potrebnih zaplavljalnih in vodovodnih cevi, za odkup verižnih transformatorjev, za razne jamske mehani-zacijske naprave, poglobljevalne priprave za globino do 800 metrov, za vrtalna in odkopna kladiva, zasekoval-ne stroje, razne črpalke, že]ezno jamsko oporje itd. Delno bo treba to opravo uvoziti iz tujine, delno pa jo bo izdelala
Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah. Treba bo seveda skrbeti za vso potrebno opravo, da bo Rudarsko gradbeno podjetje lahko izvrševalo vse zadane mu naloge.
Da se izboljša sortiment in kvaliteta premoga, bo rudnik prihodnje leto opustil pridobivanje premoga na odkopih s slabim premogom, ponovno pa bodo pregledali in popravili separacijske naprave rudnika. Odprava vseh teh pomanjktjivosti bo seveda pripomogla k pridobivanju boljših vrst premoga, kar bo ugodno vplivalo na finančni položaj podjetja.
Družbeni plan rudnika je delavski svet sprejel v celoti, poleg tega pa je obravnaval še druga vprašanja. Tako je bil storjen, sklep, da se bo koristnikom, ki bodo zidali svoje stanovanjske hišice, zaračunavala za obrtniška dela nižja akumulacija s popustom.
Novo Rudarsko gradbeno podjetje v Trbovljah, ki se je ustanovilo v sestavu rudnika Trbovlje-Hrastnik, je že pričelo z dek>m ter je tudi že prevzelo večje število del širom po državi. Trboveljski rudarji bodo pri teh delih pokazali svoje visoko strokovno znanje ter potrdili sloves zasavskih rudarjev.
Pred koncem zasedanja je delavski svet rešil še razne prošnje in vloge. Tako je bilo rudarski godbi v Hrastniku dovoljena gradnja lastnega Godbenega doma, prav tako je bil odobren večji znesek za prireditev Novoletne jelke.
Odboru za izgradnjo novega Delavskega doma v Trbovljah je delavski svet odobril znesek deset milijonov dinarjev. Slovenskemu dijaškemu domu v Trstu se podari deset ton premoga. Sprejet je bil predlog delavskega sveta rudnika Senj, da predstavniki delavskih svetov obeh rudnikov izmenoma prisostvujejo zasedanjem delavskega sveta v Trbovljah in v Senju. Tako bodo prvemu prihodnjemu zasedanju delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik prisostvovali zastopniki senjskega rudnika. Ob tej priliki si bodo ti gostje lahko ogledali trboveljski rudnik in se seznanili z delom naših rudarjev.
Nova stanovanjska hiša rudnika v Trbovljah, kjer so se že vselili
Vi boste odločili, kakšen bo naš list!
'j
Pod gornjim zaglavjem smo v 48. številki našega lista razpisali nagradno anketo za naše naročnike in bralce, da nam sporoče, kakšen naj bo naš list.
Na naše vprašanje smo dobili veliko število odgovorov z raznimi pobudami, nasveti’ in predlogi, seveda pa tudi grajami, kar vse nam bo v dragoceno pomoč pri nadaljnjem urejanju in izdajanju našega zasavskega tednika. — Vsem se za njihove nasvete po tej poti prisrčno zahvaljujemo.
Posebna komisija je v našem uredništvu pregledala in ocenila vse došle odgovore ter sklenila, da list izplača pod točko 8 našega razpisa obljubljene
. nagrade v celotnem znesku, vendar ne | osem, marveč tri nagrade za najboljše | odgovore.
.	1. nagrado v znesku 1000 din je
I komisija prisodila tov. Marici Skvarča, vzgojiteljici v otroškem vrtcu v Zagorju; 2. nagrado v znesku 700 din tov. Stanetu Skočirju, šol. upravitelju v Loki pri Zidanem mostu; 3. nagrado v znesku 400 din pa tov. Alojzu Strovsu, upokojencu v Trbovljah-Gabrskem.
Navedene prosimo, da pridejo ob priložnosti v naše uredništvo po dodeljene jim nagrade.
Uredništvo »Zasavskega vestnika* v Trbovljah
SPOMENICA
Slovenske izseljeniške matice KOJAKOM V TUJINI ZA NOVO LETO
Slovenska izseljenska matica je imela svoj redni občni zbor dne 13. decembra t L Na občnem zboru je izvršilni odbor Matice podal obračun svojega dosedanjega dela v korist slovenskim izseljencem v tujini. Iz podanih poročil je razvidno, da je bilo letošnje leto zelo plodno zlasti zaradi neposrednih stikov z rojaki, ki so obiskali svojo rojstno domovino; iz Francije, iz ZDA, iz Holandije, deloma pa tudi iz Kanade in Argentine je prišlo letos k nam okrog 1500 rojakov, ki so med nami preživeli nekaj mesecev. Večina teh rojakov se je seznanila z delom Slovenske izseljenske matice in tako se je prepričala, kako je Slovenska izseljenska matica v resnici organizacija slovenskega izseljenstva, preko katere prejemajo rojaki na tujem vso pomoč, ki jo potrebujejo za krepitev in podaljšanje svojega narodnega življenja, organizacija za posredovanje pri urejanju njihovih osebnih zadev in težav, ki jih imajo še v starem kraju, organizacija, v kateri občutijo naši izseljenci izraz iskrenega prijateljstva svoje rojstne domovine. Z veseljem smo sprejemali naše ljube brate in sestre;'nam in njim je bilo težko, ko 60 odhajali v svojo novo domovino. Z njihovim odhodom pa stiki med nami niso pretrgani — nasprotno: poglobili so se in se razrasli tudi tja, kjer jih do sedaj še ni bilo.
Tudi v letošnjem jetu je bila pomoč rojakov stari domovini izredno velika; neprecenljiva zasluga naših rojakov do rojstne domovine je njihov vztrajen, prepričevalen zagovor resnice o novi Jugoslaviji, ki so ga izpovedovali vsepovsod, kjer se shajajo, s predavanji, s prikazovanjem raznih filmov, s pomočjo knjig in časnikov, ki jim jih je poslala Izseljenska matica, zlasti pa je napredno slovensko izseljensko časništvo s tem, da je priobčevalo članke in razprave o naših uspehih in težavah, silno dvigalo ugled nove Jugoslavije in utrjevalo resnico o stvarnosti naše dežele. Poleg te velike moralne pomoči pa je bila tudi materialna pomoč rojakov rojstni domovini izredno velika; organizacije, društva, podporni odbori in posamezniki so se trudili, kako bi čim bolj koristili rodni grudi Za vse to se vam občni zbor Slovenske izseljenske matice v imenu vsega slovenskega naroda iskreno zahvaljuje in vas prosi, da s tem plemenitim delom nadaljujete.
Res je, da so med nami meje in planine in neizmerna morja; res je, da so vaše gospodarske in politične prilike drugačne kot pri nas; res je, da ste skoraj po večini postali državljani dežele, v katero ste se izselili in da so ustava in državni zakoni vaše nove domovine drugačni kot naši; res je nazadnje tudi to, da vsi, vi kot mi, delamo in se trudimo za boljše življenje nas vseh, se pravi za boljše življenje naroda, domovine in države v kateri živimo; res je končno tudi to, da se mi kot vi borimo za resnico, za pravično stvar vseh narodov in delovnih ljudi ter za mir in bratstvo med narodi vsega sveta. In nazadnje je res zlasti to, da smo bratje in sestre istega naroda, sinovi in hčere iste rojstne domovine. Vse to pa nas zbližuje, saj so vse te dolžnosti najbolj plemenite lastnosti slehernega poštenjaka na svetu.
S temi lastnostmi oboroženi bomo lahko premostili vse težave, ki nastajajo med nami zaradi razdalj, zaradi različnih političnih in gospodarskih razmer med vašimi deželami in našo, saj so v vsaki deželi na svetu poti do lepše bodočnosti drugačne. Pri nas se trudimo na svoj način, pri vas drugače, pri našem skupnem rodoljubnem delu pa se vsi zavedamo, da nam ljubezen do naše skupne rojstne grude in do rodu, iz katerega izhajamo, nalaga najbolj sveto nalogo vsakega patriota: to plemenito ljubezen razgrevati z vsem srcem do poslednjega diha življenja!
Slovenska izseljenska matica se bo v novem letu potrudila, da vam bo nudila vse plodove tega našega vzajemnega dela v. polni meri. Isto pričakujemo tudi od vas, dragi rojaki, kajti s tem, da prižgete ljubezen do svoje rojstne domovine, s tem, da vzgajate vaše, že v tujini rojene otroke v spoštovanju do zemlje, iz katere ste prišli v novo domovino, se v ničemer ne pregrešite proti vašim postavam — nasprotno: vsa ta plemenita čustva, ki jih gojite do rodne grude, prenašate v dolžnosti do svoje nove domovine, kateri tudi mi želimo polno uspeha.
Z letošnjega rednega občnega zbora sporočamo vsem našim rojakom v ZDA, Kanadi, Argentini, Urugvaju, Boliviji, Braziliji, Avstraliji, Belgiji, Holandiji, Nemčiji in še drugod po svetu, da bomo z vsemi sredstvi razširili delovno področje Izseljenske matice po vsej Sloveniji tako, da ne bo okraja, niti vasi v Sloveniji, kjer ne bi vedeli za Izseljensko matico kot osrednjo organizacijo vsega slovenskega izseljenstva. V Slovensko izseljensko matico bodo pristopili kot člani zlasti zavedni sorodniki slovenskih izseljencev, ki bodo na ta način še bolj povezani s svojimi dragimi sorodniki v tujini, nadalje znanstvena, prosvetna in umetniška društva, ljudski odbori mest in vasi ter delovni kolektivi tovarn in podjetij. Za leto 1953 pripravlja Slovenska izseljenska matica za naše izseljence lepo knjigo, ki bo nekak »Slovenski izseljenski almanah«, ter stenski koledar v slikah, nadalje kratko zgodovino slovenskega naroda v slovenščini in v jezikih, ki se jih uči vaša mladina ter razna druga knjižna izdanja. Leta 1953 bo Slovenska izseljenska matica priredila po vsej Sloveniji »Izseljenski teden«, tako da se bo sleherni naš človek spoznal z usodo slovenskih izseljencev To je samo del velikih nalog, ki si jih je Matica naložila za prihodnje leto. Že samo to potrjuje, kako nujen je razmah Slovenske izseljenske matice kot centralnega živca vsega rodoljubnega posredovanja med nami in vami.
Z občnega zbora vam pošiljamo, dragi rojaki, iskrene bratske pozdrave in vam v Novem letu želimo mnogo sreče in uspehov!
Naj žive vrli zavedni slovenski izseljenci!
V Ljubljani, konec decembra 1952.
Za Slovensko izseljensko matico:
Etbtn Kristan, častni predsednik; Tone Seliškar, predsednik; Tomo Breje, prvi podpredsednik; Ludvik Medvešek, drugi podpredsednik; Zim« Vrščaj-Holy, prvi tajnik; Albert Zvagelj, drugi tajnik; odborniki: Panel Zaucer; Jože Plevnik; Alojz Zdravje; Anton Kurinčič; Stane Lenarčič; Franc Gole; Franc Močilnikar; Erika Bučar; Rudi Kgjovski; dr. Anton Melik; nadzorni odbor: Albin Kovač, Alojz Rot in Cvetko Kristan.
** te kot »in angleškega Žida in je po nznih poskusih zaslužil denar Začel i *i Indije prevažati biserno matico w školjke. Nikdar pa ni imel nobenega
skiV°T® Za lndii°- Z Deterdingom sta klenila dogovor, da mu je za minimalne stroške prevažal rumunski in ruski bencin v Azijo, s čemer je lahko konkuriral Rockefellerju. Ko je Samuel spoznal važnost bencina, si je dal svoj znak »školjko* vtisniti v kanistre ter Je že začel v Indiji, Japonski in Kitajski razprodajati Deterdingov bencin. Ko so Amerikanci grozili z dumpingom, sta se Samuel in Deterding združila v skupno podjetje, kjer pa je imel glavno besedo Deterding. Leta 1907 je njuno delovno področje že obsegalo Mehiko, Rusijo, Pacifik, Brit. Indijo, Japonsko, Kitajsko, Ceylon, Malako. Egipt in ■Avstralijo. Prvo, kar je naplavil Rockefeller, je bila blokada vseh ladij — cistern. Bil pa je prepozen, ker je Samuel s pomočjo Rotschildov že zgradil potrebno število ladij ter pozneje te dosegel, da je prišlo v njegovo last 12 % svetovne tonaže. To je bil tudi Prvi vzrok, da je Deterding zmagal.
Prva bitka med Deterdingom in Rockefellerjem se je odigrala v Kitajski. Amerikanci so med Kitajce razde-Hli zastonj milijone petrolejskih sve-Ulk, milijone pa za polovično ceno, SQmo da bi prodajali svoj petrolej. Ra-2en tega so ceno petroleja znižali izpod Proizvodne stroške. Na ladje Deterdin-Oa je bilo izvšeno nešteto atentatov, zažigali so mu pa tudi zaloge petro-teja, vendar je Deterding celo borbo vzdržal in l. 1911 je Rockefeller skle-n*l z njim premirje. Da pa Je Rocke-
feller kril velike stroške, ki jih je Imel v borbi z Deterdingom, je zvišal ceno bencinu v Ameriki, ki je plačala dvakrat. večjo ceno za petrolej in bencin kot Kitajci — Deterding pa je to priložnost izkoristil in takoj začel v Ameriki prodajati bencin in petrolej po nižji ceni kot Rockefeller. Razen tega je nakupil z Amerikanci dva polja nafte v Kaliforniji in Oklahomi ter začel tudi tam črpati nafto. Amerikanci so šteli Deterdinga kot rešitelja, zlasti še, ker je razdelil med male ljudi nekaj svojih delnic, ki so ga zaradi tega v Ameriki silno propagirali.
Deterding je vtaknil v ameriška polja med leti 1927 in 1929 306 milijonov dolarjev, t. j. sto milijonov dolarjev letno, torej več kot Standard Oil Comp. skupno na celem svetu. Pred zadnjo vojno so Angleži črpali 43 % svoje svetovne proizvodnje iz Amerike, tako da so bili obtoženi, da Deterding namerno črpa ameriška polja, medtem ko angleška ščiti, da bi Angleži na ta način dobili monopol nad nafto.
Med prvo svetovno vojno je Deterding zaslužil toliko denarja, da je lahko mislil na velikanske projekte; pričel je nakupovati petrolejska polja tudi v Južni Ameriki. Leta 1918 je kupil za 70 milijard dinarjev mehiško petrolejsko družbo, posodil pa tudi Franciji 300 milijonov zlatih frankov. Razen tega so njegovi vrelci nafte na Borneu vsebovali toluol in ksilol, ki sta važni bazi za streliva, kar mu je spet prineslo velikanske dohodke.
Ko je kupil mehiško petrolejsko držbo, se je cela Amerika uprla; ker ni šlo drugače, je prišlo do požarov pri
vrelcih, umorov predsednikov države, napadov na blagajne, vendar se je De-terdingu s pomočjo angleškega poslanika posrečilo vzdržati borbo; po triletni bitki so Angleži in Amerikanci leta 1921 po mnogih revolucijah in bo-I jih uvideli, da je borba postala prene-varna. Sklenili so novo petrolejsko premirje. To premirje pa je bilo za Mehiko usodno, ker so se trusti domenili, da ■ trenutno ne bodo izkoriščali mehiških ' petrolejskih vrelcev. Produkcija je takoj padla od 193 na 33 milijonov sodov nafte, pustili si pa tudi dnevno okrog I 5 milijonov kubičnih metrov plina v zrak. Sledila je brezposelnost in ubo-i štvo, kar pa Deterdinga in Rockefellerja ni motilo, hotela sta počakati, I da bi tudi narod, ki se je že začel I upirati inozemskim kapitalistom, postal zanje »pameten*, to je, da bi se I udal. Tega pa niso dočakali ne Angleži | ne Amerikanci, ker so Mehikanci 18.
marca 1938 leta razlastili vse družbe 1 in podržavil i vse petrolejske vrelce. Da pa bomo videli, koliko gorja so v teh j deželah povzročili trusti, bomo krono-| loško načeli dogodke v Mehiki in I Venezueli.
1 Petnajst let pred Deterdingom je prišel Amerikanec Doheny v Mehiko ter | sklenil s predsednikom države pogodbo ( za črpanje nafte. Leta 1904 je Mehika i producirala 220.000 sodov nafte, šest let kasneje pa že 14 milijnov sodov • Tedenska proizvodnja je znašala vred-| n ost 1 milijona dolarjev. Predsednik države je mislil, da zasluži pri tem poslu premalo. Poklical je Angleže, katerim je oddal koncesije tako, da so Angleži pred prvo svetovno vojno bili
v posesti 58 % mehiške nafte. Amerikanci so odgovorili na to z običajnimi napadi in požigi, pobijali so inženirje ter finansirali ustaje in poboje. Meseca julija leta 1908 so zažgali vrelec Tampico, ki je gorel 60 dni z 20 metrov širokim in 400 metrov visokim plamenom. Ogenj je bil viden 150 kilometrov naokrog! Ko je zgorelo 1 milijon kub. metrov nafte, je vrelec sam ugasnil. Leta 1911 so Amerikanci povzročili v Mehiki državljansko vojno ter oborožili čete proti predsedniku Diazu. V bitki je zmagal Madero, ki je postal predsednik. Da bi bil varen pred Angleži in Amerikanci, je sklenil zvezo z Japonsko, ki bi pomagala v primeru ameriškega napada. Washington je bil užaljen in je iskal novega predsednika, kakor ga je iskal tudi London. Meseca februarja leta 1913 so ga Angleži tudi našli in takrat je v Mehiki nastala krvava revolucija, ki je trajala 13 dni; Madero je bil ujet in ustreljen, Huerda pa je postal predsednik. Od takrat Mehika ni prišla več do miru. Napetost je narasla tako, da so ameriški in angleški politiki začeli pomirjevati. Huerta pa je bil nepopustljiv, zaradi česar ga Wilson ni priznal ter je meseca aprila leta 1914 poslal brodovje v Veracruz in zasedel petrolejska polja. Huerta je moral odstopiti, predsednik pa je postal Carranza. Ta pa je bil germanofil in je — izrabljajoč prvo svetovno vojno — izdal zakon, da so vsi zemeljski zakladi narodna last in da jih smejo samo rojeni Mehikanci eksploatirati. Trajalo pa je 21 let, pred-no so ta njegov zakon uveljavili. Leta 1918 je prva protestirala Amerika; ko
je Deterding kupil mehiško petrolejsko družbo, je bila kupčija v soglasju z zakonom, medtem ko so Amerikanci bili tujci. Leta 1920 je spet prišlo do upora; 'Carranza je bil ubit, general Obregon pa je postal predsednik republike. Obregon je uveljavil zakon Carranze ter v enem letu dvignil produkcijo od 12 na 193 milijonov sodov nafte Amerikanci spet niso bili zadovoljni in so v Washingtonu sklicali raz-orožitveno konferenco.
Leta 1921 se je Amerikancem med drugim posrečilo povzročiti vojno tudi med Panamo in Kostariko. Wshington je držal s Kostariko, Deterding pa s Panamo. V tej bitki so sicer zmagali Amerikanci, vendar je nevarnost vojne med Anglijo in Ameriko postala prevelika ter sta obe državi sklenili premirje, vendar v glavnem zaradi tega, ker se je takrat v nafti pojavila že tretja velesila, t. j Sovjetska Rusija. Do leta 1917 je Rusija stala na drugem mestu. Leta 1922 so pa v Rusiji pridobivali 6 milijonov ton nafte. To je bil tudi glavni vzrok, da se je leta 1922 šestnajst vodilnih magnatov v hotelu »Majestic* v Parizu sporazumelo. Mehika je po tem sporazumu sicer dobila mir, vendar Še ni vedela, v kakšen položaj jo bo vrgel ta sporazum. Kot smo že videli, so Anglo-Amerikanci sklenili, da ne bodo več eksploatirali mehiškega petroleja, čemur je v Mehiki sledilo uboštvo, kar pa Ameriki in Angliji ni pomagalo: dne 18. marca 1938 so bili z dekretom generala Cardenasa razlaščeni vsi anglo-ameriški imetniki koncesij.
(Dalje prihodnjič).
OBRTNA DEJAVNOST
v o Kraju Trbovlje v letu 1952
Prvega decembra letošnjega leta je minilo 20 let, odkar so na pokopališču na Dolu pri Hrastniku pokopali v skupni grob šest rudarjev — žrtve strahovite nesreče na obratu Ojstro v Hrastniku.
Dne 29. novembra 1932 dopoldne se je zgodila v jami Ojstro grozna nesreča. V Hrastniku kakor tudi v sosednih revirjih v Trbovljah in Zagorju je takrat zavladala strašna žalost, kajti tako velike nesreče še ni bilo nikoli v naših krajih. Vzrok te strahovite nezgode je bil bencinski motor, ki je prevažal iz ojstrške jame nakopan premog v separacijo. Na površini užigalnega pokrova motorja se je po- I javila električna iskra, ki je vnela bencin na razplinjevalcu in potem še bencin v rezervoarju motorja. Plameni so v hipu obliznili vso zunanjost motorja. Vnemati so se začeli tudi že vozički, ki so bili pripeti na motor. Na-
dalje so plameni obliznili tudi obočno tramovje, ki so z njimi podprte jame. Vžgal se je seveda tudi premog, nakopičen v bližini Razumljivo je, da je vsa ta goreča snov kmalu povzročila mnogo plinov in silen dim, ki se je začel vse bolj širiti po bližnjih rovih ojstrške jame. Dim in plini so se valili v globino, kjer so v notranjosti hriba kopali črni kamen nič hudega sluteči rudarji Na tem jamskem oddelku je bilo ob času nesreče zaposleno kakšnih 16 delavcev. V hipu, ko so občutili vonj po dimu, so se seveda zavedli obupnega položaja. V trenutku so odvrgli lopate ter pohiteli po raznih rovih na vse strani, ki bi jim mogla napraviti pot na prosto do svežega zraka. Obupno je bilo to tekanje po rovih, iskanje pravega izhoda. Za rudarji se je vlekel težak, gost dim, sledil jim je korak za korakom, plin je vse bolj silil k tlom in onemogočal pravilno dihanje. Težak dim je tudi silil v oči, prša ubogih beguncev so težko hropla v smrtnem strahu. Tekli so na vso moč, da se rešijo iz nevarnega kraja. Toda le sedmorica od njih je v negotovosti našla pravo pot in kmalu so pustili skoraj vso vrhnjo obleko na delovnih krajih, kajti delali so skoraj goli, brez oblek na vročih mestih. V skrbeh so reveži šteli svoje vrste in groza jim je stiskala srce, ko so videli, da na žalost manjka še devet tovarišev — rudarjev.
Reševalno rudniško moštvo je kmalu priteklo v rov. Ti in rešeni rudarji so takoj začeli z gašenjem ognja v jami; po daljšem času in velikem trudu se jim je tudi to posrečilo. S tem pa je bil za pravo reševanje zaostalih rudarjev storjen šele začetek. Zdaj šele,
I ko je bil ogenj v rovu pogašen, je bila pot reševalcem popolnoma prosta. S plinskimi maskami na obrazih so re-I ševalci hiteli iskat pogrešane. To delo ! pa je bilo seveda tudi še sedaj otežko-čeno, ker so bili vsi rovi še polni dima. Kljub vsem težavam in neprijetnostim pa so reševalci kmalu naleteli na prve omamljene rudarje. Nekateri so ležali 1 v bližini, kjer je ogenj nastal. Bili so tedaj že blizu rešilnega izhoda, pa jim je bila pot na prosto zaprta z ognjem, ki je divjal v rovu. Spet druge so našli omamljene in ležeče v vozičkih za premog, ko so krčevito tiščali obleko na usta. Nemudoma so jih vzdignili drugega za drugim ter jih odnašali ven na prosto. Navzoči so jim pod vodstvom dr. Arnška takoj pomagali in kmalu so najhujši krči zastrupljenja pri nekaterih prenehali. Obenem so ponesrečeni rudarji začeli kazati prva znamenja, da se bodo počasi vendarle za-
vedli in predramili iz smrtnega sna. Bili so to: Jernej Krameršič, Franc Višner in Jože Zajc. Vse tri so odnesli v rudniško bolnišnico, kjer so se čez dobro uro že popolnoma zavedli, čeprav so jih še vedno stresali krči in se jim je še nekoliko bledlo. Toda po nekaj urah so bili vsi izven ne varnosti
Komaj so reševalci našli prve tri omamljene rudarje, so že šli iskat ostale pogrešance. Za lesenimi vrati, ki zapirajo del rova, so kmalu odkrili še druga trupla komaj še živih ljudi, ki so hropli in se zvijali nezavestni v krčih. Dvignili so jih in odnesli na sveži zrak. Kmalu nato so v vozičkih našli še druge, ki 60 jih tudi ponesli na boljši zrak ter poskušali rešiti z umetnim dihanjem. Več ur je trajalo to reševalno delo, a zaman; šest življenj je ugasnilo, šest src in teles je otrpnilo za zmerom. V rovih so jih naložili na nosilnice in posamezne odnesli iz rova ven na domove. Obupno so zajokale matere, žene in otroci, ko so jih prinašali enega za drugim... V šestih hišah šo ležali torej mrliči rudarji in v rudniških delavnicah so mizarji delali krste zanje, ki so končali pri delu. 2rtve te grozne nesreče so bili: Blaž Arhac, star 30 let, samski; Janko Babič star 27 let, samski; Martin Drnozg, star 47 let, oženjen, oče dveh
OGLASI V ZASAVSKEM VESTNIKU IMAJO ZANESLJIV USPEHI
že odraslih otrok; Ignac Jazbinšek, star 35 let, oženjen, oče dveh otrok; Franc Skomšek, star 32 let, oženjen, oče dveh otrok; Vinko Spaj-zer star 23 let, samski.
Kakor uvodoma rečeno, je bil pretresljiv, skupen pogreb teh žrtev dela 1. decembra 1932 popoldne. Veličasten pogreb vseh šestih pokojnih rudarjev, kakršnega še ni videl Hrastnik, niti sosedni revirji, je potekel v najlepšem redu pod vodstvom učitelja Lojza Hof-bauerja ter pod globokim vtisom žalosti vse okolice. Na zadnji poti iz Hrastnika na Dol je spremilo nesrečne žrtve okrog 6000 ljudi iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Hude jame in Raj-henburga, v prvi vrsti rudarjev iz teh krajev, pa tudi veliko drugih, ki so z rudarji prav tako bridko občutili vso težo grozne nesreče, ki se je zgodila. Razen tega se je okrog pokopališča na Dolu zbralo ob času pogreba okrog 2000 ljudi, več sto ljudi pa je ostalo ob cesti, po kateri se je premikal žalostni sprevod pogrebcev. Ob zadnji poti pokojnih rudarjev se je zbralo tedaj čez 8000 ljudi; takega splošnega sočustvovanja do takrat Hrastnik še v resnici ni videl.
Končno še to: kdo je bil kriv te grozne nesreče? Motorovodja gotovo ne. Po našem je iskati krivdo v kapitalističnem sistemu pridobivanja in odvažanja premoga, kjer gre le za čim večji dobiček. Vse je moralo delati na brzino, da bi bila režija čim manjša, dobiček pa čim večji. Tako tudi motorovodja ni imel časa ohlajati motorja, kar je postalo usodno.
Prihodnje leto se bo morala ta tovarna boriti v proizvodnji z velikimi težavami, to pa zlasti zaradi tega, ker so spričo razvoja v drugih področjih naše industrije nastopile izredne okoliščine; tako se bosta dva izdelka Kemične tovarne v Hrastniku za usnjarsko in papirno industrijo uporabljala v precej manjših količinah, kot jih je doslej producirala kemična tovarna. Oba kemična izdelka predstavljata za podjetje visoko vrednost in ju bo težko nadomestiti.
Velike težkoče bodo nastale v tovarni nadalje z njeno apnenico, to pa zaradi tega, ker je Rucklov most v Hrastniku postal za železniški prevoz ne-uporabljiv, rentabilnost apnenice pa ogrožajo že sedaj nenormalno visoki transportni stroški od železniške postaje do tovarne oz. apnenic. Tovarna namerava zgraditi zaradi tega preko potoka žičnico, na drugi strani mostu pa postaviti na industrijskem tiru pokrito lopo za šest vagonov, tako da bo lahko istočasno nakladala apno in razkladala premog.
V tovarni sami nameravajo nadaljevati z izgradnjo začrtanih in že za-početih stavb vse do dosedanjih upravnih prostorov, skončali pa bodo tudi zgradbo elektrarne in parnih kotlov.
Med strojnimi napravami je nujna obnova obrata za izdelavo solne kisline, ki je že davno prekoračil svojo življenjsko dobo, vendar pa je nakup te strojne oprave mogoč samo v tujini, za kar so potrebne devize. Za preskrbo deviz pa bo tovarna morala povečati svoj izvoz. Ta dela so že v polnem teku ter so perspektive v tem pogledu ugodne. Z uporabo raznega odpadlega materiala v drugih industrijah in v sami kemični tovarni bo podjetje za-moglo proizvajati železookside (rumene, črne, rdeče) ne samo v zahtevani kakovosti, temveč bo mogoča tudi pocenitev proizvodnje, tako da s prodajo ne bo težav.
Delovni kolektiv sam kaže veliko zanimanje za razvoj tovarne, za povečanje
Ko polagajo naša podjetja, ustanove, zadruge in obrtne delavnice ob koncu leta obračun o svojem delu, je prav, da si ogledamo še delo naše okrajne obrtne zbornice, ki združuje vse sektorje našega obrtništva, prav tako pa tudi obrtno nakupno in prodajno zadrugo, ki skrbi za izdelavo obrtnih proizvodov najrazličnejših vrst in za dober material po primernih cenah. Saj si je ravno ta zadruga v letih svojega obstoja in delovanja s pridnostjo članstva in z dobrim gospodarstvom, s katerim si je kupila svoje lastno poslopje, omogočila lep razvoj. Želeti pa bi bilo, da se še ostali sektorji obrtništva vključijo v to zadrugo, kajti le v skupnem složnem delu bo mogoče doseči zaželjen napredek ter res kvalitetne izdelke v vseh obrtnih strokah. Zadruga je ob koncu leta prav tako sklenila, da s primernim zneskom podpre svoje onemogle člane, prispeva pa tudi za otroški vrtec in prireditev Novoletne jelke.
Obrtna zbornica je imela meseca aprila skupščino, na kateri je sklepala, kako dvigniti naše obrtništvo. Nekaj teh sklepov je med letom že uresničila; priredila je enomesečni tečaj za mojstre in pomočnike mizarske stroke. Tečaj je pokazal, kako potrebne so take prireditve, saj so vsi tečajniki sledili pouku z vso vnemo. Ob koncu tečaja je komisija ugotovila, da je vseh 16 obiskovalcev pouk končalo z izredno dobrim uspehom. Tov. Brenčič, ki je vodil ta tečaj, se je o učencih zelo pohvalno izrazil.
in pocenitev proizvodnje ter aktivno sodeluje pri reševanju tovarniških problemov. Prav tako se je delovni kolektiv izkazal pri gradnji Sindikalnega doma in je v glavnem njegova zasluga, da ima Spodnji Hrastnik veliko in lepo dvorano za kulturne prireditve. V zadnjih mesecih so v tej dvorani zgradili še galerijo ter kinokabino. Delovna kolektiva Steklarne in Kemične tovarne sta skupaj kupila kinoaparaturo v tovarni »Iskra« v Kranju ter so 29. novembra že predvajali prvi film.
Sindikalna podružnica pomaga v izdatni meri pri reševanju proizvodnih problemov, urejuje pa tudi svoje društvene prostore, ki bodo res udobni in služili svojemu namenu. V njih bodo člani lahko preživljali prijetne večere ob čitanju knjig, šahiranju itd.
Po sektorjih so se med letom vršile razne konference in sestanki. Vsi obrt-niki so se na njih obveščali o raznih uredbah, o davkih, o socialnem zavarovanju, o zakonu za vajnce, o izdaji novih delavskih knjižic itd. Ob koncu šolskega leta so učenci v gospodarstvu pod okriljem obrtne zbornice priredili vajeniško razstavo, ki jo je slovesno odprl predsednik OLO Trbovlje tovariš Viktor Burkeljc. Ob tej priliki je predsednik okraja ugotovil lep napredek naše obrti in obrtnega naraščaja. Poudaril je, da je vodstvo obrtne šole v dobrih rokah ter izrazil željo, da bi Z vzgojo obrtniškega pomladka še napredovali.
Ob tej prireditvi je predsednik okrajne obrtne zbornice tovariš Miloš Skerbič omenil, da so priprave za izgradnjo Vajeniškega doma v teku! V tem Domu bi bil tudi internat za učence v gospodarstvu, učilnice in poskusne delavnice, kar vse naj bi služilo k strokovni in splošni izobrazbi naših vajencev, da iz njih postanejo nekoč čim boljši kvalificirani obrtni delavci io mojstri.
Pa tudi pri letošnjih pomočniških izpitih se je pokazala dobra šola učencev po njihovih mojstrih in predavateljih na strokovni šoli; od 58 kandidatov je napravilo izpit s prav dobrim in dobrim uspehom 56 vajencev. Samo dva kandidata sta delala po treh mesecih ponavljalni izpit.
Novih vajencev je v naših obrtnih delavnicah 101, tako da je okvirni načrt prekoračen, sprejemajo se pa še vedno novi vajenci.
Zbornica pripravlja tudi za prihodnje leto razne obrtne tečaje. Orbtništvo okraja Trbovlje je izvedlo letos volitve v zbor proizvajalcev, ki so se jih udele^ žili tudi delegati sindikata. V zbor pr**" izvajalcev je obrtništvo izvolilo tovariša Jožeta Turka iz Zagorja, ki je obljubil« da bo na pristojnih mestih zastopal >n varoval korist vseh naših obrti, obrazložil pa tudi vse pojavljajoče se težkoče v našem obrtništvu.
Obrtna zbornica ima polne roke dela, saj redno obvešča vse svoje člane o vseh novih uredbah, predpisih itd-Med zbornico in našo ljudsko oblastjo je harmonična povezava ter se razna vprašanja rešujejo z uvidevnostjo * splošno korist naših obrtnikov.
Obrtna zbornica okraja Trbovlje ter obrtna nakupovalna in prodajna zadruga čestitata vsem svojim članom in odjemalcem v Novemu letu, želeč jim mnogo uspehov v nadaljnjem delu z geslom: »Potrošnikom čim kvalitetnejše izdelke!«	K.
KAKO BO S KEMIČNO TOVARNO V HRASTNIKU PRIHODNJE LETO?
Umazan denar
Zanikrn, umazan dolgin z neobičajno dolgimi nogami in rokami, bledega obraza, z očali iz debelega stekla, ki so mu vedno uhajali z nosa, človek suhih in brezbarvnih las, ki so mu vedno silili na rumenkasto nagubano čelo — tak mož je bil gospod Tristan, učitelj tretjega razreda Nepomenljiv in brezbarven je izgledal. Ze od začetka so se njegovi učenci odločili da ga bodo jezili. Njegova druga Šolska ura se je začela predrzno: kroglica zmečkanega papirja je priletela učitelju na prsi.
Gospod Tristan ni poskuSal z grožnjami; s počasnim, drhtečim, utrujenim glasom je govoril proti družini trideset dečkov, ki ga je sovražila:
»Dragi učencil Zakaj ste takšni proti svojemu učitelju? Ali se ne bojite božje kazni? Ne bojte se mene, pač pa boga, boga!*
Strašno besedo »bog« je izgovoril tako silno, da je mladina vztrepetala. Dan apokalipse jo je prisilil k molku.
Učitelj je nadaljeval:
»Bog gleda z nebes na vas! Plačal vam bo to! On vse vidi! Pazite se! Nič več nočem reči, toda — pazite se!*
V razredu je zavladala smrtna tišina. Grozen strah je objel vse. Učitelj jih je porazil, premagal. Ni jim grozil s kaznijo, marveč z bogom, z vsemogočnim in strašnim bitjem, ki so se ga že doma naučili spoštovati in bati. Bog — zmagovalec satana! Bog — gospodar groma in bliska! Bog — poveljnik a»-
. gelov in nadangelov, oboroženih z I ognjenimi meči. In bog se bo maščeval I za tega čudaškega učitelja. Grožnja je j učinkovala Od tega dne se ni nihče I več upal jeziti učitelja.
Deca se je zadovoljila s tem, da mu je dala ime »Cerkvenjaka*. To ime se je ujemalo z žalostnim obrazom učitelja, z njegovo bojazljivostjo in mističnim govorjenjem. Ce je kaj pripovedoval, tedaj je govoril o kakšnem svetniku. Ce je govoril o prijatelju — potem je bila knjiga nabožne vsebine. Dosegel je, da so vsi učenci hodili k obhajilu. Grozil jim je s peklenskimi mukami ter jih omamljal z radostmi nebeškega raja. Iz trideset učencev je napravil trideset krotkih ptičk, ujetih v kletko, spleteno iz zlatih nitk njegovih omamnih besed, v katerih je bil blesk čarobnih bajk in strahota tajnih groženj.
Učitelju so se pokoravali; spoštovali so ga. Imel je svetniški sijaj okrog glave. Nikdar ni izrekel kazni. Niso mu bile pogrebne.
Nekega jutra — bilo je v soboto — se je pred začetkom pouka obrnil na učence s slovesnim glasom:
»Ljubi otroci! Vi veste, da smo se zaobljubili svetemu Ludoviku Gonzarl. Vas vse sem izročil njegovemu svetemu varstvu. Molil sem k njemu za vas. On j mi je pomagal, da sem vas napravil J krotke in bogaboječe. Srečni boste, ker je on, sveti Ludovik Gonzara, vaš \ varuh....»	|
Vseh trideset učencev je ostrmelo. Sedeli so kot vkopani. Bili so omamljeni.
Učitelj je izgledal kot svečenik, ki pridiguje.
»Otroci, ljubljeni moji otroci, dobri, bogaboječi otroci! Ali ne bi bilo lepo, če bi tudi vi doprinesli kakšno žrtev vašemu svetemu zaščitniku?*
Čakal je na odgovor, a nihče ni spregovoril. Dečki so molčali kot oka-meneli.
Učitelj ni odnehal:
»Odgovorite mi! Ali ne bi bilo to lepo? Ali ste pripravljeni, da doprine-sete žrtev vašemu svetniku?*
Nek učenec se je opogumil in rekel:
»Da, gospod!*
Učitelj se je spet vsedel za svoj stol. Dolgo je sedel in si glavo podpiral z rokami. Izgledalo je, da je jokal. Vznemirjeni otroci so ga gledali z zadržanim dihom. Nazadnje je učitelj izvlekel žepni robec in si z njim obrisal solzne oči.
»Od veselja sem jokal, ljubljeni otroci, dušice moje. Vi ste sveti. Danes je v nebesih pri vašem zaščitniku najsrečnejši dan. Hvala! Hvala vam v njegovem imenu!* In spet se je prijel za glavo, učenci pa so ga gledali pretreseni.
Nato je spet spregovoril:
»Žrtev, ki jo zahteva od vas, ni velika: deset novcev bo prinesel vsak od vas tedensko. Deset ničvrednih novcev! Kdo jih nima? Deset revnih novcev — kdo od ras jih ne zapravi za kisle sladkorčke ali pa za kolače? Za deset ubogih novcev vsak teden hočemo doprinesti našemu svetemu zaščitniku žrtev, ki ji bomo rekli: Preziranje denarja! Kakšna radost bo to za vašega svetega
varuha, ko bo videl, da hoče trideset mladih, njemu udanih, kot sneg čistih duš pokazati, kako prezirajo umazani, satanski denar!*
»Sveti Ludovik Gonzago,* vzklikne učitelj in vzdigne oči in roke proti nebu, »vzemi to čisto žrtev, kajti umazani novci se bodo očistili, ko bodo Šli skozi najčistejše roke tvoje najdražje dece.*
Učitelj je bil za trenutek v ekstazi. Ko se je spet povrnil na zemljo, je obrazložil učencem svoj načrt. Vsak od njih bo v ponedeljek prinesel deset novcev. Te novce bo učitelj izmenjal v papirnat denar, ki ga bodo položili v papirnato vrečico, ki jo bodo dali pred podobo svetnika. Tam bo ostal denar i ves teden — v soboto, preden bodo ' učenci odšli domov, pa bodo papirnato vrečico z denarjem sežgali.
In končal je:
»Naj gre ta prokleti denar v nebo, | spremenjen v beli dim! To bo žrtev, « ki jo boste tedensko doprinesli svetni- ! ku, ki vas bo varoval vsega hudega na 1 svetu.* In s tem dimom se bo dvignilo v j nebo naše najvzvišenejše preziranje — , preziranje denarja!*	j
Fantje so se pogovorili; v ponedeljek bo vsak od trideset učencev pri- \ nesel svojih deset novcev. Učitelj jih je zamenjal za papirnat denar, dal v žep I kovance, papirnat denar pa je vtaknil . v vrečico, ki jo Je obesil pod podobo I svetnika.
Vrečica je ostala tamkaj šest dni. V soboto pred odhodom domov pa je učitelj skrivnostno zaprl šolska vrata, snel vrečico, jo postavil na tla, poteptal, nato pa zažgal.
Učenci so se prerivali, da bi bolje
videli, kako se sežiga umazan denar kot gnusobno telo samega hudobca.
»Molite Oče naš!* jim zakliče učitelj-
Pokorili so se mu in začeli;
»Oče naš, kateri si v nebesih - • •* Učitelj je primaknil vžigalico k papir" nati vrečici. Veseli plamen je zaigral pred očmi dece. ki je ponavljala za učiteljem:
»Oče naš, kateri si v nebesih ■ ■ ■* Učitelj je molil kleče, prav tako so pokleknili otroci. Nato je učitelj vstal in šel pred podobo svetnika:
»Sveti Ludovik Gonzago!* je vkllk' nil. »Vzemi žrtev, ta pepel! Tukaj D dokazuje preziranje denarja trideset čistih duš.*
Učitelj je stresel pepel v košarica za odpadke.
Ta prizor se je ponavljal še dve soboti. Četrto soboto, predno je učitelj snel vrečico, pa je vstal učenec Martin; dvignil je dva prsta in prosil z* besedo.
»Kaj hočeš7*	,	kj
»Mislil sem,* je boječe začel deček — »mislil sem, da bi bilo morda boljše, če ta denar, namesto da ga sežgemOt damo kakšnemu siromaku. Poznam neko revno žensko v mojem sosedstvu-Ima sina, ki je pijanec, sama pa nima kaj jesti. Sosedje ji pomagajo Kaj bi bilo, če bi naš denar dali vsako soboto ...»
Fant še ni skončal stavka. Učitelj se je ob besedah učenca razjezil, nato pa spet pomiril. Ni se obrnil proti fantu, pač pa proti podobi svetnika:
»Odpusti, sveti Ludovik Gonzago, odpusti temu malemu brezvercu! Saj ne govori on! Brezbožnlk govori skozi njega! Hudobni duh je vdihnil vanj svoje zle misli. Odpusti mul*
IZ PRVIH SEJ NAŠIH LJUDSKIH ODBOROV
k
Zagorje
V petek, 19. decembra, je imel novoizvoljeni ljudski odbor mestne občine Zagorje svojo prvo sejo. Novi odbor šteje 23 odbornikov, ki zastopajo vse sloje delovnega ljudstva. Med njimi so rudarji, delavci, obrtniki, prosvetni in zdravstveni de'avci, kmetje, nameščenci itd. V ljudski odbor ni bila izvoljena nobena žena, čeprav so tudi žene kandidirale. To bi bilo znamenje, da se naše žene v političnem življenju vse premalo uveljavljajo. V odbor je bilo izvoljenih samo 7 starih odbornikov, čeprav je kandidiralo vseh 23 odbornikov starega odbora. To pomeni, da so volivci premišljeno izbirali nove odbornike. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Alojz Lukač, stari borec za delavske Pravice, ki je bil takoj po osvoboditvi izvoljen za predsednika sindikata rudarjev, ki ga je v prvih letih po osvoboditvi vzorno vodil in mnogo pripomogel, da so se ravno v sindikatu
| zgradili mnogi tovariši, ki zavzemajo | danes v sindikalnih in političnih organizacijah tega kraja vidna mesta. Za-časa svojega predsednikovanja v ljudskem odboru Zagorje je tov. Lukač pokazal izredne sposobnosti v vodstvu | občine in v sodelovanju z množičnimi organizacijami na splošno zadovoljstvo vsega delovnega ljudstva zagorske doline. Zato tudi ni čudno, da je bil predlog za njegovo ponovno izvolitev z navdušenim ploskanjem sprejet.
Na prvi seji ljudskega odbora so tudi izvolili 12 komisij in svetov, v katerih so poleg odbornikov tudi drugi državljani — dobri strokovnjaki in ostali razg'edani ljudje, ki so porok, da bo delo komisije in svetov uspešno in da bo pripomoglo k napredku Zagorja in njegove okolice. V vseh komisijah in svetih bo delovalo okrog 75 ljudi.
Pri seji so bili navzoči tudi številni gostje — člani starega odbora ter zastopniki množičnih organizacij in ustanov ter podjetij. Med njimi smo opazili I sekretarja okrajnega komiteja ZKS tov. | Viktorja Kovača, ki je imel kratek, a
ALI SI 2E PLAČAL NAROČNINO ZA »ZASAVSKI VESTNIK«?
Ždiš dobiti zasloni
kuhinjsko opravo, cement itd.
Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika«, glasila OF Zasavja, razpisujeta nagradno tekmovanje za svoje naročnike. Tekmovanje bo trajalo od 1. januarja do 1. maja 1953. Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi stari naročniki, ki bodo plačali naročnino za leto 1952 in za leto 1953. Tudi novi naročniki, ki bodo plačali naročnino za celo leto 1953, se bodo lahko udeležili tega tekmovanja. Da bomo lahko nudili našim naročnikom tako lepa in praktična darila, so poskrbela naša podjetja in ustanove, ki so v ta namen prispevala lepe nagrade. Uredništvo in uprava lista se jim za to najlepše zahvaljujeta.
Nagrade bodo sledeče:
1. nagrada: kuhinjska oprava (darilo Mestnega stroj, mizarstva v Trbovljah) — glej sliko; 2. nagrada: moški ali ženski čevlji po meri (darilo Mestnega čevljarstva v Trbovljah); 3. nagrada: 10 vreč trboveljskega Portland cementa (darilo Cementarne Trbovlje); 4. nagrada: I kristalni namizni servis (darilo podjetja »Umetnina«, Ljubljana);
5.	nagrada: 1 kristalni toaletni komplet (darilo Umetnina, Ljubljana);
6.	nagrada: 1 voziček trboveljskega premoga (darilo rudnika Trbovlje-Hrastnik); 7. nagrada: isto kot pod 6; 8. nagrada: 1 tono apna (darilo rudnika Zagorje); 9. nagrada: pletena jopica (darilo Trg. podjetja »Preskrba«, Trbovlje); 10. nagrada: isto kot pod 9; 11. nagrada: glej pod 9; 12. do 14. nagrada: denarna darila po lOOO din (prispevek Trg. podjetja »Preskrba«, Hrastnik); 15. nagrada:200 kg žganega apna (darilo Kemične tovarne v Hrastniku); 16. do 18. nagrada: 3 knjižne nagrade (darilo okraj, odbora OF Trbovlje); 19. do 23. nagrada: 5 knjižnih daril (prispevek Zasavskega vestnika). 24. nagrada: stekleni servis (darilo Steklarne v Hrastniku); 25. nagrada: isto kot pod 24.
Pripominjamo, da se bo v času od 1. januarja do 1. maja 1953 število nagrad prav gotovo še zvišalo. Žrebanje nagrad bo dne 3. maja 1953 v dvorani rudniške restavracije v Trbovljah, ki se ga bodo naročniki našega lista lahko udeležili.
Naročniki, pohitite s plačilom naročnine — sreča se vam smehlja!
Uredništvo in uprava
»ZASAVSKEGA VESTNIKA«
Nato pa se učitelj obme proti drhte -čemu dečku:
»Ali se ne bojiš, da se ti bo posušil ”’°j kačji jezik? Ali te ni strah, da ”° svetnik, ki si ga tako hudo razžalil, prosil Vsemogočnega, da te kaznuje? Kaznuje tako, da boš našel, ko se boš vrnil domov, domačo hišo v plamenih, ali pa da boš našel doma umirajočo mater... oh ne, moj bog! Ne upam si izgovori ti! Odptisti mu, sveti Lu-dovik!*
In spet je napadel prestrašenega fanta:
»Ali si sploh premislil, kaj si storil? Ne! Ali si razmišljal o svojem brez-boštvu? Dati prvenstvo človeku! Pa če tudi je uboga, siromašna starka! Dati prednost pred svetnikom! Odgovori mi: ah si razmišljal o svojem brezverstvu? Odgovori!*
Deček ni mogel odgovoriti. Obupno je zajokal.
»Brezverec se kesa1* je začel učitelj in se obrnil proti podobi svetnika. »To je tvoje odpuščanje, božanski Lu-dovik! Brezbožnik se kesa! Zahvaljujem se ti!*
Spet se je obrnil k dečku, ki se je dušil v solzah: »Odpuščeno ti je! Dvigni svojo skesano glavo! Poglej svetnika s svojimi pregrešnimi ali nedolžnimi očmi!*
Sel je k fantu, mu dvignil glavo in ga kot oče glasno poljubil na vroče čelo. Vzkliknil je:
»V imenu svetega Ludovika ti je odpuščeno!* Deček je jokal in ihtel od ginjenja, z njim pa vsi ostali otroci.
Ko so to soboto sežigali vrečico z denarjem, je bila spet vsa deca na ko-ler Ih.
Minilo jz spet pet sobot.
Sežiganje pregrešnega denarja je izgubilo na svoji zanimivosti in pomembnosti. Zgodilo se je, kakor se zgodi pač z vsemi obredi, če se večkrat ponavljajo: postali so navadni, vsakdanji.
Neke sobote je nek deček, namesto da bi vrgel deset novcev v vrečico, | kupil zanje kislih bonbonov. Zanj je učitelj vložil denar.
Sledeči teden je moral učitelj to napraviti ne samo za enega dečka: sedaj so že trije fantje krenili s svoje prave poti, četudi so se oprostili. Učitelj jih je rotil z glasnimi vzkliki in se obračal . k sveti podobi; a vse to ni imelo več ' prejšnjega učinka. Vse je postalo vsakdanje, navadno, običajno. Med učenci so bili celo fantje, ki so se učitelju na tihem rogali, ( kako je z dvignjenimi . pestmi, ves zaripel v obraz z grobim glasom napovedoval katastrofo, božjo kazen.
Deca se ni več bala kot prej, prina- 1 šala pa je še nadalje vsak ponedeljek denar. .	'	j
Neke sobote pa je nek deček, p redno j bi morali spet sežigati vrečico z denarjem, dejal previdno svojemu tovarišu:
»Imenitno idejo imam!*
»Kakšno?*
»Pojdiva hitro v razred in vzemiva iz vrečice tri papirnate bankovce ... ! Kaj praviš ti?*
»Bojim se.. .*
»Pa kdo naju bo videl? Nihče!*
»Bojim se svetnika .. .*
»Pa ta je samo naslikan na papir'*
»A oni pravi v nebesih?*
»Mislim, da. je vse skupaj prevara, goljufija! Trije bankovci! Po enega in
jedrnat nagovor; v njem je opozoril | novoizvoljeni odbor na njegove dolžno- | sti, zlasti na naloge, ki se z večjo osamosvojitvijo ljudskih odborov porajajo v gospodarskem in kulturnem življenju mestne občine.
V zaključni besedi je novoizvoljeni predsednik tov. Lukač podal kratek politični referat, v katerem se je zlasti zadržal pri vprašanju preloma diplomatskih odnosov z Vatikanom in vzrokov, ki so dovedli do te odločitve naše vlade. Seznanil je novoizvoljene odbornike tudi z vsemi tekočimi nalogami in problemi mestne občine ter jih opomnil, naj z vsemi silami pomagajo, i da bo de*o ljudskega odbora res uspešno in koristno za delovno ljudstvo naše občine, da se bodo izkazali vredni zaupanja svojih volivcev, ki so jim zaupali ta častna in odgovorna mesta.
Radeče
Po uspešno zaključenih volitvah v predstavniške organe ljudske oblasti se je novoizvoljeni mestni ljudski odbor v Radečah dne 19. t. m. sešel k svojemu prvemu zasedanju. Udeležili so se ga vsi novi občinski odborniki ter vsi odborniki okrajnega zbora. Poleg njih so bili povabljeni na zasedanje vsi predstavniki krajevnih podjetij in množičnih organizacij, ki so se vabilu odzvali. Od okrajnega ljudskega odbora sta zasedanju prisostvovala podpredsednik Viktor Burkeljc in načelnik sveta za gospodarstvo Maks Černe.
Zasedanje je vodil kot najstarejši odbornik tov. Jože Groznik, šolski upravitelj v Zidanem mostu, dok'er ni bil izvoljen za novega predsednika mestne občine dosedanji predsednik tov. Ferči Miler, za njegovega namestnika pa tov. Alojz Brodnik. Za predsednika gospodarskega sveta je bil iz- , voljen tov. Jože Klanjšek, za predsednika sveta za kulturo in prosveto {■ tov. Jože Groznik, za predsednika sveta za zdravstvo in soc. politiko pa tov. dr. Karel Matko. Občinski odbor je nato imenoval tudi člane teh svetov iz vrst dobro poznanih delovnih ljudi, ki jih je odbor izbral po dobrem preudar-
ku. Njih imena so nam porok, da bo njih delo v teh svetih res plodno in koristno.
Tov. Burkeljc, ki ima kot funkcionar OLO Trbovlje natančen pregrd čez delo okrajnega in občinskih ljudskih odborov, je na kratko analiziral delo dosedanjega mestnega ljudskega odbora v Radečah; ugotovil je, da je bilo to delo v vsakem pogledu pozitivno. Po novi razdelitvi upravnih področij je postala radeška občina po svojem obsegu največja v okraju Trbovlje ter je s priključitvijo bivših KLO Vrhovo, Zidani most in Jagnjenica dobila mnogo novih in odgovornih nalog, ki pa jih je občinski odbor uspešno reševal Med najvidnejše uspehe lahko štejemo do-gotovitev šolskih poslopij v Zidanem mostu in na Jagnjenici, ureditev pokopališča, izdatno pomoč pri gradnji Kulturnega doma v Zidanem mostu, povečano komunalno dejavnost itd. Tudi razna gospodarsko-politična vprašanja je občinski odbor reševal preudarno, zlasti vprašanje razbitja davkov na posamezna kmečka gospodarstva.
O novem gospodarskem načrtu je govoril načelnik sveta za gospodarstvo pri OLO Trbovlje, tov. Maks Čeme; s svojimi pojasnili in navodili je postavil hrbtenico bodočemu delu mestnega ljudskega odbora — kakor je izjavil predsednik tov. Ferči Miler.
Novi občinski odbor čakajo težke in odgovorne naloge, ki jih bo uspešno in v splošno korist reševal samo z dobrim in tesnim sodelovanjem z vsemi podjetji in množičnimi organizacijami, ker je tako sodelovanje najboljša osnova za dobro in uspešno delo, hkrati pa zagotovilo, da bo storjeno v korist vsega delovnega ljudstva, v prid naše socialistične skupnosti.
Po ugotovitvah predsednika občine naj bi bilo to sodelovanje z vsemi takšno, kot je bilo doslej z delovnim kolektivom tovarne »Izolit«, ki je bilo vseskozi vzorno, pa tudi sodelovanje z ostalimi podjetji je bilo tesno ter je občinski odbor v vseh svojih prizadevanjih naletel pri naših delovnih kolektivih na popolno razumevanje. Želeti pa je, da bi to sodelovanje postalo
Novice
»TESAR« v Šmartnem
Pred vojno je bilo znano Šmartno pri Litiji po Knafljičevi usnjarni ter po mizarskem obratu Franca Izgorška. Po vojni je postala Izgorškova mizarska industrija državna rast in je prešla v sestav republiškega podjetja »Tesar«, ki ima razen obrata v Šmartnem pri Litiji še več drugih obratov tako v Ljubljani v Linhartovi ulici, v Parmovi ulici, ter kovinsko delavnico, v Robovi ulici za Bežigradom pa ima kar posebno naselje. Podjetje »Tesar« se bavi v glavnem z izdelovanjem ostrešij in mostov in ima lastno tesarsko šolo za izdelavo pohištva. V šmarskem delovnem kolektivu, ki šteje 40 delovnih moči, so nekateri izredno sposobni delavci, ki imajo za seboj že dolgoletno prakso. Med najstarejšimi mizarji je tov. Ivan Cvetnič, ki dopolnjuje 60 leto. Mnogo tovarišev je zaposlenih v podjetju že nad 20. let.
Ta preizkušeni delovni kader slovi po svojih izdelkih, zlasti stavbenem in sobnem pohištvu. V zadnjem času so izdelah potrebno pohištvo za zgradbo PTT Telekomunikacij v Ljubljani (last Poštne direkcije LRS) — okna, vrata telefonske kabine, svojevrstne obloge za strope, pisa*ne mize i. dr. Izredno precizno in umetniško je šmarsko podjetje izdelalo tri lesene podstavke za kipe maršala Tita, za nje je izdelal načrte odličen strokovnjak arhitekt inž. Glanz.
< O <>0-C*-<><><><><>“0"<><><>
pol na vsakega! Nikoli še nisi imel toliko denarja!*
»Nikoli!*
»Potem pojdiva!*
In vzel ga je pod roko.
»Da, toda. .* je rekel drugi učenec. Pustil je, kako ga je tovariš vlekel s seboj. »Ali bova temu povedala?* Mimo njiju je šel deček, ki je predlagal, da vse tri bankovce izroče starki. Deček se je bal: želel si je, da bi bilo več sokrivcev Mislil je, da bo greh manjši, če bo razdeljen na več krivcev »Ako mu poveva,* mu je odgovoril drugi, »potem morava tudi njemu dati bankovec.*
»Pa kaj zato! Na vsakega še vedno pride po en bankovec!*
»Drži! Poslušaj, kaj misliš, če vzameva iz vrečice tri bankovce, namesto njih pa vloživa v vrečico navaden papir. A?*
»A vse tri bankovce bomo dali starki!* je dejal deček. »Gremo!* je dejal navdušeno.
Njegova odločnost se je oprijela Se ostalih dveh.
»Ne! Tam so trije bankovci. Po eden za vsakega!*
»Ce hočeš, daj ti tvoji starki svoj del.. .*
»Drži!*
Med potjo pa je mislil: »Starki bom dal pol bankovca, drugo polovico pa bom pridržal zase.*
Prišli so do razreda. Eden od njih je ostal pri vratih za stražo, drugi je primaknil stol, tretji pa se je povzpel na stol ter vzel vrečico.
»Uh!* je vzdihnil; ni malo manjkalo, da ni zletel s stola.
V roki je držal tri listke iz navadnega časniškega papirja ..,
iz Litije in
pri Litiji lepo napreduje
Pravkar dovršujejo v podjetju opremo za novi moderni hotel Sana v Ma-glaju v Bosni. Sloves šmarskega mizarskega podjetja »Tesar« sega namreč preko mej naše republike. Za bosanski hotel Sana so izdelali 80 vrat, sto oken L dr. Delovni kolektiv je ponosen tudi na opremo, ki jo pravkar dovršuje za. državni kiparski atelje v Ljubljani.
Šmarsko podjetje vodi obratovodja tov. Franc Juvan. Zanimivo je, da vodi celotne pisarniške posle >e ena sama pisarniška moč in sicer komercialist tov. Kolšek Radovan. Takih podjetij s tolikim staležem, kjer bi bilo razmerje med pisarniškim in ročnim osebjem 1:40, je v naši dolini menda malo.
Kljub obilnemu poslu, ki ga opravlja delovni kolektiv šmarskega Tesarja v delavnicah, pa se marljivo udejstvujejo tudi pri društvenih delih v množičnih organizacijah. Ni nacionalnega praznika, kjer ne bi doprinesli svoj delež tudi člani Tesarja. Tudi za Novoletno jelko bodo dali svoj prispevek, otrok svojih delavcev pa se bodo spomnili še posebej.
Delovni kolektiv Tesarja je pomagal tudi pri nedavnih velikih praznikih Litije in Smartna ob prvem zboru II. grupe odredov. Saj je bilo tiste dneve dovolj dela za vse požrtvovalne zavedne ljudi.
Ob prihodu dolenjske patrulje se je izvršila sprejemna svečanost ob partizanskem spomeniku na dvorišču Tesarja. V času NOB je dalo življenje pet članov mizarskega kolektiva, ki so jim po osvoboditvi delavci Tesarja postavili ob vhodu v podjetje spomenik. Ob občinskem prazniku Smartna so Šmarčani sprejeli patruljo pri tem spomeniku, k spomeniku so položili trnjev venec pevci domačega »Zvona« so zapeli žalostinko, z igranjem godbe na pihala pa je bila prisrčna pijetetna svečanost ob spomeniku pred Tesarjem slovesno zak'jučena.
Nekateri delavci Tesarja so bili že pred vojno znani kot odločni marksisti in so imeli zaradi svojega revolucionarnega dela sitnosti z bivšimi jugoslovanskimi oblastmi. Tov. Žužek je bil poslan celo v koncentracijsko taborišče. (Več o tem piše pravkar izišla knjiga »Zasavje v plamenih«).
Ko se je dopisnik Zasavskega vestnika poslavljal iz obrata, mu je eden najstarejših delavcev pripomnil: »Prosim zabeležite da svoje znanje, ki smo si ga pridobili v starem podjetju, uporabimo zdaj za napredek naše socialistične domovine!«
Drugi pa je dodal: »Zapišite še to, da so izdelki naših rok znani tudi obiskovalcem Rogaške Slatine, za njo smo izdelali opremo za Slovenski dom. Obiskovalci ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) pa naj vedo, da je oprema tega našega pomembnega zavoda izdelek šmarskih mizarjev.«
Zasavski vestnik prav rad beleži take delovne uspehe in bo od časa do časa priobčil obiske še v drugih delovnih podjetjih.
še tesnejše, ker je delo občinskih odborov po novem gospodarskem sistemu v marsičem odvisno od dobre volje in razumevanja delovnih kolektivov. Občinski odbor bo s svoje strani storil vse, da se ustvari tako sodelovanje: zastavil bo vse svoje moči za dvig in pro-cvit občine, za dvig gospodarske in kulturne ravni prebivalstva, kar od njega kot volivci pričakujemo in smo prepričani, da bo njegovo delo plodno in koristno.	V. M.
Dole orl Litiji
Prva seja novega občinskega ljudskega odbora v Dolah pri Litiji je bila živahna. V nedeljo 21. decembra so se zbrali vsi stari in novoizvoljeni odborniki. Sejo je odprl naj starejši odbornik Martin Štempihar, ki je vodil zasedanje odbora do izvolitve novega občinskega predsednika. Za tega je bil izvoljen Alojz Skol prav tako pa so izvolili potrebne občinske svete.
Novi predsednik Skol je poročal o dosedanjem delu občinskega odbora in o njegovih bodočih nalogah. Med te je šteti zgraditev ceste Gradišče—Dobovica, izgradnjo in dovršitev pročelja osnovne šole ter skončanje gradbenih del na poslopju občinskega ljudskega odbora. V načrtu je tudi elektrifikacija vseh vasi v Dolah ter ureditev vaških poti, skušala pa se bodo najti sredstva za izgradnjo prepotrebnega vodovoda ter za postavitev enorazredne šole na Gradišču.
Mnogo je bilo govora o davkih, kjer so bile izrečene pritožbe nad preveliko odmero teh dajatev, kajti na območju ljudske občine Dole pri Litiji je okrog 40 hektarov zemlje od kmetov, ki živijo v občinah Pod-kum in Sv. Križ, obremenitev te zemlje pa pade v breme občinskega odbora Dole pri Litiji, kar seveda ni pravilno.
Sestavili so posebno komisijo, ki bo to vprašanje uredila sporazumno z okrajnim ljudskim odborom.
Na seji so tudi grajali delo Ivana Novaka, gostilničarja v Dolah, ki je obrekoval občinski odbor. Tudi tukaj bo posebna komisija raziskala to zadevo ter sestavila potrebne predloge.
Naročaj,
čitaj m dopisuj v naš listi
okolice
Prvi državni mojster v Litiji
Litija je dobila prvega državnega mojstra in sicer iz čevljarske stroke tov. Janeza Dolžana. V Dolžanovi državni delavnici je 12 de^vcev. Tov. Janez Dolžan je znan v naši dolini še iz časov NOB. V njegovi čevljarski delavnici so takrat stalno delali obutev za partizane. Zato so ga Nemci aretirali. V litijskih zaporih je bil le dva dneva, nato pa je ušel skozi 'ino v partizanski odred. Nekaj časa je bil na okrajnem komitetu v Ljubnem v Savinjski dolini. Z dekretom SNOS je bil 15. oktobra 1944 imenovan za načelnika Narodne zaščite za okraj Litija.
Kakor je bil tov. Janez Dolžan zvest partizanski ideji v času NOB. tako nakazuje pot tudi v socialističnem družbenem redu. Njegovemu podjetju želimo največjega razmaha.
Iznajdljivi vinogradniki z Gradišča nad Litijo
Gradišče nad Litijo'je hrib, ki ga ugledaš že iz vlaka. Tam so zadnji obronki dolenjskih vinogradov, ki so napolnili sode prebivalcem te naše hribovske vasice doslej še vsako leto.
Letošnje leto je bi'o za gradiške vinogradnike usodno. Pomladanska slana jim je uničila letino. Da bi bili sodi naših gradiških vinogradnikov prazni, tega si niso mogli zamisliti. Zato so bistre g'avice rešile pereče vprašanje s tem. da so v času trgatve najeli kamion in odhiteli z njim na go-riško stran po grozdje. Nakupili so ga še kar ugodno in ga nato prešali v svojih goricah. Zdaj pa imajo gradwi posestniki vino kljub neugodni letini.
Take letine, kakršna je bila letošnja, da bi bilo uničeno domala vse grozdje, ne pomnijo niti najstarejši vinogradniki. Zato pa spada njihova rešitev in nakup grozdja med Brici, vsekakor v našo kroniko.
Lovska družina na Savi pri Litiji
V	zadnjih letih se je zanimanje za lovski šport v Zasavju povečalo. Lovec ni postal samo mesar divjačine, temveč tudi njen prijatelj in gojitelj. Med najbolj zavednimi zasavskimi lovskimi družinami ,so člani lovske družine n.: Savi pri Litiji. V svojem revirju okrog Sv. gore imajo zdaj okrog 200 srnjadi tolikega števila menda ni v nobenem drugem zasavskem revirju. Pod Sv goro se zadržujejo tudi štirje jeleni, ki pa si jih lovci nič preveč ne žele, saj že tolikšna srnjad povzroča kmetu veliko škodo.
V	lanski zimi je srnjad močno trpela zaradi visokega snega. Več srn je postalo plen psov-klatežev. Savski lovci so napravili v lanski zimi večkrat pogon na te soviažnike srnjadi in pobili več potepuških psov. V lanski zimi |0 pokladali lačni srnjadi suho deteljo in druge priboljške, vendar je srnjad segla raje po bršljanu in drugem zelenju'. Kakor sodijo lovci, bo letošnja zima bolj ugodna kakor lanska.
Lovci na Savi so tekom leta zaredili v revirju tudi več druge divjačine: fazanov In jerebic itd., ki se je zdaj lepo razmnožila Odkar je sneg, jim pokladajo hrano v krmilnice.
365 imenik m /umiik zkii l
Novoletna jelka - dan otroškega veselja I Dogovor jo dogovor
Najlepšo bodo imeli v Hrastniku
Po vsem trboveljskem okraju se živahno pripravljajo na Novoletno jelko, ki bo v dneh 30. in 31. decembra. Imeli jo bodo ne samo v industrijskih centrih, marveč po vseh ljudskih občinah in podeželskih krajih. Tudi letos
povedati nič določenega, slišali smo le o nekih oddelkih, namreč da bodo imeli posebno sobo za uganke, sobo za pravljice in še druga presenečenja.
V Trbovljah bodo pripravili Novoletno jelko v okviru društev »Svoboda«
bomo obdarili veliko število otrok, ki bodo z lepim in veselim programom pričakali prihod dedka Mraza.
Po dosedanjih izgledih bo ta prireditev menda najlepša v Hrastniku, kjer bodo imeli Novoletno jelko na dveh krajih, in sicer v dvorani Kemične tovarne ter v Zgornjem Hrastniku. O izvedbi te prireditve nočejo v Hrastniku
in po šolah, prirejajo pa tudi Novoletni sejem. Novoletno jelko bodo imeli tudi v Gabrskem, Čečah, na Kleku in Dobovcu; otroci teh krajev, čeravno sodijo ti pod trboveljsko občino, ne bodo prišli na Novoletno jelko v Trbovlje, pač pa jo bodo imeli v domačem kraju.
Pa tudi v Zagorju so se zavzeli za lepo izvedbo Novo'etne jelke. Poleg
Poiiansha teta gre v napad
Zadnji odsev zarje je utonil za Črnim Kalom in ostro zarisani vrhovi Blegoša, Koprivnika in Mladega vrha so se jeli potapljati v temino neba. Nad gozdovi je vladala tišina.
Komandir Janez se je sklonil nad pojemajoči ogenj in njegovo črnolaso kodrasto glavo je obsvetil ognjeni žar. Skoraj neslišno je tiktakala na smreko obešena budilka, vendar je njen glas prodiral skozi tanko platno šotorov, skritih v gostem grmičju. Na robu poseke se je v blišču prvih zvezd zganila senca. Stražar Politkomisar Kostja je zavezal nahrbtnik in stopil iz teme k pojemajočemu ognju.
»Bomo šli, tovariši?«
Komandir Janez je v odgovor vstal in z njim smo vstali vsi ter si oprtali nahrbtnike in puške.
»Tovariši, gremo v akcijo,« je šepe-taje govoril tovariš Janez. »Vsi veste, da po cesti iz Zirov v Škofjo Loko vozi velik nemški avtomobil S komandantom Fazanom sva izdelala načrt, kako bomo ta avto in njegovo spremstvo uničili. Preprečiti moramo Švabom, da bi na tak lahek način dovažali postojankam živež in strelivo. Na mesto, kjer bomo izvršili napad, bomo prišli zjutraj, pol ure preden pripelje avto. Akcija mora biti izvršena, preden dobe Nemci pomoč. V boj!«
»Za svobodo!« je mrmraje odgovoril zbor, a žarenje v očeh je bilo močnejše kakor krik iz polnega grla. Nato smo arug za drugim tonili po kore-ninastih stezah v noč in kmalu je v stražarjevih ušesih zatonil šum naših korakov...
V meglenem jutru se je iz somraka izluščila vijugasta cesta. Na eni strani strm breg, na drugi med skalovjem šumeča Poljanščica. V ostrem ovinku je naša četa zlezla v breg. Kakor v gledališču smo v polkrogu zasedli položaje nad cesto. Spodaj zapoje žaga. Vrh bukve lahno drhti, ko ji jekleno rezilo gloda trdi les. Enakomerni glas žage nas uspava, oči se zapirajo, vse naokoli je sama brezdušna tišina. Uho napeto prisluškuje, kdaj bo v dalji zabrenčal motor. Komandir pogleduje na uro. Se deset minut! Teh deset minut je kakor večnost. V teh kratkih desetih minutah lahko človek premisli vse svoje življenje. Kaj pa, če avto sploh ne pride? Kaj tedaj? Toda v komandirjevih očeh
leži mir, skoraj bi rekel da švigajo iz njih plamenčki nagajive hudobnosti. Te oči govore: Ne boj se, fant, avto pride in mi, ki ga bomo napadli, smo partizani! Roka tesneje poprime puško, še enkrat neslišno odpreš zapirač in pogledaš, če je vse v redu. Tako, sedaj smo pripravljeni.
Tedaj pripelje avto, velik rdeč avto, da je skoraj čudno, kako more voziti po tako ostrih ovinkih. Pazi! Žica, ki je držala bukev, se utrga. Kakor bi se utrgalo z neba, omahne drevo na cesto. Zavore zaječe in rdeča pošast se ustavi. Za hip zavlada tišina. Nato se oglasi, kakor bi sekal, ostro povelje:
»V imenu slovenskih partizanov vsi z dvignjenimi rokami iz avtobusa! Civilisti naj se umaknejo, kar je nemških vojakov, naj obstanejo na mestu!«
V avtu zašumi kakor v panju. Preplašeni rinejo ljudje drug čez drugega na prosto. Nemci ne vedo, kaj bi storili, in se zbegani prerivajo med njimi.
Mi kričimo in ustavljamo, a Nemci beže kot gluhi ob robu ceste. Tedaj počijo za njimi streli. Fric za Fricem se zvali v cestni prah. Le eden je trmast. Napenja brzostrelko in se hoče braniti. Zastonj. Ne eden, deset strelov ga prikuje na tla.
Sedaj pa na delo. Polovica odnaša, kar je vrednega, naprej v breg, drugi pa uničujejo rdeče vozilo: s kopiti po motorju v notranjost bombe in čez nekaj minut nemški avto gori. Opravili smo, naloga je izvršena. —
Na Zirovskem vrhu je že toplo. Polegli smo po gostem, žarnordečem sleču in v lica, bleda od naporov, polagoma stopa kri. Komandir Janez mirno leži z zaprtimi očmi, Nande in Sokol čistita puški, Stipe pa zamišljeno prebira pismo, ki je bilo last ubitega Nemca. »Dragi Hans! Sedaj sem na ruski fronti. Tu je zelo huda zima in vojaki smo slabo oblečeni. Srečen si, da si odšel na dopust, meni pa se zdi, da doma ne bom več videl...«
Stipe se lahno nasmehne. Danes je pač vseeno, ruska fronta ali slovenska zemlja, obe požirata hitlerjanske morilce. Ker so smrt sejali, so smrt prejeli.
V dolini se je dvignil proti nebu ognjen steber dima, nad meglo so se v sončno jutro razpršile žareče iskre
raznih prireditev, ki jih bodo imeli tamkaj, so zagorske žene prišle na misel, da bi šle z otroci v Ljubljano na prireditve Novoletne jelke, s čimer bodo lahko še izkoristile znižano sindikalno vožnjo, na drugi strani pa bodo nudile otrokom nekaj novega. To zamisel so posnele tudi Trboveljčanke. V radeškem okolišu bodo imeti Novoletno jelko v Radečah, Vrbovem in Jagnje-nici, združeno z ljubkimi igrami, prihodom dedka Mraza in podobno.
Zelo vneto se pripravljajo na Novoletno jelko tudi v Loki pri Zidanem mostu; tukaj so se vsi zavzeli za čim boljšo izvedbo te prireditve. Lutkovni krožek pionirskega odreda »Staneta Rozmana« je že v nedeljo 28. decembra pripravil igro »Rdeča kapica«, poleg tega pa bo na sporedu igrica »Dedek Mraz« ter pogostitev pionirjev. Poleg Novoletne jelke bodo v Loki organizirali pionirske tekme v smučanju, sankanju, kepanju in postavljanju sneženega moža. Najboljši tekmovalci bodo obdarjeni.
V Loki so se dobro lotili Novoletne jelke, to pa seveda zaradi tega, ker so vsi prijeli za delo, ne pa kot v nekaterih krajih našega okraja, kjer so se posamezniki izrazih, da je izvedba Novoletne jelke zadeva sekcije žena
Kakor v Loki bodo tudi v Trbovljah priredili otroci smuške tekme pri Sv. Katarini. Najboljši tekmovalci bodo dobili za nagrade smučke in podobno.
(Turška pravljica)
V mestu Carigradu je živel za časa pravičnega sultana Murata brivec Ali Sok. Ta je znal obriti glavo gladko tudi, če si mu zavezal oči. In ni polil obleke z milnico, niti s kapljo ne. Znal je tudi veliko pravljic in prišel je tako v glas, da je hodila vsa carigrajska gospoda samo k njemu. Ali je postal silno prevzeten in ni maral več briti drugih glav kakor samo one boljših ljudi.
Seveda je porabil slavni brivec tudi dosti drv. Kar naprej so hodili z drvmi natovorjeni osli pred Alijevo brivnico.
Drvar pa je trdil: »Pravica mora biti!«
»Daj sedlo, pa si jo poišči,« so se meščani smejali.
Drvar je dal sedlo in je šel iskat pravice. Sel je h kadiju (sodniku) in k muftiju (duhovniku). Prvi je pregledal vse zakone in ni našel besede, ki bi bila drvarju v pomoč. »Dogovor je dogovor in se mora spoštovati, sicer ni pravice v deželi,« je rekel kadi in odslovil drvarja.
Hamid je šel k muftiju. Ta je pre-
Tako je prišel nekoč drvar Hamid gledal ves koran (turško sveto pismo),
s svojim oslom in je ponudil Aliju drva. »Imam jih dovolj,« se je otresal Ali; »vzamem jih le, če mi daš za navadno ceno ves les, kar ga je na oslovem hrbtu.«
»Seveda dam rad ves tovor,« se je začudil Hamid in jel raztovarjati osla. Ko je spraznil oslov hrbet, je zahteval denar.
»Rekel sem, da ves les!« se je posmehnil Ali. »Osel ima vendar na hrbtu še leseno sedlo! Daj sedlo alt pa naloži drva nazaj in zgini! Dogovor je bil vendar jasen in priče so tu.«
Oslovo sedlo je bilo pa več vredno ko vsa drva. Hamid se je sicer prepiral in branil, pa vsakdo mu je rekel: »Kaj se boš prepiral, ubogi drvar, z Alijem, ki brije vso mestno gospodo? Pogorel boš!«
Brrr — avto
Pasel je na rebri ovce.
Ker sta bila oče in mati revna, je bil tudi sam reven, in ker je bil oče zašit in mati raztrgana, je bil tudi sam zašit in raztrgan. Ker je bil reven, zato ga je vselej stisnilo nekaj za grlo kakor s trdo roko, da je komaj dol požrl kot veliko solzo, kadar je videl sosedovega Milčeta, tistega štacunarjevega Milčeta z debelimi, rdečimi lici, da je bel kruh; ali kadar je videl Olgico, tisto krčmarjevo Olgico, ki si je vedno ogledovala obleko — srakica prismojena! Celo takrat, kadar mu je Pepica, največjega gruntarja hči v vasi, dala kruha — in dala mu ga je dostikrat —, še takrat ga je prijelo nekaj za grlo, da je komaj dol požrl kot debelo solzo, in da ga ni vselej Pepica tako čudno dobro pogledala, bi ne bil vzel.
Najbolj pa ga je stisnilo, kadar je spodaj pod rebrijo prirahtal ali pri-trobil avto: srečni ljudje sedijo v njem, veselo se smejejo, največkrat pa se držijo sila dostojanstveno in važno, siti so, lepo oblečeni, nič zašiti in se peljejo, peljejo...
On se ni še nikdar peljal z avtom — o tepec, saj se še s konji ni nikdar peljal! O pač! Enkrat se je že peljal s konji. Ko je šel Ponikvarjev hlapec, tisti, ki škilasto gleda — Mežurek mu pravijo — ko je šel Ponikvarjev hlapec z vozom po pšenico, takrat se je on obesil na voz in se je ravno kopičil čez lojtmico, ko ga je tisti škileč užgal z bi-čevnikom, da bi bile skoraj pregorele tanke hlačice pod njim — takrat. Zato ga je najbolj stisnilo, ko bi se tako rad peljal in bi bil rad lačen in strgan, samo da bi se peljal!
Tako se je vselej razsrdil, kadar je zaslišal avto in se je skril v rebri za grm in ga začel zmerjati z vsemi priimki, z nelepimi besedami, ki jih je slišal, kadar so se pri sosedovih kregali. Ko pa je pribrenčal avto bliže po cesti, se je potuhnil globlje pod grm in umolknil, še sopsti si skoraj ni upal. Kaj, če bi pribrenčal gor za grm? Zdel se mu je avto kot živa stvar. Da se konj sam splaši, se mu ni zdelo nič čudnega; tudi da se konj z vozom splaši, še ni tako čudno; ampak da bi se voz sam splašil — če ni nekaj živega? Kaj, če
Računska zanimivost
Oglejte si pob liže spodnja dva računska trikota in opazili boste, da je pri obeh trikotih seštevek popolnoma
bi pribrenčal gor za grm? O groza, nemara bi bilo še huje ko takrat, ko se je obesil čez lojtmico in ga je tisti hlapec, tisti škileč, užgal, da bi mu skoraj hlačice pregorele pod bičevnikom.
Zato se je potuhnil globoko pod grm in umolknil, še sopsti si ni upal. Ko pa je avto odbmel, ga je bila spet sama korajža in psovka.
Spet je pasel, čisto ob cesti je sedel.
Brrrrr — avto !
2e se je privzdignil, da bi skočil vkreber, za grm, po stari navadi.
Ee, ga bom vsaj od blizu videl in srečne bogate ljudi, lepo opravljene, ki jim ni nič hudega — mu je šlo skozi misli in obsedel je.
Brrrrr.
Lep, svetlomoder pleskan avto.
Sam sebi ne more verjeti.
V njem sedi gospod, robec drži na usta; zraven gospa, krčevito joka, da jo kar stresa; za njima pa velik venec iz belih rož, črn trak in na njem se po-
pa ni našel v njem besede, ki bi pomagala drvarju. »Dogovor je dogovor in se mora spoštovati, sicer ni pravice v deželi,« je rekel.
Drvar je bil trmast in neizobražen in 1 mu ni šlo v glavo, kaj hočejo s tako pravico. Gre in najame pisarja, da mu napiše prošnjo na sultana.
»Z visokega prestola prihaja pravica,« pravi drvar, »biti mora za reveža in za bogatina. Se živi — slava Bogu! — naš pravični sultan, še se vozi po stari navadi vsak petek k molitvi.«
Drvar počaka sijajnega sultanovega prihoda in vrže prošnjo v sultanovo zlato kočijo.
Drugi dan pokliče sultan drvarja k sebi, ga posluša in razsodi:
»Dogovor je res dogovor, a pravica je stisnjena v besede, ki so lahko dvorezen meč. Brivec Ali je dobil po pravici tvoje sedlo.«
Prepaden stoji drvar pred sultanom. Pa ta se sklone k njemu in mu nekaj zašepeta.
Komaj je bila drugi dan odprta Alijeva brivnica, že je stal pred njo drvar Hamid in njegov osel. Hamid stopi v brivnico in vpraša, za kako ceno bi Ali obril njega in njegovega tovariša. Aliju se je zdelo sicer za malo, da bi bril drvarja, vendar se dogovori za ceno. Obrije Hamida in se norčuje: »Kaj nisi vedel, kdo sem jaz? Zdaj se norčuje ves svet iz tebe.«
Hamid molči in gre, ko je obrit, po osla. »Zdaj pa tovariša!« Ali poskoči: »Si li znorel? Kaj bom jaz, ki brijem samo gospodo, bril tvojega osla?«
»Dogovor je dogovor!« pravi drvar. »Nočeš? Grem k sultanu!«
Kmalu pride pred brivnico sam sultan z rablji. In pravi Aliju: »Dogovor je dogovor! Trdo se je pa včasih ravnati po njem, toda potrebno, sicer ni v deželi pravice. Tebi je veljal dogovor za sedlo — zdaj pa hitro obrij osla — drugače ti izkaže palica pravico.«
Ni bilo pomoči! Ali je namilil in obril osla. Se tisti dan se je razširila

vajo zlate črke ..
Široko je razprl oči in kakor da bi se sam sebe vprašujoč pogledal: kaj je to in kako je to?
Posihmal ni več zmerjal avtov.
vec oslov; žal, da moramo zdaj k drugemu brivcu...«
Tako je zgubil prevzetni Ali delo in premoženje. Bežal je iz Carigrada in se nastanil v Mostaru.
Pionirska
nagradna
križanka
Zanimivo, kaj	ne?
987654321	123456789
87654321	12345678
7654321	1234567
654321	123456
54321	12345
4321	1234
321	123
21	12
1	1
1083676269	1083676269
Rešitev nagradne besedne uganke
Na našo besedno uganko v zadnji številki »Zasavskega vestnika« smo prejeli od pionirjev več odgovorov, kot smo pričakovali. Veseli nas, da so vsi pionirji in pionirke pravilno rešili to uganko. 2reb je tokrat določil za nagrado tov. Alis Kocmur, učenko IV. c razreda osnovne šole v Spodnji Šiški

v Ljubljani, kateri bomo poslali raz-— žgalni dar borcev za mlado svobodo. 1 pisano knjižno darilo.
Vodoravno: 2. ptič; 4. tuje žensko ime; 5. zimsko veselje pionirjev; 6. oblika glagola »presti*; 9. dela oderuh in mesar; 10. vrieš (hrvatsko); 11. delati na polju.
Navpično: 1. zimska nevšečnost; 2. rabimo vsako leto; 3. vrsta železne
rude; 7. blago (v sklonu); 8. svojilni zaimek (množ.j.
Rešitve naj pionirji pošljejo ali Pri' nesejo v uredništvo lista do ponedeljka 5 januarja 1953 Izžrebani (trije po številu) bodo dobili lepa knjižna darila.
Kakšen bo razvoj naše črne metalurgije



Livarna in topilnica ilijcš
Prihodnje leto bomo v Ilijašu v Bosni pričeli graditi novo livarno, ki bo dajala >etno okrog 40.000 ton surovega liva. Do kraja leta 1954 pa bodo zgrajene tri električne peči, ki bodo dajale
80.000	ton surovega železa.
V posebnem oddclku bo livarna centrifugalno litih peči s kapaciteto
18.000	ton ton, livarna kokil in valjev za potrebe črne metalurgije z zmogljivostjo 15 do 18 tisoč ton in livarna mehkega liva s kapaciteto 4000 ton.
Z izgradnjo Ilijaša bodo železarna Zenica in ostale železarne v državi (razen v severnem de'u) preskrbljene z li-
(okrog 20 do 25 tisoč ton) izvozili. Sedem tisoč pet sto ton aluminija iz proizvodnje prve faze elektrolize bomo predelovali v valjarni ahuninija v Ra-žicah pri Šibeniku v finalne valjane produkte, a višek iste količine bomo izvozili.
Električno energijo za ta kombinat bodo. dajale naše elektrarne na Dravi.
in Sisak
V železarni Sisak sta od leta 1947 zgrajeni dve novi visoki peči ter tovarna kisika. Dne 29. novembra t. L pa je začela poskusno obratovati tretjina valjarne brezšivnih cevi.
Nove visoke peči v železarni Sisak
v°m in napravami iz surovega železa.
Za izgradnjo"te livarne bomo prihodke leto investirali 2 milijardi 47 mi'i-lonov dinarjev.
Železarna Štore ...
V	Štorah pri Celju bo prihodnje 'eto že začela obratovati prva električ-na peč za proizvodnjo surovega železa, 111 to predvsem za proizvodnjo sivega surovega železa za potrebe livarne sive pločevine.
Peč bo imela zmogljivost 12.000 kilovatov in bo lahko dajala letno 18 do 29°00 ton surovega železa. Obenem se grade tudi potrebni objekti in naprave Za aglomeracijo.
Peč v Štorah je namenjena za izko-riščanje piritnih ogorkov iz Hrastnika, v bodočnosti pa tudi rdečega mulja kot banskega produkta iz tovarne glinice v Strnišču.
. Poleg tega bodo dogradili še livarno :>t delavnico za obdelavo težkih valjev za potrebe naše črne metalurgije
Za ta dela je prihodnje leto določeno 750 milijonov dinarjev.
... Vareš
V	vareški železarni bo prihodnje leto izročena prometu žičnica za transport železne rude, žičnica za prevoz jalovine ter odvoznica za prevoz rude na rudi-scu Smreka.
Poleg tega bodo pričeli odkrivati ova rudišča v Smreki, Draškovcu in v abreziku. Mehanizacija je že naro-lp.na- Tako se bo kapaciteta vareške Sezame do konca prihodnjega leta Povečala za dvakrat, t. j. na 700—800 Us<* ton letno. *
Predvidena je tudi izgradnja novega popravnega sistema na nakladalni po-, aii in bunkerjih v Draškovcu, od ko-6r bodo rudo odpošiljali v specialnih agonih s 45 tonami rude. Postavili ?uo naprave za avtomatično izpraz-tjevanje vagonov?
Predlog družbenega plana predvide-a za ta dela 693 milijonov dinarjev.
Kombinat aluminija v Strnišču
. Po predlogu družbenega načrta za ato 1953 je predvideno tudi 5 milijard 39 milijonov dinarjev za nadaljnjo gradnjo tovarne aluminija v Strnišču. * Jem bi bila dovršena tovarna glinice kapaciteto 50 do 60 tisoč ton ter prva aza elektrolize aluminija z zmogljivi0 15 tisoč ton. Tako bi po tej do-e^il-tvi tovarne glinice in prve faze lektrolize aluminija ostala za nasled-Ya leta še izgradnja druge sekcije f ektrolize z letno proizvodnjo 15.000 "?h, s čimer bi dosegli končno pred-videno kapaciteto 30.000 ton 'etno.
. Prihodnje leto bo potrebno, da se izvrše montažna dela na napravah v ^Edelkih glinice in elektrolize ter manj-ši del na gradbenih objektih in vodnih bapravah. Do sedaj je skončano 80 % ^seh gradbenih del za to kapaciteto ter 39 % oprave iz naših podjetij.
Največji del oprave, ki jo bomo bi°ntirali prihodnje leto, bo uvožen iz svice in Zahodne Nemčije.
Do obratovanja druge sekcije elektrolize bomo višek proizvodnje glinice
Va^arna brezšivnih cevi v Sisku je moderen objekt po najnovejših načelih tehnike; je to prva tovarna te vrste na Balkanu in ena izmed najpomembnejših v Evropi. Ko bo popolnoma zgrajena, bo dajala letno 60.000 ton brezšivnih cevi z maksimalnim premerom do 500 milimetrov.
Sedaj izdelujejo brezšivne cevi na »lahki progi«, prihodnje leto pa bo zgo-tovljena »srednja« in »težka« proga. Lahka proga izdeluje cevi do 100 mm zunanjega premera, dolžine 12—17 m, srednja do 200 mm in težka do 400 mm. Po potrebi pa bodo cevi s posebnim strojem >ahko raztegnili tudi do pol metra premera.
Za potrebe valjarne bo prihodnje leto zgrajena nova jeklarna z dvemi Siemens-Martinovimi pečmi z letno zmogljivostjo 90.000 ton surovega jek>a. Istočasno bo končana tudi livarna in postrojenje za sintetiziranje rude, s čimer se bo kapaciteta povečala še za
20.000	ton.
Z izgradnjo valjarne brezšivnih cevi si naša država pridobiva nove proizvode, ki smo jih morali doslej kupovati v tujini: naprave za globinska vrtanja nafte, za izdelavo parnih kotlov, izgradnjo vodovodov z visokim zračnim pritiskom in vodovodne mreže za namakanje v našem kmetijskem gospodarstvu. .
V železarni bo tudi oddelek za proizvodnjo specialnih, z bitumenom pre-| vlečenih in pocinkanih cevi, ki služijo kemični industriji in za razne instalacije.
Za ta industrijski gigant bomo prihodnje leto investiral 3 milijarde 395 milijonov dinarjev.
Tovarna kablov Svetozarevo?
Velike denarne vsote so predvidene tudi za gradnjo tovarne kablov v Sve-tozarevu. Pri glavnih gradbenih delih
V.
— tovarniške dvorane — ki so na splošno skončana, je letos sodelovala tudi mladina iz LR Srbije.
Do julija letos je bilo za gradbena dela in nakup oprave potrošeno 4 milijarde 356 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bomo investirali še 2 milijardi 479 milijonov dinarjev.
V letu 1953 bo dokončana glavna tovarniška dvorana s prostornino 50.000 kvadratnih metrov, objekti livarne in energane ter še drugi gradbeni objektu Pričeli bodo tudi z montažnimi deli, leta 1954 pa bo tovarna začela delno obratovati.
Tovarna v Svetozarevu bo izdelovala vse vrste električnih kablov s scinče-nim plaščem ter razne gole in izolirane električne žice. Prvič bomo pri nas začeli izde'ovati kable s svinčenim plaščem in papirno izolacijo.
Leta 1954 bo tovarna dajala 5500 ton, a leta 1957, ko bo tovarna že delala s polno zmogljivostjo, pa 25 tisoč ton kablov s svinčenim plaščem. Golih in izoliranih žic bomo prihodnje leto pridobili 2770 ton, leta 1957 pa 9100 ton.
Z izgradnjo te tovarne se bomo osvobodili uvoza teh proizvodov, delno jih bomo ceJo izvažali.
Tovarna pa bo dajala še stranski proizvod — valjano betonsko že^zo —
35.000	ton letno.
Smederevo
Tudi v tej železarni bo prihodnje leto zagorela nova električna peč, ki bo dajala letno 2500 ton elektrojekla. Služila bo za vhvanje specialnih odlitkov, zlasti za barvno metalurgijo v Srbiji.
DeTati bo začela tudi valjarna za tanko pločevino, s čimer bomo dosedanjo kapaciteto 11.000 ton dvignili na
30.000	ton.
Istočasno bodo dali v obrat novo kurilnico in oddelek za pocinkavanje. Z novo valjarno bo naša industrija preskrbljena s tanko dekartirano in pocinkano pločevino, ki smo jo doslej uvažali.
Družbeni plan določa za smederevsko železarno prihodnje leto 520 milijonov dinarjev.
Dravski sistem - eden najmočnejših hidroenergetskih sistemov v državi
Stisnjeno med Pohorjem in Kozjakom v ozki kotlini teče Drava, ki je vzbudila pri strokovnjakih veliko pozornost. Zakaj? Njena vodna moč je zaradi deroče struge zelo primerna za izkoriščanje. Ima veliko prednost, da je vedno polna vodne energije:	njeno
strugo napajajo večni ledeniki Velike Pastirice in voda s pobočij Velikega Kleka. Sonce nenehno topi ledenike in sneg ter napaja planinsko reko, medtem ko je v strugah Bosne, Neretve in Drine v pozni pomladi in poleti le malo vode.
Prav zato je Drava kaj primerna za gradnjo hidroelektrarn. Od Dravograda na avstrijski meji do Maribora se jih bo v kaskadah zvrstik) kar šest. Elektrarne »Fa!a«. »Dravograd«. in »Mariborski otok« že obratujejo, jsVuzenica« je v izgradnji; leta 1953 naj bi bila končana gradbena dela ter bi se montiral prvi agregat za 18.000 kilovatov. Tako bi ostala še gradnja hidrocentrale »Vuhred« in »Ožbold«. V ostalem toku Drave bodo pozneje zgrajene še druge elektrarne.
Po predlogu družbenega plana za prihodnje leto se predvideva začetek gradnje centrale »Vuhred«. To bo tretja stopnica v sistemu dravskih elektrarn. Kapaciteta »Vuhreda« bo okrog
60.000	kilovatov.
Ko bo skončan celotni dravski sistem, bodo te centrale proizvajale 279 tisoč ki'ovatov. To bo eden izmed najmočnejših hidroenergetskih sistemov v državi, ki bo povezan s hidrocentra^mi na Savi in s Hrvatsko.
Elektrifikacija v Makedoniji hidroenergetski sistem Mavrovo
V družbenem načrtu za prihodnje leto je za dela mavrovskih elektrarn določena vsota 2 milijardi 483 milijonov dinarjev.
Sistem Mavrovo zavzema hidrocentrale Vrutok s 140.000 kilovati, Vrben z 12.00 in Raven s 26.000 kilovati.
Prihodnje leto so predvidena gradbena dela na hidrocentralah Vrutok in Vrben. Delali bodo na vodnih ceveh za hidrocentrale, na taljanskem in vlaj-ničkem tunelu, na brani in na ostalih objektih.
Delah bodo nada'je na kanalu, ki bo dovajal vodo rek Radike, Beličice, Vru-točke in Mavrovske reke, ki bodo prihodnje leto že polnile novo Mavrovsko jezero. Po načrtu naj bi bila dela na centrali Mavrovo končana leta 1955. Tega leta bi bila zgotovljena montaža prvega in drugega agregata na centrali Vrutok (70.000 kilovatov), a leta 1956 tretjega in četrtega, prav tako s 70.000 kilovatu Istega leta naj bi bila končana montaža hidroelektrarne Vrben.
Ze z obratovanjem teh dveh elektrarn se bo letna proizvodnja električne energije v Makedoniji povečala na 330 milijonov kilovatnih ur.	-bs-
CEMU je voda koristna
V šoli so se pogovarjali, čemu' vse nam služi voda. Ugotovili so. da je voda za življenje neobhodno potrebna. Vodo pijejo ljudje in živali, z vedo kuhamo jedila, z vodo se umivamo, z vodo perocno, voda nam namaka polja in travnike, voda nam poganja, če jo spremenimo v paro, stroje i<n lokomotive. V te in še mnoge druge namene je voda potrebna. tako so ugotovili v šoli. Da, brez vode bi bilo življenje ljudi, živali in rastlin sploh nemogoče.
Ko so tako v šoli modrovali, čemu vse je potrebna voda, je učitelj vprašal še malega brihtnega Janezka, naj mu pove, čemu je voda po njegovem mnenju še koristna.
Mali Janezek pa vstane in se odreže: »Voda je človeštvu neobhodno potrebna tudi zaradi tega, ker bi brez nje ne mogli priti do otokov 1«
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE fcllllKlfTl
tiradi v Zasavju
Ze sedem let izvršuje kolektiv gradbenega podjetja »Beton« gradbena dela v Zasavju. Skoro vsi večji objekti, zgrajeni po osvoboditvi v Zasavju, so delo tega kolektiva.
Tako je bila v Trbovljah zgrajena dvorana za obdelavo strojev v Strojni tovarni »Miha Marinko«, podaljšek te dvorane, 12-stanovanjska hiša, kolonija rudnika v Trbovljah na VI. etaži, moštvena kopalnica, elektrodelavnica in montažna dvorana, 18-stanovanjska hiša trboveljske cementarne na Vodah, mehanična delavnica cementarne, nakladalna postaja, silos, stanovanjska kolonija elektrarne v Trbovljah za Savo stanovanjske hiše te elektrarne na Dežmanovem travniku, skladišče elektrarne, veliki poševni silos, transportni koridori, transformatorska postaja, notranja predelava elektrarne ter Sindikalni dom v Trbovljah.
V	Hrastniku je to podjetje zgradilo veliko upravno poslopje rudnika, za-pihovalne naprave, veliki magazin elektrarne, stanovanjsko kolonijo steklarne nad postajo, cesto mimo steklarne v Hrastniku in manjša dela za tamkajšnjo kemično tovarno.
V	Zagorju je kolektiv »Betona« zgradil rudniško stanovanjsko koloni-
V.-	v.	••
Najmodernejša kopalnica za rudarje v Zagorju, delo gradb. podjetja »Beton«
Nov del tovarne »Miha Marinko« in priključek do materialnega skladišča
jo v Potoški vasi, transformatorsko postajo, kolonijo v Borovniku, stanovanjski blok na Polju in Zdravstveni dom.
Delovni kolektiv gradilišča Trbovlje je ostal letošnje leto pred zelo težko nalogo: izgradnjo 105 metrov dolge in 43 metrov široke montažne dvorane za tovarno »Miha Marinko«. Podrobne načrte za to stavbo je kolektiv gradilišča dobil šele ob koncu meseca avgusta in v začetku septembra letošnjega leta, tako da je ostalo zelo malo časa za izgradnjo tega objekta. No, kolektiv se ni ustrašil velike naloge; s tesnim sodelovanjem in pomočjo investitorja ter organov oblasti je krepko prijel za j delo ter pod najtežjimi pogoji uspel, ' da večji del objekta dogradi do faze, ki je potrebna za montažo strehe. Da pa so to delo zmogli v tako kratkem času, je gradilišče uvedlo delo v treh izmenah, kjer je 12 močnih električnih črpalk bruhalo vodo iz jam za temelje, za katere je bilo treba izkopati 3600 kub. metrov zemlje. V to montažno dvorano so vzidali v manj kot treh mesecih čez 1000 kub. metrov železo-betona.
Nadalje je kolektiv zgradil dvorano za lahko montažo ter podporni zid in zgotovil vsa pripravljalna dela za nadaljnjo gradnjo tovarne z dohodno cesto in mostovi. Za rudnik v Trbovljah se skončava na Vodah 16-stanovanjska hiša, na IV. etaži pa gradi podjetje za rudnik 40-stanovanjsko kolonijo.
Delovni kolektiv gradilišča Zagorje
je ravno skončal veliko kopalnico za rudniški obrat Kotredež, ki je ena izmed najmodernejših v državi in na Balkanu sploh. Razen tega gradi strojnico v Borovniku, pričeli so z 18- stanovanjsko hišo na Polju, skončava se transformatorska postaja in Zdravstveni dom.
Delovni kolektiv gradilišča Hrastnik je dokončal Samski Som za rudarje, ki je eden najbolj sodobno opremljenih v državi, ter gradi 18- in 4-stanovanj-sko hišo, transformator in transportne naprave.
Preteklo leto se je podjetje »Beton« znatno mehaniziralo ter se vsposobilo za prevzem še večjih nalog, ki se bodo postavile pred posamezna gradbišča. Podjetje je dobilo svoj bager, buldožer in veliko število drugih gradbenih strojev. Samo na zasavskih gradbiščih je bilo zaposleno čez 600 delavcev. Tudi strokovni kader podjetja se je krepil ter je dorasel vsaki nalogu
Gradbeni program Zasavja v letu 1953 je zelo obširen ter podjetje čaka častna naloga njegove izvršitve. Samo v Trbovljah se predvideva izgradnja okrog 230 stanovanj, začetek gradnje novega Delavskega doma, dokončanje Trgovskega doma, nadaljevanje del na cesti, nadaljevanje gradnje tovarne »Miha Marinko«, izgradnja bazena za kopališče in drugo. Tudi v Zagorju in Hrastniku je gradbeni načrt zelo velik. Verjetno bo velik del tega programa prevzelo todjetje »Beton«.
) Še dva dni imaš čas,
da se lahko udeležiš VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA, ki bo v nedeljo, dne 4. januarja 1953 ob 16. uri pred rudniško restavracijo v Trbovljah.
MFSTM TOPOVSKO PODIH JE - IrbOVlrc
Petje v Trbovljah nekdaj in danes
2e od nekdaj je znano, da ljudje v Trbovljah radi prepevajo ali pa poslušajo lepo petje. V vseh časih so se našli ljudje, ki so gojili in dvigali pevsko in guisoeno kulturo v trboveljski dolini; ti so bili delno domačini-rudarji in v Trbovljah zaposleni delavci, še več pa so pripomogli h gojitvi glasbe in petja doseljeni obrtniki, železničarji in končno učitelji, ki so prihajali v Trbovlje iz raznih krajev Slovenije ter vstopali v pevske zbore ali pa delovali kot godbeniki ali vodje' tamburaških zborov. Naj omenimo iz teh časov dva pionirja: trboveljskega organista Miho Ličarja in vodjo tamburaškega zbora učitelja Stritarja.
Pevsko izživljanje ni v Trbovljah nikoli zamrlo; celo med okupacijo so se našli ljudje, ki se niso bali zapeti slovensko pesem glasno, v opomin okupatorju, da je na tuji zemlji in da ljudstvo hoče svojo zemljo' zase ter da ne priznava nobene tuje nadoblasti nad seboj.
Po okupaciji je pevsko delovanje v Trbovljah takoj zaživelo. Iz partizanov se jd vrnilo delavsko pevsko društvo »Zarja«, ki pa se je sprva omejevalo na prepevanje žalostink ob prekopih padlih partizanov. Takoj po 9. maju 1945 pa je začela prepevati tudi mladina, ki sta jo zbrala učitelj Vereno Korošec in učitelj na Glasbeni šoli v Trbovljah Filip Križnik. Zbor je nastopal pod imenom »Titovi črni pionirji«, ki ga je pozneje prevzel tov. Rudi Dolničar, je pa kmalu, po nekaj uspelih koncertih in turnejah utihnil. V to dobo sodi tudi poskus ustanovitve mešanega pevskega zbora, nekake obnovitve nekdanjega »Trboveljskega Zvona«, ki pa se zaradi nerazumevanja tedanjih odločilnih činiteljev ni obnesel. Vrstili so se novi poskusi, toda vse do ustanovitve današnjega mešanega pevskega zbora »Slavčka« ti poskusi niso imeli uspeha. Toda o tem več ob drugi priliki.
Naši spomini segajo v dobo pred letom 1893, ko je vladala v trboveljski dolini še skoraj popolna nacionalna nezavednost, saj so vodili tedanji največji podjetji v Trbovljah, rudnik in cementarno, pa tudi takratno kulturno življenje izključno nemški uradniki- ki niso imeli nobenega smisla, pa tudi ne potrebe po gojitvi slovenske pesmi. Ti priseljeni nemški uradniki so imeli svoj pevski zbor »Mdnner-Gesangve-rein«, v katerem so poleg rudniških uradnikov sodelovali tudi naši ljudje, ki se tedaj še niso zavedali svoje narodnosti. Ta zbor je prirejal svoje koncerte, kjer je prepeval same nemške pesmi, nastopal pa tudi ob raznih proslavah, ki so jih oznanjale po dolini izključno črno-žolte zastave. Edina slovenska zastava je visela v tistih letih na trboveljskem cerkvenem zvoniku. Kakor se morda danes čudno sliši, vendar je bil prav tedanji župnik Peter Erjavec tisti mož, ki je naročil svojemu cerkovniku, da mora izobesiti na zvoniku slovensko zastavo. Ta župnik je bil tudi tisti, ki je vabil v trboveljsko dolino tedanjo zavedno slovensko inteligenco in takratne voditelje celjskih Slovencev, med njimi dr. Dečka in dr. Semeca, ki so s svojimi navdušujočimi govori v tedanji gostilni pri Volavšku (današnja gostilna Špane) začeli dvigati narodno zavest. Temu gibanju so se pridružili v največji meri prebivalci Zgornjih Trbovelj, medtem ko je bil odziv iz ostalega dela trboveljske doline maloštevilnejši. Iz teh predelov so se začeli odzivati predvsem delavci in rudarji, ker je bilo rudniško uradništvo, kakor omenjeno, strogo nemško.
V to dobo sodi tudi začetek slovenske pesmi, ki se je pričela širiti po Trbovljah, začela pa gojiti tudi sistematično v pevskih zborih, ki so bili sprva še maloštevilni — tudi po številu pevcev — rezala pa je prve brazde, pionirske brazde v kulturo slovenskega petja, <ci se je kasneje tako močno razmahnilo v dolini črnega diamanta, ki je nemalo po zaslugi petja zaslovela tudi daleč izven naših današnjih meja.
Da bi paralizirali tedanji nemški , pevski zbor v Trbovljah in da. bi Slo- ; venci imeli nekakšno postavno društvo, ki bi smelo prirejati koncerte in veselice, je tedanji trboveljski kaplan Pankracij Gregorc zbral kakšnih 7 do 8 ženskih in 10 moških glasov, ki so sestavljali prvi slovenski mešani pevski zbor v Trbovljah. Sam je sodeloval in navduševal pevce, ki so bili v bistvu sprva cerkveni pevci, pričeli so pa gojiti tudi narodno in umetno slovensko pesem. Vodstvo tega zbora je prevzel tedanji organist Hiha Ličar, ki je prav takrat prišel od Sv. Jederti v Trbovlje. Ker ni bilo druge pevske literature, so se pevci oprli na tedanjo Mohorjevo pesmarico, prve pesmi pa so bile Ne-dvedove, Sattnerjeve in Volaričeve. Poleg teh pa so prepevali izrazito narodne pesmi in to v mešanem in moškem zboru, ki je nastopal tudi samostojno.
Istočasno se je pričelo narodno prebujanje tudi v sosednji hrastniški dolini, ki ga je podpiral znani učitelj Gradišnik, zaradi vpliva popolnoma nemške steklarne in kemične tovarne v Hrastniku ter ob izrazito nemškutarski podpori tamkajšnjega rudnika pa ni moglo priti do podobne ustanovitve slovenskega pevskega zbora v Hrastniku, ki naj bi širil slovenstvo tudi v tej dolini. Zato se je med Trboveljčani pojavila misel, da bi vnesli slovensko pesem tudi v hrastniško dolino; dobro se spominjam, kako smo se nekoč naložili na lojtrski voz, ki je imel spredaj veliko liro, ter odšli preko hriba na Dol, kjer smo najprej peli, nato pa sodelovali pri ljudski zabavi.
Okoli leta 1897 je ta pevski zbor priredil v gostilni »Pri vovku« (sedanja Spančeva gostilna) koncert, na katerega je povabil po vsem Zasavju znani Bartolov tamburaški orkester, ki se je povabilu odzval in sodeloval pri koncertu.
Najagilnejši član zbora, ki se je močno povečal, je bil tedanji učitelj na vo-denski šoli Stritar. V tem letu pa je popolnoma prenehal s svojim delovanjem omenjeni pevski zbor. Prvotno navdušenje je namreč močno popustilo, naslov »Pevsko in tamburdško društvo Zvon« pa je še ostal, dasi je deloval le še tamburaški zbor.
Leta 1906, ko je tudi tamburaško društvo le še životarilo — vaje so se v presledkih še vršile — do koncerta pa ni moglo priti — sta prevzela vso organizacijo v svoje roke gostilničar in in pekovski mojster Anton Počivavšek in učitelj Oskar Moll. Sedež društva je bil prenešen k Počivavšku, kjer je dobilo svojo društveno sobo, hkrati pa se je spet pričelo prepevati, vendar le v moškem zboru. Posebnost tega zbora je bila, da so ga sestavljali poleg nekaterih tedanjih učiteljev sami delavci. Vodstvo tega pevskega zbora je prevzel tov. Oskar Moll, ki ga je nato obdržal vse do leta 1939. Ta zbor se je kasneje preosnoval spet v mešani pevski zbor, naslednje leto pa so peli spet samo moški, največ zaradi vojnih ho-rnatij, ki jih je začel uprizarjati po Evropi Adolf Hitler. Toda o vsem tem še več kasneje.
Od leta 1906 dalje je pevski zbor »Trboveljski Zvon« deloval nepretrgano vendar pa do Zvonove 15-letnice leta 1910 ni prirejal samostojnih koncertov, temveč je sodeloval le priložnostno pri cirilmetodovih in gasilskih prireditvah. Od leta 1909 dalje pa, ko je bil pri Počivavšku ustanovljen trboveljski Sokol, je trboveljski Zvon nastopal tudi na sokolskih prireditvah. Zbor se je večal in krčil, vedno pa je bilo v zboru preko dvajset pevcev. Prvi večji samostojni koncert je bil leta 1910 ob 15-letnici obstoja trboveljskega Zvona. Zanimivo je omeniti ob tej pri-
Pevski zbor »Vzajemnost« v Trbovljah leta 1912
Uspeh tega koncerta je tako navdušil pokojnega trgovca v Zgornjih Trbovljah Josipa Molla, da je začel sistematično študirati glasbo in je kmalu nato ustanovil prvi tamburaški zbor v Trbovljah, ki ga je vodil sam, sodelovali so pa v njem Jože Goropevšek, Ivan Kramer, Anton Počivavšek, Kajtna, Robert Plavšak, Hiha Ličar — sama, še danes znana trboveljska imena, poleg teh pa še drugi, ki so bili v Trbovljah le začasno uslužbeni. Tamburaški zbor je štel kakšnih deset tamburašev, ki so igrali same hrvatske skladbe, ker drugih tedaj še ni bilo — ob vsakem koncertu pa je visela z berde velika slovenska zastava, ki je dokazovala, da je tamburaški zbor slovenska ustanova.
Po letu 1897 se je tamburaški zbor, ki je do tedaj vadil pri Goropevšku v Zgornjih Trbovljah, preselil na Vode k Pravdiču, v tedanjo »Martnatovo« ali Polakovo gostilno. Ta selitev je povzročila, da so pričeli pristopati k zboru tudi rudniški nižji uradniki, ki so vse dotlej to narodno gibanje v Trbovljah opazovali le od strani, boječ se za svoje položaje pri nemški rudniški upravi.
ložnosti, da je bil zbor ustanovljen že leta 1893, saj poteka prva znana slika zbora iz leta 1894, petnajstletnica dru-1 štva pa se je praznovala, kot da bi bil zbor ustanovljen šele leta 1895. Kako 1 je prišlo do te pomote, .ni znano; ver-I jetno je, da so se pevci neoficialno zbi-| rali že leta 1893, javno pa začeli nasto-| pati leta 1895.
Te obletnice se je udeležil naš znani J skladatelj Emil Adamič, ki je prišel v | Trbovlje iz Trsta in Jci je za to priliko posebej napisal skladbo za moški pevski j zbor z naslovom »Ob petnajstletnici« j na besedilo, ki ga je zložil trboveljski učitelj Jože Velkavrh. Bila je to daljša j skladba za zbor in baritonski solo, ki j ga je pel učitelj Tone Kuhar. Ker je j bila ta skladba tako mogočna, da je ni zmogel sam trboveljski zbor — saj i je vsebovala kar šest glasov, poleg te-: norjev kar štiri basovske glasove — so | Trboveljčani naprosili za sodelovanje zagorski pevski zbor, ki ga je vodil tedanji nadučitelj Levstik. Da bi oba zbora nastopala čimbolj homogeno, je vadil skladbo vsak zbor zase, ob nedeljah pa sta se vrstila oba zbora pri vajah tako,
Zbor pevskega društva »Zvon« v Trbovljah leta 1893
da je eno nedeljo odšel trbot>eljski zbor v Zagorje k vaji, drugo nedeljo pa so prišli v Trbovlje Zagorjani.
Koncert sam je dosegel popoln uspeh, zlasti v moralnem pogledu, saj je tedaj spet vsesplošno oživela narodnostna ideja in zanimanje za slovensko pesem. To navdušenje pa je pričelo spet upadati zaradi političnih dogodkov. Vnela se je Balkanska vojna, po kateri sta se najbolj prepevali tedanji domoljubni pesmi »Šumi Marica« in »Onam onamo«; vrstili pa so se politični za-pletljaji, ki so dovedli do prve svetovne vojne — vse to pa je bil vzrok, da so se pevci sicer udeleževali vaj, ni pa prišlo do samostojnega koncerta.
V tem razdobju je tamburaški zbor, kakor že omenjeno, le še životaril, od pevskega zbora se je odcepil skoraj popolnoma, ter ni več sodeloval pri pevskih prireditvah, zlasti še, ker se je nekako leta 1911 ustanovil »Šramelj«, ki je izpopolnjeval vse godbene vrzeli, nastajajoče ob različnih prilikah.
Med prvo svetovno vojno od leta 1914 do 1918 je pevsko življenje popolnoma zamrlo. Vojna vihra, ki je divjala preko cele Evrope, je marsikateremu \ tedanjemu pevcu za vedno zaprla grlo in šele leta 1919 so se spet zbrali preostali pevci. Ze spomladi tega leta je bil ponovno obnovljen »Trboveljski Zvon«, ki je začel vaditi takoj z mešanim zborom. Prve pevske vaje so bile na vodenski šoli, dokler ni društvo dobilo svojih prostorov najprej pri For-teju, pozneje pa v Sokolskem domu. Odslej so se koncerti vršili vsako leto; zbor se je krepil, nastopal je iz leta v leto kvalitetneje. dokler ni v splošni napetosti pred novo vojno in pred vedno burnejšimi dnevi, ko je nemški nacizem nasilno podjarmljal državo za državo, prišla zmeda tudi v zbor, ki se je sprva spet spremenil iz mešanega zbora v moškega, po letu 1940 pa je utihnil tud i ta.
Ne bilo bi seveda prav, če ne bi omenili mladinskega pevskega zbora »Trboveljski Slavček«, ki je med obema vojnama pričel s koncerti pod vodstvom učitelja Avgusta Šuligoja — sprva v skromnem obsegu, v domačem kraju in bližnji okolici, nato pa vedno dalje po bivši Jugoslaviji, končno pa je ponesel pevski sloves Trbovelj preko meja v Cehoslovaško, Avstrijo in Bolgarijo. Veljal je' v svetu za enega najboljših mladinskih pevskih zborov, dediščino tega slovesa pa uveljavlja danes naslednik, mešani pevski zbor »Slavček« v delavskem prosvetnem društvu »Svoboda-center« v Trbovljah.
Med obema vojnama je bilo ustanovljen o v Trbovljah tudi Delavsko pevsko društvo »Zarja«, ki se je hitro dvigalo in dosegalo pred drugo svetovno vojno med tekmovanji tedanje Hubadove župe čim dalje lepše uspehe. Ta moški pevski zbor je vodil pevovodja Rudi Dolničar. Vojna pa je ustavila delovanje tudi tega društva. Med oku- I pačijo je odšel skoro celoten zbor »Zar- I je« v partizane, po okupaciji pa je znova zaživel in deluje, kakor mešani pevski zbor »Slavček«, v delavskem prosvetnem društvu »Svoboda-center« v Trbovljah.
Zgodovina gojitve slovenske pevske kulture v trboveljski dolini pa ne bi bila popolna, če ne bi v tem kratkem sestavku še navedli, da je slovenska •
pesem v Trbovljah začela doneti tudi v socialističnih vrstah, v delavskem izobraževalnem društvu »Vzajemnosti«, ki je bila predhodnica sedanje »Svobode« ter začela s svojim delom med delavsko mladino leta 1912. Tega leta so v Delavskem domu v Trbovljah na pobudo takratnega tajnika socialistične strokovne organizacije, tov. Ivana To-kana, in tov. Jakoba Klenovška ustanovili delavski pevski zbor »Vzajemnost«, ki ga je vodil pevovodja Pavel Baloh iz Ljubljane, absolvent konservatorija v Regensburgu. Ta moški pevski zbor je imel v bivši godbeni sobi v Delavskem domu vsako nedeljo dopoldne svoje pevske vaje. Zbor je štel okrog 40 pevcev. Prve dve pesmi, ki se jih je ta delavski pevski zbor učil s posebnim navdušenjem, sta bili: »Hajd socialisti« in »Marseljeza«. Pozneje so prišle na vrsto druge slovenske narodne in umetne pesmi. Zbor ni prirejal P°~ sebnih koncertov, pač pa je nastopal na raznih socialističnih shodih in prireditvah, zlasti še ob delavskih prvomajskih proslavah itd. Kakor nam pripoveduje nek bivši član tega pevskega zbora, so pevci trboveljske »Vzajemnosti« vzbudili veliko pozornost leta 1912 na delavski socialistični prireditvi v Štorah pri Celju, zlasti pa še s svojim spontanim večernim nastopom v bivšem Narodnem domu v Celju, kjer so trboveljski pevci posebno navdušili navzoče Celjane in Celjanke s prekrasno odpeto Volaričevo pesmijo »Lahko noč, ljubo dekle«, prav tako pa z nastopom leta 1913 pri veličastnem pogrebu trboveljskega socialista Alojza Lesičarja, ki se je na rudniku smrtno ponesrečil-Tega pogreba se je udeležil tudi tedanji vodja slovenskih socialistov in glavni urednik socialističnega dnevnika »Zarje«, tov. Etbin Kristan, ki je imel na grobu pokojnega Alojza Lesičarja prekrasen poslovilni govor.
Kakor vsa druga društva, je tudi delovanje socialističnega pevskega zbora »Vzajemnost« v Trbovljah ustavil’ izbruh prve sVetbvne vojne meseca julija 1914. leta.
Po vojni se je ta pevski zbor obnovil v okviru delavskega prosvetnega društva »Svoboda«, ki ga je vodil in učil stari trboveljski pevovodja Miha Ličar. Zbor »Svobode« je imel jeseni leta 1919 v Fortejevi dvorani v Trbovljah, ki je bila nabito polna trboveljskih rudarjev, svoj samostojni koncert-Pozneje je prevzela vodstvo tega pevskega zbora znana trboveljska socialistka in komunistka tov. Rezi Steno-vičeva. Tudi ta zbor se je največ uveljavil pri raznih delavskih prireditvah in shodih ter prvomajskih proslav«^ trboveljskih rudarjev. Zaradi spora, je nastal v Trbovljah v prvih povojnih letih med desnim, in radikalnim levim krilom v socialističnih vrstah, je pevski zbor »Svobode« začasno prenehal s svojim delovanjem, pozneje se je pa spet obnovil. Petje je poučeval v »Svobodi« tedaj pokojni Trboveljčan Janko Jerman. Zbor je deloval vse do leta 19 ko je oblast po znanem velikem zleta »Svobod« v Celju delovanje socialističnih izobraževalnih društev prepovedala-
Pobližji opis delovanja nekdanjega delavskega pevskega društva »Svoboda* v Trbovljah čaka posebnega kronista-
EARL BIGGER3:	S k t IV R 0 S t
EVE DEKANE
»Zagotavljani vam. da K® nisem.«
»Tedaj ko je polkovnik vrtel svoj film, ste sedeli ve« čas na zofi zraven gospodič-ne Garlandove. Ali ulste v tem času opazili nič sumljivega?«
»Popolnoma nič.«
Žepni robec je ležal ve« zmečkan na kolenih gospo Tapper-Brook.
»Ali ste bili v Indiji?«
»Nieem . Nikdar nisem bila tam.«
»Ir niste še nikoli slišali o nekem žalostnem dogodku, ki »e je primeril ▼ Indiji? ... V Pe«hawarju? ... O z gi not ju neko mlade žene. ki se Je pisala Eva Durand?«
Gospa Tapper-Brook se Jo za hip zamislila.
»Verjetno, da sem o tem brala v časopisju .. Ime mi zveni precej znano.«
»Povejte mi . . . ali ste morda opazili tisti večer, k« Rte bili pri gospodu Kirku, kakšno dekle, ki je bilo v službi v dvigalu?«
Robec v rokah gospo Tapper-Brook se Jo spet preobličll v kroglo.
»Zakaj bi bilo potrebno to, da 11 som jo opazila in sl jo zapomnila?«
»Ona vam je bila torej popolnoma nepoznana?«
»Zdi se ml. da. Sicer pa nimam navade, da bi se posebno zanimala in si ogledovala te vrste ljudi.«
»Angležinja ste. ali no, gospa?«
»Da, gospodična.«
»Iz Londona?«
»Ne. Rojena sem bila v grofiji Devon In sem tam ostala do svoje možitve Od tam sem odšla n svojim možem v York, kamor je moral zaradi svoje službe. Bil je namreč duhovnik«
»X..b valju Jem se vam.« je rekla Morrew.
»Pogovor z menoj vam ni mnogo koristil.«
»Saj več tudi nisem pričakovala,« je smeje se odgovorila pomočnica državnega tožilca »Ta zaslišanja so zgolj formalnost. Vse osebe, ki so bile tisti večer pri gospodu Kirku, morajo biti zaslišane. V vsakem primeru pa sem vam hvaležna, da ste se odzvali mojemu vabilu.«
Gospa Tapper-Brook Jo vtaknila svoj robec v torbico In se dvignila.
»Torej... to Jo vse, kar ste hoteli zvedeti od mene.«
»To Je vse. . Kako lep dan po včerajšnjem dežju!«
»Krasen!« jo zamrmrala -gospa Tapper Brook, ko je odhajala skozi vrata. Kirk Je pristopil h gospodični Morrow.
»Vam lahko še kaj pomagam?«
»Ta trenutek nič. hvala.«
Gospa Tapper-Brook Je odšla v drugo sobo, pa ju je še vedno lahko slišala. Kirk je zato pritajil svoj glas.
»AH ste zvedeli kaj novega o dekletu v dvigalu?«
»Nič,« Je vzkliknila Morrow. »Zopet Ista pesem z njenim zglnotjcm. Saj je bilo treba kaj podobnega pričakovati.«
Kirk Je pogledal proti vratom.
»Dama, ki Je sedaj odšla, vam ni nič posebnega ln zanimivega povedala. Zares nimate sreče.«
Smejoč se Je gospodična Morrow stopila k njemu tako blizu, da Je lahko zadubal njen parfum.
»Varate se.« je rekla. »Od gospe sem zvedela ninogokaj.«
»Kako?«
»Ce sploh kdo laže, potem je ona tista.
Toda vse njen© laži so preveč prozorne To vam bom v kratkem dokazala«
»Vi ste neverjetna ženska,« je pripomnil Kirk. ko je odhajal, da bi se pridružil gospe Tapper-Brook, ki ga Je čakala v pred-sobl.
Povratek z avtomobilom Je bil podoben vožnji v državno tožilstvo. Gospa »n Kirk sta ves čas molčala. Mladenič Je z olajšanjem vzdihnil, ko jo skrivnostna in mrka tajnica njegove babice Izstopila iz avtomobila.
Vrnil se Je potem v svoj nebotičnik ln se povzpel v dvajseto nadstropje. Ko Je stopil iz dvigala, je opazil Cattlea. ki se Je bil pravkar pripravljal, da bi odprl vrata pisarne. Cattle ui bil samo nočni čuvaj v nebotičniku, temveč tudi pomočnik upravitelja hiše In J« bil na to svoje delo tudi ponosen.
»Dober dan, Cattle! Ali iščete morda mene?«
*I)a gospod! Gre za zelo važno stvar.«
Kirk Je stopil skupaj z njim v pisarno.
»Gre zn nnnicščcnko Grace Line, gospod, za tisto nesrečnico, ki Je Izginila,« Je rekel Cattle.
»Kaj je torej s njo?«
»Policija me Je spraševala o njej najrazličnejše stvari: kdaj sem Jo zaposlil v tej hiši In tako dalje in tako dalje. Jaz sera odgovarjal, toda glede neke stvari pa sem mislil, da le bolje, če se poprej porazgo vorlm z vami.«
»Zlodeja, Cattle, to P® ni bilo pametno, sl poskušal varati policijo!«
»Toda o tej stvari, gospod . .«
»Kakšni stvari?«	_ ,
»O načinu, kako Jo ta deklica stopila v tso službo . . Pismo, ki ml ga je takrat I nesi a .. .«
»Od koga ie bilo pismo . «
»Od vaše babico, gosp« Dawaon-KIrk.« »Glej, glej! Grace Line Je stopila v slui s priporočilom moje babice?«
»Da, gospod Shranil sein to pispio. Ali čete. da vam ga pokažem?«
Cattle Je ponudil Kirku neko sivo kuver-vellke In lepe oblike. V njej je bilo pis-[>. napisano s staromodnim rokopisom Klr ve babice Kirk Je prebral;
»Spoštovani gospod Cattle!
Mlada dama, ki vam bo prinesla tole pismo, je moja dobra prijateljica, gospodična Grace Line Bila bi vam hvaležna. Če bi JI mogli dobiti zaposlitev v hiši, ki Je pod vašim nadzorstvom, morda v kakšnem dvigalu To delo še zdalež ne bo ustrezalo njenim sposobnostim toda go podlčna Lino je sedaj v težavnem položaju ln vam bo hvaležna za vsako 'delo ki ga ji boste našli.
Prepričana sem. da vam bo njena oseba vzbudila zaupanje ln da Jo boste sprejeli, jaz pa v vsakem pogledu odgovarjam zanjo.
S prijateljskim pozdravom
Marjr Daw*ou-Klrk.«
Kirk se Je zmedeno naniršll.
»Obdržal bom tole pismo, Cattle,« je rekel ln ga vtakull v žep. »Priznani vam, da ste Imeli prav, ko ga niste takoj pokazali polletji.«
»Tudi Jaz sem tako mislil,« Je odgovoril Cattle, sam c seboj nad vse zadovoljen, in nato Je odšel.
16.
Kirk se Je hitro povzpel v svojo vilo. V salonu je našel Chnna. zatopljenega v knjigo polkovnika Bratoma:	»Pokrajina za
KhyherHklm prelazom«.
»Nekaj novic za vas. Charlie. Našel sem čisto svežo sled «
»Čestitam! Ali smem povprašati po Imenu osebe, ne katero Je padel vaš sum?«
»To Je. . nihče drug kakor moja babica! «
Chnn sl je dovolil trenutek Iskrenega začudenja.
»Kako. da ima ta prikupna stara gospa kaj na vesti .? Prav zares ste me presenetili. Kaj pa Je zagrešila?«
»Zaposlila Je v našem nebotičniku tisto mlado žensko, Grace Line, ali kako se že Imenuje.«
Mladenič Je ponovil svoj razgovor a Cat-tleom in pokazal Chann pismo.
Clian Je z zanimanjem prebral toplo priporočilo gospe I)awson-KIrk, nato pa pismo I vrnil.
»No. sedaj Je prišla na vrsto tudi vaša 1 babica. Tudi njo bomo morali zaslišati. Ali
vas smem opomniti, da bi morali o vsgj J® stvari obvestiti tudi gospodično Morrow* »Da. seveda! To bo zame pravi užit®** je veselo rekel Kirk.	^
Poklical Je gospodično Morrow po f®**, fonu in JI razložil vso stvar Ta Ja Pr2* lagala, naj tako! povabijo gospo Davvs® Kirk za ob dveh popoldne v vilo.
Kirk Je po telefonu poiskal babico. . -j »Dalo. Jaz sem Darry! AU ml nisi zju'[’ . rekla, da bi bila srečna, če bi bila na * kršen koli način v tesnejšem stiku s pr iška v o o umoru sira Frederika Brucea?* »Da. toda na takšen način ki bi d*' pristajal . Bilo bi mi zelo drago.« . ~ »Ta želja se tl Je izpolnila. Prav ta niitek te Išče policija.«
»O moj Dog, kaj sein pa zagrešila?« ^ »To moraš pa že sama vedeti. Dobro V išči svojo vest In bodi tukaj ob	JJš
poldne: gospodična Morrow bi te na«1 rada zaslišala.«	>nfi
»Rada bi me zaslišala? Kaj p a ‘P misli? Vedi pa. da se prev nič ne boji*11 od II
tvoje gospodične.«
»Dobro, samo glej.* da ne boš zamud« ^ »Bom pač morala oditi bolj zgodaj j-«
j bila	‘ ‘	*“*	*
vanje.«
ljubila sem. da bom odšla na neko Pr
IzpU^JJ
»Odšla boš šele tedaj, ko te bo . policija Priporočam tl. da govoriš sa,nY»io čisto resnico. Dobro bo, če boš tudi tl ravnala, kakor Je treba Potem bom m .. našel priliko In možnost, da te rešnn pora.«	ju
»Nikar ne misli, da se te bojim. tvojih prijateljev « policije Prišla D ,e, toda zgolj Iz čiste radovednosti. Zanima .j* da bi videla, kako ta gospodična °P^J,eg* nvoJo dolžnost kot pomočnica drta^.^a tožilca. Kar se mene tiče .bom svojo znala odigrati tako. kakor meni url8* ^ »To bomo pa šele videli. Ne P®*®"1 točno oh dveh.«	|r
Odložil Je slušalko In začel nestrp°< k ati na trenutek, ko se bo začelo to ua*> zanimivo zasliševanje.	jiaiiš
Ob Četrt na dve so le pojavila gosp0® Morrow.	nniH*
»To Je prava senzacija!« Je	j,#-
brž ko Jc zagledala Kirka. »Torej ▼***
Naši čitatelji pišejo
Občni zbor KUD »Ivan Cankar
v Loki pri Zidanem mostu
11. decembra, ravno na obletnico smrti Ivana Cankarja, je KUD v Loki pri Zidanem mostu polagalo svoj letni obračun.	•
Pred občnim zborom je bila spominska proslava z referatom o našem največjem mislecu in prvoboritelju za delavske pravice, Ivanu Cankarju; v ilustracijo njegovega dela sta bili pre-čitani dve njegovi črtici, ki prikazujeta borbo našega malega človeka in veliko ljubezen do matere in do njegove rodne grude.
Nato se je pričel občni zbor. Posamezni funkcionarji odbora so podali svoja poročila. Iz njih razvidimo, da je društvo delovalo in bi lahko še bolj, če ne bi bilo v samem odboru trenja.
Dramski odsek je imel z dvema igrama štiri prireditve ter eno gostovanje v Sevnici. Pevski zbor je priredil dva koncerta. Premalo je bilo gostovanj na drugih odrih, kar bi bilo zelo zdravo za medsebojno spoznanje in zbližanje z ostalimi društvi; tudi finančna plat društva bi bila boljša, saj potrebuje društvo denar za investicije. Društvo je svoje delovanje razširilo s propagando tiska, zlasti še lokalnega tedni-Ka, hkrati pa pričelo s predavanji v j čilske težkoče, Je začel s teoretično in prak-T11 1 '	• rr-	’	1'''1 ’’ 1 tično izobrazbo svojih članov. V teku leta
so imeli 9 teoretičnih predavanj ter več praktičnih vaj iz vojaške stroke. Člani so se udeležili množičnega manevra rezervnih oficirjev trboveljskega okraja na Kumu. Priredili so vrtno veselico s kulturnim programom, čisti dobiček pa porabili za ureditev društvenih prostorov in nakup raznih vojaških in drugih specialnih kart.
Člani kluba rezervnih oficirjev pa niso delali samo v okviru kluba. Večina je tudi politično aktivna; delajo v kulturnih društvih, v sindikalni organizaciji, v ZKS in Fronti, v športnih in drugih društvih in
Lado Levec podal smernice za dvig prosvetne dejavnosti. Ugotovil je razne pomanjkljivosti, katerih posledica je premajhen razmah društva. Odbor bi moral imeti celoten pregled nad kulturno dejavnostjo v Loki in okolici. S svojo aktivnostjo naj bi posegel bolj v širino, da bi zajel v kulturnoprosvet-no delo predvsem mladino. Društvo ne sme biti izolirano na svoj ožji krog, ampak se mora povezati z vsemi frontnimi organizacijami, s čimer mu bo zagotovljen večji kulturni uspeh. Pri vsem svojem delovanju naj pokaže revolucionarno delo, ki nam ga je prikazal naš prvi revolucionar Ivan Cankar, po katerem nosi društvo svoje ime. Ljudska univerza naj vzgaja ljudi v duhu pridobitev NOV in socializma.
Društvo je dolžno, da organizira državne proslave v soglasju s frontnimi organizacijami in da pripravi kulturni
program. Propagirati je treba tudi izobraževalne tečaje. H koncu je tovariš Levec izrazil željo, da društvo premosti vse tehnične zadržke, ki so doslej ovirali razmah društva.
V imenu OO ZKS je dal nekaj smernic za delo tudi tov. Goršek ter poudaril potrebo čim večje povezave KUD z množičnimi organizacijami.
Novoizvoljeni odbor je sklenil, da bo preusmeril svoje delo za kulturni dvig društva in v splošno zadovoljstvo ljudstva; zadal si je naslednje naloge; 1. KUD naj postane množična organizacija; 2. dramski in pevski odsek naj prirejata gostovanja; 3. na prvi seji odbora naj se izdela načrt dela; 4. Ljudska univerza naj si utre pot med ljudstvo; 5. izpopolni naj se knjižnica; 6. prirejajo naj se proslave vseh naših velikih mož. H koncu so izvolili odbor za organizacijo Novoletne jelke.
Delo kluba rezervnih oficirjev
Klub rezervnih oficirjev v Zagorju je letos dobro delal. Vključil je v svoje vrste 43 članov. Ko Je klub prebrodil organiza-
Ljudski univerzi. Tudi po okoliških vaseh se kažejo majhni gledališki uspehi, saj je tamkaj mnogo delavoljne mladine, ki jo je treba pritegniti v kulturnoprosvetno delo. Pri dramskem odseku in pri pevskem zboru so tehnične ovire v tem. da uslužbenci nimajo enakih prostih dni. Pevski zbor pa trpi še zaradi tega, ker nima toplega prostora za vaje.
Iz diskusije je zastopnik OOLP tov.
V Zidanem mostu se še niso odločili za .Svobodo'
0 kulturnem življenju v Zidanem moetu smo doslej malo slišali. Temu pa ni kriva nedelavnost SKUD »Viktor Strel« in drugih organizacij, pač pa so bile tu razne težave, »i preprečujejo in ovirajo razmah kuiturno-Prosvetnega delovanja, zlasti pa pomanjkanje potrebnih prostorov. Zidanomoščani pa se tega prav dobro zavedajo, da tako ne more dalje, in je nujno, da so dogradi že sapočeta stavba tamkajšnjega Kulturnega ooma. In te naloge so se resno in z vso Požrtvovalnostjo lotili, zavedajoč se veliko odgovornosti za vzgojo in dvig kulturne ravni našega ljudstva v borbi za njegovo lepšo bodočnost in izgradnjo socializma v naši svobodni domovini.
Z velikimi napori smo v tem Domu v Počaetitev letošnjega Dneva republike dogradili dvorano, potrebno pa bo dograditi gledališki oder in dogotoviti potrebne
še
stranske prostore, kar se bo v doglednem easu tndi zgodilo, da se bo knltnrno-prosvet-no delo v Zidanem mostn lahko razmahnilo m razživelo.
Kot edino knltumo društvo deluje v Zidanem mostn železničarska godba na pihala, f1 Je letos praznovala 50-letnioo svojega delovanja ter je na svoji dolgi življenjski poti doživela že mnogo uspehov in je znana in Priljubljena širom po naši republiki. Ta godba je tudi edini odsek SKUD »Viktor vo23 i k* 3® ustanovljen z namenom, da in 1 *h pospešuje kulturno dejavnost v kra-"n ~.aa pa se seveda ustanovijo še drugi “useki, čim bodo dani zanje pogoji — pred-pevški in gledališki — to pa kot v ,5®' h prvih delavskih kulturnih društev *oJ° P°oa«. Čas nresničenja te zamisli ee ®edaJ naglo bliža.
v '7ioe'l nedavnim je bil v Glasbenem domu otr*danem mostn občni zbor SKUD »Viktor Dolin Udeležili so se ga člani godbe, nekaj to.. orn‘b članov ter zastopnik Ljudske pro-i dkraja Trbovlje, tov. Lado Levec. Po-vnKi« ®mo pa mnogo ljudi, ki so bili po anipeni, in zastopnike množičnih organi f,_®D. ki eo na vprašanju dviga in razmaha
"—«------—,a ena]j0 zajn.-
dolžnost je,
t »d«:..
množičnih organi-kni4J* *V1 80 na vprašanju dviga in razmaha uiturno-prosvetnega življenja enako zainte-^ot SKUD in katerih dolžnost je. da <> dejavnost z vsemi močmi podpirajo za Plošne koristi našega ljudstva, saj je kolera naroda eden od najvažnejših činiteljev
* n n Si vnliL-i hn rhi i »n ;.1~	„ l ;e.
naši veliki borbi za izgradnjo socializma Občni zbor pa je bil kljub temu živahen je lepo uspel. Predsednik društva je v ®vojem poročilu podal poleg pregleda dela ’ Preteklem letu dokaj smernic in pobud nadaljnji razvoj društva; predsednik je v jvojem poročilu predvsem naglasil veliko Požrtvovalnost godbenikov, ki delajo v društva zaradi specifičnosti železniške službe pod izredno težavnimi pogoji. Čestokrat morajo P° naporni 12-nri službi k vajam ali na nastop, ali pa ee zgodi nasprotno, da morajo
po vaji ali pa nastopu takoj v službo. Pohvaliti je treba tudi celoten kolektiv postaje, ki mnogo doprinaša k uspehom svoje godbe, saj morajo zaradi teh nastopov čestokrat drugi tovariši delati v poostrenem turnusu.
Godba v Zidanem mostu nedvomno doprinaša svoj delež k dviganju kulturne ravni našega delovnega ljudstva. Občni zbor pa je ugotovil, da je treba kulturno dejavnost razširiti tudi na druga področja, za kar so v novi dvorani delno že dani pogoji. O tem pa na občnem zboru ni bilo mogoče razpravljati na širši bazi, ker na občni zbor ni bilo ljudi, ki so na teh vprašanjih zainteresirani.
Sprožena je bila tudi misel, da se SKUD »Viktor Strel« preimenuje v »Svobodo«, kot je obstojala in zelo uspešno delovala v letih 1919—1924. Pogojev za to ne manjka in upajmo, da bodo delovni ljudje in vsi. ki z voljo in zavestno grade sebi in svojemu narodu lepšo bodočnost, ki hočejo služiti svojemu ljudstvu in naši socialistični skupnosti, našli pravo pot za uresničenje te zamisli.	V. M.
organizacijah. Ker imajo najrazličnejše poklice — od delavca in rudarja do nižjih in višjih nameščencev, prosvetnih delavcev — so vključeni v razne ustanove, kot v delavske svete, svete proizvajalcev, upravne odbore podjetij, v ljudske odbore itd. Zato so tudi njihove seje v klubu zelo živahne in konstruktivne, saj obravnavajo na njih poleg vprašanj svojega kluba tudi druge pereče družabne probleme. Marsikatera dobra zamisel se je že rodila v tem klubu in bila tudi uresničena.
Pred klubom pa stoji še neka naloga, ki jo je treba čim prej izvršiti; v klub je treba vključiti še ostale rezervne oficirje, ki doslej niso čutih potrebe in dolžnosti, da J vstopijo v svojo stanovsko organizacijo. Ne- ' kateri od njih tega ne store zaradi osebnih nasprotij, drugi se spet čutijo zapostavljene, ker ne zavzemajo boljšega mesta v službi ali pri delu, ne store pa nič za izboljšanje svoje izobrazbe. Eni kot drugi pozabljajo na tovariško sožitje za časa narodnoosvobodilne borbe, pozabljajo na padle tovariše, ki so se borili za boljše življenje m svobodo vsega delovnega ljudstva, ki niso mislili samo nase, ampak na blaginjo skupnosti. Taki tovariši pozabljajo, da borba za socializem še ni končana m da je njihova pomoč za boljši jutrišnji dan neogibno po-trebna in da delajo s svojim pasivnim zadržanjem neodpustljivo napako.
Nov kino v
V »Domu Svobode« v Zgornjih Trbovljah so odprli v nedeljo, 21. decembra, nov kino, ki je last delavskega prosvetnega društva »Svoboda II« v Trbovljah. Kinematograf razpolaga z odličnim filmskim projektorjem izdelka domače tovarne »Iskra« v Kranju, ki ne zaostaja za evropsko znano nemško kinoaparaturo »Erneman B VII«. Tudi v novem kinu sta montirani dve projekcijski aparaturi, tako da bo mogoče predvajati vsak film brez pavz.
m"!
Idejni načrt novega Delavskega doma v Trbovljah
O delu foto-kino kluba v Hrastniku
Izmed organizacij Ljudske tehnike v našem okraju je najstarejši foto-kino klub v Hrastniku. Od njegove ustanovitve bo kmalu preteklo dvajset let.
V povojnih letih je ta klub mnogo storil za vzgojo novih kadrov; vsako leto je absolviralo tečaje kluba preko 20 članov. Fotoklub ima kot edini v okraju močno kino-sekcijo ter ima vsak mesec kinopredstave na ozek filmski trak. Klub je imel — četudi v manjšem obsegu — vsako leto svojo fotorazstavo. Tudi letos je na Dan republike, 29. novembra, odprl fotorazstavo z 38 povečavami, ki si jo je ogledalo preko 800 Hrastničanov. Razstavljalo je 12 članov fotokluba Hrastnik ter trije člani fotografskega kluba na Dolu.
Zanimivo je, da so sestavljale petino vseh razstavljalcev članice in da so ravno njihove slike vzbujale največ pozornosti.
Fotoklub je imel 17. t. m. svoj redni občni zbor, kjer so si njegovi člani izvolili nov odbor. Izvolitev direktorja gimnazije kot referenta za vzgojo kadrov je porok, da bo klub svoje delo na tem področju uspešno nadaljevaL
Fotoklub v Hrastniku bo poslal poziv vsem zasavskim organizacijam, da se pripravijo na razstavo umetniške fotografije Zasavja, ki naj bi bila meseca oktorbra 1953. Prihodnje leto bo ta klub izdelal tudi dva krajša filma poučne vsebine.
Puharjev dom v Hrastniku, dom foto-kino kluba
O šolskih prostorih v Hrastniku
Na prizadevanje ljudskega odbora mestne občine v Hrastniku bodo lahko že v najkrajšem času pričeli s preurejanjem bivše rudniške direkcije v Hrastniku v zasilne šolske prostore. Zaenkrat sta v načrtu dve učilnici in delovna soba za učitelje. Načrti ustrezajo svojemu namenu; prostori so zadosti veliki in po legi sodeč sončni, tako da bodo učenci in učitelji lahko z njim zadovoljni. Z izvedbo tega na-
Trbovl jah
Nov kino v Zgornjih Trbovljah bo imel do nadaljnjega tedensko samo po en filmski spored in sicer vsako soboto, nedeljo in ponedeljek.
Otvoritev novega kinematografa bodo pozdravili posebno vsi prebivalci Zgornjih Trbovelj, ki so postale zlasti v povojnih letih zelo gosto naseljen kraj, nadalje prebivalci Gabrskega ter vseh ostalih okoliških vasi, ki jim je obisk kinematografa v Delavskem domu v Trbovljah zaradi oddaljenosti od rok.
Filmski spored za prihodnje leto bo novi kino objavil naknadno. Kot zadnji film v letošnjem letu bo kino v Zgornjih Trbovljah predvajal znano odlično ameriško dramo »Vrnitev« (s Clark Gablom in »Osico«). Ta izvrstni film si ne bodo ogledali samo tisti, ki ga doslej še niso videli, marveč mnogi drugi, ki ga žele videti še enkrat.
•
V KAVARNAH,
, GOSTILNAH,
HOTELIH.
TRGOVINAH, BRIVNICAH IN PISARNAH
zahtevajte list
ZASAVSKI VESTNIK
I črta bo odpadla uporaba za šolske pro-I store neprimernih učilnic nekdanjega nemškega otroškega vrtca v Hrastnika.
Pomanjkanje šolskih prostorov v Hrastniku pa z adaptacijo bivše rudniške direkcije še ne bo rešeno. Pri sedanjem številu učencev — 549 — potrebuje osnovna šola ob maksimalni izrabi prostorov (45 učencev v oddelku pri dopoldanskem in popoldanskem pouku) še šest učilnic. Želeti bi bilo, da bi imeli vsaj višji razredi svoje učilnice, da bo možno zadostno zračenje prostorov. Mogoče bi se to doseglo z ureditvijo še kakšnega prostora v poslopju nekdanje hrastniške rudniške direkcije. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na primeren prostor za šolsko telovadnico, ki bo dobila po novem učnem načrtu važnejše mesto kot doslej. O tem naj odločilna mesta razmišljajo že sedaj, da ne bo pozneje nepotrebnih skrbi in nevšečnosti. Prostor pred navedeno zgradbo bi bil kot nalašč primeren za telovadnico, je pa določen za novo cesto.
Pa tudi gimnazija v Hrastniku nd rešena težav. Njeno dvorišče čaka pridnih rok in gramoza. Upajmo, da nam bodo pri tem delu priskočili na pomoč tudi košarkarji, ki so na dvorišče navozili za ped ilovice, tako da sedaj tonemo v blatu. Pa tudi ograja je v razsulu. Razreda I c in IV čakata na primeren prostor. Četrti razred smo morali namestiti v pionirski sobi, v katero pa gre le 22 dijakov. Ob tem pa je treba vzeti v poštev, da smo s tem izgubili prepotreben društveni prostor, ki smo si ga lansko leto komaj priborili.
Naloga učiteljev je, da na ta vprašanja stalno opominjamo in da tudi sami po svojih močeh pomagamo pri odpravljanju pomanjkljivosti. Preteklo šolsko leto smo se tega držali, saj smo si dvorišče in športno igrišče sami uredili. Tudi letos je učiteljstvo pripravljeno pomagati po svojih močeh.
Pripomniti je še treba, da so slabšim uspehom na šoli v veliki meri krive ravno neštete pomanjkljivosti, saj je znano, da tesni in slabo zračeni prostori zmanjšujejo delovno sposobnost, zlasti pa zbranost in pazljivost učencev.
M. O.
Lanteli*! po*Da,a JennT Jerome — Mary
kako! Vae kaže- da ,ta TCllkl prl-
«„ ?l,rk Je ponudil deklici pismo, katero mu ■*e bil Izročil Cattle.
»Kar preberite! Uahica odgovarja zanjo bIcaSfkem poel*du’ Takšna Je ta moja ba-
Gospodična Morrow se Je nasmehnila.
• »Gledala bom, da jo bom zasliševala z vso ™ožno pozornostjo . . Kaže. da ji nikakor J1* všeč, Ker se Jaz kot ženska bavim s ‘akšno obrtjo.«
■i .»Starim ljudem zmerom kaj ni všeč,« le 'lejal Kirk. »Glejte. Jaz sem, kakor sami jeste, zelo simpatičen mladenič, pa vendar •le našla ona svoje razloge, da mi vsako uro jjekaj očita Na vsak način pa glejte, da ne "'►ste preveč obzirni do nje. Tako vas bo “°U spoštovala. Veste, nekateri ljudje so "amreč taki ..«
»a trenutek je vstopil Obarile Chan. »Dober dan. gospodična Morrow! Vaša JJsvzočnost vedno olepšuje sobo, v kateri se '[“hajate. Je kaj novega? Ali se Je nadzor-jj^o ^Flanneryju posrečilo Iztakniti Evo
„ mislite na dekle iz dvigala, tega ni "ašel. Nikjer je ni. Ali ste še vedno pre-prl*®nl. da je prav ona bila Eva Dnrandf«
. »Ce se pokaže, da Je bilo to netočno, po-wm *i bom na glavo natrosil pepela!«
.i f®nden način za olepšavanje glave!« le tlobno pripomnil Kirk.
n Tedaj je kot vihar vdrla v »obo goapa
ubwson-Klrk.
p »Glejte me. prišla sem do sekunde točno.
vas. naj se ugotovi, da sem bila
T »Dober dan. babica!« Je rekel Kirk. »tJpanv, da ae še opominjaš gospodične "»orrovr.«
M *A. da .. to je tista gospodična pravica! Kako vam gre, gospodična? Glej, glej.
*e n?sj^U^ui*,HMl k*1*”1 G<>fip<>d Chan, kaj
»Le drobec potrpi jen jat« je smeje se od-f®v®ri| Chan. »Zdi se mi, da nismo več da-elUa. Gospa, na vaa Je padel težak
»Da. vse kaže tako,« Je odgovorila stara gospa in se obrnila h gospodični Morrow »Gospodična, moj vnuk je rekel, da bi me radi zaslišaU.«
»Rada bi vam zastavila nekaj vprašanj.« je odgovorila mladenka.
»Dobro, samo nikar se ne trudite, da bi bili preveč ljubeznivi. Jaz sem nezaupljiva do ljudi, ki imajo preveč sladko vedenje. Upam. da me ne sumite in me nimate za morilko sira Frderlka?«
»To ravno ne.. . toda napisala ste neko pismo . .«
»Mislila sem si že, da bo nekaj takega. Imam namreč to slabo lastnost, da rada pišem pisma, ki so polna odkritosrčnosti. Na noben način se te slabe navade ne morem otresti. Pa zmerom pripišem na koncu pisma sledeče. ,Ko bo pismo prebrano, naj se ' C To ponlenl. da nekdo ni storil tistega, kar mu le bilo naročeno.«
Morrow je odkimal« z glavo.
P1*™8-, ki ga imam v mislih, ste izpustili to zadnjo opombo.«
Tedaj je dala pismo gospe lvlrkovi:
»vi ste pisali tole, ali ne?«
»Da, in potem?«
. .*Y* !" Grace Line 8ta blli torej dobri pri-Jateljlcl?«	K
»Do neke mere že... Toda jaz je pravzaprav nisem dosti poznala.«
»Oho!« je vzkliknil Kirk. »Jamčiš zanjo, pa je niti ne poznaš!«
»Pometaj pred svojim pragom, Barry.« je strogo odgovorila stara gospa. »Saj tl nisi pravnik! Saj tvoji možgani že dolgo ne bodo za to.«
»VI torej niste dobro poznali Grace Line?« Je nadaljevala Morrovv.
»Kakor sem vam bila že rekla, ne!«
»Toda navzlic temn ste jo toplo priporočali In prevzeli nase odgovornost za vse njeno ravnanje Kako to?«
Po kratkem omahovanju je gospa odgovorila:
»Oprostite, gospodična, to Je moja stvar.«
»Oprostite, gospa, toda odgovoriti ml morate* Nikar, prosim, ne bodite užaljeni zaradi preobrata, ki se je pojavil v najinem rjugovaru. Ta hip vas zaslišujem v imena
državnega tožilca in zato zahtevam, da ml odgovorite.«
Oči stare gospe so žarele od jeze:
»Razumem! Toda če vain ne bo to napak, bi rajši jaz prva vam zastavila nekaj vpra šanj.«
»Kar dajte, prosim! In ko boste končali, bom nadaljevala jaz,« Je odvrnila Morrovv.
»Kakšno zvezo ima Grace Line z umorom sira Frederika?«
»Prav to je tisto, kar bi ml radi zvedeli «
»To pomeni, da jo spravljate v neko zvezo s to zgodbo?«
»Tako menimo. Prav lz tega razloga pa priporočilo, ki ste ga napisali za to dekle, ni več vaša zasebna stvar.«
Stara gospa se le zravnala.
»Ne boni spregovorila niti besedice, dokler ml ne pojasnite, kam nas utegne vse to zapeljati.«
»Naravnost v zapor, če boš šc naprej trmasta,« je pojasnil Ilarry Kirk.
»Res? Tudi jaz Imam nekaj prijateljev med sodniki. Gospodična Morrovv, rada bi vedela, kakšna zveza obstoji med sirom Frederikom in Grace Line.«
»Povedala vam bom, ako ml obljubite, da boste to reč obdržali zase.«
»Na vsej zahodni ameriški obali Jih ni bolj nabrušenih ženskih ust. kakor so usta moje babice,« je pripomnil Kirk.
»Jezik za zobe. Barry! Kadar je treba molčati, že sama znam! Torej gospodična Morrovv?«
»Sir Frederlk je prišel v Ameriko zato, da bi našel neko žensko, po Imenu Evo Du-rand, ki Je pred petnajstimi let! zginila lz Indije. Sodimo, da Jo Grace Line ta ženska.«
»Zakaj pa ne vprašate nje same, če Je prava ali ni?«
»To smo nameravali storiti, pa nam Je pobegnila.«
»Kako? Zginila je? Pobegnila?«
»Da. In sedaj ko sem vain odgovorila na vprašanja, upam da boste tudi vi radi odgovarjali na moja. To gospodično, namreč Grace Line, vam je moral nekdo prlporo/ltl, ln sicer takšen človek, v katerega imate za- I upanje. Kdo Je bil to?«
»Zal mi je, da ne morem nasititi vaše ra dovednosti.«	J
»Gospa, ali se zavedate, kako nevarno Je, odklanjati odgovore?«
»Jaz . jaz . . o moj Bog! Kam sem zabredla! AL more ženska, kakor sem Jez . . .«
»Prav zato,« je rekla z resnim glasom Morrovv. »Vi ate ženska, katero vsi spoštujejo, razumna ženska, pripravljena, da podpre sleherno dobro stvar Zakaj nočete pomagati tudi nam, da bi rešili uganko nmora? Zakaj ovirate izsleditev morilca samo zato, ker vas Je oseba, ki vam Je priporočila Grace Line, zaprosila, da molčite . ..«
»Tega nisem rekla.«
»Niste, toda jaz tako trdim. Mislim, da se ne varam.«
»Hm da. tako je. Ne varate se. Priznam da me je ona za to prosila.«
»Ona! ... To pomeni, da vam je neka ženska priporočila Grace Line.«
»Res? Zenska!«
»Povejte ml, gospa, sledeče: ko ste odhajali sem, ali ste povedali gospe Tapper-Brook, kain greste?«
»Sem.«
»Ali ste povedali, da vas bom zaslišala?«
»Da . . . sem.«
»Ali vas je ona tedaj prosila, naj mi ne poveste, da vam Je ona priporočila Grace Line?«
Gospa Kirk je obmolknila.
»Niste mi dolžni odgovora, gospa,« je nadaljevala Morrovv smeje. »Izraz vašega obraza ml zadostuje kot odgovor.«
»Vi ste razumna ženska,« Ji Je odgovorila gospa Kirk; na njenem glasu se je lahko poznalo, da ji ni prav, ker se je z molkom izdala.
»Ker je sedaj ta stvar pojasnjena in vsi vemo, da vam Je to damo priporočila gospa Tapper-Brook. ne vidim več razloga, zakaj bi nam o vseh teh stvareh ne mogli pripovedovati do zadnjih podrobnosti. Kdaj ste spoznali Grace Line?«
Po kratkem oklevanju Je gospa Kirk spregovorila:
»Pred več meseci. Helena Je pripeljala nekega dne to mlado žensko v mojo hišo Rekla mi Je da sta se slučajno Rrečall. sicer sta pa stari znanki . še iz časa, ko sta obe živeli ▼ grofiji Devon.«
»V grofiji Devon? . . Prosim vaa. kar nadaljujte.«
»Helena mi je tedaj rekla, da je ta mlada ženska mnogo trpela.«
»Zaradi česa?«
»Nisem vpraševala. Jaz znam biti obzirna. Izvedela sem toliko, da je zelo revna in da se mora g trdilu deiom preživljati Ta lepa, nežna in sramežljiva mlada ženska mi Je takoj ugajala Potrudila 6em se, da je dobila zaposlitev v tej hiši.«
»Ne da bi vprašala mene?« se je vta&nll vmes Kirk.
»Zakaj bi te vpraševala? Potrebno je bilo nekaj hitre storiti Ti sl pa tedaj kot po navadi nekam odpotoval.«
»Ali Je to vse. kar veste o Grace Line?« Je vprašala Morrovv
»To je vse. Kasneje sem se zanimala zanjo in zvedela, da vestno Izvršuje svoje delo in da je zadovoljna Neki večer, ko sem prispela semkaj, sem govorila z njo. Zahvalila se ml Je na zelo ‘ep način. Priznam, da ml je žal, kr slišim, da je morala pobegniti s tega mesta.«
»Se eno vprašanje: ali ste opazili, da obstoji prijateljstvo med gospo Taper-Hrook In polkovnikom Bcntemom?«
»Zdi ge mi. da sta enkrat odšla skupaj ven. vendar za njima nisem vohunila.«
»Cisto razumljivo Gospa, mislim, da vaa nimamo kaj več vprašati.«
Gospa Kirk Je uštela ln z obraza se JI jo brala trudnost.
»Hvala. Upam. na bom Še lahko o pravem času prišla na svojo konferenco.«
»Imam še majhno prošnjo do vas,« je pristavila Morrovv »Rada bi videla, da gospe Tapper-Brook ne bi pripovedovali o tem, kaj smo vas vpraševali in kaj ste nam povedali Ali smem računati % vašo molčečnostjo?«
»Dobro Nikomur ne bom povedala * * česar.« Je odvrnila stara gospa. Potem Je nezadovoljno pristavila:
»Priznati moram, da se nisem tako dobro izvlekla lz tega zaslišanja, kakor sem se nadejala,« je zamrmrala bolj zase kot za druge. Nato se je poslovila od vseh in hitro odšla.
Planinska poslo§anha
ftd JNittflffS mora kiti d ielu 1953 dograjeno
Tako so sklenili »Rumovci« na svojem občnem zboru.
V tretjem letu svojega delovanja je Planinsko društvo »Kum« v Trbovljah na svojem rednem letnem občnem zboru v petek, 19. dec. polagalo obračun svojega dela za preteklo leto. Članov ima društvo danes 215, med katerimi je šest mladincev in 57 pionirjev, iz česar sledi, da je društvo dobro
razumelo vključevanje našega naraščaja v
To	*	“•
svoje vrste. To nalogo bo društvo nadalje valo v bodoče še v večji meri.
Številni izleti, ki jih je društvo priredilo minulo leto pod vodstvom znanega trboveljskega planinca tov. Kostanjška, so bili uspešna propaganda za odkrivanje lepot naše slovenske zemlje.
Največjo skrb in delo pa si je društvo naložilo z nalogo, da bo razširilo svojo planinsko kočo na Kumu, za kar se je odločilo že lansko leto. Za izvedbo tega načrta so letošnjo spomlad izvolili gradbeni odbor 13 članov. Na žalost pa je treba ugotoviti, da so posamezni člani tega odbora popol-
v bližini Kuma ni. Zaradi tega je moralo društvo najeti posebne nosače s konji, da so nanosili pesek iz eno uro oddaljenega kamnoloma. Nanosili so okrog 60 kub. metrov peska, kjer je stal transprot kilogram peska 2,80 din.
Društvo se vsem podjetjem in ustanovam, ki so mu doslej nudili uspešno materialno pomoč, najlepše zahvaljuje. Društvo upa, da bodo tudi ostala podjetja in ustanove razumele prizadevanje in hotenje društva ter mu po svojih močeh pomagali pri uresničenju tega lepega načrta.
Doslej so pri planinski postojanki na Kumu zbetonirani že temelji in stebri, ki bodo nosili verando, ter zid do oken verando; z nadaljnimi deli pa bo društvo nadaljevalo spomladi, kakor hitro bo to dopuščalo vreme. Občni zbor društva je namreč sklenil, da bo prihodnje leto dogradil svoj planinski dom, da bo čimprej služil svojemu namenu — ljubiteljem planin ter delavcem in uslužbencem v naših rudnikih in tovarnah, da se po svojem napornem delu razvedrijo in odpočijejo na očaku Kumu — Dolenjskemu Triglavu.	-mi
LETNl OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA V RADEČAH
noma pasivni in bo nujno, da, jih novi upravni odbor zamenja z aktivnejšimi.
Sedanji prostori planinske postojanke Kumu, ki jih je društvo v zadnjih h
na letih
uredilo le za prenočevanje, ne ustrezajo več današnjim potrebam. Zaradi tega je društvo rešetalo vprašanje gradnje nove planinske postojanke, vendar se je odbor končno odločil, da bo razširil dosedanjo planinsko kočo. To je storilo društvo zaradi tega, ker je prostor, kjer stoji dosedanja koča, zaradi razgleda najprimernejši, poleg tega pa si bo društvo s tem izognilo neprimerno večjim stroškom, ki bi jih terjala gradnja novega planinskega doma.
Izdelan je bil načrt, da se bo dosedanja postojanka razširila proti jugu ter prizidalo še eno nadstropje. V spodnjih prostorih bo 12 metrov dolga in štiri metre široka veranda, poleg nje pa gostinski prostori s potrebnimi pritiklinami, v prvem nadstropju pa bo deset sob za prenočevanje ter stanovanje za oskrbnika.
Za izvedbo vseh teh del je potrebno okrog pet milijonov dinarjev. Društvo je bilo primorano, da se obrne na razna podjetja in ustanove za pomoč, pri katerih je naletelo na vse razumevanje. Tako je Tovarna cementa in salonita v Anhovu podarila društvu 240 kvadr. metrov salonitnih plošč za streho planinske koče v vrednosti 230.000 dinarjev. Planinska zveza Slovenije je prispevala 150 tisoč dinarjev. Olepševalno društvo v Trbovljah pa je darovalo 50.000 dinarjev Od trboveljskega rudnika je društvo prejelo brezplačno 16 oken, prav tako je društvo uživalo pri rudniku popust pri avtomobilskih vožnjah za spravilo materiala, Strojna tovarna »Miha Marinko« pa je podarila društvu stavbo — bivše materialno skladišče — kjer je društvo dobilo potreben material za svojo gradnjo. Cementarna v Trbovljah je društvu dala tri tone cementa.
V veliki meri so pri tej akciji pomagali tudi okoliški kmetje, ki so društvu podarili okrog 30 kub. metrov lesa. S stavbnim lesom je društvo podprla tudi Gozdna uprava v Litiji.
Pri zbiranju materiala je društvo naletelo na velike težave pri pesku za zidanje, ki ga
živahno delo pri elektrifikaciji Kovka
Po dolgoletni želji Je prebivalcem Kovica v občini Dol pri Hrastniku le uspelo, da so meseca oktobra letošnjega leta začeli z elektrifikacijo svojega naselja.
V razmeroma kratkem času so Kovčani že skopali okrog 150 jam za drogove glavnega elektrovoda, za kar so prebivalci opravili 2400 delovnih ur. Pripravili so tudi že nad 60 hrastovih drogov, ostale pa bodo preskrbeli v najkrajšem času. Tukaj pa je treba omeniti, da DES Trbovlje žal ne privolijo v uporabo hrastovih drogov, marveč zahtevajo kostanjeve. DES se opirajo na predpise, toda če gospodarsko preračunamo, koliki stroški bodo nastali s spravilom kostanjevih drogov iz drugih krajev v tako težaven teren, kot je Kovk, In spet s transportom hrastovih drogov v zamenjavo, bi se pa morda le našel kak znosnejši Izhod. Mnenja smo, da bi bil uspeh zagotovljen, če bi se hrastovi drogovi obdelali in impregnirali.
Pri delih na elektrifikaciji Kovka se je doslej najbolj odlikoval tov. Jože Rovšek, ki je prispeval osem drogov, 2000 din in nad 200 ur prostovoljnega dela pri kopanju jam za drogove. Pii organizaciji dela se je Izkazal tov. Ivan Laznik; ta je opravil glede elektrifikacije številna službena potovanja, prav tako pa je prispeval- še 152 delovnih ur. Izkazali so se tudi Jože Gričar, Martin Kreže, Ivana Laznik in drugi.
Ce izvzamemo nekatere zavirače, kažejo na splošno vsi prebivalci Kovka veliko voljo do elektrifikacije. Ce računamo vrednost kopanja Jam s 83.000 din, drogove s 128.000 din ter prostovoljne prispevke v denarju 80.000 din, dobimo 291.000 din.
Okrajni ljudski odbor v Trbovljah je na pobudo občinskega ljudskega odbora Dot pri Hrastniku prispeval za elektrifikacijo Kovka 250.000 din, sam občinski odbor pa bo dal prihodnje leto lz proračuna 400.000 din. Reči smemo, da je stari občinski odbor Izvršil svojo nalogo tn mu ni bilo težko polagati računov na predvolilnih sestankih na Kovku. Zato so tudi volivci na volitvah pokazali, da cenijo ljudsko oblast, ki jim pomaga k boljšemu življenju, ter so volili 100-odstotno. Upamo, da bo tudi novo Izvoljeni občinski ljudski odbor Dol pri Hrastniku doprinesel svoj delež k dvigu življenjskega standarda našega kmečkega in delavskega prebivalstva.	I. U.
Pocenitev premoga za gospodinjske potrebe
Pred dnevi je izšlo razveseljivo obvestilo, da je Zvezni gospodarski svet odobril podporo trgovskim podjetjem, da bodo lahko znižala cene rjavemu premogu in lignitu za gospodinjske potrebe. Po tej odločbi se bodo cene premogu znižale za povprečno 33 %.
O planinskem društvu, ki je bilo ustanovljeno v Radečah lansko loto, smo v naših časnikih doslej le malo slišali, iz česar bi se sklepalo, da v društvu ni bilo posebne dejavnosti. Da pa temu ni tako, je pokazal pregled dela odbora društva na občnem zboru dne 21. t. m.
Iz poročil upravnega odbora je razvidno, da je društvo zelo uspešno delovalo. Članov je preko 200, med njimi tudi nekaj mladincev, društvo pa teži za tem. da se število članstva šo poveča, zlasti pa da se zainteresira mladino za planinstvo in delo v društvu. V svojem delu je bilo društvo tesno povezano s Planinskim društvom v Krškem, kateremu je pomagalo pri gradnji planinskega doma na Lisci, najpriljubljenejši izletni točki vsega Posavja. V tej koči so radeški planinci opremili eno sobo. Občnega zbora se je kot gost udeležil_ tudi zastopnik Planinskega društva v Krškem tov. Anton Čebular, ki je v svojem pozdravu izrazil željo, da bi to sodelovanje ostalo vedno tako tesno in tovariško kot doslej.
Društvo je je organiziralo mnogo izletov na Kuin, Lisco, Mrzlico in drugam, pa tudi v Julijske Alpe in na Gorenjsko, pri čemer si je prizadevalo, da bi bili izleti čim bolj množični.
Društvo je seveda še mlado in ne more še zaznamovati velikih uspehov, vendar je delo, ki ga je opravilo, pomembno, in kaže. da je društvo zavzelo pravilno smer. Posebno pohvalno je to, da želi razviti planinstvo med širokimi množicami, zlasti med
našo mladino, ki je koristnega, zdravega
Društvo skrbi
razvedrila tako zelo potrebna. Društvo skrb. tudi za pionirje, kjer pa vsekakor prednjači Loka, ki ima že svoj pionirski planinski krožek pod vodstvom učitelja tov. Skočirja, ki je priredil že več uspelih izletov, katerih si pionirji tako želijo
Društvo se zelo zavzema tudi za razširjenje planinskega lista »Planinski vestnik«, na katerega je doslej še malo naročnikov, vendar upamo, da se bo število naročnikov to leto močno povečalo.
V imenu mestnega komiteja ZK je pozdravil flbčni zbor predsednik mestne občine Radeče tov. Ferči Miler, ki je poudaril pomen tega društva v našem družbenem razvoju. Podčrtal je zasluge društva in pohvalil njegovo dosedanje delo, želeč mu v bodočnosti še več uspenov. za kar mu bo mestna občina in komite ZK vedno v pomoč. Vso pomoč je obljubil društva tudi zastopnik krajevnega sveta sindikatov.
Društvo ima pred seboj še mnoga dela. Delovni načrt, ki si ga je društvo zastavilo na občnem zboru, je zelo obširen ter perspektive razvoja in napredka tako široke, da je vredno o tem spregovoriti še posebej, kar bomo storili v eni izmed prihodnjih številk našega lista. Novi odbor, ki je izvoljen, bo svoji nalogi v tem letu gotovo kos. Upajmo, da se bo Planinsko društvo Radeče uspešno razvijalo in napredovalo, kot je to želeti v splošno korist našega ljudstva.	V. M.
Tudi PD Trbovlje je polagalo obračun svojega dela
Upravni odbor Planinskega društva Trbov-
lje je pred kratkim polagal obračun svojega »lovni dobi. Trboveljski
dela v minuli posl planinci so se v lepem številu zbrali na občnem zboru svojega društva. Opazili pa
smo, da je prišlo na občni zbor več starejših članov, medtem ko se ga je mladina udele-
žila pod pričakovanjem.
Po običajnem dnevnem redu so se vrstila
poročila posameznih odbornikov o uspehih in neuspehih odsekov društva. Tako smo med drugim slišali, da alpinistični odsek ni opravil svoje naloge v pretekli sezoni. Vzrokov za to je več, med glavnimi je vendar ta, da ni bilo potrebne volje pri članih in pripravnikih. Da bi se delo tega odseka poživilo, je treba edino to, da si mlajši planinci vzamejo k 6rcu vzpodbudne besede, ki jih je izrekel v diskusiji dosedanji načelnik AO. Omenil je člana M. P., ki je lahko svetel zgled vsem planincem in alpinistom, namreč, da v svojem prostem času pohiti iz naše prašne doline in zakajenih gostiln v naročje naše matere — narave. Saj nudijo naše prelepe planine svojim ljubiteljem in obiskovalcem nepopisen užitek. S planin se vračamo osveženi in prenovljeni, polni zaužitih, lepot in doživetij na svoja delovišča, sposobni podvojiti našo storilnost za izgradnjo socializma. Pred očmi imejmo trume naših boreev-partizanov, med katerimi so bili premnogi nehote planinci, ki so v neenakem bojti s sovražnikom vendar izbojevali zmago nad njim in z njo ustvarili
pridobitve naše NOV. Da ohranimo naše s krvjo pridobljene pravice, se moramo ne-i nehno usposabljati, da bomo vsak čas pripravljeni stopiti na branik naših meja, ki . so v veliki meri v hribovitem terenu. Zato I bo treba posvetiti naše pažnjo in pomoč tudi naši izvenarmadni vzgoji kakor tudi alpinističnemu odseku.
i V diskusiji je govornik povabil planince | in planinke, ki se žele izživljati v strmi alpi-: nistiki, da vstopijo v AO, ki bo na svojih sestankih v zimskih mesecih nudil vsakomur j potrebno teoretično znanje. V poletnih mesecih pa bodo člani AO preizkusili svoje teo-1 retično znanje v strmih stenah naših pre-I lepih Alp. S pridobljenim znanjem bo vsak | koristil sebi in vsem ostalim ter večal ; obrambno sposobnost naše domovine.
, Pogojev za razvoj AO je dovolj, treba j« le dobre volje in — vztrajnosti.
Iz sprejetih sklepov smo povzeli, da gre prizadevanje društva, zlasti pa njegovega
upravnega odboia za tem, da bi nenehno dvigal sposobnosti svojega članstva, prav tako preveva upravni odbor velika skrb, da bi se vsi člani udobno počutili na planinski postojanki svojega društva — želja odbora je nadalje, da bi se zvišalo število naročnikov na našo edino planinsko revijo, ki po svoji bogati vsebini prekaša ostale revije in je poceni.
Novemu odboru želimo obilo uspehov v njegovem prizadevanju za dvig članstva in pri izvrševanju sprejetih sklepov. Ko-Ra
Higienski tečaj v Loki
Dolenjski Triglav — Kum — kjer se vidi iztek za skakalnico, ki jo grade
trboveljski smučarji
Z novembrom smo začeli z obveznim tečajem za dekleta v starosti 17 do 18 let. Ugotovili smo, da je samo 14 deklet, ker jih je kar osem v srednjih šolah. Dekleta v začetku niso redno prihajala na predavanja, tako da jih je bilo samo 11 do 12. Okrajni odbor RK v Trbovljah je uvidel, da se za tako majhno število ne izplača imeti tečaja. Zato smo izvedli potrebno akcijo in pridobili še šest deklet starejših letnikov. Delo teče sedaj gladko naprej.
Predavajo domači učitelji, praktične vaje za prvo pomoč pa prikazuje bolniška sestra iz Doma onemoglih. Zanimanje za tečaj je vsak dan večje.
IZPRED SODIŠČA
Kradla je
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah so je pred dnevi zagovaxiaia Frida Baumgar-ten, ki nima stalnega bivališča, ker je lansko leto ukradla iz stanovanja Ivana in Ivanko Škerl otroško srajco, kombinežo, žensko srajco, okrog 1 meter platna, 3 metre
gaze, namizni prt, žensko naglavno ruto, 2 para nogavic, 3 klobčiče volne, nekaj jabolčnika in nekaj drugih manjših predmetov.
Obtoženka je tatvino priznala, zagovarjala pa se je, da je te tatvine izvršila zaradi tega, kor je lastniku pomagala pri domačem delu in mu tudi g'>spodinjiJa; njegove žene namreč ni bilo doma. Sodišče se z zagovorom obtoženko ni moglo zadovoljiti, kor je ta pač imela pravico zahtevati za svoje delo odškodnino, ni Pa imela pravice, da si kar koli prisvaja od gospodarja, najmanj pa v
Sodišče ga je obsodido na tri dni zapora, oškodovani Mariji Godec mora plačati 300 din za zdravniške stroške, 500 din pa ža bolečine.
Tatvina kolesa
njegovi odsotnosti. Sodii
išče jo obtoženko obsodilo n« pet mo-secev zapora, v kar ji je tudi vračunalo pripor od 21 novembra t. 1. dalje.
Prav tako se je zagovarjaj pred sodiščem v Trbovljah Janez Hiršed iz Komjšiee št. 36 v občini Polšnik, ker je meseca avgusta izpred rudniške kopalnico v Kotrodežu vzol moško kolo, last Ludvika Repovža, in si ga prisvojil
Obtoženi s« jo zagovarjaj, da kolesa ni ukradel, ker ga je že mesoca aprila kupiJ od Repovža za 11.300 din. Priča Ludvik Re-povž pa je potrdil, da mu je bilo kolo ukradeno izpred kopalnice, kjer se postavljajo kolesa. To kolo je kupil od Alojza Erjavca.
Obtoženka je svoje dejanje zamikala; izjavila je, da ima doma precej krompirja, k'
___  J. „ J .. I I „	rvrvliuv lllff U na trn
na je, Uil ' II Ul UOlUtt	vrssaje.. j—, ~
pa ga jo pridelala sama poleg toga pa ga j« 50 kg šo dokupila.
Priča Franc Jerman jo potrdil, da jo že
1 J X. _ n _ a.imtil nKtA/iivn 1/A fl n mu Lr PJ1 JlO
rnca r rane j enuan jo	je
dalj časa sumil obtoženko, da mu krade krompir. Ko jo spot nekega dne opazil, da mu je nekdo na njivi izkopal krompir, je to
:________. .	• VTkf U Jn nanivliuloln clir-lTullO
mu je noKuo na njivi hroinu	^
javil postaji NM, ki je preglodala«shrambo krompirja na stanovanju^osumljenke. Milica
Krompirja na amuuviuiju wuuujou»u. ***»•***« je ugotovila, da je zemlja na krompirju še popolnoma sveža, kar bi potrjovaJo, da je tatvino izvršila samo obtoženka. Priča Jožo
tatvini Krompirja. I Ulil 1V«11	je jw-
trdil, da je neke noči opazil na njivi Jožeta Blažiča obtoženko, ko je tamkaj kopala krompir; noč je bila namreč tako svetlo, da jo obtoženko videl v obraz in je z gotovostjo potrdil, da ie bila ona tista, ki jo krnela krompir, Tudi ostale pričo so potrdilo, da j« obtoženka še po drugih njivah kradla krom pir in zeljnate glave.
Sodišče .ie obtoženko obsodilo na šest mesecev zapora, oškodovancem pa bo morala povrniti odškodnino za ukradeni krompir.
Kolo sie bilo v dobrem stanju. Dva dni po tatvini kolesa jo opazil na kolesu Janeza
Hiršla svojo balanso ki jo je takoj spoznal; bila je nekoliko obdrgnjona po ročajih, ki
V pijanosti je pretepal natakarico
Prod letim sodiščem so je nadalje zagovarjal Albert Bauer, kovač iz Zgornjih Trbovelj št 49. ki jo sredi oktobra letošnjega leta v goetilni Anice Logar v Hrastniku udaril z roko natakarico Marijo Godeo, s čimer jo je laže telesno poškodoval.
Obtoženi se je zagovarjal, da je očitano
ker ga je
mu dejanje storil zaradi tega,
Marija Godec vpričo drugih gostov ozmerjala, da Ji ni plačal zapitka. Pričo so trdile, da 1o bil obtoženec nekoliko vin. in mu natakarica ni hotela več dati zaradi tega. ker prejšnjega cin o ni plačal svojega dolga na pijači. Obtoženec se jo nato začel razburjati, češ da ga goljufajo, nakar je natakarico pretepel.
o polnjen vina
VSEM POTROŠNIKOM IN ODJEMALCEM ZELI
srečno novo leto 1953
Mestno podjetje
„Pekarna“
v Trbovljah
in se priporoča
so bili leseni, na levi strani pa je bila ba-1 ausa nekoliko obtolčena, pod vrhom pa zvarjena. Njena lova stran je bila nokoliko zakrivljena. Za svojo pa je spoznal to balanso tudi bivši lastnik kolesa Erjavec, od katerega je Ropovž kupil kolo. Po hnlansi so spoznali, da je bil obtoženec tisti, ki je ukradel kolo.
Sodišče je spoznalo Janoza Hiršla za krivega dejanja taitvine in ga obsodilo na šest mesecev zapora, poleg tega pa mora povrniti Ludviku Ropovžu znoeck 7000 din kot odškodnino za ukradeno kolo.
»Referent« za reševanje pritožb
Prod okrajnim sodiščem v Trbovljah so je zagovarjal Mirko Mlakar, sedaj stanujoč v Cerknici pri Rakeku št. 50. kor se jo meseca avgusta tu septembra lažno predstavljal ljudem, češ da jo zaposlen kot referent na Zavodu za »oc. zavarovanje v Ljubljani in da v tej funkciji lahko ugodno reši pritožbe, ki so bile tamkaj vložene. Na ta način jo najedlo nekaj ljudi mu izročalo denar za kol oko In dajalo nagrado za njegovo
»delo«. TaJoo mu je eden od teh izplača) 3560 din, drugi 1500 din, nekaj žensk pa
manjše zneske.
Na glavni obravnavi se je obtožence zagovarjal, češ da je ta dejanja delal zaradi tega, ker je bil v denarnih stiskah, za fizično delo pa ni bil sposoben, kor jo 80-od-stotnl invalid. Vse zneske, ki si jih jo na ta
ničHIll 'II Vlil 1(1. V BO siiduhd, m m	J« **«
način prisvojili, je obljubil, da bo povrnil, čim bo dobil službo. Namen jo Imel dober,
čeprav so mu to ni posrečilo. Sodišč© ga je za njegova dejanja obsodilo na šest meso-oev zapora, povrniti t>a bo moral škodo vsem, ki jih jo ogoljufal. Sodišče mu je štelo pri odmeri kazni kot obtcžovalno okoliščino, da je goljufal ljudi, ki «o bili materialno v zelo neugodnem položaju.
Krompir In zeljnate glave je kradla
Prod sodiščem se je končno zagovarjal n še Ana Valenčak. stanujoča pri Sv. Marku, občina Trbovlje, ker je poleti in v jeseni letošnjega lota kradln poljske pridelke; nn škodo Franca Jermana si je prilastili a 100 kg krompirja, na škodo Jožeta Blažiča okrog 125 kg krompirja, ns škodo Pavle Kadunc okrog 200 kg krompirja na škodo Ivana Min karja spet 150 kg krompirja. na škodo Bo žič« p« okrog 36 glav »olj«.
Dekleta slede z veseljem pouku. Glavne stvari si tečajnice zapisujejo v zvezke, kajti zavedajo se, da jim bo to v korist S pridobljenim znanjem bodo dekleta koristile splošni stvari in skupnosti. Na tečaju so predavanja o negi dojenčkov, o prvi pomoči, o splošni higieni In nalezljivih boleznih.
Ker je to veliko ln težko nalogo prevzel GO RK, so se dekleta iz hvaležnosti včlanile v to občo humano organizacijo; obvezale so se, da bodo pridobile čim več članov, tako da bo ta organizacija vstala iz mrtvila in zaživela drugo, plodno življenje.
Dekleta so sklenila, da bodo po zaključku obiskala najvažnejše zdravstvene ustanove, tako v Trbovljah kakor tudi v Celju ter zdravilišče za pljučne bolezni v Novem Celju. Da je zanimanje za tečaj zares veliko, priča to, da se nekatera dekleta ne ustrašijo dveurne hoje v šolo.
To je uvidela kontrola z okraja ter z GO RK iz Ljubljane. Tovarišica se je laskavo izrazila o delu v tečaju; imela je na tečajnice lep nagovor, kjer jim je prikazala, kakšno nalogo bodo imele po tečaju med ljudstvom. Hkrati je poudarila pomen in cilj dela RK za splošno ljudsko korist. V naslednjem je tov. Goršek, predsednik RK naglasil potrebo trdne povezave RK z množičnimi organizacijami, kajti le tedaj bo uspeh v polni meri dosežen. Obljubil je pomoč ob priliki ogleda zdravstvenih ustanov v Trbovljah.
Tečajnice so odšle v mraku zadovoljne na svoje domove s trdnim sklepom, da se bodo še bolj poglobile v svoj študij.	—ir.
1 12		3 j 4 j 5			6 j 7 j j 8 | 9 [ 10 (11 j 12 j 13 j 44									
15						te		16!							
17				m	Ib		19			m	20		—	
21 29	1 30	25	7 m	■ 31	II 26	22 i 32			g	23				
								38	27	1 34	28 a		 35	§§ 86	::
		Hj37					ji	38				s	::	i
;i9		«SB		41			42				m	43		44
	m	45	4(3	m		m		tl		1	47		m	
48	49							?iH .15»		52			53	
54				m	55 j					II	67				
58				59	i		m«>\			61				
(121				i u										
Vodoravno: 1. vodoravno; 19. In 42. navpično; 62. vodoravno - Novoletno voščilo »Zasavskega vestnika«; 15. francosko mesto; 16. razčlenjevanje; 17. ni velika; 18. odrasli ljudje; 20. biblijska oseba. 21. kmečko delo (glagol, oblika); 22. prltrdllnlca (tujka); 23. japonsko mesto; 25. predlog; 28. dolžinska kratica; 29. oče; 31. matematični Izraz; 35. velelnik; 37 tuja denarna enota; 38. roparska ptica; 39. elektrotehn. kratica: 41. vojna ladja; 43. fantovski obrambni pripomoček; 45. kratica za bivšo polit, stranko; 47. veznik; 48. ravnina (tujka); 80. kurir; 83. zemeljski orešek; 54. deli telesa: često vodi živali; 57. žensko Ime; 58. časnlška prodajalna (3. sklon mnot.); 80. modema obvetčevalna naprava.
Navpično: 1. nekdaj znan nogometaš; 2. član Izumrlega plemena; 3. kisanje krme; 4. žensko ime; S. dva soglasnika; 8. živi v
vodi; 7. naša obrambna formacija; 8. barv* (nemško, fon.); 9. nekatere; 10. bivša im9»'_k) vntaSkn formacija: 11. medmet. 12. Indija ,
vojaška formacija; 11. medmet, 12. Indil“^( mogotci; 13. biblijska oseba. 14. karte
taroku; 26. matematični izraz; 27. vra.». a krajevni prislov; 31. obrtnik; 32 del na«i<’ a Shakespearove drame (fon.), 33. blbUJ? oseba; 34. moja (tujka). 36. česta k°r0Lj.. beseda; 3». stori, sklepa (obrnjeno), 40,	..
vodni jarek; 43. brušene steklenice (tuj*.. 44. gladko, glajeno; 48. nositi (glagol. Obl** , 47. vrsta psa; 49. les (franc.): 50 edino. .. časovna doba; 63. moško trne (obrnj.n,. 55. glas, zvok (franc.); 56 pretočna nap:?e, 59. nosimo na rami (brez samogl.). 51. krar
Rešitve poslati do ponedeljka. 5. 3® nuarja 1953, na uredništvo našega hs Izžrebani dobi lepo knjižno darilo.



Milijoni na peruanskih pečinah in čereh
KIP SVOBODE
Potnika, kd se pripelje v newyorško pristanišče, pozdravlja pred množico velezfrradh in nebotičnikov ogromni kip Svobode na rtu otoka Manhaifcta/n. Ni je razglednice New Torka v- morske strani, ki ga ne bi prikazoval a.
Ta. veli častni kip je poklonila svobodoljubna Francija Združenim ameriškim državam ob stoletnici neodvisnosti leta 1888. Izr delal ga je francoski kipar Frederic Au-guste Bartholdy, ki je umrl leta 1904 kot 70-letnik v Parizu. Znan je tudi po drugih spomenikih in kipih gigantskih razmerij, tako po belfortskem levu v Franciji, ki je klesan v živo skalo ter je 22 metrov dolg in 11 metrov visok; dalje je izdelal spomenik Lafayetta in Washingtona v Parizu, skupino Helvetia v Baslu v Švici in drugo. Najbolj znan pa je kot ustvarjalec kipa Svobode.
Ta kip-kolos so postavili na majhnem otoku, do tedaj imenovanem Bedloes Islam d. ki «o ga pa po postavitvi kipa preimenovali v Liberty laland — otok svobodo. Boginja Svobod© drži v roki plamenico, okoli glave *© ji ovija vonec žarkov, stoji pa na granitnem podstavku. Diadem in plamenica izžarevata v noči žarko svetlobo, tako da je kip obenem veličasten svetilnik Vrh plamenice se dviguje sto metrov nad morjem, kip sam pa je 46 metrov visok im so zamj Porabili 225.000 kg litine železa in bakra.
V notranjosti kipa so stopnice, ki vodijo do glave, v kateri je prostora za 40 oseb. V resnici s© je tudi prvič zbralo v tej glavi teh 40 oseb — sami moški — in to še y Parizu pred prevozom v Ameriko, torej v mestu, kjer je kip nastal tako po zasnovi kakor po odlitku. Pri slovesni otvoritvi te ogromne lobanje so se namreč zbrali častni gostj©, katerim so stregli v po vseh pravilih Pariške kuhinje m kleti. Govori, izrečeni ob tej priliki so danes že davno pozabljeni, sam banket pa ie dal povod za hudomušno pripombo, da konec koncev ženska tako ali tako nima drugega v glavi kakor -r- moške.
Poslovilne besede
Bilo je zarana zjutraj. Pravkar »o prinesli smrtno ponesrečenega železničarja v Premikališče Bil je preslab, da bi čutil bolečine. 8 tihim glasom je prosil za kratko molitev. Uradnik ki jo opravljal nočno službo, se j» približal raujencu, suol kapo 'n dejal; »Ljubi Bog! Ti poznaš nas. železničarje. Mi živimo no signalih. Tu D« tam ne vidimo dobro knkoga signala, kor nam Ka dim skriva. Toda mi vei skušamo signale Pravilno razbrati. Naš tovariš se pripravlja na svojo zadnjo vožnjo. Prosimo te: daj mn signal za odhod, postavi mu kretnico Pravilno in skrbi, da bo proga do tvoje **dnj« postaje prosta. Amen!,
Imamo ptice, ki žive stalno pri nas, druge se vedno drže hladnega severa, tretje se ne ganejo s toplega juga. Nekatere pa švrkajo sem in tja. To so ptice selivke. Kako različne so ptice glede na velikost in hrano! Kolibriji so majhni kot čmrlji, albatros meri z razpetimi peruti več metrov. Nekateri ptiči so prekrasno pisani, drugi s svojo zunanjostjo prav nič ne privabljajo Poleg čudovitih pevcev imamo tudi prav grde kričače. Eni ptiči se hranijo s semenjem, drugi z žuželkami, tretji z ribami. In slednji so za človeka najbolj dragoceni.
Ob zahodni obali Južne Amerike se razprostira republika Peru, velika za pet Jugoslavij, po številu prebivalcev pa komaj za pol naše države. Mogočno gorovje Andov se dviga v njej nad 6000 m visoko, rastoče skoraj naravnost iz morja. Cela republika Peru se nahaja v vročem pasu, zato je hladni morski tok, tako imenovani Humboldtov tok, ki se približa njeni obali, zanjo pravi blagor. V njegovih vodah je živalstvo izredno bogato. Posebno mrgoli tam manjših rib, ki so neizčrpna hrana neštetim pticam vzdolž vse perujske obale. Po tamošnjih otokih in čereh gnezdijo zato že oddavnaj milijoni ptic, kot jih v tolikšnem številu skupaj najbrž ni nikjer več na svetu. Nemoteno so živeli tam ptičji rodovi tisočletja in odlagali okoli svojih gnezdišč svoje blato, ki je najdragoceneiše in najučinkovitejše gnojilo, kar jih človeštvo pozna. To je gnana, ptičji gnoj, spojina dušika in fosforne kisline.
Dognali so, da je guano triintride-setkrat jačji od navadnega hlevskega gnoja, ki se med prebavo izvrši v njihovem drobovju. Ker je tamošnje podnebje suho, gnoja ne izpere dež in zato se je iz leta v leto grmadil in večal, da je zavzel naravnost neverjetno razsežnost in množino.
Veliki naravoslovec Aleksander Humboldt (1769—1859) je pri domačinih prvi odkril uporabo guana, ki ga je v začetku 19. stoletja pripeljal v Evropo. Seveda ni trajalo dolgo, da so ljudje spoznali trgovsko vrednost te snovi in že čez nekaj let so ladje romale k perujskim otokom. Dotlej skoraj nedo-
Japonci izkoriščajo, vulkansko paro
Vulkansko paro bodo kmalu uporabljali za pogon japonske industrije. Japonski inženirji so že pripravili obširen načrt o proizvodnji električne energije z vulkansko paro. Japonska bi tako zmanjšala potrošnjo premoga za polovico. Inženirji so šoet let preiskovali vulkansko področje, v katerem toži Japonska Kmalu bo začela obratovati prva elektrarna e pogonom na vulkansko paro. Zgradili so jo na otoku Kijušiji in v začetku bo dajala 3000 KW, ko bo povsem dograjena, pa 150.000 KW električno energije. Zgraditi nameravajo še 40 takšnih elektrarn.
Japonski strokovnjaki računajo, da bodo dajale vee elektrarne s pogonom na vulkansko paro že v bližnji bodočnosti štiri milijarde KW električne energijo na leto. Sedanja proizvodnja električne energije na Japonskem znaša 8 in pol milijarde JW, za kar porabijo kakih 8 milijonov ton premoga. Potrošnja premoga se bo z uporabo vulkanske pare zmanjšala na leto za kake 4 milijone ton. Gradbeni stroški za elektrarno na vulkansko paro so znatno manjši od stroškov za hidrocentralo.
taknjene sklade gnoja so pričeli na veliko ropati in odvažati.
Pred dobrimi sto leti (1847) so cenili količino nagrmadenega guana na nič manj kot 23 milijonov ton. Na nekaterih otokih so bili kar celi griči gnoja do 50 cm na debelo. Kako dolgo je trajalo, da se je to nabralo, si ne moremo niti najmanj predstavljati. Trgovci z guanom pa so bili tako pohlepni, da nekako četrt stoletja kasneje od vseh tistih neskončnih zalog ni ostalo tako rekoč ni več. Vse milijone ton gnoja so odnesli in si pridobili z njimi težke milijone v denarju. Leta 1858 je peruan-ska vlada samo iz tega vira črpala nad pet milijonov dolarjev, kar je bilo tedaj več kot polovica vseh državnih dohodkov.
Oplenjeni otoki so imeli potem dalj časa mir pred ljudmi. V zadnjih desetletjih se je trgovina z guanom spet obnovila, vendar na drugi in bolje organizirani podlagi. Ker so stare zaloge gnoja popolnoma izčrpane, so trgovci navezani zgolj na svežo zalogo, ki se nabira iz leta v leto. Izmenoma izkoriščajo zdaj posamezne skupine otokov, ki jih puščajo več let pri miru, da se nabere guano in da ptic ne motijo po nepotrebnem. Vrednost te industrije je spet prav znatna. Kratko pred vojno je znašal letni dohodek 60.000 ton in je stalno naraščal. Zdaj odnašajo spet vsako leto nad 100.000 ton guana.
Pa recite, če niso peruanske morske ptice najdragocenejši operutničeni stvori na svetu!
Kako smo prisil do ure
Pračlovek ni poznal »časa«. Ko je sonce vstalo, se je zbudil in je odšel na lov. Ko je sonce zašlo, je legel truden k počitku. Ni vedel, kaj jb leto, kaj mesec in kaj teden. Ko se je človek nekoliko bolj razvil, je meril čas po višini spnea. Pozneje je meril čas po dolžini sence, ki jo je dala navpična palica. Okoli leta 1500 pred našim štetjem so iznašli Egipčani neke vrste sončne ure, to je bila neka naprava v obliki črke T.
Te sončne ure so kazale čas le ob sončnih dnevih, ponoči in v oblačnih dneh so seveda popolnoma odpovedale. V takih primerih so si pomagali Asirci z vodno uro, ki so jo iznašli okoli 600 let pred našim štetjem. V dno posode so zvrtali malo luknjo, da je voda skoz njo le počasi kapljala. Po množini vode, ki je iztekla iz posode, so presojali čas. Namesto vode so uporabljali tudi pesek.
Okoli leta 250 po našem štetju so sestavili uro. ki jo je poganjala voda. Kakor je ta kapljala v posodo, je dvigala zamašek navzgor. Na zamašek pa je bil pritrjen ročaj z zobmi, ki so vrteli kazalec. To napravo so rabili dolga stoletja.
Mnogo kasneje, to se pravi 1. 1300 približno, so prišli na to, da so zamenjali gonilno silo vode z utežmi. Tiste ure seveda niso bile podobne našim sedanjim stenskim uram, ker niso imele nihal in so se kaj kmalu Iztekle.
Prvo žepno uro so iznašli okoli leta 1500. Tu so nadomestili uteži s prožno vzmetjo. Od tedaj se je ura naglo razvijala. Leta 1621 so iznašli nihalo, ki ovira, da ura ne izteče prehitro. Od tedaj se naše stenske ure niso bistveno mnogo več izpremenile, le naše žepne ure so se Izpopolnile tako, da kažejo čas do sekunde natančno.
Za vsako Izboljšanje našega časomera so bila potrebna desetletja in stoletja. Preprosta so kolesca v naših urah, ali v vsakem tiči veličina človeškega uma. Poglejmo sl za primer, koliko je bilo treba dela in razmišljanja, preden se Je iznašla prva žepna ura.
Okoli leta 1500 je živel v NUmbergu na Nemškem ugleden meščan po Imenu Pelln-ger. Zaradi njegovih zaslug so ga Izbrali za občinskega svetnika. V svojih mladih letih je mnogo potoval. Udeležil se je bil tudi vojne proti Italiji in je tako prišel do laškega mesta Padove. Tu je prvič videl stensko uro. Ko se je vrnil in si zidal hišo, mu šine v glavo, da bi tudi sam imel tako uro namesto sončne ure, ki kaže le ob lepem vremenu. To svojo željo pove ključavničarju Petru, ki Je nekega dne delal v njegovi še nedograjeni hiši. Natančno mu opiše uro v Padovi in ga navduši zanjo. Peter se dela loti in kmalu izgotovi Pelin-gerju tako uro. Pri delu pa se Peter nenadoma domisli, da hi bil mnogo bolj praktično, če bi sestavil uro brez uteži in nihala ter tako majhno, da bi jo lahko nosil v žepu. Ta misel ga preganja noč in dan. dokler se ne loti dela. Cele dneve pili in zbija in kuje. Pa skuje bakreno ogrodje jajčaste oblike. Imelo je velikost gosjega jajca. V to ogrodje Je vdelal kolesje, sestavljeno iz raznih koles in valjev. Dolge tedne Je delal. Ali eno vprašanje je ostalo ne-
C E BI IZBRUHNILA NOVA VOJNA
Kakšno orožje bo govorilo v bodoči I pad z izstrelki, ki napadajo sovražna
vojni? — Iz daljave vodeni izstrelki s hitrostjo 3220 km na uro — Torpedo, ki gj sam poišče cilj — Iz Anglije do Nove Eundlandije in nazaj v času med kosilom in južino — Bodeča žica, ki se, zadeta, znova dvigne
Nedavno je ministrski predsednik Churchill govoril v angleški zbornici o »novem orožju« in o »znatnem napredku na področju iz daljave vodenih izstrelkov in raketnih izstrelkov«. Omenil je tudi mnogo močnejše konvencionalno orožje in popolnoma nove vrste orožja, ki jih že izdelujejo v Angliji na podlagi najnovejših odkritij elektronske dobe in ki bodo zrevolueioni-rale sedanje teorije o letalski vojni.
V zadnjem času ima med popolnoma novim orožjem v Angliji absolutno prednost seveda atomsko, glede katerega so izvedli poskuse na otočju Mon-tebello ob severozahodni obali Avstralije. Kakšna bo bodoča vojna, nam deloma predočnje odkritje novih vodenih izstrelkov, ki letijo s hitrostjo 3220 km na nro in ki dosežejo mnogo večjo višino kot kateri koli bombnik in ki se avtomatično sami usmerjajo proti so
letala in ki jih lahko proti vsakemu cilju usmerjajo z večjo točnostjo kot navadna letala, katere vodi pilot.
Revolucionarnemu razvoju letalske vojne se pridružuje nič manj revolucionaren razvoj vojne na morju: znanstveniki v Angliji že preizkušajo atomsko energijo kot pogonsko sredstvo za vojne ladje in podmornice ter delajo poskuse z novimi elektronskimi aparati in novimi izstrelki za boj proti podmornicam; izdelali so tudi že torpedo, ki se neizprosno obrača v napadu za vsakim določenim ciljem, ki mu skuša uiti. Ameriški znanstveniki se vedno bolj zanimajo za vse take poizkuse, kajti trenutno vodi Anglija na področju iz daljave vodenih izstrelkov.
Poleg tega pa se izdelujejo tudi vedno bolj mogočne in učinkovite vrste konvencionalnega orožja, zlasti letal Anglija izdeluje letos predvsem šest vrst najnovejših letal: štirimotorni reakcijski bombnik Valiant, dvomotorni reakcijski bombnik Canberra, reakcijske lovce Hunter, Switft in Javelin ter letalo za lov na podmornice Gannet.
___________ ____ ______,	Bombno letalo Canberra je pred krat-
vražnemu letalu. Glavna značilnost . kim doseglo svetovni rekord s svojim orožja bodočnosti je ravno v tem, da ! poletom, na katerem je poletelo do bodo lahko odgovorili na letalski na- Nove Fundlandije in spet nazaj na
Kdaf f!o*ek največ zmore
ihoven pa je kot 55-letni mož komponiral Deveto simfonijo in več kvartetov za lok. Verdi je napisal svoje najlepše opere, ko je že prekoračil 60. loto, »Falatafta. celo pri 80. letih.
S seznamom znamenitih del, ki ao jih ustvarili veliki duhovi na svoja stara leta, hi lahko nadaljevali. Pomislimo samo še na Michelangela, ki se je pri 72. letih čutil še vodno sposobnega, da je prevzel gradnjo cerkve sv. Petra v Kirnu. Tizian jo še kot stoletnik slikal. Spomnimo se na Rembrandta, ki jo največ ustvaril mod 50. in 60. letom. Podobno po‘ezo najdemo pri znanstvenikih kot sta bila Roentgen in Heimholtz Tudi pri možeh, ki so delovali v bolj praktičnih poklicih, zasledimo potrdilo, da so dosegli svoje največje uspehe v zreli dobi svojega življenja. Ko se jo »železni kancler« Ilismarck leta 1870 odločil za napad proti Franciji in za ustvaritev nemškega cesarstva. je imel že 55 let. Leibuitz in Kant sta imela na hrbtu že šest in skoraj sedem križev, ko sta napisala svoja najpomembnejša filozoiska dela.
svoje oporišče med časom za obed in popoldansko južino.
RAF’ bo imela tudi prva na svetu prvi štirimotorni bombnik na reakcijski pogon s trikotnimi krili, Avro 689. ki ga že izdelujejo v velikih količinah in ki obeta »naravnost« dramatičen razvoj ne samo vojnega, ampak tudi civilnega letalstva. Angleški znanstveniki poudarjajo, da bo nedvomno mogoče konstruirati letalo, ki bo doseglo dvakrat tako veliko hitrost, kot z.vok.
Oboroževalni tehniki naravno posvečajo vso pozornost tudi zaščiti pomorskih prog pred podmorniškimi napadi. V atomski dobi parni stroji gotovo niso več sodobni, čeprav je šele v najnovejšem času izumila angleška mornarica parni katapult za letala, ki ga bodo gotovo izkoristili. Glede kopnega vojskovanja naj omenimo izdelovanje nove vrste' bodeče žice, ki se, zadeta po izstrelku, znova dvigne in s tem ustvari novo oviro.
rešeno: kako naj ura teče brez uteži? Premišljuje In premišljuje, ali vse zaman. In kakor se večkrat zgodi v življenju, Je tudi njemu pomagal slučaj. Nekega večera gre čez dvorišče. Iz hleva stopi dekla. Vrata se za njo zapro. Peter se spomni, da je bil pritrdil na vrata vzmet, ki je pritisnila na vrata, da bo se sama zaprla. To ga spravi na misel, da bi tudi v svojo uro vdelal tako vzmet. Predela uro in položi vanjo vzmet. Ura je sicer tekla, ali le malo časa. Zelo pogosto je moral zopet napeti vzmet. Petru se zasveti, da je uri potrebna zavora, ki bi ne dovolila vzmeti, da bi prekmalu Iztekla. Po dolgih tednih se mu tudi to posreči. Ali sedaj pa ura pravilno ne teče. Ako jo je primerjal s tedaj običajno peščeno uro, je ugotovil, da enkrat prehiteva, drugič pa zastaja. Kmalu jo pa popravi in dopolni, da teče pravilno. Tedaj vreže na sprednji strani kazalo, ki ga razdeli na 24 delov. Temu kazalu doda kazalec. Sedaj šele je bil gotov svojega uspeha. Odide k Pelin-gerju in mu pokaže novi umotvor. Z začudenjem gleda le-ta prvo žepno uro. Pokaže jo občinskim svetnikom na neki občinski seji. Vse strmi ,n se ne more nagledati novega čuda. Vsi so takoj spoznali veliko vrednost izuma. Mladega Petra javno pohvalijo in mu darujejo sto cekinov iz mestne blagajne. S tem denarjem sl mojster Peter sezida veliko delavnico za izdelovanje žepnih ur. Kmalu so »NUmberška jajca« zaslovela po vsem svetu.
Koko so jih poznali
Bilo je leta 1866. Habsburška Avstrija je bila v vojni s Prusijo in Italijo. Pri Kralo-vem Hradcu se je odločala usoda. Vso je kazalo na poraz Avstrije in na njeno izgubo Benetk, ki so bile več ko pol stoletja avstrijske. V miru pri Mikulovu na Moravskem so bile Benetke res priznane Italiji. V dobi, ko so Benečani mrzlično pričakovali odločitve in združitve z Italijo, je bil zasidran avstrijski parnik pred otokom Oiudecca. Ni sprejemal niti ni oddajal nobenega tovora. Mirno je počival pred otokom. Benečani so menili, da je to vojna ladja, ki bo obstreljevala mesto, kakor hitro bo podpisan mir, da se maščuje nad izgubljenim mestom. Mir je bil slednjič podpisan. Parnik se je nato približal obali in začel raztovarjati blago: bile so majhne zeleno-rdeče zastavice, ki so jih Benečani navdušeno kupovali. V najkrajšem času je bila velikanska zaloga trobojnic razprodana. Benečani se niso spotikali nad to kupčijo 8 svojim starim sovražnikom in tlačiteljem, a tudi dunajske oblasti niso zamerile podjetnim trgovcem te nenavadne kupčije.
MESEG
Z najboljšimi daljnogledi vidimo mesec že prav dobro, ^redm^te, K.i merijo 150 m razločimo brez velikih težav. Luna je oddaljena samo ii84.Uv>o klij.,;. uO»' od nas. Z brzovlakom bi potrebovali do lune 6 mesecev. topovska krogla pa bi priletela nanjo že v 10 dneh
Dan na luni traja 29 dni in 12 % ure. Skoraj 15 dni zaporedoma grozno pripeka nanjo sonce, malone 15 dni pa traja silno mrzla noč.
Luna je mnogo manjša od naše zemlje. Iz ene zemlje bi lahko napravili 49 mesecev. Ker je luna mnogo manjša kot naša zemlja, ima tudi manjšo privlačno moč. Telo, kt tehta na zemlji 6 kg, tehta na mesecu samo 1 kg. Fant, ki telita n«i zemlji 30 kg, bi tehtal na luni le 5 kg. Se tako šibek otrok bi si z lahkoto naložil na ramena vrečo kamenja, ki bi tehtala tu 10 » kg, in bi jo nosil brez posebnega truda. Tudi najslabši skakač bi lahko skakal na luni več metrov visoko. Na luni ni zraka. Na njej ne bi mogli vžgati ognja, ker ni kisika. Ker ni ozračja ne oblakov, bi videli z lune tudi čez dan na popolnoma črnem nebu poleg sonca tudi vse zvezde. Luno dandanes že prav dobro poznamo. Seveda samo eno polovico, ki je obrnjena proti nam. Ostalega dela ne vidimo nikdar.
Ker na luni ni oblakov, jo vidimo prav razločno. Zemljevidi, ki nam kažejo lunino površino, niso nič manj natančni kot zemljevidi naše zemlje. Vsak hrib, vsaka dolina na mesecu ima že svoje ime.
Kdor pogleda prvič skozi daljnogled v zvezdami na luno, kar ostrmi. Pred očmi se mu prikaže izredno gorata pokrajina, ki je ponekod zelo podobna Norveški. Najvišja gora na m,esecu meri 8870 m in prekaša po višini Mont Everest. Vrhov od 4000 do 5000 metrov višine je tu mnogo. Prav številne so gore, ki imajo obliko mogočnih žrel vulkanov. Kako so ta žrela nastala, si učenjaki še niso na jasnem. So li to zares ugasli ognjeniki ali mogočni odtisi velikanskih meteorjev, ki so bogve kdaj padli na. lunino površje? Zanimive so tudi silne raz-pokline, ki se vlečejo po 'uni v neznanske daljave.
Tigri, levi in medvedi no pariških ulicah
Silovit snežni metež, ki je 15. decembra 1952 popoldne divjal nad francosko prestolnico, je imel dokaj nenavadne posledice. Štirje medvedi, dva leva, trije tigri, tri hijene, štirje krvoločni volkovi in štirje tjul-nji «o «e dokopali do prostosti ter se pričeli sprehajati po obljudenih pariških ulicah, kar je 6eveda pbvzročilo dokajšen strah in paniko.
Znana krotilka zveri Jeannette Mac Do-nald je namreč na velesejmskem prostoru pod ogromnim šotorom razkazovala svoje zveri in pripravila več napetih točk sporeda. Teža snega in silovit veter pa sta ji podrla šotor in tako so se zveri znašle nepričakovano na prostosti Pričelo se jo kajpada panično tekanje in nihče se v skrbi za lastno kožo ni potrudil, da bi takoj opozoril varnostne organe na nenavadni dogodek. Edini ki ni jzgubil hladne krvi, je niI neki prometni stražnik S posebnimi signali, ki so v veljavi med prometnimi stražniki, je opozoril sedež policije in najbližjo gasilsko postajo Kmalu za tem je bil organiziran pravcati lov na zveri, ki se ga je udeležila tudi krotilka. Skupine policistov sp z brzostrelkami v rokah oprezovale po vogalih, medtem ko so ostali z železnimi drogovi, vrvmi in verigami polagoma spravili na varno vse ubežnike. Nekaj več prostosti si je privoščil eden izmed levov, ki se je oddaljil iz središča in so ga ujeli prav v trenutku, ko je cepetal po stopnišču, ki vodi na postajo podzemske železnice.
Omejene razporoke
Kakor znano je v Zedinjenih državah Amerike zakonska zveza zelo krhka. Država Lousiana (ob spodnjem Missisipiju) je določila s posebno postavo, da se sme ločiti vsak moški ali vsaka ženska kvečjemu desetkrat. C© bi se hotel kdo enajstič ločiti« s* »me sodnik kaznovati.
75 tet gramofonske plošče
Letos je preteklo 75 let, odkar je Thomas Edison iznašel pripravo, s katero je zadržal govorno besedo. Edison bi danes strmel, če bi videl, kakšne spremembe je doživela njegova iznajdba od kasnejšega izpopolnjenega standardnega fonografa iz leta 1903, ko je še na valjčkih sprejemal sprva kratke pesmice, potem cele koncerte, potem so prišli nadaljnji iznajditelji na moderne gra-mole, zvočnike, mikrofone, diktafone in podobno.
V avgustu 1877 je Edison naročil svojemu mehaniku, naj napravi majhen valjček, s katerim naj bi na membrano pritrjeni žebljiček vrezal na poseben cinkast podložek glasove. Ameriški iznajditelj se je močno začudil, ko Je zaslišal dokaj razločno prvo posneto pesem. Tbda še polnih deset let kasneje je dejal* »Vseeno dvomim, da bom videl kdaj fonograf, ki bo sprejemal in oddajal glasove.«
Prvotna iznajdba je le počasi napredovala in v začetku Je bilo podajanje tonov podobno glasovom človeka, ki govori iz trebuha.
Učitelj za gluhoneme Graham Bell je bil prvi, ki je za sprejemanje zvokov začel uporabljati namesto kovinskega voščeni valj, dokler ni iznašel Emil Berliner gramofonske plošče. Stari aparati so še hreščali in tudi plošče so oddajale hripave in zategnjene glasove, toda kJJub temu so poslušalci že dobro razločevali melodijo pesmi in njih besedilo.
Kakor sprejemanje glasov, tako so preizkušali z novimi postopki tudi oddajo glasov. Predvsem so izpodrinile plošče, katerih masa je sedaj iz Selaka (neke vrste smole), skrilne moke in iz saj plošče — druge, ki
plošče. Tik pred drugo svetovno vojno je znani matematik Moebius prišel na misel, da je posnel glasove na trak, od katerega smo prišli do današnjega priljubljenega oddajnega aparata: tetifona, s katerim izvajamo sprejemanje zvokov, ki trajajo 24 do 60 minut.
Ze leta 1900 pa je znašel nemški fizik Ernest Ruhmer fotograf on, ki je tvoril osnovo za iznajdbo svetlobnega tonfilma. Po Ruhmerjevih načelih so Engl. Massole .n Vogt patentirali postopek za sprejemanje tonov v filmu, kar pomeni, da so dosegli skladnost med. sliko in zvokom na istem traku, in sicer s pomočjo posebne svetilke. Toda do pravega uspeha niso še prišli.
Rešitev je prinesel magnetonski postopek, ki sega že daleč nazaj. Danski fizik Poulsen je namreč ob začetku tega stoletja prišel na telefonograf. V Parizu je pokazal svoj izum, pri katerem je s pomočjo magnetizma ujel na bodečo žico zvočne tresljaje in jih tudi oddal. Leta 1908 pa je isti iznajditelj na mednarodnem kongresu tehnikov v Kodanju pokazal magnetoaparat, s katerim je točno posnel 14 ur trajajoči govor. S tem je nekako predočil, da stenografi v bodočnosti ne bodo nujno potrebni.
Najnovejša iznajdba ha tem področju je sedaj minifon. Pokazali so ga lani na velesejmu v Hannovru, ta aparat predstavlja najpopolnejši razvoj gramofona. Sprejemna naprava in oddajni aparat sta tako majhna da Jo lahko nosimo v žepu suknje: potrebm baterije povzročilo, da deluje stroj lahko v< č ur In da sprejema in oddaja zelo razumljive posnetke. S pomočjo tega stroja bomo doživeli, da naš sobesednik niti ne bo vede’..
11 Ilc I1H1M:	UJ U. Daj	uiugv, «»*	«.*»vm,	w
bile iz roženega gumija in ebonita. Izpo- ‘ da smo ujeli njegove izjave na aparat in b-
polnitev plošče Je dosegla tudi to, da so Je-. klene igle nadomestili z iglami iz brušenega I safira (vrsta dragega kamna), ki ima to pred-I nost, da prav malo ali skoro nič ne izrablja
strmel, ko jih bomo čez nekaj minut predvajali poslušalcem. Niti opazil ni namreč, da smo imeli mikrofon v zapestni url in sprejemni aparat v žepu suknje.
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1953
želi vsem odjemal-
Umljivo je. (is človek, razen v nokaterih izjemah, telesno vei zmoro v mladosti, ka kor pa v kasnejših letih. Docela drugače pa je vprašanje glede njegovih duSevnih sposobnosti.
C© izvzamemo zgodaj zrele in čudežne otroke, ki nas pa kasneje v večini primerov razočarajo, potrebuje duševno ustvarjajoči človek za svoj razvoj precejšnjo življenjsko dobo. Tako je večina znanstvenikov, ki so Prejeli Nobelovo nagrado, že prekoračila ♦M), leto svoje starosti. Ne smemo pa pozabiti, da so spisali že v zgodnjih mladostnih letih Goethe svojega »Vvortherja«, Schiller
cem in delovnemu ljudstvu kolektiv podjetja
m
avoje »Razbojnike« in tudi Kleist, Mozart, Bueohner in drugi eo ustvarili svoja dela še Prav mladi.	,
Toda Goethe je napisal šele pri 60. letih evoje znamenito delo »Wahl venvandsehaf-ten«. h komaj 70 leti pa je končal »VVilhelm Meisters Lehr- and Wanderjahre«, medtem ko j© delal skoro do svoje smrti na svojem »Faustu«.
Pisatelj Stifter je pisal dragocene knjige
med 33. in 62. letom svojega življenja, Bee-
CHEMO
TEHNIČNA TRGOVINA S KEMIKALIJAMI, BARVAMI, LAKI, RAZSTRELIVOM IN PLINI
IMPORT
EKSPORT
LJUBLJANA, Titova 50
t
eo
UXQ 9povt
Ameriški film »Veliki Valček«
O namiznem tenisu v Trbovljah
O namiznem tenisu v Trbovljah in o uspehih, ki so jih dosegli mladi igralci Rudarja, smo že večkrat pisali, ni pa še bilo nikjer omenjeno, v kakšnih pogojih se je ta sekcija ustanovila in razvijala.
Neposredno po vojni je namizni tenis v Trbovljah životaril; dosegel je sicer nekatere zmage, vendar ni bilo prave povezave igralcev za ustanovitev sekcije. Nato je nastopila doba, ko je namizni tenis popolnoma zamrl, zlasti pa iz finančnih razlogov in pomanjkanja rekvizitov. Ves ta čas je bil namizni tenis v Trbovljah nekak »divji šport«, kajti vsak, ki je bil navdušen za to športno vejo, je treniral sam zase. Na ta način je bil napredek tako rekoč nemogoč. To stanje je trajalo vse dotlej, dokler nista prišla v Trbovlje tov Burja in ing. Knaflič, ki sta dala pobudo za ustanovitev namiznoteniške sekcije. Tej pobudi se je odzvalo mnogo mladih fantov, ki so si na prvem sestanku izbrali odbor pod vodstvom
Namizni tenis v Litiji
V Litiji je že nekaj skupin namiznoteniške igre, ki pa še nimajo svoje posebne organizacije. Pingpongarji so v Gradcu in Litiji pa tudi na Grbinu. Da bi poživili zanimanje za ta lepi šport, so prišli gostovat v Litijo zagorski pingpongarji pod vodstvom tov. Tineta Lebigerja, profesorja na zagorski gimnaziji. Zmago so odnesli zagorski gostje. Njihov obisk je bil pomemben zato, ker so dvignili pri nas zanimanje za ping-pong. Zdaj si bodo ustanovili namizno teniško sekcijo tudi litijski pingpongarji, ki so sklenili na obisku Zagorjanov, da bodo odslej vsakoletne tekme za najboljše zasavske ping-pongarje odigrali v decemberskem terminu v okviru vsakoletnih proslav ti-senske bitke. Prehodni pokal bo poklonila litijska Zveza borcev in bo izdelan kot kopija peklenskega stroja s katerim so zasavski minerji razrušili nemško postojanko na Vačah. V škatljo pa bodo vsako leto vložili listino z opisom tekmovanja in imeni udeležencev in zmagovalcev.
obeh navedenih tovarišev. Vendar Je pred novoustanovljeno sekcijo nastopil problem igralnih prostorov in rekvizitov. Z resno voljo in razumevanje SK Rudarja je sekcija dobila lepo dvorano v Športnem domu Rudarja. To 'e kmalu pokazalo vidne uspehe. Mladi igralci Rudarja (Aškerc, Berger in Ličar) so na ekipnem republiškem turnirju v Kranju zasedli drugo mesto, ne kaj tednov nato pa spet v Kranju tretje mesto v Sloveniji. Trboveljčani so se udeležili v Ljubljani tudi slovenskega prvenstva, kjer sta se Oskar Camer in Pavel Ličar med 34 tekmovalci uvrstila med drugo osmerico in dosegla zadovoljiv uspeh.
Ti uspehi so dali namiznoteniški sekciji Rudarja vzpodbudo, da Je organizirala republiški turnir v Trbovljah, kjer so najvidnejši uspeh v republiškem merilu dosegli Berger in Camer ter Ličar med posamezniki. Ta uspeh pa mlade trboveljske igralce ni omamil; ti sedaj še z večjo pridnostjo trenirajo, da se izpopolnijo v tem športnem znanju.
Z veseljem pa tudi ugotavljamo, da so tudi v Zagorju ustanovili namiznoteniško sekcijo, s čimer se bo ta šport tudi v Zasavju dvignil. V oslabljeni postavi so se igralci Rudarja pomerili z Zagorjani ter dosegli z njimi tesno zmago kar Je za z ’ gorske igralce uspeh in vzpodbuda, da b tudi tamkaj napredovali v namiznem nir.u, za kar imajo v Zagorju vse možno
—pl-
Prvenstvo NTS »Proletarec« v Zagorju
13. decembra so izvedli v Domu »Proletarca« prvenstvo NTS »Proletarec« za leto 1952. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in se je zanj priglasilo veliko število tekmovalcev. Iz predtekmovanja so se trije uvrstili v nadaljnje tekmovanje, tako da jih je najprej tekmovalo 16, v finale pa so se plasirali Prašnikar, prof. I ebinger, Ule in Drnovšek. Po nudi borti le zasedel prvo mesto Valter Prašnikar, ki je dobil vse igre in s tem dokazal, da je zasluženo na glasu kot najboljši zagorski igralec. Drugo mesto
je zavzel prof. Lebinger, nadaljnja mesta pa Drnovšek in Ule. škoda je le, da na prvenstvo niso prišli »stari asi«, ki bi tekmovanje s svojim sodelovanjem verjetno še bolj poživili.
Tiste, ki so brali, da bo prvenstvo Zagorja 20. in 21. decembra, obveščamo, da je prvenstvo preloženo v mesec januar, to pa zaradi tega, ker je bilo moštvo »Proletarca« dne 21. t. m. povabljeno na medmestni dvoboj.	K. S.
Usodna ljubezen
Otok Kuba v Zahodni Indiji^ je očarljiv cilj ameriškim letoviščarjem. Ko bi le teh vražjih komarjev ne bilol Te žuželke se ponašajo sicer z lepim znanstveftim imenom: anopheles albimanu6. njihov pik pa ni kdo ve kako bolesten, a ie zato tem bolj nevaren, ker prenaša malarijo, močvirno mrzlico. Na Kubi se je mudil tudi dr. Morton Kahn z medicinske fakultete cornellskega vseučilišča. Tudi njega so komarji opikali, a on jim je napovedal boj. Vedel je, da privablja k človeškemu ušesu komaj slišno brnenje samice v poznih večernih urah nešteto samcev. Po dolgotrajnem trudu je ujel to neznatno brnenje na ploščo, zvezal ploščo z zvočnikom in obdal oboje z gosto, % elektriko nabito železno mrežo. Ko se je zavrtela plošča in se je iz zvočnika začulo brnenje samice, je priletelo nešteto samcev, odzivajoč se sladkemu vabilu, k mreži; in
Iz pisarne društva upokojencev v Trbovljah
V društveni pisarni se vedno odlašajo upokojenci z raznimi vprašanji. Nekateri poizvedujejo, zakaj še -iso dobili odločb, spet drugi pride z vprašanjem. zakaj je dobil premajhno razliko med staro in novo pokojnino — tretji pa se pritožujejo, da niso še prejeli razlike mred prejšnjo in sedanjo penzijo, akoravno imajo odločbo že dva meseca v rokah. Treba je pojasnjevati, obrazlagati, miriti. Polne roke dela je vsak dan.
Vsak upokojenec pa je zadovoljen, da lahko dobi 600 kg premoga po znižani ceni 720 din. Zato se nam zdi, da je prav, če se v imenu vseh upokojencev zahvalimo uvidevnosti in požrtvovalnosti delovnega kolektiva rudnika, ki se je velikodušno odzval akciji, da se nakoplje premog za upokojence. Ti si bodo sedaj 'ahko greli svoje stare, od dolgoletnega dela že kar preperele kosti.
Zunaj je zima, kjer gospodari dedek Mraz, penzionisti pa se bodo lahko greli pri topli peči. Pa so se vendar našli med rudarji posamezniki, ki so imeli za to dobrodelno akcijo g'uha ušesa. Niso pomislili, da bodo tudi oni sami nekoč stari, ko se bodo uvrstili v vrste upokojencev. Tako se bo zgodilo prej ali slej z vsemi tistimi, ki so dejali: »Jaz ne dam nič!« In nekoč bodo tudi ti ljudje prosili za kurjavo, kakor De*itev tega premoga je v polnem teku. Priglasilo se je že nad polovico upravičencev. Kdor tega še ni storil, naj to zanesljivo napravi do 15. januarja 1953. Do tega dne bo društvena pisarna upokojencev sprejemala prijave. Tisti, ki se do navedenega dne ne bodo priglasili, bodo sami krivi, če ne bodo dobi1! premoga po znižani ceni. Uradne ure v društvu so vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure.
Ivan Teržan
PRVO ZASEDANJE NOVEGA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
V petek, 19. decembra, je bila tudi t Loki prva seja novoizvoljenega občinskega odbora. Otvoritvena seja je bila v jedilnici Doma onemoglih. Zasedanja so se ndeležili vsi odborniki razen enega, ki je bil upravičeno zadržan. Na sejo je priftel tndi zastopnik okraja, tov tajnik Ivan Sorn, in novoizvoljeni odbornik okrajnega zbora tov. Jaka Fon iz Loke.
Po opravljenih formalnostih in verifikaciji odbornikov so vsi odborniki položili slovesno
zaprisego. Nato so volili predsednika občine. Odbornik tov. Alif, šolski upravitelj iz Raz-bora, je imel na zbrane kratek nagovor. Omenil je, da je bilo ljndstvo občine Loke z dosedanjim predsednikom tov. Srečkom Banmgartnerjem zadovoljno. Zato je pred
lagal, naj bi tov. Baamgartner ostal še nadalje ]—...............................
lje predsednik, s čimer eo se vsi odborniki strinjali. Tov. Banmgartner se je zahvali!
za izkazano zaupanje ter poudaril, da je mnogo drugih mlajših, ki bi
odgovorno in težko funkcijo.
laže prevzeli
OBJAVE
Opozorilo
Opozarjamo vse hišne lastnike, oskrbnike in upravitelje hiš in stavb na območju mestne občine v Trbovljah, da so po odloku o varstvu in uporabi komunalnih naprav in o ureditvi komunalnih vprašanj krajevnega pomena dolžni redno skrbeti za odstranjevanje snega s pločnikov pred svojimi hišami in stavbami ter da so dolžni na posebno nevarnih mestih posipati prehode s pepelom ali peskom.
V kolikor se zgoraj navedeni lastniki, upravitelji in oskrbniki hiš ne bodo držali tega opomina, bo ljudski odbor mestne občine uvedel proti kršilcem upravno-kazenski postopek.
(Iz tajništva Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje)
V naslednjem so prešli konstituiranje raz-nih komisij in svetov, v katere so bili iz-
voljeni sposobni in priznani javni delavci, _ gospodarski odsek pa izkušeni gospodarji.
Na seji so obravnavali tudi važno gospodarsko točko. t. j. škropljenje sadnega drevja. Iz posameznih vasi so se zbrali pri-
znani sadjarji, ki bodo po dvodnevnem tečaju opravili škropljenje po okoliških vaseh
kakor tudi v sami Loki.
Občinski tajnik je apeliral na vse odbornike, naj se redno ndeležujejo občinskih sej. Te bodo vedno sklicane tako, da se Jih bo lahko udeležil vsak odbornik. Rešiti bo treba mnogo problemov, med katerimi je tudi obnovitev občinske hiše sredi trga. V občini smo nabrali v ta namen 43.000 din prostovoljnih prispevkov. Razbor je dal 12.000 din, okraj pa je prispeval 150.000 din, tako da bo mogoče urediti občinske prostore, pridobili bomo pa tndi eno stanovanje, ki jih tndi
v Loki zelo primanjkuje. Tndi naše množične organizacije bouo dobile svojo sobo za seje
Pri točki raznoterosti so odborniki sprožili vprašanje elektrifikacije partizanske vasi Okroglice, za kar je okraj Trbovlje obljnbil podporo 300.000 din, tako da bi buo mogoče
podporo 300.000 elektrifikacijo podaljšati tudi do Radeža. Začeli so tudi z delno elektrifikacijo vasi Breg, kar je bit tndi že skrajni čas.
V diskusijo je posegel tudi odposlaneo OLO Trbovlje, tov. sorn, ki je predlagal, naj se čimprej ustanovi poseben gospodarski odbor, ki naj takoj prične z delom. Glede priprave materiala je predlagal, naj bi ljudski odbor stopil v stik z npravo rudnika v Trbovljah, ki bi morda preskrbel potreben material v zameno za jamski les. Tovariš Sorn je dal še nekaj pojasnil in navedel izkustva, kako se demokratično rešujejo_ pri
naših ljudskih oblasteh razni problemi. Prva seja je bila zaključena z željo, da bi novi
občinski odbor uspešno vršil svojo nalogo.
Objava
Objava
Obveščamo vse najemodajalce nepremičnin (stavb, stanovanj), da se Je stopnja prometnega davka spremenila (Ur. Ust FLRJ št. 58 z dne 3. XII. 1952)
do 400 dtn davek 3 din nad 400 din	do	800 din	davek	6 din
nad 800 din	do	1200 din	davek	10 din
nad 1200 din	do	1800 din	davek	15 din
nad 1600 din	do	2000 din	davek	20 din
nad 2000 din	do	3000 din	davek	30 din
nad 3000 din	do	4000 dtn	davek	40 din
nad 4000 din	do	8000 din	davek	60 din
nad 6000 din	davek 3 '/a
Kova stopnja velja od 28. novembra 1952 dalje. Davek se plača s predpisano prlzna-nico, ki Jo mora najemodajalec izdati stranki pri plačilu najemnine. Priznanlce se dobe v trafikah.
Najemojemalec mora hraniti priznanlce o plačani najemnini leto dni po njihovem lzdanju ter jih pokazati na zahtevo državnega organa. Najemodajalec pa mora hraniti talone od Izdanih priznanic pet let.
Uprava za dohodke
Uživalce osebnih in družinskih pokojnin ter Invalidnin ki ščejo zdravniško pomoč, opozarjamo, da morajo od meseca januarja 1953 dalje predložiti zdravniku Izpolnjeni bolniški list ter odrezek o zadnjem nakazilu pokojnine ali invalidnine. Bolniške liste bodo Izdajale podružnice Društva upokojencev, lahko pa upokojenci kupijo obrazec v knjigarnah Državne založbe Slovenije ln ga sami Izpolnijo. Bolniške liste bo treba pred-
ložiti ambulanti ob prvem pregledu, veljavni pa bodo do konca leta 1953. Če Išče zdrav-
niško pomoč družinski član upokojenca, mora občina ali podružnica Društva upokojencev na bolniškem Ustu potrditi, da ga upokojenec vzdržuje.
V nujnih primerih bodo ambulante sprejele upokojence v zdravljenje tudi brez bolniških listov, prizadeti pa bodo morali bolniški list preskrbeti ln predložiti ambulanti naknadno.
Okrajni zavod za soc. zavarovanje v Trbovljah
Izdaja okrajni odbor OF Trbovlje Urejuj« uredniški odbor Odgovorni urednik Stane Šuštar Tisk Tiskarne »Ljudske pravtoe« v Ljubljani Naslov uredništva ln oprave: Trbovlje uprava rudnika Trbovlje Hrast nik Telefon št. 54 — Račun pri podružniot Narodne banke v Trbovljah št «14-90332 3
—	List lahaja veak četrtek — Rokopisov ne vročamo prispevki za Ust morajo biti v uredništvu najkasneje v«ako nedeljo zjutraj
-	Mesečna naročnina 20 din, četrtlelna 60 d m, polletna 120 din, oeloJetna 240 din.
vse te zaljubljence je ugonobila elektrika. Profesor je pokončal že pri prvem poskusu nad 60.000 samcev. Ni jih štel, tehtal jih je. Kmalu di bilo v tistem okolišu nobenega samca več. Samice so postale »stare device«, legle so neplojena iajčka in noben primer malarije se ni več pojavil. Kakor vidimo postane ljubezenska past usodna tudi nadležnemu in nevarnemu mrčesu.
V proizvodnji Metro — Goldwyn — Masker so Američani hoteli ustvariti veliki film kralja Dunaja — Straussa, kralja valčka.
Mladi Strauss je rajši pustil službo, ki Jo je Imel v banki, zapeljale so ga note ln melodije. Njegovo gorečo željo, posvetiti se samo glasbi, je še podprla njegova zvesta prijateljica Poldi Vogelhuberjeva. Ustanovil je svoj orkester in prvič javno nastopil, toda kavama Je ostala prazna. Edini gostje so bili Foldini starši in Straussova mati. Skoro bi doživel poraz: da ga ni, gre zahvala operni pevki Carli Donnerjevi in tenoristu cesarske opere Schillerju. Carla Je opogumila Straussa: zaigral Je, kot še nikoli, ljudje so napolnili kavarno do zadnjega kotička.
Slavna pevka Je med aristokracijo dvignila Ime neznanega pevca. Toda Strauss
LOVSKI KOTIČEK
Krivolovstvo
Splošno znano je, da se je stalež divjadi med drugo svetovno vojno občutno zmanjšaL Število divjadi pa se je krčilo tudi prva leta po vojni, ker je padla lovska morala. Mnogo ljudi si je razlagalo našo osvoboditev čisto po svoje, mnogi med njimi tako, da so živeli v veri, da so prenehali veljati vsi zakoni. Mnogi so mislili, da si sme vsak prisvajati divjad in jo streljati in ubijati po mili volji. Po uvedbi prvega In drugega Zakona o lovu pa so se razmere začele vidno boljšati. Imamo pa še vedno primere, kjer hočejo posamezniki na račun divjadi na nedovoljen način nekako boljše živeti, med katerimi naletimo tudi na take, ki lovijo divjad iz strasti. Ljudem prve in druge vrste sploh ni do tega, da bi se vključili v lovske družine. V lovskih družinah vlada namreč disciplina, kjer se je treba ravnati po zakonih in pravilih, terja se torej disciplina. Ta pa je tem ljudem v veliko breme (tudi marsikateremu organiziranemu lovcu). Ti ljudje pobijajo divjad vse letne čase in se tudi ne ozirajo na spol divjadi. Posledica tega je pohabljena divjad, mladiči brez matere itd. Kakšne so posledice takšnega ravnanja, ni treba posebej naglašati. Jasno je, da taki ljudje zaslužijo najstrožjo kazen, ker niso nevarni samo divjadi, ampak tudi pravim lovcem. Poglejmo samo en primer:
V nedeljo, 13. julija t. L ob pol petih zjutraj je nek naš lovec na svojem obhodu lovišča v območju Partizanskega vrha (Sv. Planine) naletel na divjega lovca, katerega je pozval: »Stoj!« Divji lovec je tisti trenutek že zbežal, hkrati pa streljal z vojaško puško na lovca, ki pa ga je na srečo zgrešil. Cez deset minut je lovec v neposredni bližini tega dogodka naletel na drugega lovca — tovariša, ki je bil tudi na obhodu. Komaj sta spregovorila nekaj besed, že sta zagledala drugega divjega lovca, ki sta se mu približala s klicem: »Stoji Puško iz rok!« Ta je res izpustil puško in obstal. Legitimirati se ni mogel, ker ni imel nobenega dokumenta s seboj.
Pri pregledu puške sta lovca ugotovila, da je divji lovec istega dne z njo že streljal, a se mu je tulec naboja zataknil tako, da s puško ni bilo mogoče takoj streljati. Po dolgem razgovoru sta šla oba lovca s tem krivolovcem na njegov dom, kjer jima je izročil vojaško knjižico, rekoč, da osebne legitimacije nima. Tedaj je prišla od nekod njegova mati in ga vprašala: »Kje imate rogača?«
•Zadevo sta lovca prijavila in puško oddala NM. Lovci so trdno prepričani, da bo ta lovec, ki je doma na Kleku, ostro kaznovan, kar naj bo njemu podobnim v svarilo.
kmalu spozna, da njegova glasba ni za naduto plemstvo — ne, veselim Dunajčanom jo Je posvetil, takšnim kot je bila njegova Poldi. Zmagala je njena zvesta in odkrita ljubezen; sklenila sta, da se poročita.
Za revolucijo leta 1848 je Strauss napisal tudi koračnico. Vihar revolucije ga je vrgel na cesto, med Narodno stražo kateri Je tz rok iztrgal pevko Carlo ln se zatekel v grofovo palačo. Vojaki so Straussa in pevko prijeli, pa sta Jim utekla. Vožnja po dunajskem gozdu v pevkini družbi mu je dala inspiracijo za enega njegovih najlepših valčkov; »Zgodba iz dunajskega gozda«. Strauss je spoznal, da ljubi Carlo. Svojih simpatij za pevko ni mogel skriti pred skrbno, vdano Poldi.
Carla je pela novo Straussovo opero. Za Carlo ln srečnega komponista Je to pomenilo veselje, slavo ln nov uspeh. Skromna Poldi pa je trpela v bridki zavesti, da Je Johann zanjo za vedno Izgubljen. Po operni predstavi je šla k pevki in jo prosila, naj mu pove, da je svoboden, da se ga ne odreka, da pa ve, kje Je njegova bodočnost.
Ko sta na poti k Donavi Carla in Strauss obujala spomli.e, se je Strauss spomnil na tiho, vdano in požrtvovalno Poldi. Vse, kar Je pisal ln ustvarjal, Je pisal za Carlo ln njej v spomin. Zato naj le ostane samo pri spominih. Carla Je sama odpotovala v Budimpešto.
Film spremljajo lahki akordi Straussovih valčkov. V koliko pa je filmskim producentom uspelo ustvariti vzdušje Straussovega Dunaja, bodo gledalci ocenili sami. Vsekakor pa film nudi prijeten glasbeni večer
Film bo predvajal trboveljski kino prihodnje dni.
KINO TRBOVLJE
bo predvajal v dneh okrog novega leta razkošni ameriški film »VELIKI VALČEK«
Od prihodnje sobote do ponedeljka pa švicarski film »ŠTIRJE V D2IPU«
Natančen spored predstav bo razviden iz naših reklamnih omaric in lepakov.
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE predvaja ameriški film »NAŠLI SO SE«
od sobote 3. jan. do ponedeljka
Trgovsko
podjetje
R0VIH9
LJUBLJANA
STRITARJEVA 7
Telefoni: 23-374, 22-043, 20-138
želi vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU in se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah
z ŽELEZNINO: »ŽELEZO«, Stritarjeva 7 — »KLADIVAR«, Zaloška 21 »OPREMA«, Gosposvetska 4 — »IDEAL«, Wolfova 8 — »PRI KOSI«, Miklošičeva 15 — »VERIGA«, Celovška 59 — »OKOVJE«, St. Vid 91
Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM: »elektrooprema«, Mestni trg 2 — »svetla«,
Gosposvetska 10 — »ELEKTRA«, Cesta 29. oktobra 19
Z GRADBENIM MATERIALOM: »CEMENT-OPEKA«, Smartinska 21 S FURNIRJI IN VEZANIMI PLOŠČAMI: »slovenija-furnir., GoSp„sveKk» 13
S KOLESI IN KOLESNIMI DELI:
»KOLESAR«, Karlovška 4
kjer prodaja vsakovrstno ZELEZNTNO, ŠTEDILNIKE, PECI, KUHINJSKO POSODO in ostale GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, STAVBENO in POHIŠTVENO OKOVJE, ORODJE ZA OBRT IN POLJEDELSTVO, KOLESA in KOLESNE DELE, ves GRADBENI, INSTALACIJSKI in ELEKTRIČNI MATERIAL
Dovoljuje tudi POTROŠNIŠKI KREDIT!
NA DEBELO IN DROBNO!
UGODNE CENE — KULTURNA POSTREŽBA!


K 1101^611111 letu 1953čestitafo delovnemu ljudstvu
okraja Trbovlje naslednje ustanove, podjetja in kolektivi
pi-
s r
pp;š;|
lili
| \ i • \
! A
\
TvT’
!#i
Sp*
I
0

II
...sssssp*,.
Hiill
lil
MNOGO USPEHOV IN SREČE V NOVEM LETU
2eli vsem članom of okraja Trbovlje
Obratni odbor
TRBO VLJE
VSEMU ČLANSTVU ZKS OKRAJA TRBOVLJE IN PO NJIH VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU V ZASAVJU ZELI
srečno nouo leto
Okrajni kemit®
POD TITOVIM VODSTVOM NAPREJ DO KONČNE IZGRADNJE SREČNE DOMOVINE SVOBODNIH LJUDI
TRBOVLJE
NAJ BO TUDI LETO 1953 PLODNO IN USFESNO NA KULTUKNO-PROSVETNEM PODROČJU KOT JE BILO LETOŠNJE. — TO ZELJO IN MISEL IZREKA SKUPNO S ČESTITKAMI ZA
KOTO LETO 1953
VSEM DELAVCEM NA KULTURNO-PROSVETNEM PODROČJU, VSEM DRUŠTVOM »SVOBODA« IN OSTALIM PROSVETNIM DRUŠTVOM
Okrajni izvršni odbor
L1UDSKE PROSVETE
okraja Trbovlje
OKRAINI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE
Zeli vsemu svojemu članstvu
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1953
VEDNO_IN_POySOD BODIMO IN OSTANIMO ZAVESTNI BORCI IN GRADITELJI NOVE SOCIALISTIČNE FLRJ!
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
IsMrarne
TRBOVLJE
2ELITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZASAVJA SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1953
STROJNA TOVARNA
Miha Marinko
TRBOVLJE
Našim odjemalcem bomo nudili tudi v bodoče kvalitetne izdelke!
DELOVNI KOLEKTIV, UPRAVA IN DELAVSKI SVET 2ELIJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU FLRJ

11111, IT———.............................................................................................................

ia
Lim$HorKie;i]ieitai!6
A
želita obilo uspehov pri graditvi lepšega življenja v NOVEM LETU 1953 vsem volivcem mestne občine Trbovlje, vsem članom množičnih organizacij in društev, vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu judstvu mesta Trbovlje z željo na skupno sodelovanje na vseh področjih d ia in ustvarjalnosti

MESTNO PODJETJE
l
V TRBOVLJAH
če~t ta osem delavnim nudem Zasavja k Novemu etu 1953!
C
L
I
I;
Vsak dan vam nudimo vedno sveže meso in naTaztičnpjSe m sne izdelke po n zkih ceniih in odlične kakovosti V mesnicah vam nudimo že dalj časa go»eje meso po 150 din in 100 din za kg. Gospodinje, ne pozabite na to in oglasite se pri nas!

Kolektiv licmuraitth podjetij

!;
'i:



Ljudskega oLoa
meslsi j občine Triov je


žeji vsem de/ovmm i/udem srečno m uspešno
novo leto 1953
Uprava za komunalna gospodarstvo, Trbovlje
. ..

Avtopark
mesta
Trbovlfe in mehenicpj l elavnica
Vsemu delovnemu /iudsivu žeiimo srečno nov^ leto 1953!
Nudimo vam vse vrste prevozov po najnižjih cenah in se priporočamo
Uprava in kolektiv fvtoparka mesint občine Trbovlje

......................................................................................♦♦♦»»»•♦♦•♦♦»♦»«»•......»m
, .	••	<-v	—	v-fc**-*.*«'
■S” *-**»•*► S* A
'"v.-:*:.«- V





Delovni kolektiv in uptava
CEMENTARN

v Trbovljah
Dobro s' postrežen v
Deluvsho-uslužbenski resiavraciii
Cementarne - Trbovlje
(pri žel. postaji)
Dobra pijača in je ača za vse in vsakogar, ki pride k nam.
SREČNO NOVO LETO 1953 želita	Kolektiv !?* UPraVS
vsemu delovnemu ljudstvu	U>UR (UtientdmC V TtbOVliah
i z,} j	%	km *k w v- Ji
čestitata vsem delovnim kolektivom socialistične Jugoslavije k doseženim uspehom in želita
srečno novo leto 1953
Tudi v bodoče homo skrbeli za dober in kvaliteten cement, d ga proizvajam ^ v splošno zadovolistvo vseh odjemalcev.
•»»MM———»—■■»■——
Mestni komite ZKS
m
Ljudski odbor mestne občine
želita vsem volivcem obfine
Radeče
srečno in uspehov ) novo leto 1953
519? -2
S SKUPNIM DELOM BOMO TUDI V LETU 1953 IZVRŠILI VSE ZADANE NAM NALOGE
Naprej
do hončne zmage socializma!
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA

r
&
vy>

prebivatetrn
srečno m uspesno novo leto 1953

Srečno novo leto želi vsem
OBIŠČITE NASE POSLOVALNICE, KJER BOSTE NAŠLI MARSIKAJ PRIMERNEGA ZA VAS! VSE TO BOSTE DOBILI PO ZELO NIZKIH CENAH
»••••••••———••—••»••——•—•»»—a««
Tovarniško poslopje papirnice v Radečah
ndustrija gradbenega materiala
Radeče - Zidani most
Nudimo vam Izolit plošče v velikosti lna* (50X280 cm) v debelinah 1,5, 2J>, 5, 7 tet 10 cm. Ti izdefld 90 priporočljivi za izgradnjo, oblaganje vlažnih prostorov, za okrasitev dvoran in podobno. Plošče so negorljive ln vzdržljive proti viagl Izdelujemo še žgano apno, metje-mo barit, epoenčero notas za
Vsi interesenti za naše proizvode naj nam sporoče tvoje želje, nakar jim bomo poslali podrobnejše informacije o navedenih predmetih.
nogo sreče in uspehov v novem letu 1953
želita vsemu delovnemu ljudstvu uprava in delovni kolektiv
TOVARNE DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA
V RADEČAH
pri Zidanem mostu
TUM V BODOČE BOMO SKRBELI ZA DOBRO KVALITETO NAŠIH PROIZVODOV TER DOSEGANJE NASlH NALOG IN OBVEZ DO SKUPNOSTI
lUlMMIIIIHtllMIIIIIIIIIIHIIIUIIIHII
)
(
Delovni kolektiv
Mestnega gradbenega
podjetja v Mariboru
se zahvaljuje delovnemu kolektivu »CEMENTARNE TR BOVLI E« ob zaključku planskega leta 1952 za pravilno razumevanje, pravočasne dobavljene pošiljke ter za visoko vrednostno kvaliteto trboveljskega cementa, kar je omogočilo kolektivu „Megradlt pravočasno izvšiti planske naloge leta 1952. - Izvrstna kvaliteta cementa pa dviga vrednost in kvalitete gradbenih det
Cement trboveljske cementarne na vsako gradbišče!
Uspeha polno leto 1953 želi kolektivu Cementarne Trbovlie
delovni kolektiv
MEGRAD - Maribor

mtmšimmm.

MARIBORSKO

TEKSTILNA


POŠTNI PREDAL: ŠTEV. 9 — TELEFONI: ŠT. 24-32, 24-15, 26-33, 28-06 — BRZOJAVNI NASLOV: TEKSTILTVOR, MARIBOR — BANANA VEZA: NB PODRUŽ. MARIBOR ŠT. 6403-43-105-7.
TOVORNA
Maribor-Melje
Predilnice - Tkahrce - Oo!emenilnice
Sunancarna
PROIZVAJA BOMBAŽNO PREJO, SUKANCE ZA ŠIVANJE IN VEZENJE, HLAČEVINO, SAGLIA, ŠTRUKS, KLOTE, BOMBAŽNE PODLOGE, SVILENO PODLOGO, UMETNE SVILENE TKANINE ZA ŽENSKO PERILO, TISKANINE, FLANELE, BARHENTE, POPELI-NE, CEFIRJE, KRETONE, GRAD-LE, KORD ŽAMET, JAQUARD TKANINE ITD.





•	v* • • *• • v* v* v V i

IIMHUIII
nmTttj-Tr—miiTT-T..........—............................. ...........................
»»»»■»»■»»•••»M
Delovni kolekfi* in uprava
Tovarne kemičnih izdelkov
v Hrastniku
želita vsemu prebivalstvu Zasavja in vsem svojim cdjemalcem
srečno m Deseto novo leto 1953
Tudi v bodoče se bomo vztrajno borili za naše delovne zmage
				

J.KbOVtko Ul gojtut&ko podjetje
&a£ pKi Hrastniku
želi vsem svojim potrošnikom
SKeato notno deta

Itomisto podlctle
99
Preskrbo
v Hrastnika
želi vsem svojim potrošnikom
4*
Obiščite naše poslovalnice, kjer boste hitro, solidno in dobro postreženi
Ne pozabite na to m
na svidenje J

TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE
HRASTKEK
ždi vsem svojim potrošnikom in odjemalcem
SKečno novo žeto
V vseh naših trgovskih m gostinskih poslovalnicah, mesnicah in mlekarnah dobite vse, kar potrebujete za prehrano, obleko in obutev. Prav tako dobro kapljico v gosema h ter jedače, na kar ne pozabite domačini in ostali, ki pridete v Hrastnik«
Na svidenje vam kličeta
uprava m delovni kolektiv
.......................
KmefijsLa zadruga
Radeče
čestita vsemu svojemu članstvu i t ostalim' ter jim želi
SREČNO NOVO LETO 1953
Obiščite naše poslovalnice v Radečah, Vrh vem in Jagnjenici Prodajamo in odkupuiemo vse vrste kmetijskih pridelkov

Rudnik
ijavega premoga
Zagorje

žel vsem kolektivom srečno m uspehov polno
NOVO LETO
1953
SPLOŠNO STROJNO
MIZARSTVO
V TRBOVLJAH
Zeli vsem svojim odjemalcem in prav tako
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZASAVJA MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1953!
Nudimo vam vse vrste pohištva in stavbne oprave po naročilu — in nizkih cenah!
Naše geslo je: Dobra kvaliteta - solidne cene!
Ob dobri kapljici ti bo veselo ob prehodu v Novo leto, zato si jo poskrbi pri Mestnem gostinstvu Trbovlje, ki ima na razpolago res kvalitetna vina in dobre jedače
KOLEKTIV Ul OPRAVA
MESTNEGA
GOSTINSTVA
žetita vsem
SHEČNO IN VESELO NOVO LETO 1953!
MESINO
čevljarstvo
V TRBOVLJAH
Zeli vsem svojim odjemalcem
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE, DA SO IZDELKI MESTNEGA ČEVLJARSTVA RES PRVOVRSTNI IN POCENI
Okrajno gostiiska zbornica
T R B O V L I E
Zeli vsemu svojemu članstvu in po njih
VSEMU PREBIVALSTVU OKRAJA TRBOVLJE
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1953
Okrajna trgovska zbornica
TRBOVLJE
ZELI VSEM SVOJIM ČLANOM
MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1953

. Človek z divjega Zahoda
JANUAR:
Štirje v džipli, Winehester 73, Zmaga nad temo, Divji deček, Tarzan med lovci, Slavčki v kletki, Zlomljena puščica, Človek z divjega Zahoda in Potepuhi.
FEBRUAR:
Parada izgubljenega Časa, Prostor na soncu, Mož v belem, Nesmrtni valček, Umor v pariški četrti, Čarobna temnica, Kobilice in Tretji človek.
Potepuhi
| "II
NAŠ PROGRAM
Uprava Kina Icbovlje
VSEM OBISKOVALCEM KINA TRBOVLJE ZELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1953
MAREC:
Povratek v življenje, Smoky, Čudež v Milanu, Ljubimca iz Verone, Pot k uspehu, Tereza, Preplah na cestah, Bamby, Frosina.
VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM OBLJUBLJA, DA BO SKUPNO S PODJETJEM ZA RAZDELJEVANJE FILMOV LRS TUDI V BODOČE SKRBELA ZA NAJBOLJŠE FILME
Zlomljena puščica
SREGNO
2f.u
rmovKJ®*!


»MMIIIMIIMIIMIIHINIMIIIIMIMlmiMIHIIIIIIimilllMIlimMIIIIHIIIIIIIHIMtm
Delovni kolektiv zagorske mestne klavnice želi vsem
SREČNO NO.VU LETO in obljublja, da bo v prihodnjem letu 1953
poskrbel še za boljšo kvaliteto mesa in mesnih izdelkov.
mestne občine ZAGORJE
vam nudi vse vrste pohištva in stavbne oprave — solidna izdelava — nizke cene!
Vsemu delovnemu ljudstvu želita SREČNO NOVO LETO 1953
Delovni kolektiv in uprava ter se priporočata!
Vsemu svojemu članstvu in ostalim delovnim ljudem čestita k NOVEMU LETU 1953
Upravni odbor
Planinskega
društva
Zagorje
ter vabi na obisk planinskih postojank Sv. Gore in Čemšeniške planine. Na Sv. Gori in Čemšeni-ški planini bo prav lepo na Silvestrovo. Ne pozabite, da imate na Sv. Gori vso oskrbo in prenočišče!
Postrežba točna in solidna!
V
Čevljarska delavnica
Zagorje
izdeluje v svojih poslovalnicah v Zagorju-Toplicah in v Lokah-Kisovcu vse vrste obutve po želji odjemalcev in po nizkih cenah. Izvršuje tudi vsa potrebna popravila.
Delovni kolektiv- podjetja želi vsem svojim odjemalcem
SREČNO NOVO LETO!
Kolektiv in trp- ava
Komunalnih
podjetij
Ljudskega tdbor mestne občine IGORJE
čestitata vsem delovnim ljudem in jim ielita
v novem letu 1953 mnogo uspehov!

Trgovsko
podjetje
Potrošnja
Zagorje
želi vsemu delovnemu ljudstvu v Zagorja in okolici SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19531
V naših poslovalnicah vam mid;mo vse, kar
potrebuiete, po nizkih cenah in s solidno postrežbo. Ne pozabite na to m na svidenje!
	: ■: IGNAC BRODAR
SHbrstvi Dl	čevljar, ČSMŠENIK želi vsem svojim odjemalcem in naroč- ! nikom srečno in veselo novo leto 1953!
Zagorje	
Vsem odjemalcem želimo srečno	Mjoeanka delavnica MIO Zagorja
in veselo novo leto 1953!	želi vsem srečno novo leto in se priporoča za naročila, ki jih izvršuje točno in poeeni.
Avtoprevoz
Zagorje
vam nudi vse vrste prevozov po najnižjih cenah. Vsemu delovnemu ljudstvu želi srečno novo leto 1953!
Krojaško-šiviljske
delavnice v Zagorja
želi delovnim ljudem srečno novo leto 1953! Kolektiv in uprava se priporočata za naročila, katera izvršujemo poceni in solidnol


Oprava kina »Triglav«
ZAGORJE
želi vsem svojim obiskovalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1953 ter se priporoča za nadaljnji obisk v letu 1953.
Najbolj hitro, najbolj poceni in najbolje vam napravi vse raste fotografij
F0T0ATEUE
MLO ZAGORJE
Vsem odjemalcem čestita k Novemu letu £9531
Kmetijska zadruga, Zagorje
nudi svojim potrošnikom v obnovljeni poslovalnici v Zagorju razne vrste blaga, kakor tekstilijo, živila, železnino, umetna gnojila in razni gradbeni material po zmernih cenah. Vsem svojim odjemalcem se zahvaljuje za naklonjenost v letu 1952 ter se priporoča za cenjeni obisk tudi v letu 1953 in želi vsem srečno novo leto.
»»♦♦«•»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦•♦ ...............................................................................................................
STROJNO MIZARSTVO
državni obrtni mojster
Maks Škrinjar
ZAGORJE
Izdeluje vso notranjo opravo za stanovanja in poslovne prostore v naj popolnejši izdelavi ter po želji naročnikov.
Vsem svojim odjemalcem želi SREČNO NOVO LETO!
OPRAVA HIŠ,
VODOVOD in KURIVOPROMET
Mestne občine Zagone
želijo vsem volivcem tega področja
srečno novo leto 1953
in se priporočajo!
BETON
Sprotno
gradbeno
Qodiebe
iu delovni kolektivi
Gradbišča Trbovlje Gradbišča Zagorje in Gradb.šča Hrastnik
želijo vsem investitorjem in delovnim oleativom Zasavja
SREČNO NtiVd LEI01
fegap
rasi
mi
ČestVa svojemu delovnemu kolektivu
*
m vsem ostalim kolektivom okraja Trbovlje k doseženim uspehom ter jim želi srečno in veseio novo leto 1953
Rudnik proizvaja prvovrstni rjavi premog v v eh soitlmenffh ter ga prodaja po dnevnih ce ah industriji in vsem privatnim potrošnikom za široko potrošnjo.
V okviru rudnika izvršuje posebno RUDARSKO GRADBENO PODlETjE vsa rudarska investicijska dela z lastnim visoko kvalificiranim kadrom, lasino moderno rudarsko opremo in mehanizacijo.
													
Najbolje se počutiš o de/aosko-us užbenski restavraciji
STROJNE TOVARNE
»niha nartiko«
(Zavrašek)
Vsem gostom nudimo vedno odlične alkoholne pijače, topla in mrzla jedila po najnižjih cenah. — Oglasite se pri nas, ne bo vam žali
t,
Kolektiv restavracije želi osem s ojim gos om in ostal m srečno in veselo nooo leto 1953
NA SVIDENJE)
Termalno kopališče
Izlake pri Zagor u
red osem st>oiim gostom in osiakm srečno novo teto 1953
Obiščite nas in v obnovljenem Sindikalnem počitniškem domu bosie zadovoljni. V naši gostilni dobite vse potrebno za mehrano, ootrežemo vam pa tudi z dobrimi in kvalitetnimi pijačami, Prid te, ne bo vem žal! Zveze z vlaki ugodne — avtobusna zveza.

»KERAMIKA*
IZLAKE
pri Zagorju
Delovni kolektiv Keramične tovarne v Izlakah pri Zagorju se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in opozarja vse, da izdeluje kvalitetne keramične ploščice. Cene konkurenčne!

UPRAVNI ODBOR
RUDNIKA ZAGORJE
želi vsem svojim gostom srečno novo leto 1953 ter se priporoča za nadaljnji obisk
(okrajna menza)	Kolektiv restavracije ,.Pri Upr
...........................
Kam tako hitiš? V kavarno v Trbovljah, kjer dobiš najboljšo kavo in ostalo, kar si poželiš. V restavraciji dobiš dobro pijačo in prigrizek poceni.
Delovni bo eUiio
\W
Rudniške restavracije in kavarne
m
TRBOJ: JE
žel' nsem gostom in osta'im srečno in veselo nooo telol Oglas te se ,ri nas, ne bo vam žali
; ,
Restaor acija
„9vi ltpi“
Vsem gostom želimo srečno NOVO LETO 1953 in »e priporočamo za obisk
s svojimi podjetji
KMETIJSKO DELOVNO ZADRUGO, TROJANE in SPLOŠNIMI KMETIJSKIMI ZADRUGAMI
v okraju Trbovlje
*

KZ Čemšenik, KZ Dobovec. KZ Dol pri Hrastniku. KZ Dole pri Litiji, KZ Izlake, KZ Loka pri Zidanem mostu, KZ Mlinše, KZ Razbor, KZ Radeče pri Zidanem mostu. KZ Vrhovo. KZ lagnemca. KZ Podkum, KZ Polšnik, KZ Trojane, KZ Trbovlie, KZ Senožeti, KZ Zagorje in KZ Kotredež
želijo svoi'm članom zadružnikom in vsemu de ovnemu ljudstvu trboveljskega okraja
SPLOŠNE KMETIJSKE ZADRUGE PRODAJAJO IN ODKUPUJEJO V SVOJIH TRGOVSKIH POSLOVALNICAH VSE VRSTE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN OSTALEGA BLAGA. — NA ZALOGI IMAMO VEDNO VSE, KAR POTREBUJETE
«e

c
V
o


iO

m
m Mm
m

%
HMMlHMHIMMHHtMIHMIIIIIIMIIHIIIHMIMIIIIIIII
mestne občine Sledeče
čestitajo vsemu prebivalstvu občine Radeče k NOVEMU LETU 1953!
Priporočamo se za izvršitev zidarskih, mizarskih, slikarskih, pleskarskih in ostalih del. — Cene nizke!
» ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Srečno novo
JU
leto 1953
želita vsemu delovnemu ljudstvu kolektiv in uprava
TOVARNE LESENJH PET
»PETA«
RADEČE pri Zidanem mostu
4 •

Srečno in veselo novo leto
želijo vsem svojim odjemalcem in potrošnikom
Trgovsko poletje Parna pekarna Gostinstvo
otrošnik Hrastnik
Istočasno vam priporočamo, da se oglasite v naši trgovski poslovalnici, kjer boste našli lepo izbiro raznovrstnega blaga, manufakturo, galanterijo in razna živila. Potrošnikom nudimo tudi gradbeni material, cement, opeko, suhe in oljnate barve, • železnino in drugo ter razni elektrotehnični material
V naši gostilni so vam na razpolago odlične alkoholne pijače — tudi brezalkoholne — prav tako mrzla jedila. CENE NIZKE —
DOBRA POSTREŽBA!
V pekarni pa vam nudimo vsak dan sveži kruh in pecivo ter izvršujemo vsa naročila po želji
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
KOLI
SKE
RESTAVRACIJE
ZIDANI MOST
nudita svojim cenjenim gostom kvalitetna in izbrana vina.
Vsak čas so na razpolago topla in mrzla jedila. Kadar ste na potovanju, se oglasite v kolodvorski restavraciji Zidani most. Okrepčani in zadovoljni boste nadaljevali potovanje
Vsem gostom in ostalim želimo
srečno m oeseio novo leto
1953!
NA SVIDENJE!
NA SVIDENJE!
KURIVOPROMET
Radeče
in pridobivanj , premoga na Savi
želi vsemu prebivalstvu
srečno novo leto!
Oskrbite si potrebni premog in drva, ki vam jih nudimo po nizkih cenah!

»♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦H ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« j
Srečno novo leto 1953
želita vsem svojim odjemalcem kolektiv in uprava
Mestne klavnice in prekajevalnice Radeče
Nudimo vam vedro sveže meso vseh vrst ter različne mesne izdelke. Cene solidne — dobra postrežba!
immmuiuuTTTT------------t~~t----tttttttt-----tti nnrmn»«~nnnir*..........
»##•*
MUM»
nmnm*mm*«nn«mmm«mmmmnmnmmmmm«mnm*nmn*n*nm
Mesino podjetje
Kurivo
Maribor
čestita vsem delovnim kolektivom, posebej pa še kolektivu Cementarne Trbovlje, k
NOVEMU LETU 1953
in jim želi še nadaljnjih uspehov v proizvodnji cementa

sm
Nudimo vam vse vrste premoga, koksa, oglja, drv ter ves nekovinski material na malo in veliko. — Zahtevajte ponudbe!
Mnogo sreče v novem letu 1953 želi vsem naročnikom modno krojaštvo
Z90NR0 RRNŠEH - Trbovlje SZS
ta se priporoča še nadalje
Pušnik Atb'n. krojaštvo
Trbovlje I., Loke 479 (pod Terezijo)
zeli srečno novo leto 1953
in se priporoča za naročila
Mestno krajši!*}, Trbovlje
želi vsem srečno in veselo
novo leto 19 5 3!
Želiš hitro popravilo in poceni?
Vse to ti naredi
£udolf Jaoe ! - frbovlje
Elektro-r« dio tehnika
! TISKARNA LJUDSKE PRAVICE
V LJUBJULKl
ČESTITA VSBd DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM SVOJIM NAROČNIKOM K DOSEŽENIM USPEHOM TER ŽELI VSEM V LETU 1953 ŠE VEČJIH USPEHOV IN DELOVNIH ZMAGI

; ♦♦♦♦♦»»+ »♦»»»♦»♦♦»♦»»♦♦♦♦♦o»o»»»M»o»»»+»»Me»M»oeooo»o»mmm
Frizerski salon SeraiM
Zagorje ob Savi
Ml.........
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
SREČNO NOVO LETO želi vsem
Anton Švagelj
dekorativni slikar v Trbovljah
in se priporoča
»»»♦»»♦♦♦•»•»»»»♦♦♦♦♦»♦»•♦♦»♦♦»♦•♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦•♦»♦♦♦♦e j
Moško In damsko krojaštvo Miloš Škerbic, Trbovlje II
čestita vsem k NOVEMU LETU in se priporoča za nadaljnji obiski
Trajna ondulacija, moderne in praktične frizure, barvanje las, obrvi in trepalnic, manikiranje ter najnovejša specialna hladna trajna ondulacija. — Cenjenim strankam se priporoča in želi
srečno novo leto
99
BETON
n
CELJE, Ljubljanska c. 16
Telefon 20-30
izvršuje
s svojimi kolektivi gradbišč Trbovlje, Zagorje in Hrastnik hitro in solidno vsa v gradbeno stroko spadajoča dela s področja visokih gradenj, nizkih gradenj ter industrijskih gradenj z vsemi obrtniškimi deli
...............................................................im
SSD RUDAR - TRBOVLJE
z vsemi svojimi sekcijami čestita vsemu svojemu članstvu k doseženim uspehom in jim želi srečno in veselo novo leto 19 53!
Športniki in prijatelji športa) Oglasite se ob priliki tudi v BIFEJU „RUDARJA“ v Športnem domu, kjer boste vedno dobro in poceni postreženi z raznimi okrepčili, pijačo in jedačo! — Na svidenje!
			
Kje bomo letos silvestrovali? - Na Partizanskem vrhu v
SINDIKALNEM DOMU
kjer bo prav rrijetno in veselo. — Za jestvine in pijačo poskrbljeno. — Godba — ples. V domu je celodnevna oskrba in prenočišča, centralna kurjava, radio in diugo
Vsemu svojemu članstvu želi srečno novo leto 1953
Upravni odbor sindibalne podružnice rudarjev • Trbovlje
Vsem tistim, ki ljubijo dobro kapljico in dober prigrizek, sporočamo, da se vse to dobi poceni in s hitro postrežbo v
Delsvsk^-usiužbens i restavraciji
ELEKTRARNE (za Savo)
Vsem želi srečno novo leto — uprava
.......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... |
Delovni kolektiv in uprava
STEKLARNE
čestitata vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom naše socialistične Jugoslavije k uspehom v letu 1952 in jim želita
srečno in veselo novo leto 1953!
Izdelki steklarne Hrastnik so solidno izdelani. Tudi v bodoče bo rasa naloga, da zadovoljimo z našimi izdelki najširše ljudske množice
Izboljšujemo kvaliteto — znižujemo cene!
MMM————M
			
LJUDSKI ODBDR MESTNE OBČINE
ZAGORJE
želi vsem svojim vorvcem
SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1953
V skupnem sodelovanju ( omo tudi v novem latu premagali vse težave
Mestni komite ZKS
MESTNI
OBČINSKI
ODBOR
čestita vsemu svojemu članstvu, vsem delovnim ljudem in vsem neuklonljivim borcem k doseženim uspehom za našo svetlejšo prihodnost in želi vsem
OF
ZAGORJE
želi vsemu članstvu
srečno in veselo novo leto 1953

srečno novo leto 1953
Vztrajajmo v častni borbi za izgradnjo socializma!
ter mnogo uspehov na vseh področjih dejavnosti
Mestni magazin
ZAGORJE ob SAVI
če tita vsem svojim potrošnikom
K NOVEMU LETU 1953
Ne pozab te >e 7 glasiti v naših oslovalnicah, kjer boste dobili vs , kar potrebujete. Zadovoljni boste odhajali domov, kajti postreženi boste hitro. Zato boste kupovali samo v pošlo anicah
MESTNEGA MAGAZINA V ZAGORJU OB SAVI
Na svidenje!
RUDNIŠKI
KOMITE
ZKS
ZAGORJE
STROJNO
PLETILSTVO
ZAGORJE
izdeluje vse vrste
bombažnih izdelkov,
majice, perilo in
žetfi članom ZKS rudnika Zagorje in celotnemu kolektivu rudnika
otroške artikle v
raznih barvah
SREČNO NOVO LETO 19 53
S TITOM NAPREJ V SOCIALIZEM-*
Vsem svojim odjemalcem želimo
srečno novo leto 1953


Industrija
gradbenega materiala
v ZAGORJU
vam nudi v zadostnih količin h apno, opeko in cementne izdelke po najnižj>h cenah.
Vsem odjemalcem in vsem delovnim lju era želimo
srečno in veselo novo leto 1953
še bofj bomo strnili naše vrste za končno zmago socializma!
OB NOVEM LETU
1953
želi vsemu svojemu članstvu mn o ti o sreče ia nadaljnjih uspehov in po njih ostalim
SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDARJEV RUDNIKA ZAGORJE
Ki e bomo Silvestrovali?
GOSTINSTVO MESTNE OBČINE
ZAGORJE
čestita vsem svojim obiskovalcem
ter se priporoča za obisk v svojih gostišč h, kjer bo vsak dobro postrežen
Oglas;te se v hotela »Kum«, kjer so na
razpol go tudi pr e noč šča <n v gostLčih » rižišče«, »Rudar«, »Apnenice«, »Planina«, »Kolodvor«, »Raven ka vas«. — Vsi, ki {
boste obiskali, se boste prepričal, da je najboljše in nailep š e ▼ gost ščih Mestnega gostinstva ▼ Zagorju, kjer se vsak gost najugodneje počuti

IMMMM—»MM»—* ''

Skladišča:
Beograd
Dunavska ul. 2
Telefon št. 21-965,30-090
NiŠ - Crveni krst
'I eleton šl. 24-06
Rankovicsvo
Telefon št. 113
Tehnično podjetje za gradbeni material
BEOGRAD
Francuska ulica 63
Telefonske številke: 30-470, 30-476, 30-480
KUPU1E IN OSKRBUJE
z vsem gradbenim materialom prvenstveno ključne objekte in vsa ostala gradbena podjetja
s
Vsem prebivalcem socialistične Jugoslavije želimo
srečno novo teto

(%steexeni boste s tekstilnim blanom.obutifilfs. steklu-° ul ccuenlml selmlsklml aetlMZ.
-cm&solUinr.!
O O
ruiriL
Vsem svofim potrošnikom želi	<1A P »I
srečno in veselo novo leio 1953
Poslovalnice:
DELAVSKI DOM * TRBOVLJE n • BEVŠKO * RETJE TEREZIJA • KOMISIJSKA TRGOVINA, poleg DeL doma
Trgovsko poljefe s kmetijskimi pridelki in živili • Trbovlje
želi vsem svojim odjemalcem in ostalim
srečno novo leio 19531
Priporočam se za obisk bifejev „Daj-dam“ in „Na-na“, ter v delikatesne trgovine „Pri Jermanu" in prodajaln mesa, kjer vam bomo postregli z dobrimi mesnimi delikatesami. Postrežba tečna in solidnal

Splošno mizarstvo - Hrastnik
čestita k Novemu letu 1953
ter se priporoča za naročila. Izdelujemo vse vrste pohištva in stavbne oprave
Delovni kolektiv in uprava
ODDAJNEGA
GRADBENEGA
PODJETJA
V TRBOVLJAH
želita
delovnemu Ifodsteu mnogo usoehoo
v novem icm 1933!
fevršujemo vsa gradbena, dala ia se priporočamo
•»♦♦♦•♦♦♦♦•••♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»♦o
Trgovtko podjetje ff
UMETNINA1
Ljubljana, Resljeva cesta
z vsemi svojimi poslovalnicami čestita vsemu delovnemu ljudstvu v Zasavju in jim želi še nadaljnjih uspehov
v novem etu 1953
Kozarček dobrega vinoa pri K R E Č E T D,
zimpi gostišče (Cieišettj luni Preit
in zadovoljen boš obhajal NOVO LETO 1953!
Oilasl si, n H tl zil! Usem Čestita k Kokri lem gostilna tal Kreše
Ce hočeš piti dobro dalmatinsko vino oglasi se v
Dalmatinski kleti v lokah it.54
Vsem gostom želi veselo noro trto 1053
e M A C H N K O V I (, TRBOVLJE
K Novemu letu čestita
KAR<L MARKO
nrir > TRBOVLJE II * It 82
Izvršuje
vsa nrarska dela poeeai in hitro
ILMI KADRI JEVIt
slaščičar . TRBOVLJE-VODE 373
_____želi vsem srečno__
_____novo leto______
Najboljše pecivo, torto ■t bonbone vam n odi
Mestna slaščičarna
TRBOVLJE
Naročila izvršujemo točao in po nizkih cenah
Vsemu d el e v n e mn ljudstvu želi SBSČNO IN VESELO NOVO LETOt
Kolekthr Mestne ilaiUCarae, Trbovlje
Že dolgo ni več skrivnost v Trbovljah, da M najbolje imaš psi
TIMKU PUSTU
(SPANCU)
kjer dobiš vse, kar sl pošeBš, dobro jedačo in pifl.a.S«
BsesiMmiilmifiiflSl
Na svidenje j	Ha svidenje!
Če si želiš dobrega vina, se oglasi pri
Leonu Kavšku
v irbov ah ll ( rl Dimniku)
in ne bo ti žaL V s e n ga»Ua čestitam k N o v e m leteti
tMWfWI»HHMMimi»HIIIIMimimilHIIMMIMMHIM IHHIRMMIMMRHMMimHIMimMIIMtHIIMIHIHHMHMMMII
Vse lesene objekte in opravo vam po individualnih in tipiziranih načrtih ekonomično in trdno zgradi podjetje
LJUBLJANA
PARMOVA ULICA 45
v svojih tesarskih in mizarskih obrat-h z garantirano zdravim in suhim lesom
Telefon 22-506
• TESAR
Telefon 20-415
Srečno novo leto
želi vsem delovnim ljudem delovni kolektiv „Tesarjau
teeeeeeee«Mmwieeieeeieeeee»eneeeeeeeieeeeneeeM»i
Lepo, po meri narejeno in solidno izdelano obleko dobiš poceni pri
i	i
!
Modnemu Stroja šivu
JAKOB GABRIJEL
, ERSOVLI«« tl, št. 61
Vsem želi srečno in veselo novo leto
Jakob Gabrijel
Dobro kapljico in jedačo vam nudi zakupno gostišče
Krnil liri. Mik
Vsem gostom in ostalim želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO!
poflietie v lastili
želi
SREČNO NOVO LETO 1953
Kolektiv se priporoča za naročila. Vsa dela izvršujemo solidno in poceni.
[ .	.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................H........................................................................................................................‘
teli M lil
PREBOLD (Št. Pavel)
želi vsem gostom SREČNO NOVO LETO
ter se priporoča za obisk. Nudimo vam kvalitetne pijače ter topla in mrzla jedila. — Vsako nedeljo ples — veselo bo 31. decembra!
Na svidenje!
Poslovnim prijateljem se zahvaljujemo za sodelovanje v preteklem letu ter se priporočamo tudi za sodelovanje v prihodnjem z željo, čimbolj koristiti gradnji socializma. Ob tej priliki iskreno želimo vsem delovnim kolektivom Uspešno novo leto 1953.
DELOVNI KOLEKTIV
Tehncmetal Celje
............................................................. .

llrr; MIRKO KOVAČ
mizarstvo v Hrastniku
želi vsem SREČNO NOVO LETO
Oglejte si naše Izdelke! Vsa naročila izvršujemo po želji in nizkih cenah.


AVTOPREVOZNIŠTVO HRASTNIK	■ t ► J)
MILAN HERCOG želi srečno novo leto vsemu prebivalstvu ter se priporoča za naročila. Izvršuje vse prevoze po želji in nizkih cenah.	MESTNO GMDBENO PO
Kolektiv«
Cementarne Trbovlje
se zahvaljujemo za pravočasne dobave cementa, ki so nam letos omogočile redne komunalne graditve v mestu Maribor. Zlasti poudarjamo izvrstno kakovost vsega dobavljenega cementa, kar potrjuje veliko skrb kolektiva Cementarne pri produkciji in pravilen socialističen odnos do dela
Gradbeno
podjetje
Razlagova 14
čestita vsem delovnim kolektivom k Novemu letu in jim želi obilo zmag pri izgradnji socializma v letu 1953!
Kamnica št. 19
Tefefca 28-18
.....................................................................m »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦»♦»♦»»♦»»»♦♦♦♦♦»»»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦»»»♦♦•»t*
MARIBOR
izvršuje vsa remontna dela in novogradnje večinoma s cementom »Trbovlje«, čigar kakovost priporočamo vsem gradbenim interesentom.
Cementarna Trbovlje nam dobavlja prvovrsten Portland cement, s čimer mnogo prispeva h graditvi stanovanjskih poslopij na področju mesta Maribora.
Za pravočasno dobavo in dobro blago doprinaša delovni kolektiv Cementarne Trbovlje mnogo truda.
Mnogo uspehov v novem letu mu želi
Železnina Maribor
K::.etijs':a zadrug: Celje
želi
s svojimi poslovalnicami vsem svojim odjemalcem mnogo uspeha v novem letu 1953 ter se priporoča s svojimi mesnimi izdelki
ŽELEZNINA
NOVO MESTO
Kodeljeva št. 1
Telefon 178
M
želi vsem svojim odjemalcem
srečno in veselo novo leto 1953!
ut..


mk**	;-
šp^muM ’
:.; C' i «S
1 A ■’•■'■ =
m
-riHlTTT-1lltfTfTTlTm»HHHlHIIIIIHmmt«tttrtftTmtT—......--- "	..........................................................................
TRBOVLJE
čestita vsemu delovnemu ljudstvu okraja!rbovlje ob Novem letu 1953 in jim želi polno uspehov pri izvrševanju nalog. - Vsem volivcem pa želi novih delovnih zmag pri graditvi socializma
S skupnim delom bomo premagali vse težave, ki so pred nami
mntttITITT...............*....***.........MMItlMMl
V tovarnah opravlajjo remonte in popravila, s katerimi omogoča.o redno
in večjo pnouvodnjo
na delo žene in možje, saj so si žene izbojevale enakopravnost v narodnoosvobodilni borbi
in polja,
Nova stanovanja grade po vsem našem okraju podjetja, ljudski odbori in volivci sami, ki jim pomaga ljudska oblast
Na delo v rudnike, tovarne
Z deiovnimi uspehi imamo vse možnosti za čim širši razmah kulturnega delovanja, kar je pokazal v letu 1952 veliki zlet »Svobode« v Trbovljah
ŠTUDIJSKA k jiznica
V CELJU