STAJERSKICOSPC Erscheint jeden Samstag —Verlag u.Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, viertel)ähr.RM.1.20 einschl.9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55050 Mr. 23 - III. Jahrgang Marburg a. d. Dran, Samstag, 5. Juni 1943 Einzelpreis 10 Rpf Barbarsko vojskovanje naših sovražnikov V starem westtalskem mestu Soest je bilo uničenih več srednjeveških vzglednih hiš iz 16. stoletja. V Mannheim-u so uničili Narodno gledališče, v mestu Karlsiuhe pa grofijo in Deželno biblioteko. V München-u so med drugim težko poškodovali Dvorno in Državno biblioteko, grad Nymphenburg in Porcelansko manufakturo, staro Pinakoteko, univerzo, Akademijo upodabljajoče umetnosti. Rezidenco in sakristijo Gospejne cerkve. Popolnoma razrušili so v Niirnberg-u takozvano Mitnico (Mauthalle), ki je bila prekrasna gotska stavba, težko poškodovali so pa Germanski muzej iz leta 1830., carski grad, ki ga je zgradil Frie-drich Barbarossa, carsko konjušnico, hišo Albrecht Dürer-ja, Jakobovo cerkev iz 12. stol., Pilatovo hišo, Švedsko hišo in del mestnega obzidja s Tiergartner-vrati. V Kassel-u so uničili Rdečo palačo. Deželno biblioteko s 300000 knjigami in Martinovo katedralo, ki je najstarejša rana got. ska cerkev Nemčije. V Brenien-u so popolnoma uničili svetovno« znane stare patricijske hiše, zgrajene okrog 1600. Leta 1400. prvotno kot cerkev zgrajena Jakobi-dvorana, je bila težko poškodovana. V Umetnostni dvorani, ki je bila večji del porušena, ja bila uničena med drugim tudi zgodovinska slika »Prehod Georga Washington-a preko reke De-laware« (1800). V Lübeck-u so popolnoma zrušili slovito katedralo, ki jo je zgradil Heinrich der Lówe, in sicer z vsemi umetninami. Med temi umetninami so se nahajali glavni oltar iz 1. 1696.. Rokova tabla iz leta 1515., slika Sodnega dne od Bruchard Wulff-e (1673), velike orgije iz leta 1699., umetno izrezljani levitski stoli, Kámerjev kor itd. Popolnoma zrušena je bila nadalje Petrova cerkev (1260), Marijina cerkev (1251) z glavnim oltarjem iz leta 1425. Greverade-oltarjem iz leta 1494., Schinkel-ovim oltarjem iz 1. 1501., Marijinim oltarjem iz leta 1520., triptihonom iz leta 1518., priž-nico iz leta 1691., velikimi orgijami, Bachovimi orgijami, astronomsko uro iz leta 1561., z mno- Smrdljiva uradna laž iz ust Cburchillovega namestnika — Nemške ugotovitve L angio-ameriškim gangsterskim napadom na nevojaške cilje v Nemčiji — Anglo-Amerikanci so se obremenili s strašno krivdo — Ura maščevanja ne bo izostala V nedeljo, dne 30. maja, je bilo izdano v Ber-Iin-u sledeče obvestilo: Namestnik angleškega ministrskega predsednika, A 111 e e, je izjavil dne 27. maja v. Spodnji zbornici, da »ni res, da se vrše letalski bombar-dementi na Nemčijo brez načrta, ker so namenjeni vojaško važnim ciljem«. Ta uradna angleška izjava je ena izmed najnesramnejših laži, ki jih je angleška hlimba kedarkoli izgovorila. Napadi angleških roparjev na Nemčijo so veljali dejansko skoro brez izjeme stanovanjskim področjem civilnega prebivalstva, ženam in deci, bolnišnicam, šolam, cerkvam in kulturnim spomenikom, ki so bili celokupnemu človečanstvu doslej svej* in nedotakljivi. Sledeča sestava najbistvenejših razdejanj v Reich-u dokazuje nesporno zločinske namene anglo-ameriške morilske komande in njenih židovskih poslodajalcev. Bombni cilji: šole, bolnišnice in cerkve! Vsled dosedanjih terorističnih letalskih napadov je bilo v področju Reich-a do 25. maja 1943: 191 šol uničenih, 920 šol težko poškodovanih, 108 bolnišnic uničenih, 231 bolnišnic težko poškodovanih, 133 cerkva uničenih, 494 cerkva težko poškodovanih. Poleg neštevilnih privatnih hiš, ki so jih an-glo-ameriški letalski gangsterji razdejali ali pa težko poškodovali, so bili prizadeti številni nenadomestljivi kulturni spomeniki, ki jih posamezno niti ni mogoče našteti. RAD-Kriegsberichter Zacherl (Sch) RAD in Griechenland »Zugleich!« Kräftige Fäuste junger Arbeitsmänner packen zu beim Bau einer neuen Nachschubstrecke für die Versorgung unserer in Griechenlaad stehenden Verbände Tako je bilo med drugim v Köln-u popolnoma porušenih 31 cerkva, med njimi najslovitejši in nad 1000 let stari stavbeni spomeniki. Med drugimi cerkev sv Gereona, edina stavba iz mero-vinške dobe, cerkev sv. Apostolov, sv. Marije in Kapitol, ki je eden izmed najznamenitejših spomenikov karolinške umetnosti. Uničili so nadalje veliko cerkev sv. Martina, ki spada med najveličastnejše stavbe iz rimske dobe, ter cerkvi sv. Pantaleona in sv.. Severina. V Rostock-u so uničili vse znamenite, v surovi opeki zidane cerkve iz 13. stoletja, med njimi Petrovo in Nikolajevo cerkev. Razdejali so nadalje troje slovitih mestnih vrat iz 13. stoletja, mimo tega pa še vse izrazito gotske hiše iz 14., 15. in 16. stoletja ter razne zbirke slik in umetnostnih predmetov V Berlin-u je bila uničena svetovno znana katedrala St. Hedwig. Uničili s« Državno opero. Težko so bombe zadele Deutsches Opernhaus, konjušnico, Državno biblioteko, Schinkel-ovo palačo, berlinski kraljevski grad in Naiodno galerijo. Razdejali so priče najvišje stavbene umetnosti! Skoro popolnoma razdejali so v mestu Mainz Germanski muzej, kneževski grad, ki je bil ena izmed najlepših renesančnih zgradb v Nemčijij sloviti grad Johannisberg pri Eltville-u ob Rhein-u, prekrasno gotsko cerkev sv. Štefana iz 14. stoletja, stolnico v Mainz-u, ki je slovela kot najstarejša romanska oazilika v Nemčiji. V Essen-u so totalno uničili in razdejali tisočletno cerkev Münster, ki je eden izmed najstarejših krščanskih spomenikov Nemčije in je bila razen tega ena izmed največjih cerkvenih zakladnic. Prav tako so uničili cerkev St Gertrud, stari rotovž, devet-stoletno Tržno cerkev ter SOOletno cerkev St. Johannis. V Düsseldorf-u so an-glo-ameriški letalski gangsterji težko poškodovali Umetnostno akademijo, mestni grad in operno gledišče. V Dortmund-u so razrušili rotovž, ki je bil' zgrajen 1. 1237 V Dortmund-u so razen tega uničili cerkev Rainoldi iz 14. stoletja, Petrovo cerkev iz 15 stoletja in proštijsko cerkev iz 17 stoletla. Težko poškodovali pa so Deželno in Mestno biblioteko, Hišo upodabljajoče umetnosti in gledališko poslopje. An der Atlantik-Front Der Oberbefehlshaber einer Armee, Generaloberst Dollmann, bei der Besichtigung einer Baustelle der OT am Atlantik PK-Kriegsberichter Schmidt (Atl—Sch) . Seite 2. »Štajerski gospodar« 5. Juni 1948. Vloga podmornic v dokončni zmagi Grossadmiral Doenitz o vprašanju nemškega podmorskega vojskovanja Großadmiral Doenitz, vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice, je imel 31. maja razgovor z berlinskim dopisnikom japonskega lista »Asahi Sinbun«, Jošio Morij amo ter je ob tej priliki obravnaval med drugim vprašanja nemškega pomorskega vojskovanja s posebnim ozirom na pod-morniške operacije. Morijama je uvodoma dejal, da je duhovna soudeležba nemškega naroda pri dnevu japonske mornarice v zvezi z visokim Fiihrer-jevim odlikovanjem za pokojnega admirala Jamamoto in Doenitzovo poslanico japonski mornarici vzbudila v japonskem narodu globok vtis. Vse to je v japonskem narodu ojačilo željo po duhovni soudeležbi pri velikih storitvah nemške vojne mornarice. Großadmiral Doenitz je odgovoril, do je nemška vojna mornarica še vsa pod vtisom junaške smrti velikega šefa japonske vojne mornarice. Bilanca japonskih mornariških uspehov, izdana na dan obletnice bitke pri Cušimi, je mogočen in neminljiv spomenik padlemu velikemu admiralu Jamamoti. Nato je Großadmiral Doenitz orisal zasluge, ki si jih je nemško vojno brodovje steklo v teku dosedanjega vojskovanja. Kakor veste — tako je dejal Großadmiral Doenitz — je morala «emška vojna mornarica v tej s strani Anglije nam vsiljeni vojni stopiti v prvi začetek mornariške obnove. Ne oziraje se na to — angleška in francoska mornarica sta bili sami v Severnem morju In v Atlantiku številčno v desetkratni premoči — je zagrabila nemška vojna mornarica od prvega dne vojne v drznih in bliskovitih sunkih ini-cijativo. Napadla je Angleže v njihovi lastni vojni luki Scapa Flow, okužila je britanske obale z minami, v daljino oceanskih prostorov pa je poslala svoje podmornice, bojne ladje, kriiarke in pomožne križarke. Vsled zasedbe norveških luk je izjalovila angleški načrt ter je zavzela važne pozicije v severnem boku sovražnika. Med-tm sta vojska in letalstvo v edinstvenem jurišu pohodila sovražne armade ter zavzela v južnem boku britanskega otoka dragocena oporišča Atlantske obale. Od tu je bila poslej možna učinkovitejša uporaba podmornic proti življenjskim ti lam Velike Britanije. Podmorniško orožje pa je za Anglijo najnevarnejše pomorsko orožje. Uspehi so vam itak žnani. V teku te za Britanijo vedno bolj nevarne borbe so mislile Zedinjene države, da lahko ponižajo ponosno japonsko carstvo. Lahko si mislite, s kolikim navdušenjem in občudovanjem smo doživeli dejstvo, da je Japonska kaznovala prevzetnost svojih nasprotnikov s tako strašno močjo in odločnostjo Morijama: »Gospod Großadmiral, v tej resni usodni uri nas je napolnilo z zadovoljstvom, kako učinkovito je prišla do izraza mogočna kon-stelacija v Trojnem paktu združenih narodov. Z zadovoljstvom smo zasledovali brzino in strate-gično umetnost, s katero je nemško mornariško vodstvo zagrabilo novega sovražnika, kako mu flimi umetno izrezljanimi stoli iz 16. stoletja itd. Razen tega so anglo-ameriški gangsterji uničili številne meščanske hiše iz 16. in 17. stoletja skupaj z nenadomestljivimi umetninami. Ta sestava najnesramnejših bombnih zločinov in barbarizma vsekakoi ni popolna, vendar nam daje slutiti, kaj bi se zgodilo z evropskim človekom in njegovo kulturo, ako bi anglo-ameriško-sovjetske barbarske tolpe, ki jih gonijo v ozadju iidje, dobile oblast v Evropi. Toda na odločni bojni pripravljenosti Nemčije in njenih zaveznikov si bo nameravani' napad na evropsko kulturo in civilizacijo zlomil svoj tilnik. Za vse te zločine, ki so jih zakrivili na evropskih tleh, bodo odgovarjali, ko bo prišla ura maščevanja. Vsi računi bodo poravnani v smislu gesla »Oko za oko, zob za zobl« Pred to pravično kaznijo jih ne bo rešil tudi najdrznejši poskus utajitve njihove odgovornosti. Anglo-ameriški državniki in vojskovodje so si s tem načinom vojskovanja nakopali odgovornost, ki bo zadela njihove narode. Razdejane cerkve, šole in bolnišnice ter stanovanjske hiše štrlijo v sinjino neba kot nema obtožba proti tistim, ki kriče, da so »zaščitniki krščanstva, malih narodov in svobode na svetu«. je pred lastnimi vrati prizadevalo z vso silo pod-morniškega orožja tako strašne rane.« Grofiadmiral Doenitz: »Na primeru japonskih mornariških uspehov v Pacifiku in nem-ško-itaUjanskih podmorniških uspehov na drugi strani ameriškega kontinenta ter v Atlantiku doživljamo spoznanje o bistvu te okeanske odločilne borbe: v menjalni igri sil naših združenih pomorskih bojnih sredstev vežemo anglo-ameriške vojne in trgovske mornarice, kjerkoli je to v interesu našega pomorskega vojskovanja. Čudoviti uspehi potapljanja preko 31 milijonov brt so pač najzgovornejši dokaz za to dogajanje. Pri tem uspehu potopitev, ki prekašajo obrambo in novogradnje v sovražnem «taboru; uspehu, ki ga sovražnik ne more več doseči, je Japonska udeležena 2. bistvenim prispevkom. Za presojo učinkovitosti naše skupne okeanske vojne je važno, da imamo pred očmi stalno skupni izid. Nihanja so zapopadena v bistvu pomorskega vojskovanja, odločitev pa Je končni rezultat.« Morijama: »Gospod GroBadmiral! Kot zelo srečni predznak smatram dejstvo, da ste me sprejeli 31. maja, torej dne, ko proslavlja nemška vojna mornarica spomin na slavno bitko pri Ska-gerraku. Takrat je bil angreški mornarici iztrgan nimbus nepremagljivosti. Medtem pa so danes sovražna trgovska brodovja z izgubo 31,5 milijonov brt doživela poraz, po katerem v tej vojni — po mojem mnenju — ne bodo več okrevale.« Grofiadmiral Doenitz: »Prepričan sem, da so naši narodi v duhu junaškega pomorskega vojskovanja nepremagljivi. Čeprav so se oblike pomorskega vojskovanja Izza tistih časov spremenile in se bodo še za naprej spreminjale, in četudi so metode našega pomorskega vojskovanja prostorno, taktično in tehniško različne, je ven-daT naš cilj nepremakljivo vedno eden in isti: dokončna zmaga!« V maju potopljenih 430.000 brt sovražne plovbe Bombardiranje angleških mest — Pri terorističnih napadih na kontinent M imeli sovražniki zopet občutne letalske izgube V področju Sredozemskega morja je nemško letalstvo po poročilu, izdanem preteklega četrtka, v času od 25. do 26. maja uničilo 29 angleških in ameriških letal, med njimi 13 štirimotornih bombnikov. V noči na 26. maj pa je bil pred afriško obalo z bombami težko zadet neki sovražni ruši-lec. Na večer dne 27 maja so prišli lahki angleški bombniki pod zaščito oblakov nad Reich in so vrgli na posamezne naselbine nekaj bomb. Trije od teh bombnikov so bili zbiti na tla. V jioči na 28. maj je angleško letalstvo napadlo zapadno-nemško ozemlje. Zlasti v Essen-u je nastala škoda na stanovanjskih poslopjih in na dveh bolnišnicah. Prebivalstvo je beležilo izgube. Po dotedanjih poročilih so zbili 24 sovražnih bombnikov na tla. Težka bojna • letala so istega dne bombardirala pristanišči Bizerta in Susa, kjer so bile zadete ladje-Jn pristaniške naprave. Po poročilu z dne 29. maja so nemška bojna letala v noči na 29. maj zmetala večje število bomb na severoafriško luko Bone. — V jutranjih urah 29. maja se je odigral v pomorskem področju Diinkirchena spopad med nemškimi varovalnimi enotami in neko skupino angleških hitrih čolnov^ V teku tega spopada, ki se je odigral v veliki medsebojni bližini,- sta bila potopljena dva hitra čolna. Nekaj čolnov je bilo poškodovanih. Nemške enote so se polnoštevilno vrnile v svoje oporišče. Sovražni letalski odredi "so 29. maja napadli bretonsko mesto Rennes ter nekatera oporišča na atlantski obali, v noči na 30. maja pa so bombardirali več zapadnonemških mest. Nastala je deloma velika škoda na poslopjih. Prebivalstvo je imelo zlasti v Wuppertal-u izgube. Po dotedanjih poročilih so -zbili 57 večinoma štirimotornih sovražnih letal. Štirje lastni lovci se niso povrnili. Težka nemška letala so v noči na 30 maj ponovno bombardirala pristanišče Bizerta. V teku že preje omenjenega spopada nemških varovalnih enot in angleških hitrih čolnov so se naši uspehi še povečali. Sovražnik je namreč izgubil skupno pet hitrih čolnov, dočlm sta dva nadaljna čolna zgorela. Naše podmornice so se nahajale v zadnjih dneb v Severnem in v Južnem Atlantiku v zelo žilavih bojih s sovražnimi spremljavami Posadke podmornic so tudi ob tej priliki dokazovale svojega napadalnega duha in veliko srditost. Pri tem so potopile 15 ladij s skupno 90.000 brt. Hitra nemška letala so po poročilu z dne 31. maja bombardirala več mest ob angleški južni in jugovzhodni obali. Vrgla so mnogo bomb težkega kalibra na vojaško važne naprave. V področju Sredozemskega morja je potopilo nemško letalstvo 29. in 30. maja nič manj kot 13 sovražnih letal. V teku oboroženega izvidjanja so nemška letala potopila na Atlantiku nek tovornik s 4900 brt. Obenem so sestrelila neko »nrtleško štirimotorno letalo v zračni borbi. Nad Sredozemskim morjem je nemško letalstvo dne 31. maja uničilo osem sovražnih letal. Medtem je v noči na 1. junij bombardiral odred težkih nemških bojnih letal pristaniško področje mesta Susa. Neka nemška podmornica je v Atlantiku potopila sovražno tTgovsko ladjo z 8000 brt. Po poročilu z dne 2. junija so udarila nemška bojna letala na angleško jugovzhodno in južno obalo, kjer so v nizkih poletih bombardirala naprave pristaniškega mesta Margate ter na otoku Wight. Nad Atlantikom so nemška izvidniška letala sestrelila troje sovražnih bombnikov in neko transportno letalo. V borbi proti angleškim ln ameriškim pomorskim plovnim zvezam sta nemška vojna mornarici in letalstvo v mesecu maju potopila 76 trgovskih ladij s skupno 430.000 bit. Nadaljnlh 24 ladij je bilo poškodovanih. Delei podmornic je bil 65 ladij s skupno 380.000 brt. Podmornice so mimo tega poškodovale deset ladij. Vojna mornarica in letalstvo sta nadalje potopila neko korveto, eno podmornico, eno straino ladjo in sedem hitrih čolnov. Poškodbe so zadobiii trije rušilci, neka podmornica, sedem hitrih čolnov in dvoje straž-nih ladij. V mesecu maju so italijanske podmornice in torpedni letalci potopili v Sredozemskem morju ter v Atlantiku 13 angleških in ameriških trgovskih ladij s skupno 88.000 brt. V Istem času so potopili sovražno podmornico, dočim je bila neka sovražna križarka skupno s tremi rnšilcl težko poškodovana s torpedi. Nemško-itaiijanska letalska obramba in letalstvo sta v Sredozemskem področju uničila meseca maja 493 sovražnih letal. Sovražne letalske sile so tudi v preteklem tednu intenzivno bombardirale mesta v Siciliji, Sardiniji in v Južni Italiji. Prebivalstvo je imelo večje in manjše izgube, kar velja tudi za škodo na poslopjih. 1. junija je sovražni mornariški odred prispel pred utrjeni italijanski otok Pantelleria ter ga je začel obstreljevati. Vsled takojšnjega dejstva italijanske artil%rije so moTale sovražne ladje ustavili obstreljevanje "ter se umakniti. Pri tem je bil eden izmed rušilcev težko poškodovan. O Boljševizem zanika vse stalne vrednote. Pod naslovom »Komunizem in antikomunizem« primerja španski list »Alcazar« v nekem komentarju življenje nemškega naroda v tretjem Reich-u in ruskega naToda v Sovjetiji pod boljševiškim režimom ter piše med drugim: »Med dvema narodoma ne moTe biti še večje razlike. Medtem ko je "Nemčija v desetih letih nacionalsocializma doživela nezaslišan razmah, je Stalinov boljševizem Rusijo uničil. Nemški socializem priznava kulturo in civilizacijo boljševizem pa zanika vse stalne duhovne vrednote«. Druck und Verlag: Marburgei Verlag»- und Druckerei-Ges. m. b. H. — Verlagslettung: Egon Baumgartner (veneist), L V. Verlagsletter Fritz Braun; HauptschrMtleiter Friedrich Golob, alle in Marburg a. d. Drau, Badgasse 0 Zur Zelt füi Anzeigen die Preisliste Nr. 3 Tom 10. April 1943 gül'ig. Auslall der Lieferung des Blfcttes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes Izjalovljeni sovjetski napadi Miti na Kubanskem mostišču niti pri Velišu ni uspelo sovjetom prodreti nemških postojank — Velike letalske izgube sovjetov Kakor je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo dne 27. maja, so boljševiki dan poprej navalili z več divizijami na vzhodno fronto Kubanskega mostišča . Naše čete, ki so jih podpirali letalski odredi, so zavrnile sovražnika v protinapadih. Tako so se izjalovili vsi obnovljeni sovjetski poskusi prodora nemških postojank. Boljševiki so imeli izredno krvave izgube. Izgubili so pa razen tega še 40 tankov. V Finskem zalivu je zašla neka sovjetska podmornica na nemško zapornico min in se je potopila. 26 maja je izgubilo sovjetsko letalstvo na vzhodni fronti 63 letal. Nemške izgube so znašale pet letal. Na vzhodni fronti Kubanskega mostišča je sovražnik tudi dne 27. maja nadaljeval ves dan svoje napade, ki so jih podpirali s tanki in z letalstvom. Nemške čete so zavrnile sovražnika po težkih, menjajočih se bojih, v katere je posegalo nemško letalstvo zelo odločilno. Na ostalih sek torjih vzhodne fronte so delovali le naskočni in izvidniški odredi. Tudi 28. maja so se razbili vsi sovjetski napadi na vzhodni fronti Kubanskega mostišča ob ne-razrušljivi obrambi nemških čet Sovražnik je imel tudi to pot silne izgube na ljudeh, tankih in materijalu. Tako so nemški letalci samo na južnem delu vzhodne fronte sestrelili 45 sovjetskih letal. Deset letal so zbili slovaški lovci. Severno od Lisičanska so nemške čete krvavo zavrnile nek lokalni sovjetski napad. Sovražnik je tudi 30. maja zaman napadal na vzhodni froti Kubanskega mostišča ter v področju Lisičanska, čeprav ga je pri tem izdatno podpirala sovjetska artilerija. Njegovi lokalni sunki so bili odbiti deloma v protinapadih V ozadju fronte na srednjem delu so nemške čete uničile več boljševiških tolp. Pri tem so zaplenile 74 velikih skladišč s hrano, municijo, orožjem itd. Na ostali vzhodni fronti so beležili samo delovanje naskočni h odredov. V Finskem zalivu so potopile majhne edinice nemške mornarice neko sovjetsko podmornico. Po poročilu z dne 31 maia sovražnik ni več na- daljeval svojih napadov na vzhodni fronti Kubanskega mostišča. Na ostali fronti je bilo beležiti samo uspešen nemški lokalni sunek pri Ve-lišu, sicer pa le izvidniško in naskočno delovanje. V Črnem morju je skupina sovjetskih letalcev napadla neko nemško spremljavo. Nemški letalci in ladijski artileristi so pri tem zbili vseh devet napadalcev v morje Dne 30. maja je izgubilo sovjetsko letalstvo 74 letal. Nemško letalstvo pogreša sedem letal. Dne 1. junija je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo da je potekel dan razun lokalnih prask ob Kubanskem mostišču po vsej fronti razmeroma mirno. Močni odredi nemškega letalstva so napadli sovjetske tankovske in pehotne odrede za-padno od Krimskaje, Z dobrim uspehom pa so bombardirali in obstreljevali baterijske postojanke in dovozna oporišča v srednjem in na severnem odseku fronte. 31, maja so izgubili sovjeti skupno 52 letal. Nemške izgube so znašale dvoje letal. 2. junija je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da so sovjeti na vzhodni fronti Kubanskega mostišča ter pri Velišu pričeli napadati z motnimi silami ter s podporo tankov in bojnih letalcev. V težkih bojih so nemške čete izjalovile vse sovražne poskuse prodora ob velikih izgubah za sovražnika. V kronstadtskem zalivu je nemška PK-Kriegsberichter Max Leopold (Sch) Von den Kämpfen bei Nbworossijsk Sprungweise arbeiten sich unsere Grenadiere an die feindlichen Stellungen heran. Immer wieder zwingt sie das Feuer der schweren und leichten Waffen, in Gräben und Löchern Schutz zu suchen PK-Kriegsberichter Max Leopold (Sch) Die harten Kämpfe am Kuban-BrUckenkopt Immer wieder versuchen die Bolschewisten, durch Einsatz starker Kräfte unsere Stellungen am Kuban-Bruckenkopf einzudrucken, was aber jedesmal an der unerschütterlichen Abwehr unserer Truppen scheitert Kampf- Sturzkampf- und Schlachtflugzeuge griffen in die Kämpfe ein und brachten dem Feind hohe Verluste bei. Unser Bild zeigt: Turmhohe Rauchsäulen zeigen die Wirkung unserer Sturzkampfflugzeuge an mornariška artilerija potopila neko sovjetsko stražno ladjo. V ozadju srednjega odseka vzhodne fronte so nemške čete uspešno zaključile preganjanje boljševiških tolp. Operacije so se vršile v težavnem, zamočvirjenem terenu in v gozdovih. Uničili so 38 sovjetskih skladišč ter pri tem zaplenili mno"o sovjetskega orožja, hrane in municije. Pravična borba Madžai«^ Zanimiv govor ministrskega predsednika Kailaya — Ii slučaj, da je Mad> žarska v taboru sil Trojnega pakta Madžarski ministrski predsednik vitez Kailay je imel pieteklo soboto v Budimpešti pred približno 2000 političnimi voditelji vladne stranke velik govor. Uvodoma je omenil velike izgube, ki jih je imela Madžarska 2. armada v pretekli zimi na vzhodni fronti, istočasno pa je izjavil, da smatra ustanovitev nove vojske kot svojo nalogo in sveto dolžnost. Zavarovanje državnega in nacionalnega obstoja Madžarske je označil Kailay kot najvišji cilj, kateremu služi Madžarska kot zanesljiv prijatelj in dragocen zaveznik v zvestem izpolnjevanju -prevzetih dolžnosti. V zvezi s tem ciljem je ugovarjal Kailay opetovane-mu sovražnemu pojmovanju, da imajo mali narodi pravzaprav le pravico, živeti v senci velikih narodov in da se morajo udajati vedno le željam in zahtevam močnejših narodov. Temu nasproti zastopa Madžarska načela, ki so jih nedavno ta« ko prepričevalno izrazili državniki osi: predvsem pravo malih narodov glede samostojnega življenja. Radi tega ni po Kally-evi Izjavi nikak slučaj, da se je Madžarska — slično kakor vse ostale obdonavske dežele — znašla v taboru sil Trojnega pakta. Iste nevarnosti ogrožajo tudi nacionalno svojstvo in državno življenje Madžarske. Madžarski emigrantje, med katerimi se nahaja tudi znani Tibor Eckhardt, nimajo nikake pravice, govoriti v inozemstvu v imenu Madžarstva. Ti emigrantje so propalice, ki se jih spominja madžarski narod le z zaničevanjem, v njihovem društvu pa se nahajajo tudi nekateri inozemski židje. »V spoznanju pravic in obrambe našega naroda« — tako je zaključil svoj govor vitez Kailay — smo se postavili poleg Nemčije in Hitler-ja, ki je raztrgal trianonske spone. Tako je omogočil uresničenje naših historičnih pravic Adolf Hitler, edini mož, ki zamore rešiti Evropo pred boljševizmom.« Anglija je v Indiji odigrala svojo vlogo Zelo zanimive ugotovitve nekega turškega časnikarja — Amerikanci se bohotno razširjajo po Indiji Neki turški časnikar, ki je nedavno prepotoval Indijo, je ugotovil v španskem listu »El Espa-n i o 1« sledeče: »Vloga Anglije v kronovini njenega imperija je doigrana«. Omenjeni turški novinar opisuje, kako je Amerikancem uspelo z ogromnimi dolarskimi vsotami in z materijalom potisniti Angleže vedno bolj na stran. Danes je Indija neomejeno področje za ameriško gospodarsko eksploatacijo. Povsod je videti samo ameriško blago, avtomobile, stroje in orožje. Z ogromnim štabom inženjerjev in tehnikov so Amerikanci doslej uredili že 2500 industrijskih obratov v Indiji. Vsi ti obrati naj zavarujejo ameriški gospodarski upliv v Indiji. Angleži se pa niso morali umakniti Amerikancem samo na gospodarskem področju, temveč tudi v ugledu, ki ga uživajo pri domačinih. Amerikanci diskrediti-rajo na spreten način Angleže, dočim se sami izigravajo kot nekaki zaščitniki indijskega naroda. Največja skrb Amerikancev je edinole porast simpatij indijskega naioda za Japonsko, ki jo smatrajo Amerikanci kot večjega konkurenta kakor je Anglija sama □ Spor med De Gaulle-om in Giraud-om se nadaljuje. Kakor poroča angleški tisk iz Alžira, se nadaljuje spor med znanima francoskima izdajalcema, De Gaulle-om in Giraud-om. Sedaj je alžirski generalni guverner Peyrouton, ki ga je vpostavil sam general Giraud, podal ostavko na svoj položaj. Značilno je, da je Pevrouton sporočil svojo demisijo ne morda Giraud-u, ki ga je imenoval, temveč De Gaulle-u. Adanhko izjavo so požrli! lov povojni načrt židovskih izkoriščevalcev sveta — Samoodločba nič več za male narode, ki naj služijo samo dolarskemu kapitalizmu Sedaj pa pride najlepše! »Look« prinaša med drugim sledeči stavek: »Pravica do samoodločbe malih narodov se nikjer ne sme križati z Roo-sevelt-ovimi zahtevami glede teritorijalnega varnostnega pasu ali pa z zapadninii kol&nijalnimi potrebami Anglije« Tako torej! Mali narodi nimajo več pravice, oklepati se samoodločbe narodov, njihova dolžnost je, da se žrtvujejo za dolarski imperijalizem. Tolikanj razkričano Atlantsko izjavo so torej požrli! Niti najmanj jih ne teži vest, da so na ta način prelomili obljube, s katerimi so nekdaj farbali narode. V možganih svetovnih oblastnikov se vrti misel o neki »svetovni vladi«. Vsekakor rabi »Look« to besedo, čeprav s pridržkom glede uresničenja tega načrta. Nikakega dvoma torej ni, da imamo opravka z židovskim duševnim proizvodom, ki se je rodil bržčas v možganih Roosevelt-ovega trusta. Misli in ideje, ki jih iznaša »Look«, so uprav značilne za židovske fantazije o svetovnem gospostvu. Zidje sanjarijo o svojem svetovnem imperiju, v katerem naj vsi narodi služijo v svrho izkoriščanja židovskemu kapitalizmu. Pri celi stvari je dobro, da bodočega svetovnega reda ne odločajo fantazije, temveč zgolj orožje. Nemška zmaga bo razblinila vse take fantazije. Vsaka taka objava iz židovskega tabora nam je ponoven dokaz, da lahko samo dokončna zmaga sil osi reši svet pred zasužnjenjem, kakor ga zamišlja mednarodno židovstvo. Ameriški časopis »Look« je objavil zopet ne-k .meriško-angleško-boijševiški načrt o ureditvi povojnega sveta. List pripominja kar uvodoma, da bo sledil sedanji vojni »mir zmagovalcev«. Kako neki bo izgledal ta mir, nam razodevajo v nastopnem sledeče točke, Značilno je, da so Stalinove zahteve v ospredju. Kar neženira-no potrjujejo, da bo Stalin pobasal baltiške države. Ker proti Stalinovi zahtevi glede Baltika ni nikakega angleškega ali ameriškega ugovora, je povsem jasno, da sta dala London in Washington prijatelju Stalinu proste roke in da niti ne mislita delati kakih ovir, ako bi skušal Stalin pobasati poleg Baltika še kako' drugo evropsko državo in jo spraviti pod svoj bič. Anglija bo baje obdržala, kar je njenega. To je zelo »velikopotezno«. Povedali pa niso^ ali bo Anglija obdržala vse tisto, kar je imela ob izbruhu vojne, ali kar so ji potem še pustili, ker si je ameriški im-perijalizem iz angleškega imperija izrezal sam vse tiste kose. ki jih je potreboval kot oporišče. Kakor pa izhaja še nadalje iz mirovnega načrta v časopisu »Look«, imajo v Beli hiši še zelo daljnosežne načrte glede aneksij drugih področij. Tako piše Hst, da Dakar na zapadni obali Afrike, nikdar več ne bo ogrožal Zedinjenih držav Z drugimi besedami: Zedinjene države Severne Amerike bodo kratkomalo anektirale Dakar. »Look« pa pri tem pokazuje tudi še na neke druge aneksijske namene v Pacifiku, v kolikor jih je prijavil že sam mornariški minister Knox. K r e t Cangkajšek pred zlomom? Po zadnjih poročilih iz STednjekitajske fronte so Japonci, ki prodirajo po dolini reke Jangce, udarili tudi že preko reke Cingkiang, ki se tudi steka v Jangce. Sedaj so na tem mestu samo še 350 kilometrov oddaljeni od Cungkinga, glavnega mesta maršala Cangkajška. Amerikanci si niso predstavljali, da bodo Japonci tako hitro premagali dosedanje zaporne fortifikacije na reki Jangce, zato hitijo sedaj pošiljati ogroženemu Cangkajšku letalce in letala. Ali in v kolikor bo to Cangkajšku pomagalo, je dAga stvar. Maršal Čangkajšek se pač mora zavedati, da nosijo nje-* gove čete glavno breme vsega vojskovanja z Japonci. V dolini reke Jangce se upira Japoncem 18. Cangkajškova armada. Ta armada pa se glede opreme niti najmanj ne more kosati z napadalnimi divizijami Japoncev. Kitajcem primanjkuje zlasti strojnic in metalcev granat, predvsem pa je podkopana morala kitajskih čet. V zadnjih tednih so beležile kitajske čete poraz za porazom. Vse to je silno uplivalc na bojno moralo Kitajcev Čimbolj se umikajo Kitajci proti Cungkingu, tem hujše je pri srcu vojakom, ki se morajo ločiti od svoje pokrajine Honan. Vsaka poražena čung-kinška divizija izpade iz računov, kei ni mogoče nadoknaditi njenega orožja. Maršal Čangkajšek torej nima več dva miljona vojakov, ki naj bi branili njegove pozicije Dejanska defenzivna sila maršala Cangkajška je namreč mnogo manjša. Maršal Čangkajšek se morda že bavi z mislijo, da bo prišel dan ko bo moral zapustiti tudi svojo dosedanjo prestolnico Cungking. Umik je možen samo v zunanjo Mongolijo, ki je f>od sovjetskim vodstvom. Morebitni umik maršala Cangkajška v zunanjo Mongolijo bi pomenil popolni zlom njegovega režima in dokončno zmago Japonske. Zaskrbljena Anglija Pretekli torek je angleška Spodnja zbornica — čeprav nekoliko prikrito — obravnavala vprašanje civilnega letalstva. To debato je brez dvoma izzvala Severna Amerika Kakor se je izvedelo, so ameriški zainteresirani krogi stavili predlog, da bi Amerikanci po vojni sploh prevzeli vse civilne letalske proge na svetu. Da je Agležem vse to neprijetno, je pokazala omenjena razprava, za katero se je javilo izredno veliko govornikov. Pa tudi način debate same je pokazal vso zaskrbljenost Angležev. Debato je otvoril konservativec Perkins, ki je zahteval takojšnje sklicanje imperijalne konference v Londonu. Svojo zahtevo je utemeljil s trditvijo, da dosedanji razgovori niso dovedli do nikakega rezulatata. V ostalem pa po njegovem mnenju ni možno izročati skrbi za civilno letalstvo letalskim maršalom, ki jim lebdijo pred očmi samo vojaška vprašanja. Ti maršali po njegovem mnenju niso sposobni trgovsko misliti. Neki drugi konservativni govornik je dejal, da mora Anglija, ki je bila doslej največji »transportni« na rod na svetu in največja pomorska sila, dvigniti svoje častihlepje tudi na področju civilnega letalstva. Zid Hore Belisha je priznal, da imajo Ame rikanci večino transportnih letal, ker so gradili bombnike z velikim akcijskim krogotn. Te bombnike je lahko spremeniti v civilna letala. Anglija je zaostala samo radi tega, ker je morala graditi v prvi vrsti lovska letala. Končno je govoril letalski minister Sinclair, ki je zelo laskal domi-nijem kot »mogočnim narodom«, čeprav si Anglija v tem vprašanju pridržuje pravico do vodstva. Sinclair je dejal: »Ali bo Anglija po vojni mat' otok, ki ga bodo obvladovale druge velesile, ali oa bo središče velikega imperija, povezanega z letalskimi črtami.« Kakor otoki Korzika, Sardinija in Sicilija na jugu Italije in Evrope, tako je grški otok Kreta, ki leži v vzhodnem delu Sredozemskega morja, v današnji vojni nekakšna predtrdnjava Grčije in jugovzhodne evropske fronte. Našim bralcem bo | še v spominu, kako' so nemške čete leta 1941. po zasedbi Grčije večinoma s padalci iz zraka zasedle ta največji grški otok ter porazile Grke in Angleže, ki so ga smatrali za nezavzetnega. Danes, ko v sovražnem taboru sanjarijo o invaziji,» na evropsko celino, bo zanimalo čitati tudi nekaj o Kreti in njenem zemljepisnem položaju, ki je tak, da bi si Angleži in Amerikanci, če bi poskusili z izkrcanjem, gotovo polomili vratove z • ozirom na to da bi v takem primeru imeli opravka z nemško oboroženo silo ki bi jim pri morebitni obrambi Krete pokazala svojo nadrejenost. Kreta, v novogrščini {Criti, v turščini Kirid, v italijanščini Kandia, je največji in najvažnejši otok grškega otočja in leži nekako južno od Egej-skega morja. Njegova površina meri 8618 kvadratnih kilometrov, na kateri živi približno pol milijona prebivalcev. Otok ima skoraj povsod izredno strmo obaio, prav posebno pa na jugu, kjer manjka pristanišč. Severna obala ima več zalivov, kakor Sitia Mirabello, Almyro, Suda, Ca-nea in Kizamo. Vse te luke pa niso sodobno izgrajene, temveč bolj naravnega značaja. Najboljše pristanišče je še Sudabay. Gorovje pada na jugu strmo proti morju in je tam bolj slabo naseljeno. Pomembnejše ljudske naselbine so v severnem delu otoka. Notranjost otoka je zelo hribovita. Gorovje ima obliko -edišnjih, palicam podobnih vrhov Na zahodu je takozvano gorovje Levka Ori z najvišjim vrhom Mabri Gurguthos', ki meri 2475 m. Rodna zemlja se nahaja med visokimi gorami na takozvanib nizkih ravninah, od katerih je najvažnejša Mesara, ki predstavlja žitnico Krete. Reke nimajo vedno vode. Iz- ~ jema je samo pri rekah Mylopotamos na severu in Hieropotamos na jugu. Na otoku pridelajo Tita, ki krije četrtino lastne potrebe. Bogati so'nasadi olivnega drevja in je olivno olje glavni izvozni predmet. Pomemben je tudi pridelek vina, južnega sadja, tobaka in lanu. V živinoreji je vodilno ovčarstvo. Vegetacija je sredozemska, vedno zelena Prebivalci Krete so Grki in krščanske vere. V notranjosti živeče pleme, ki mu pravijo Sfakijoti, predstavlja še danes čist tip starih Grkov. Zadružni način družinskega življenja je še na otoku precej razvit. V 4. in 3 tisočletju pred našim štetjem je tu vladala neolitična kultura, slična oni na otokih Egejskega mo^ja. Okrog 3000 p-ed našim štetjem je šel razvoj Krete svojo lastno pot in je v času okrog 2000 prišla pod eg ptov-ski vpliv kar ji je omogočilo cvetoč razvoj. Kreta je bila pozneje pod vlado Genove, pod Ee- • letalski tferor psočš lis lip »Völkischer Beobachter« objavlja sledeče poročilo svojega rimskega dopisnika: Težki letalski napad na mesto Livorno, ki se nahaja severno od Rima, je pokazal, da praktično ni nobeno italijansko mesto varno pred sovražnim letalskim terorjem. V znamenju tega dejstva se nahajajo vsa ugibanja, ki so jih izražali politični in vojaški opazovalci v Rimu tekom konca prejšnjega tedna. Zlasti so si na jasnem, da velja ta pozornost in interes sovražnika v prvi vrsti otoškemu zidu, ki sega od Sicilije preko Pantelerije do Sardinije in Korzike. Ti otoki so sedaj v prvi vrsti cilj nasprotnih letalskih napadov »Bilo bi neumno«, tako piše vojaški tednik »Chronache della Guerra«, tajiti ali prikrivati prednosti, ki si jih je zasigural sovražnik z zasedbo obale, ki leži pred Italijo. Prav tako neumno in predvsem nevarno bi pa tudi bilo, ako ne bi priznali defenzivnih in ofenzivnih možnosti, ki jih imamo v Sredozemskem morju, popolnoma neodvisno od tesne skupnosti, ki obstaja med dogodki v Sredozemskem morju in med vsemi drugimi sektorji te medoceanske in medkontinental-ne vojne« Tudi znani vojaški publicist, general B o 11 a t i, je v nekem članku v tedniku »Le Forze Armate« mnenja, da bodo morale znatne sovražne vojne sile, ki jih je sovražnik koncentriral ta čas v Severni Afriki (1. in 8. angleška ter 5. ameriška armada skupno z odredi generala De Gaulle-a), premagati znatne težave, preden bodo dospele do italijanske obale. General Bollati je nadalje mnenja, da morebitno izkrcanje še ne pomeni invazije. Da je treba računati z možnostjo izkrcanja, je namignil v preteklem tednu italijanski vojni bui-letin, ki je poročal o izkrcevalnih čolnih, ki jih je bombardiralo nemško-italijansko letalstvo v lukah Bizerta in Susa. Na to dejstvo je opozoril tudi Alessandro Pavolini v nekem radijskem komentarju, ko se je bavil s cilji sovražnega letalskega terorja. Tudi Pavolini je podčrtal velike zapreke, ki se zoperstavljajo sovražnemu poskusn izkrcanja in invazije. S temi težkočami mora sovražnik računati. Vojaški opazovalci v Rimu so si edini v svoii sodbi o važnosti letalstva pri defenzivni in ofenzivni obrambi sovražnih poskusov napadanja. Zlasti pa pokazujejo na ugodne zemljepisne in stra teške predpogoje, ki jih nudijo otoki Tirenskega morja (Sardinija in ICorzika), prav tako pa tudi Sicilija. Gre v glavnem za to, da se sedanjo sovražno premoč v zraku spremeni v podrejenost ali pa, da se dovede vsaj več letalskih sil v centralno Sredozemsko morje. * Emigrantske vlade zapuščajo London. Po vzgledu grške emigrantske vlade, se baje v do-glednem času preselita tudi poljski in jugoslovanski emigrantski vladni odbor iz Londona v Kairo. POLITIOE BELEŽKE O »Urad za vojno mobilizacijo v Zedinjenih državah.« Da bi poenotila ameriške vojne napore, onemogočila dvojno delo in trenja med posameznimi državnimi departementi, je ameriška vlada po svojem prezidentu Roosevelt-u ustanovila »Urad za vojno mobilizacijo«. Vodstvo tega urada je poverila James F. Byrne-u, ki je dobil obenem skoro neomejena pooblastila. Byrne predseduje odboru, v katerem sodijo vojni minister Stimson, mornariški minister Knox, predsednik odbora za dodelitev vojnega materijala Harry Hopkins, piedsednik urada za vojno produkcijo Donald Nelson in apelacijski sodnik Winson. Tako je posta) James F. Byrne takorekoč ministrski predsednik Roosevelt-ove vlade. To tembolj, ker ima njegov urad zadnjo besedo v vseh notranjih vprašanjih, mimo tega pa so njegove odločitve obvezne tudi za vojno in za mornariško ministrstvo □ Skrbi angleških političnih strank. Angleška konservativna stranka bi rada nudila mlajšim ljudem možnost političnega udejstvovanja, zato je sestavila tajni seznam takih kandidatov, ki so se v teku sedanje vojne že borili na fronti, ter jih je obenem priporočila v upoštevanje pri nadomestnih volitvah Stranka upa na ta način osvežiti svojo že staro kri, čeprav bodo morali tudi ti »mladi ljudje« v slučaju izvolitve plesati tako, kakor bodo žvižgali stari lisjaki. Delavska stranka pa se z vse silo brani združitve s komunisti, ker bi v tem slučaju komuhisti takorekoč preplavili njen strankarski aparat. Delavska stranka se tolaži na drugi strani s porazi konservativcev. □ Pred izredno sejo japonskega državnega zbora. Japonska vlada je sklicala državni zbor na izredno sejo, ki se bo vršila 15. junija. Za to izredno sejo državnega zbora je vlada pripravila celo vrsto zakonskih predlogov, ki so direktno ali indirektno v zvezi z vojnim dogajanjem. Ti predlogi se nanašajo na vojno posojilo, na obravnavo in uporabo posebnih budžetov industrijskih podjetij, na zvišanje produkcije prehranjevalnih sredstev in na reorganizacijo industrije. Zasedanje državnega zbora bo trajalo predvidoma tri dni. Vlada bo izkoristila to priliko ter Ibo prdd državnim zborom iznesla svoje poglede ma vojskovanje in ha zunanjepolitične smernice Japonske. Predvidoma bo govoril tudi ministrski ¡predsednik Tojo. O Nov političen umor v Bolgariji. V nedeljo zvečer je bi) na svojem posestvu v Kostjevu «lstreljen iz zasede narodni poslanec Saprijan Klevkov Storilci so streljali na Klevkova iz neposredne bližine. Dva strela sta ga zadela v srce. Storilcev doslej še niso prijeli. □ Timošenko je pozival k umoru. V generalnem*'.guvernementu izhajajoče poljsko časopisje objavlja faksimile letakov sovjetskega maršala , Timošenka, s katerimi je ta sovjetski prvak leta 1939. pozival poljske vojake v poljskem jeziku, da bi pobili svoje predpostavljene oficirje. Be-s^d'lo letakov se je glasilo: »Vaši oficirji in ge-merali so vaši sovražniki. Pobijte jih! Oni ne želi-jio drugega kakor vašo smrt! Vojaki! Odpovejte piokorščino poveljem vaših oficirjev, izženite jih i2z dežele! Pridite k nam v rdečo armado! Tükaj sie do z vami lepo in dostojno postopalo!« Kako lepo in dostojno so pozneje sovjeti postopali z unetimi Poljaki, nam najlepše dokazuje umor 1:2.000 poljskih oficiriev v gozdu pri Katynu in še danes neznana usoda velikih desettisočev polj-slkih vojakov, ki so padli v sovjetske roke. mečani in Turki V letih 1824.—41. je bila pod g s □ Viteštvo Japoncev. Trije višji angleški oficirji, ki se nahajajo v japonskem vojnem ujetništvu, so prosili, da bi se jih pustilo k poveljniku taborišča na raport. Prošnji se je seveda ugodilo, nakar so se v imenu vsega taborišča zahvalili, da so japonske vojaške oblasti po krščanskem obredu pokopale nekega v ujetništvu umrlega angleškega nadporočnika ter dovolile, da so vsi angleški ujetniki svojega tovariša spremljali na njegovi zadnji poti □ Amerikanci govorijo največ o Roosevelt-u Churchill-u in Čangkajšk-u. Tako je izjavil angleški veleposlanik v Washingtonu, lord Halifax, po povratku iz nekega potovanja po ameriških deželah. S tem je hotel reči, da so voditelji plutokracije danes bolj popularni kakor vodje sil osi, češ, da sloni to na vojnih uspehih, ki so jih dosegli zavezniki. To pa seveda ne drži. Ce Amerikanci veliko govorijo o Roosevelt-u in njegovih priveskih, si je to lahko razlagati tudi tako, da je ljudstvo z vojskovanjem nezadovoljno. PK-Kriegsberichte! Weil (PBZ/Sch) Panzerregiment »tiroBdeutschland« greift an Unser Bild zeigt den Kommandeur, Eichenlaub-träger Oberst Graf Strahwitz ,in seinem Befehlspanzer kurz vor einem Angriff O Draža Mihajlovič na begu. Poročila iz Berlina, da je vodja srbskih pučistov, general Simovič, zahteval preselitev jugoslovanske emigrantske vlade iz Londona v Moskvo, potrjuje med drugim tudi preokret v smeri londonskega tiska, ki trenutno napada Mihajloviča in mu očita izdajalstvo na svojih sobojevnikih, medtem, ko ga je doslej protežiral. Mihajlovič je baje iz svojega planinskega skrivališča neznanokam pobegnil, ne da'bi bil komu kaj omenil ali pa pustil kako sled za seboj. Beg Mihajloviča je v zvezi z očiščevalno akcijo, ki je glasom poročil iz Zagreba in Belgra-da v uspešnem razvoju. Mihajloviča, ki so ga do nedavno v Londonu napram boljševiškim tolpam predstavljali kot zastopnika takazvane »nacionalne smeri«, bodo sedaj pustili pasti, verjetno iz poslušnosti napram Moskvi brez vseh pomislekov. Hrvatsko časopisje poroča o neki polemiki med komunističnim voditeljem Titom in med nedavno odstavljenim »vojnim ministrom« jugoslovanske emigrantske vlade in vodjem velesrbskih bandi-tov, Dražo Mihajlovičem, ki jo vodi ta v svojih ilegalnih komunističnih organih in letakih. Draža Mihajlovič je med drugim izjavil, da vodijo komuniste židovski izmečki, ki so v Črni gori in Hercegovini zažgali 8029 hiš in pomorili 20.380 ljudi. Komunisti so pa tam nadalje vpepelili 381 šol, 115 orožniških vojašnic, 3 otroške vrtce, 18 cerkva in 2 samostana. Poklali so razen tega 182 duhovnikov, onečastili 400 deklet in žena. ki* so pozneje večinoma izvršile samomor. Komunisti pa s svoje strani trdijo, da so četniki Dragiše Mihajloviča pomorili 16.000 žena, starcev in otrok, dočim je 70.000 prebivalcev izginilo iz krajev, kier so gospodarili četniki. □ »V slučaju zavezniške zmage.« Roosevelt-ov osebni časnikar Kingsbury Smith je napisal v zadnjih dveh številkah ameriških revij »American Mercuiy« in »Readers Digest« članek, ki se bavi z nameni zaveznikov glede Nemčije in za slučaj »zavezniške zmage«. Dejstvo, da je bil članek objavljen v dveh najbolj razširjenih ameriških magacinih, dokazuje mimo tega, da so hoteli imeti za Smith-ova izvajanja čim večji čita-joči krog ljudstva. Po drugi strani pa so hoteli na ta način potrditi uradni značaj namenov, ki jih goje v Beli hiši. Kingsbury Smith zahteva predvsem totalno okupacijo Nemčije za slučaj anglosaško-boljševiške zmage. Izrecno pa pristavlja, da bi bili/ Amerikanci tudi sami pripravljeni kot mandatarji zmagovite koalicije, ustanoviti svoj vojaški režim v Nemčiji. Članek navaja nadalje že znane zahteve, zlasti »razdelitev Nemčije v več manjših državic, najstrožjo prepoved nemške nacionalne zavednosti in likvidacijo njenih predstaviteljev.« Značilna pa je v Smith-ovem članku ostrina, s katero povdarja avtor članka, da se maščevanje anglosaško-boljševiške koalicije ne bo zaustavilo morda zgolj pred gotovim krogom, skupino ah stranko v Nemčiji, temveč bi imelo maščevanje zadeti ves nemški narod. Tako naj bi ostale nemške čete v slučaju zavezniške zmage tudi še za naprej mobilizirane, ker bi jih vpostavili kot delovne bataljone za obnovo področij, ki jih ima Nemčija sedaj zasedene. Nemško industrije hoče Smith brezobzirno zmanjšati in razbiti. Velik del nemške industrije naj bi se prenesel v inozemstvo, tako, da Nemčija (ali kar bi ostalo od dosedanje Nemčije) ne bi mogla nikdar igrati kake vidne vloge na svetu. Kar bi imelo nemško" kmetijsko gospodarstvo presežkov, bi se jih moralo oddati bivšim sovražnikom. Nemcem naj bi po Smith-u ostalo samo toliko, da bi se lahko klaverno in za silo preživljali. Ta program uničevanja se zdi merodajnim krogom v Washingtonu še nekako »zmeren«, kajti list »Philadelphia Record« zahteva na primer totalni izbris nemškega in japonskega naroda. V to svrho naj bi se steriliziralo v Nemčiji in na Japonskem vse moške in ženske, da ne bi več spočenjali in rodile deco, ki bi se kedarkoli zopet dvignila z orožjem v roki. IŽAZ1E VESTI ___ * V Katynu so do konca meseca maja identificirali ali ugotovili 3000 žrtev boljševiške GPU. S tem je identificirana dobra četrtina umorjenih poljskih častnikov. * Palestina beleži stalni dotok Židov. Po poročilih iz Rima je angleški Visoki komisar Palestine, Mac Michael, v zadnjem četrtletju izdal nič manj kot 15.500 Židom dovoljenja za naselitev v Palestini. * Rastoča beda v Francoski Severni Alriki. V Francoski Severni Afriki je nastala po poročil h španskega lista »Novidades« velika beda, ki se .izraža zlasti v pomanjkanju živil. Dejstvo je, da ha javnih trgih in v trgovinah ni možno kupiti ničesai, dočim se dobi na takozvani »črni borzi« vse, akoraVno po strahovito visokih cenah. * Dr. Tuko pričakujejo v Vatikanu. Kakor poročajo listi, pričakujejo v Vatikanu v kratkem obisk slovaškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Tuke Dan obiska še ni določen. * Vojaška cenzura na Portugalskem. Portugalsko vojno ministrstvo je odredilo za uradno in privatno pošto ter za paketne pošiljke v trikotu Portugalska, Azori in Madeira vojaško cenzuro. * 11.000 trgovin v Tokiju zaprtih. Vsled totalne mobilizacije vseh delovnih sil na Japonskem, so samo v glavnem mestu Tokiju do konca marca t. 1. zaprli 11 tisoč malih trgovin * Varšavske ljudske šole zopet obnovljene. Leta 1939. je bilo v teku nemško-poljske vojne v Varšavi več ali manj poškodovanih 55 ljudsko-šolskin ffcfilopi j Vsa ta poslopja so sedaj popolnoma obnovljena. Del teh šol uporabljajo v dru-ge svrh^ nekatere so urejene kot nemške šole, večina pa služi pouku poljske mladine * Volitve ua Irskem. Predsednik Irske, dr. Douglas Hyde, je izdal odlok, s katerim je razpisal nove volitve za dan 22. junija 1943 * London je imel zopet zračni alarm. Po Reu-terjevih vesteh so imeli minuli torek na vse zgodaj v Londonu letalski alarm. * Tudi Tajland (Siam) je počastil admirala Ja-mamoto. Tajlandski regentski svet je podel'! admiralu Jamamoti v znak priznanja za njegovp v»-l'ke admiralske vrline, po smrti red »Svetega Slona«. ; n. ■ t* JaponsLo-avnerišlii boji za Aledske oioke Kep rime m a hrabrost japonskih vojakov Meseca junija 1942 so oddelki japonske oborožene sile napadli skupino takozvanih Aleut-skih otokov, ki ležijo v Berinškem morju med Severno Ameriko in Azijo v severnem delu Pacifika in tvorijo sestavni del Alaske in so last Zedinjenih držav Severne Amerike. Pri tem jim je uspelo v bliskovitih bojih poraziti ne ravno jake in tudi strategično ne ravno na višku stoječe ameriške čete ter zasesti zahodni del otočne verige z otokoma Kiska in Attu. Izkrcanje Japoncev na Aleutih je bilo iz stra-tegičnih razlogov precej važno. Amerikanci so namreč te otoke šele malo pred vojno začeli utrjevati in lahko se reče da ta dela še niso bila končana. Gradnja znane, preko Kanade trasirane 3600 km dolge avtomobilske ceste iz Zedinjenih držav v Alasko takrat tudi še ni bila končana. Pred kratkim je bila ta cesta dograjena in izročena svojemu namenu. To je Amerikancem omogočilo misliti na napad na Japonce, ki so se utrdili in razširili na Aleutih, ter na nadaljno izpopolnitev in izgraditev utrdb na zapadnem delu Alaske. Pri tem se ne sme pozabiti, da je oddaljenost Zedinjenih držav od Aleutov do Japonske najkrajša, kar je važno in za Amerikance mikavno, če bi hoteli napadati Japonsko. Kanadska cesta je pa hkrati skrajšala in olajšala prevozno možnost blaga iz Zedinjenih držav v Sovjetijo in morda tudi po isti poti za Cang-kajška Japonci so namreč pTed tedni po radiu objavili, da spravlja Amerika, poslužujoč se kanadske ceste in Severnega Pacifika kot morske ceste, mesečno po 300.000 ton blaga v Sovjetijo, medtem ko ga v istem času preko Perzijskega zaliva prevozijo komaj 50.000 ton. Kdor obvlada ta prostor, lahko onemogoča nasprotniku transporte, samemu sebi pa omogoča ofenzivne akcije. Algute se pti tem lahko uporablja kot nekakšno odskočno desko na obe shrani. Japonci ne bi bili Japonci, ako na Aleutih ne bi bili začeli takoj z urejevanjem letališč in ostalih oporišč za nadaljevanje ofenzivnih akcij in na morebitno obrambo. Pri tem jih je pomorski dovoz iz Japonske po 3500 km dolgi poti vedno v redu preskrboval. Alguti so namreč skalnati in brez vegetacije, tako, da na istih ni nikakšnih pridelkov, ki bi jih bili lahko uporabljali. Bilo je marca 1943, ko so se japonske vojne ladje v bližini Aleutov zapletle v boj z ameriškimi mornariškimi enotami. Amerikanci so pri tem podlegli ter se umaknili proti svojemu Dutch Har-bour-ju. Poznavalcem strategije je to srečanje obeh mornaric bil dokaz, da se iz ameriške strani radi Aleutov nekaj pripravlja. To so kmalu potem potrdile še akcije ameriških bombnikov, ki so vznemirjali Japonce na Aleutih. Poslužujoč se svojih krajših in ugodnejših zvez iz alaške celine, Dutch Harbour-ja in ostalih ugodnosti, so dne 12 maja 1943 po morju pripeljali ogromno oboroženo silo ter se na podlagi velike premoči z muko in groznimi izgubami izkrcali na otoku Attu. Po poročilih japonskega glavnega stana z dne 20. maja 1943 je Amerikancem vsled ogromne premoči v zraku, na morju in na suhem uspelo, da so Japoncem po 28dnevnem junaškem boju in šele, ko je v naskoku na bajonet in ročne granate padel s poveljnikom vred zadnji japonski vojak, zopet odvzeli otok Attu. Razmerje med nasprotnikom je bilo tako, da je Attu branilo 2000 Japoncev pred 20.000 Amerikanoi. Sef tiskovnega urada japonskega glavnega stana, generalni major Yahagi je po radiu dopolnil poročilo glavnega stana rekoč, da so se Amerikanci na otoku izkrcali na jugu, na vzhodu in na severu. Na vzhodu so jih Japonci vrgli nazaj, na ostalih dveh točkah so jim pa prizadejali velikanske izgube. Amerikanci so nadalje ves čas bojev dnevno dobivali nova ojačenja, medtem, ko japonski poveljnik hi prosil za nikakšno pomoč iz Japonske. Zaključni boj zadnjih sto Japoncev na otoku Attu dokazuje, s kakšnim preziranjem smrti je bil ta oddelek zvest svojemu cesarju in domovini. Predno sč> podvzeli zadnji napad, so se oficirji in vojaki poklonili proti cesarski palači v Tokiu ter zaklicali trikratni«»Banzai« cesarju. Nato so se vrgli pred sovražne vrste, da bi našli smrt. Zadnje brezžično poročilo polkovnika Ya-maza, je glasilo: »Ničesar se tako ne bojimo, kakor nečastnosti pripravljeni smo, smehljajoč gledati smrti v oči«. Otok Kiska, je še vedno v rokah Japoncev. 150 Aleutskih otokov se razprostira v krogu verigi podobno zahodno pred polotokom Alasko. Otočje meri 37.840 qkm površine ter je brez drevja. Na vseh otokih je komaj kakih 1000 prebivalcev, ki so ribiči. Gre za pleme Eskimov, ki pa ima še precej ruskega na sebi, ker je to otočje do leta 1867. bilo pod rusko oblastjo. Podnebje Aleutov je vlažno in rezko. «ITHtSiEffin! Das Beherrschen der deutschen Sprache in Wort und Schrift Ist für jeden Deutschen Pflicht und Schuldigkeit. Darum vervollständige du deine deutschen Sprachkenntnisse durch Sprechen. Schreiben und Denken in deutscher Sprache! SpcHŠnfeaiaferc ! Obvladanje nemščine v govoru in pisavi je dolžnost in obveza vsakega Nemca. Zato izpopolnjuj svoje nemško jezikovno znanje. Govori, piši in misli v nemškem jeziku! D Slkorskega so potisnili v Egipt. Kakor poročajo nemški listi preko Stockholma, je moral znani vodttelj poljskih emigrantov, general Sikorski, zapustiti angleško prestolnico. Angleži so prvotno označili njegovo potovanje kot »inšpekcijsko potovanje« Sedaj se je pa izvedelo, da je prispel v Kairo tudi bivši zastopnik poljske «migracije v Moskvi, Romer. Zdi se, da sedaj proučujeta na egiptovskih .tleh situacijo, v katero je aa-šla poljska emigracija. Romer je moral zapustiti svoje mesto v Moskvi po prekinitvi odnošajev med Poljaki in Sovjetijo, Sikorski pa tudi ne vi, ali se bo še kedaj vrnil v London. Sikorski je napravil veliko napako, ker je ¡znesel posebne poljske zahteve. S tem se je zameril Moskvi, ki ni hotela dati nikakih informacij glede tistih 12 tisoč grobov^ Katynu .. Šcherl-Bilderdienst- Autoflei Ablösung geht nach vorn Nach beschwerlichem Marsch durch Schlamm und Morast sind die Männer, die ihre Kameraden ablösen sollen, in dem ihnen zugewiesenen Abschnitt angelangt. — Der Zugführer weist seine Leute in die neuen Stellungen ein ' ff -PK-Kriegsberichter Reinsberg (Sch) Ihn kann nichts mehr erschüttern! Auf diesen mit Schlamm PK-Kriegsberichter Leopold (Sch) und Wasserpfützen durch- Die deutsche Luftwaffe am Kuban-Brückenkopf zogenen »Straßen« muß An den großen Abwehrerfolgen der deutschen Truppen am Kuban-Brückenkopf hat die Luft- der Melder oft absteiqen waffe hervorragenden Anteil. Unausgesetzt greifen Kampf-, Nahkampf- und Stukageschwader in die Erdkämpfe ein und unterstützen die Abwehr- und Angriffshandlungen des Heeres auf das und sem Fahrrad auf die wirkungsvollste. — Turmhohe Rauchsäulen zeigen die Wirkung eines Stuka-Angriffes Schulter nehmen »ST A JBKSKT GOS P O O A R■ je širjenje svetega sovraštva proti sovražnikom. Vsako popuščanje bi pomenilo zločin in izdaj» stvo nad domovino. Tako se boste oddolžili &orbi za ciljem, za katerim stremimo 2 našo na-jvečjo vero.« Na te navdušene besede so odgovorili navzoči Italijani z gromkim »Vinceremo!« (Zmagali bomo.) Nato je spregovorit Mussolini še navzočim nemškim ranjencem ter je v vrnešenih besedah podčrtal neločljivo vojno zavezništvo obeh narodov. □ Sovjeti so zoper vse zakone človeštva. Vatikan ima svoj urad za pomoč vojnim ujetnikom, da po možnosti pomaga s poizvedbami itd. Kakor se čuje, je ta urad že dvakrat preko diplomatskih zastopnikov skušal od sovjetske vlad« izvedeti, kako je z vojnimi ujetniki, ki se nahajajo v Sovjetiji. Sovjetija, ki molči in ne daje ni-kakšnih podatkov o usodi teh nesrečnežev, ni dala nikakega odgovora. Posebno sedaj, v času v vojne, ko je žito tako dragoceno, je treba žito v žitnicah večkrat pregledati, da-li se morda ni prikradel žitni molj vanj. Zato moramo žito vsaj vsake tri mesece presuti, oziroma premetati ter pri tem potom poskusov v vodi in s sitom prepričati se, da v žitu ni moljev. Pa tudi sicer sezimo z roko večkrat v žitni kup Ce je kup žita nekoliko pod površino topel in vlažen, je to skoraj zanesljiv znak, da je žitni molj v njem. Pa tudi, če ni, se bo tako žito skvarilo, ako ga ne bomo takoj razgrnili, najboljše na vročo krušno peč. m dbbro presušili«. »Prav lepa hvala, sosed mlinar! Sem ti zelo hvaležen, da si mi še začasa povedal, kako moram pripraviti kaščo, da mi vsaj novega žitnega pridelka ne bo več žitni molj uničeval! In da ne bo v mojo žitno shrambo prišlo nikoli več nobena tuje žito, niti ne nobena nerazkužena žitna vr&> ča, to ti obljubim!« 5. Juni 1943» MAIE VESTI * Junaška smrt za Ftihrer-ja, narod in Reich. Na vzhodni fronti sta našla zopet dva vrla Spod-nještajerca junaško smrt. Svojci Johann-a Ko-lenz-a iz Marburg-a ter Franz-a Meglitsch-a iz Bu-dina pri Pettau-u, so namreč dobili poročilo, da sta kot junaka in bojevnika padla v bojih zoper boljševike. Ohranimo jih v lepem spominu! * Kaj se zgodi s starimi čevlji? Na to vprašanje nam v velikeitf tedniku »Das Reich« v posebnem sestavku odgovarja Ch. Kark ter posnemamo iz njegovih izvajanj sledeče: »Čevlje, ki jih bo dala sedanja zbiTka tekstilij in čevljev, se bo najprej sortiralo v pet vrst in sicer: 1. Na uporabne, ki ne potrebujejo popravila. 2. Na čevlje, ki so potrebni malega popravila. 3. Na čevlje, ki so potrebni velikih popravil. 4. Nepopravljiva obuvala in 5. nepopravljiva gumijasta obuvala in obuvala iz tekstilnega blaga. Tekstilni deli pridejo v zbirko tekstilij, gumijasti deli ter gumijast) podplati nepopravljivih usnjenih čevljev se uporabijo kot surovine za izdelovanje umetne gume »Buna«. Iz usnjenih čevljev, ki niso za nobeno uporabo, se usnje uporabi, v kolikor je to iavedljivo, za krpanje, ostanek pa kot surovina za izdelavo usnjenega popa 100 kg usnjenih odpadkov da 50 do 60 kg popa ali lima za popanje usnja. Tak pop je uporabljiv tudi 7,a druge tehniške svrhe. Iz materijila pod podplatom, v kolikor ni uporabljiv, se tudi izdelujejo lepila. Iz 100 kg se izdela 50 kg lepila za tapet-nike, za pisarniške svrhe, za lepljenje podloge v nove čevlje in za druge tehniške svrhe. Vse, kar še wdaj od starih čevljev ostane, se «melje v umetna gnojila, ki vsebujejo 6 odst. dušika. 100 kg starih čevljev da ?0 kg umetnih gnojil, ki se danes uporabijo za vinograde«. Iz povedanega je razvidno, kako iznajdljivo je nemško gospodarstvo in kako zmožna je nemška industrija * Poizvedovanja o afriških bojevnikih. Tisti, ki so že dalje časa brez poročil o svojcih, ki so bili na afriškem bojišču, se naprošajo, da se pismeno ali osebno obrnejo na najbližji Wehrmeldeamt z navedbo osebnih podatkov in zadnje številke vojne pošte. Hkrati se naproša vse tiste, ki so iz kakšne strani o svojih bojevnikih dobili kaka poročila, da se radi ureditve vzdrževal-Oin in pristojbin z dotfänimi listinami itd. javijo pri Wehrmeldeamt-u. Uradi Wehrmeldeämter sprejmejo take prijave radi nadaljnega poizvedovanja. Rezultati poizvedovanja se potem sporočijo. Da bi se to delo pristojnih vojaških oblasti ne oviralo, se prosi vse svojce afriških bojevnikov, da se ne obračajo z vprašanji na službena Dr. F. J. Lukas: Lösung der Aufgabe: I. Zelo sem Vam hvaležen za slovar, ker sem ga včeraj nujno potreboval. Ta revež je potreboval za to delo pet ur. Ta stavbenik je zidal čez 200 hiš. Povem Vam, do smrti me je spraševal To dobro poročilo sem rad slišal. Med predstavo smo se večkrat iz srca smejali. Živel je več let v Nemčiji in govori zato perfektno nemški. Napravil se je neumnega in ni povedal resnice, toda mi mu nismo verjeli. K njenemu rojstnemu dnevu smo mu želeli vse najboljše. Pokazal mi je kje stanuje. Ta uboga žena je plačala 3 RM kazni, ker je njeno okno slabo zatemnila. Vedno je računal na dobitek v srečolovu, toda nikoli ni zadel. II. 1 Es gibt Personenzüge, Schnellzüge, Eil- züge, Last- oder Güterzüge und Lokalzüge. 2 Güterzüge befördern Güter oder Lasten. 3. Schnellzüge halten nur an größeren Stationen. 4. Wenn man mit dem Schnellzug fährt, muß man einen Zuschlag zahlen. 5. Fast jeder Schnellzug hat einen Speiseoder einen Schlafwa<™-\ 6. Lokalzüge halten i allen Haltestellen. 7. Man nennt sie Bummelzüge. 8 Fast jeder Zug führt drei Klassen. 9. In der Bahnhof gast wirt schifft oder am Verkaufsstand kann man Sich etwas zum Essen und zum Trinken kaufen. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« Scherl-Bllderdienst/Nolte-Autoflex Bauernkinder im Dorfkindergarten Im totalen Krieg erweist sich die Einrichtung von Kindergärten als besonders notwendig. Diese Dorfkindergärten werden von den Frauen und Müttern dankbar begriißt. Neben der Gesunderhaltung, Körperpflege und Ernährung der Kinder ist es wichtig, daß diese Kindergärten auch dörflich und bäuerlich ausgestaltet und von bäuerlich ausgerichteten Menschen betreut werden, wodurch den Müttern die Erziehung an ihren Kindern erleichtert wird mesta vojaških oblasti, dokler ne sprejmejo od Wehrkreiskommande pismenih poročil. * Spodnja Štajerska se je zopet postavila. Kakor ni bilo drugače Pričakovati, se je pri drugi letošnji hišni zbirki za Nemški Rdeči Križ tudi Spodnja Štajerska zopet obnesla. V skupno zbirko za Reichsgau Steiermark, ki je nabrala nad milijon RM, je Spodnja Štajerska prispevala kakih 268.700 RM. Pri tem je Kreis Cilli prispeval 76.500 RM napram 49.418 RM od lani. To pomeni, Ausschneiden! Izrezati! 10. Man darf nur im Raucherabteil rauchen. 11. Wenn man in einem Abteil für Nichtraucher raucht, muß man Strafe zahlen. 12. Ja, Hunde darf man in den Zug mitnehmen. 13. Hunde müssen einen Beißkorb tragen und man muß sie an der Leine führen. .14. Ja, einen Handkoffer bis zu 30 Kilogramm darf man in den Wagen mitnehmen. 15. An Samstagen, Sonn- und Feiertagen sind die Züge oft überfüllt. 16. Der Schaffner kontrolliert den Zug und gibt Auskünfte. 17. Die Fahrkarten löst man am Schalter. 18. Bahnsteigkarten kann man am Schalter oder am Automaten Äsen. III. 1. Ich habe über einen guten Witz gelacht. 2. Du hast Dir ein neues Fahrrad gekauft. 3. Er hat zuviel geraucht. 4. Fräulein Mathilde hat den ganzen Tag Klavier gespielt. 5. Karl hat täglich zehn Stunden und mehr gearbeitet. 6. Wir haben immer die Wahrheit gesagt. 7. Habt Ihr das Klopfen an der Tür gehört? 8. Die deutschen Soldaten haben immer tapfer gekämpft. 9. Herr Paulin, wie teuer haben Sie einen roten Kanarienvogel verkauft? Untrennbare Vorsilben. Glagoli z neločljivimi predlogi. Pravilo: Sledeče predpone so neločljivo spojene z glagolom: be, emp, ent, er, ver zer, ge, miß, voll, hiner in wider. Seite 11. da so darovalci tokrat prispevali 55 odst. več kakor lani. Tudi Kreis Trifail je nabral 50 odst. več. Oddal je 19.000 RM. Isto velja za Kreis Pettau, kjer so nabrali 39.000 RM. Ostali Kreisi so nabrali: Luttenberg 12.200 napram 8552 RM v letu 1942., Rann 25.500 (19.246), Marburg-Stadt 58.000 (45.537) in Marburg-Land 38.500 (35.074) RM. * Bundesführer Steindl je govoril. V Bad Neu-haus-u je bil sestanek spodnještajerskih otroških vrtnaric, ki se ga je udeležilo 60 strokovnih sil. Bundesliihrer Steindl je ob tej priliki govoril o nalogah dnevnih otroških zavetišč z ozirom na povečano vpostavo mater v delo. Opisal je tudi politični položaj. Nadaljna predavanja so imeli Führungsamtsleiter Tremi, profesor Schallberger, Kreisführer Dorfmeister in W. Kröning. * Smrt uglednega turškega časnikarja. V Istanbulu je umrl pretekli petek lastnik in glavni urednik v nemškem jeziku izhajajočega lista »Türkische Post«, major v p., Mizafer Tojdemir. Kot mlad turški oficir je Tojdemir prebil več let v Nemčiji, kjer je pohajal vojaške šole. Med prvo svetovno vojno se je" boril na Kavkazu, v Dardanelah in v Siriji. * Dva ljudska škodljivca na smrt obsojena. Posebno sodišče v Linz-u je na smrt obsodilo 27-letnega Harald Pfingst-a iz Beilin-a. Pfingst, ki je bil večkrat predkaznovan, predstavlja tip ljudskega škodljivca in nevarnega zločinca. Zakrivil je 97 sleparstev ter si je prisvojil skupno 5.900 RM, pri čemer je izkoriščal vojne razmere. — Pred posebnim sodiščem v Wien-u pa je bil radi obsežnega črnega klanja na smrt obsojen 621«tni posestnik Martin Strizik iz Raipoltenbach-a pri Neulengbach-u (Niederdonau). Obsojenec je v času od poletja 1940 do Božiča 1941 zaklal »črno« 27 svinj in volov. Meso je prodal nezakonit« z dobičkom 6000 RM. * Preložitev praznikov. Z ozirom na posebne zahteve vojnega časa se praznika Vnebohod in Telovo preložita tudi v tem letu na sledečo nedeljo. Cerkvene prireditve se vršijo v nato sledeči nedelji. Zato sta pa 3. in 24. juni delovna dneva. * Pazite na otroke! Dveletni otrok kmetovalcev Schorrer iz Sebersdorf-a v Kreis-u Hartberg je vzel surov fižol v usta ter ga pogoltnil. Fižol je skozi dihalnik zašel v bronhije. Otroka so morali takoj spraviti v Graz v bolnišnico. Zdravniki so podvzeli vse, da bi otroka rešili, kar pa žal ni uspelo. Še istega dne je dete umrlo. * Pakete za tujino je treba dobro paketirati! Ker pošte nimajo niti papirja niti kakih drugih pripomočkov in seveda tudi nikakih delovnih moči, da bi morebitne strgane paketne pošiljke popravljale v pogledu- omotanja, je treba tozadev- Uburgssätze: Der Schnee bedeckt im Winter die Erde Ich begleite meinen Vater zur Bahn. Der Kriegsberichterstatter berichtet über die Ereignisse an der Front. Wir empfangen den Führer mit Begeisterung in unserer Stadt, Bei dieser Musik empfinden wir Trauer. Rosa, entfernen Sie den Blumentopf vom Fenster. Er ist Abstinent, er enthält sich jeden Alkohols. Dieses Faß enthält 100 Liter Kognak. Erzählen Sie mir keine Geschichten, ich will die Wahrheit wissen! Gefällt Ihnen dieses Kleid? Ja, es gefällt mir ganz gut. In diesem Betrieb geschieht nichts ohne Zustimmung der Betriebsführung. Unsere Soldaten vollbringen Heldentaten. Widersprechen Sie mir nicht immer! Der Zauberkünstler zerreißt vor den Augen der Zuseher einen Hundertmarkschein. Eifersucht zerstört oft die Freundschaft. Die Frechheit dieses Menschen mißfällt uns Wir widersetzen uns vergeblich der höheren Gewalt. Todesanzeige. Mein geliebter Gatte, unser guter Vater, Großvater, Schwiegervater, Bruder, Onkel und Schwager, Herr Fritz Immergrün Schuhmacher hat uns am Samstag, den 20. Mai, nach kurzer Krankheit im 54. Lebensjahre für immer verlassen. Wir werden ihn am 22. Mai um 16 Uhr in der Fajniliengruff im städtischen Friedhofe zur letzten Ruhe betten Klagenfurt, am 20. Mai 1941. Tn tiefer Trauer Halalia Immergrün Deuisch (lir trvachsene metfhodisch und praSdiscEi (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 22. Stunde. Kulrfumi dnevi mladinske organizacije üeuische Jugend Med 3. in 6. junijem t. 1. se vršijo v Marburg-u 2. kulturni dnevi mladinske organizacije Deutsche Jugend. Od vseh krajev pridejo fantje in dekleta, da se udeležijo raznih tekem. Veliko razburjenje vlada radi tega po enotah, ki so poklicane v Marburg, ker vsaka bi rada bila najboljša. Dne 5. junija nastopijo na igrišču Reichsbahnsport-platz pimfi ali fantiči s svojimi fanfarami in bobni, kjer bodo pokazali svoje znanje. Tri ure pozneje si obiskovalci lahko ogledajo na dvorišču vinorejske šole veliko rojev mladih deklic in deklet, ki bodo nastopili k pevski tekmi. Slišalo se bo slavnostne pesmi, ljudske pesmi, plesne pesmi in razsodniki predvidoma ne bodo imeli lahkega dela, da bodo vse to pravično in objektivno presodili Ker bo takorekoč celi dan v znamenju glasbe in petja, bo popoldan v Gams^i pri Marburg-u prireditev vaškega popoldneva. Mladina tem potom vabi vse bralce »Štajerskega Gospodarja« na vaški popoldne, kjer se bo mladina, staro in mlado razveseljevalo in plesalo. Otvoritev kulturnih dni se bo vršila dan preje z razobešenjem zastav ter s sviranjem fanfar na sedmih mestnih točkah. Slavnostno otvoritev opravi Bundesjugendfiihrer Schilcher v slavnostni dvorani Oberschule. Ostali čas dneva je posve- čen glasbi spodnještajerskih komponistov in slavnostni prireditvi v gledališču mesta Marburg. Drugi dan kulturnega dneva se bo otvorilo s proslavo v gaju junakov. Ta dan bodo naši malčki v šolah gledali pravljične igre igralnih skupin JM. Pa tudi delavci in delavke petih važnih tovarn v Marburg-u bodo deležni srčnega veselja po naših fantih in dekletah. Istočasno bodo v gimnaziji in na Oberschule čitali in razlagali pravljice in izreke ter povesti in pesmi našega nesmrtnega domačega pesnika Peter Rosegger-ja. Hans Klopfer, ki je pravi duševni naslednik Peter Rosegger-ja, bo čital popoldne istega dne v grajski dvorani iz svojih del. Dvourno veselje bo nudila prireditev igre »Altweibermühle« v dvorani Heimatbund ob 20. uri. Vstopnice se dobijo pri uradu Volkbildung. Zadnji dan prireditve bo zaključno spregovoril Bundesführer Steindl v grajski dvorani, medtem ko se je preje na travniku mestnega parka vršila že jutranja proslava Zopet bo mir po ulicah Marburg-a, ko jih bo mladina zopet izpraznila. Kulturni dnevi bodo pa zopet pokazali, kako je Spodnja Štajerska s svojo mladino našla v novem duhu pot, po kateri koraka po Führerjevih navodilih. ne pošiljke, namenjene v inozemstvo, vedno dobro in pravilno paketirati. Neodgovarjajoče opremljenih paketov pošta ne more in jih seveda tudi ne bo sprejemala. * Gotsko naselbino so izkopali na. Spodnjem Štajerskem. Na Spodnjem Štajerskem doslej niso našli starinskih najdb o naseljevanju Germanov. Sedaj je pa izpolnjena tudi ta vrzel v zgodovini domovine. Univerzitetnemu profesorju dr. Walter Schmidt-u iz Graz-a je uspelo v Reichenegg-u pri Anderburg-u izkopati gotsko vas. Naselbina Gotov sestoji iz šestih hiš. Prva hiša meri 33,30 . metrov dolžine in 12,30 metrov širine. V zemeljski plasti, skozi katero se vlečejo ostanki premoga, se je našlo komade železa, pregoreto železo, konico sulice in iglo za lase. Našlo sa je tudi ostanke plošč in obročev iz svinca in brona ter različne abecednike. Kot najvažnejši predmet, ki so ga našli, je smatrati kovanec, kovan pod gotskim cesarjem Athalrichom, ki je vladal od 526—534 in je bil vnuk in naslednik Theodericha Velikega. Mnogo je tudi črepinj lončarskih izdelkov. Slične posode so izkopali na polotoku Krimu v Sovjetiji v bližini znane veletrdnjave Sevastopol. * Zaščitimo žetev pred požarom! Reichsfiihrer M in šef nemške policije je izdal odlok, da se poveča zaščita žetve zoper požare. To je za kmeta velikega pomena, ker je dokazano, da povzroči lahkomišljeno preprečevanje požarov letno toliko škode, da bi z uničenimi pridelki lahko preživljali prebivalstvo mesta z 200.000 prebivalcev. Z ozirom na vojno, ko je vsako zrno in vsak krompir važen, mora podeželje podvzeti vse, da se zaščita žetve še dvigne in izpopolni. Največ pažnje je posvečati shranjevanju in spravljanju žita, sena itd. Paziti je na pridelke, ki se sami vnamejo Skrbeti je za pripravljenost gasilcev v zadostnem številu. Pri podeželskih občinah je treba pregledati, kako bi se dalo brez velikih Spodnlešfaferc! Zbiranje tekstilij in čevljev še ni končano. Ako v svojem gospodinjstvu še nisi poiskal starih oblek in čevljev, ki jih več ne potrebuješ, opravi to takoj! Tudi stare cunje in neuporabne čevlje je vredno izročiti za predelavo v nove surovine! izdatkov urediti ribnike v gasilne svrhe. Mora!» bi se pa tam, kjer je potrebno, zajeziti tudi potoke, če ni drugih vod na razpolago. * Šolanje Ortsbauernitthrer-jev. V Cilli-ju so nedavno imeli šolanje vaških pooblaščencev za podeželsko ljudstvo, ki so hkrati Ortsbauernfiih-rer-ji. Razlagalo se jim je v dvodnevnem tečaj« o vseh perečih kmetijskih problemih Pri tem so udeleženci lahko v svobodnih debatah iznesli želje in vprašanja, ki so jih imeli na srcu. Kreisfiihrer Dorfmeister je poročal o vojnem in političnem položaju. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje o zgodovini Spodnje Štajerske * Šolanje žensk za evtomobilske voznike. Mo-torstandarte NSKK Marburg/Drau začne 10. junija s šolanjem žensk za šoferski poklic. To se hkrati vtši po vseh drugih Gau-ih v namenu, da bi se z ženskimi avtomobilskimi vozniki osvobodilo za driiga dela moške, ki se še nahajajo po takih službah. * 17 wolianskih kmetov odlikovanih. Minulo nedeljo je v Wollan-u na kmetijskem zborovanju, katerega se je udeležil Kreisfiihrer Dorfmeister, Kreisbauernfuhrer in Stabsleiter pri Ernahrungs-amt-u v Cilli-ju, odlikovanih 17 kmetov, ki so s prostovoljnim oddajanjem večjih količin pridelkov, kakor so jim bili predpisani, pokazali svojo dobro voljo in ljubezen do domovine. Proslava se je vršila zraven skladišča vaških kmetijskih strojev. Dohodni prostori so bili okrašeni z zastavami. Prebivalstvo je bilo lepo zastopano. Po uvodnih besedah župana, sta Kreisfiihrer in Kreisbauernfuhrer izročila odlikovanja v obliki zahvalnih in priznalnih listin ter jih prosila, da ostanejo še nadalje ostalim za vzor. Za zaključek proslave je Kreisfiihrer podal sliko o vojnem in političnem položaju * Volneni pliš za popravila dekliških in ženskih plaščev. Izšlo je oblastveno določilo, da se volneni pliš sme prodajati in uporabljati samo za popravljanje dekliških in ženskih plaščev. V kolikor pridejo potfošniki z odrezki 3. Reichsklei-derkarte nakupovati volneni pliš, se ga ne sme prodajati več kakor največ 1 meter. Prestopki bi zapadli kazni. * Slab vrtni plot ga je ranil. Heinrich Hochler iz Tersische pri Rohitsch-Sauerbrunn-u je prišel iz tovarne stekla od dela domov ter se je naslonil na vrtni plot, ki je bil že star in trohneL Pri tem se je plot podrl ter Hochler-ja težko poškodoval. Zlomil si je rebra, ključno kost in hrbtenico * Če je človek pijan. V Drachenburg-u je nek pijanec napadel v stanovanju 31 letnega Josef-a Urschitz-a, ga z nožem večkrat zabodel ter mu na ta način prizadejal več ran. , Todesanzeige. In tiefem Schmerze geben wir Nachricht, daß unser lieber, gutei Gatte, bzw. Vater, Schwiegervater, Großvater, Bruder, Schwager und Onkel, Herr Johann Wedel am Dienstag, den 8. März, um 10 Uhr vormittags," nach kurzem, schwerem Leiden im 74. Lebensjahre uns für immer verlassen hat. Wir werden den lieben Toten am Donnerstag, den 10. März 1941, um 3 Uhr nachmittags, in St Martin auf dem Ortsfriedhofe im eigenen Grabe beisetzen. Villach, 8 März 1941. Franz, Karl, Walter Lotte Wedel Kinder Gattin * Danksagung. Für die vielen Beweise herzlichster Anteilnahme anläßlich des schweren Verlustes, den wir durch den Tod unseres geliebten Gatten bzw. Vaters, Schwiegervaters. Großvaters, Bruders, Onkels und Schwiegersohnes, Herrn Fritz Immergrün Schuhmachers erlitten, sowie für die vielen Blumenspenden und das Geleite auf dem letzten Gange, danken wir auf diesem Wege herzlich allen Freunden und Bekannten. • Klagenfurt, am 30: Mai 1941 Eulalia Immergrün. Wörter. abschreiben — pre-, odpisati Abstinent (m) — vzdrzljivec Aktentasche (w) — aktovka Anfang (m) — začetek anläßlich — o priliki anschauen — pogledaj, ozirati se Abschritt (w) — naslov Anteilnahme (w) — sočut anzeigen — naznaniti Aufführung (w — predstava Bahn (w) — železnica bedecken — pokriti Begeisternug (w) — navdušenje Bein (s) — kost beisetzen — pokopati Bekannte (m u. w) — znanec, znanka Blumentopf (w) — cvetlični lonec berichten — poročati Briefumschlag (m) — pisemski ovoj besetzen — zasesti besuchen — obiskati Betrieb (m) — obrat Betriebsführung (w) — obratno vodstvo Beweis (m) — dokaz- brechen (brichst, gebrochen) — lomiti Danksagung (w) — zahvala daß — da Dieb (m) — tat Dorn (m) (die Dornen) — trn (trnje) Eifersucht (w) — ljubosumnost einfahren — peljati se v eintreten (du trittst ein) — vstopiti Ende (s) — konec entfernen (entfernt) — odstraniti enthalten (sich einer Sache) — vzdržati se enthalten — vsebovati, v čem biti empfangen — sprejeti empfinden — (ob)čutiti Erde (w) — zemlja Ereignis (s) — dogodek erhalten (erhältst, erhalten) — dobiti erleiden (erlitten) — prestati hinemiailen (du fällst hinein) — pasti v kaj, namazati se Frechheit (w) — predrznost Friedhof (m) — pokopališče Front (w) — bojišče, bojna črta Gang (m) — pot, hoja ganz (ziemlich) — precej Geburt (w) — rojstvo gefallen (du gefällst, gefallen) — ugajati Gelegenheit (wj — prilika Geleite (s) — spremstvo geschehen (geschieht) — zgoditi se Geschichte (w) — zgodovina, povest Gewalt (w) — moč glücklich — srečen, -a, -o Grab (s) — grob graben (du gräbst) — kopati Grenze (w) — meja Grube (w) — jama Gruft (w) — grobnica, raka Titi" d"bcüuuuiucu._. tiii, ^evijai Schwager (m) — svak schweigen — molčati Schwiegersohn (m) — zet Schwiegervater (m) — tast solange, bis — dokler sowie — kakor Spende (w) — dar, darilo Sprichwort (s) — pregovor steigen — iti, stopiti Taube (w) — golob Telegramm (s) — brzojav Tierarzt (m) — živinozdravnik Tote (m und w) — mrlič Trauer (w) — žalost traurig — žalosten, -a, -o Treppe (w) — stopnica Unkraut (s) — plevel verderben — pokvariti (se) vergeblich — zastonj vergessen (du vergißt) — pozabiti verlassen — zapustiti verlieren (verloren) — zgubiti Verlust (m) — zguba Verstorbene (m und w) — rajnik, rajnica vollbringen — dovršiti, dokončati Weg (m) — pot werfen (du wirfst, geworfen* — vre*i, povreči widersetzen (sich) — zoperstaviti (se) widersprechen — ugovarjati wievielter, -e, -es — kolik, -a, -o Zauberkünstler (m) — čarovnik zerreißen — (raz)-trgati zerstören — razrušiti Zus^her (m) — gledalec Zustimmung (w) — pritrditev * Nemški Rdeči Križ v Windischgraz-u. Ena najbolj delavnih postaj Nemškega Rdečega Križa na Spodnjem Štajerskem je v Windischgraz-u. Akoravno je število članov še skromno, so lani imeli 400 primerov za posredovanje Minulo nedeljo so zaprisegli nove pomočnike in pomočnice. * Zopet gredo pošiljke paketov v Turčijo. Sredi maja radi nakupičenja pošiljk ustavljen promet poštnih paketov- v Turčijo, je sedaj zopet otvorjen. * Z nožem so ga predelali. 261etni posestniški sin Anton Kopf iz Schleinitz-a pri Marburg-u, se je zapletel na nekem posestvu v pretep, kjer so ga z nožem močno ranili na glavi, levi roki in na hrbtu. ff-PK-Kriegsberichter Weis Großaktion der Polizei in Minsk Die deutsche Polizei in Minsk führte kürzlich eine Kontrolle sämtlicher Passanten und Fahrzeuge durch. Niemand durfte den Absperrungsring um die Stadt unkontrolliert passieren. Die Passanten wurden auf Gültigkeit ihrer Ausweise kontrolliert und gleichzeitig von Ärzten auf Krankheiten und Seuchen untersucht. — Unser Bild zeigt: Beim Passieren einer Sperre müssen die Ausweise vorgezeigt werden * Počastitev pokojnega Ortsbauernführer-ja Schgank-a. Nad tisoč oseb je spremljalo na zadnji poti Ortsbauernführer-ja Ortsgruppe ■ Pragwald, Josef-a Schgank-a, na pokopališče v Gries-u. Truplo tovariša so postavili v prostoru odredov Deutsche Jugend. Sprevod je otvorila godba rudarjev iz Buchberg-a, nato je sledila mladina v uniformah ter svojci. Na grobu se je od zaslužnega funkcionarja poslovil Führungsamtsleiter Paidasch. * Poučni filmi na Spodnjem Štajerskem. Berufserziehungswerk organizacije Steirischer Hei-matbund je prikazal v enajstih predstavah Spod-nještajercem film »Kette und Schuß«, ki pred-oči celotno sliko moderne tekstilne industrije. Tekstilno delavstvo in vodstvo industrije si je v Marburg-u, Cilli-ju, Pragwald-u, Tüffer-ju in Sachsenfeld-u lahko ogledalo, na kakšni višini se nahaja nemška izdelava tekstilij in kako sa-mostalna je že v pogledu surovin. * Ljudsko gibanje v Marburg-u. To pot zaznamuje statistika dvoje posebnosti: porast rojstev in padec mrtvorojenčkov. Standesamt-u je bilo prijavljenih: 103 rojstev (zadnjič le 80), od teh 46 dečkov (zadnjič 40) in 57 deklic (zadnjič 40); 50 smrtnih slučajev (zadnjič 55), od teh 33 moških (zadnjič 31) in 71 žensk (zadnjič 24). Število mrtvorojenih je v tem mesecu padlo za 4 napram izrednemu številu 11 v mesecu aprilu. * Rekord neke nemške dovozne enote. Neka nemška dovozna enota, ki deluje v področju Ve-likije Luki, je v času od 1. marca do 31. maja spravila na fronto 140.000 ton hrane, municije, uniform, pošte, opreme gradbenega materijala in orodja vsake vrste. Vozila so prevozila 1,7 milijonov kilometrov. * Ne pozabite na zbirko tekstilij in čevljevl Zbirka tekstilij in čevljev je v polnem teku. Ljudje razumejo tozadevni poziv ter pridno preme-tujejo svoje omare, skrinje, shrambe, podstrešja itd. ter odnašajo vse, kar se pri hiši lahko pogreša na oddajališča pri Ortsgruppah. Mi smo na drugem mestu razložili, v kako svrho se uporabi nošena in neuporabna obuvala. Vsaka, tudi najmanjša stvarca starih čevljev se predela zopet v novo blago, ki ga vojno gospodarstvo potrebuje in za katerega izdelavo nimamo nikdar preveč surovin. Kakor s starimi čevlji, tako približno se zgodi tudi z oddanimi cunjami in neuporabnimi oblekami. Vse tekstilije, ki se oddajo, se predelajo v drugo, novo blago, ki ga na vseh koncih in krajih potrebujemo. V kolikor še niste, preglejte in poiščite še enkrat v vaših gospodinjstvih vse, kar je vam samo v nadlego in napotie ter oddajte v zbirko za tekstilije in čevlje, ki bo vse to odpremila tja, kjer bo koristilo našemu narodnemu gospodarstvu, našim frontam in tvorilo prispevek v zmagovit zaključek vojne, ki nam bo odprl svet in možnosti za nadaljni procvit in gospodarski razvoj. Cim več doprinesemo za končno zmago, tem prej bo konec omejitve v gospodarstvu ter dovolj blaga in vsega, čemur se moramo danes odpovedati Spodnještajerci! Zavihajte si rokave in darujte, kolikor je v vaših močeh' * Nova uporabna navodila za pralna sredstva. Reichsstelle »Industrielle Fette und Waschmittel« je objavila v Reichsanzeiger-ju ureditev glede dodatnih pralnih sredstev in pralnih možnih sredstev. V nabavi omenjena sredstva v smislu tega določila so: soda za beliljenje, predpralna sredstva, pralna sredstva za belo, grobo in barvano perilo, pralna sredstva za močno umazane delovne obleke ter sredstva za beljenje in beliljenje Gospodinje dobijo po 1. juliju kakor enotno milo in pralni prašek tudi dodatna pralna sredstva in pralna pomožna sredstva na odrezke Reichsseifenkarte na razpolago. Gospodinja dobi tako razen paketa pralnega milnega praška, tudi normalni paket dodatnega pralnega sredstva ali pralnega pomožnega sredstva. Razen gospodinj bodo dodatna pralna sredstva in pralna pomožna sredstva dobivale tudi vojaške oblasti, taborišča, domovi, bolnišnice in podobne ustanove. Hoteli, prenočišča, gostilne itd ter obrtne pralpice bodo dodatna pralna sredstva in pralna pomožna sredstva lahko kupili le tedaj, če bodo v posesti od-rezkov Reichsseifenkarte za Waschseif en pulver. * O zobnih ščetkah. Kakor znano, se novo zobno ščetko kupi lahko proti oddaji stare. Zanimalo bo slišati, kaj se zgodi s starimi. Na starih ščetkah ni važna glava, temveč držalo.- Saj je več kakor dve tretjini vseh zobnih ščetk iz celuloida. Celuloid je umetna surovina in se- kot star ma-terijal zopet lahko predela v razne druge surovine. * Po 26 letih odstranjen drobec granate. V Barmstedt-u, v Schleswig-Holstein-u, je neki poštni sluga pod kolenom čutil polečine. Ko se je z roko prijel za boleče mesto, je z roko izvlekel drobec granate, s katerim je bil ranjen leta 1917. v svetovni vojni. Svoječasno mu n i treh operacijah niso mogli drobca odstraniti, sedaj je pa z lastnim premikanjem po telesu našel svoj izhod. * Nemčija bo dobavila Romuniji kmetijske stroje. Na podlagi dogovora, bo Nemčija dobavila letos Romuniji večje količine kmetijskih strojev. Gre za 1500 traktorjev, 1500 vlačilnih vlakov in 30.000 vprežnih plugov ter celo vrsto specialnih strojev. * V glavnem mestu Sardinije porušene vse cerkve. Kako zverinsko uničujejo anglo-ameriški letalski gangsterji nevojaške cilje v Sardiniji, je razvidno iz nekega poročila, ki ga je objavil posebni dopisnik lista »Messaggero«. Dopisnik je obiskal glavno mesto Sardinije Cagliaji in ugotavlja, da v mestu ne stoji skoro nobena cerkev več Letalski banditi so uničili Basiliko Bonaria, cerkev San Giuseppe, St. Francesco San Domenico in San Marco. Cerkvi Annuziata in St. Anna sta še samo kupa razvalin. Dopisnik lista »Popo-lo di Roma«' pa pristavlja, da anglo-ameriški letalski rpparji razen železniških ciljev, cestnih vozil itd. obstreljujejo iz svojih strojnic tudi posamezne ljudi kmete na polju, ovce in govedo. Pri Olbiji je obstreljeval neki letalec ženo, ki je z dojenčkom jahala na oslu, da bi svojemu možu na njivi prinesla obed. Drugod so ubili žensko, ki je peljala mali voziček sena proti domu Gre torej za anglo-ameriško ubijanje in uničevanje brez izbire ciljev. « ^■BHHIKBi PK-Kriegsmarine (PBZ Sch) Schwere Arbeit bei stürmischer See Oberdeckarbeiten erfordern bei den schweren Stürmen im Atlantik besonders harte Seeleute. In Ölzeug und festgegurtet halten sich die Männer nur unter Aufbringung aller Kräfte gegen die anrennende See IZ CARSTVA PRiRODE Misleče rastline Ne moremo trditi da bi vprašanje, ali znajo rastline misliti, spadalo med temeljna vprašanja človeškega rodu. Saj niti spoznanje, da je rastlina prav takšno živo bitje kakor človek in žival, ni staro več nego sto let in celo od tega spoznanja je večina med nami popolnoma brezbrižna. Pri tem pa ni težko pridobiti si naziranje, da ravna rastlina prav tako, kakor da bi bila obdarjena z razumom. Treba je le, da se potrudimo do malo opazovanja. Tako je v alpskem ozemlju razširjena skromna, majhna skalna rastlina, ki si jo je pač malokdo na svojih potovanjih pobliže ogledal. To je tako zvana čeladnica, ki se imenuje tako, ker so videti njeni nežno lilasti in znotraj bleščeče zlati cveti kakor lepe, voščene čeladice. Rastlinica čepi najrajši ob prav strmi steni s koreninami globoko v kakšni razpoki. V tem položaju se mora tudi oploditi in v senčni steni, kjer prebiva, to ni popolnoma lahka zadeva. Čeladnica je navezana na oploditev yo žuželkah, posebno po majhnih čebelah. Da bi jo živalice videle, pomoli svoje malo cvetno steblo kolikor daleč more od stene. Znanstvenik imenuje to negativni geotropizem in pozna to pri marsikakšnih rastlinah, ki so v podobnem položaju. Prišel je čas ko je plod dozorel. Kaj stori čeladnica, ki je rasla s cvetom kolikor mogoče od stene? Če svoje lege ne spremeni, tedaj bodo njena semena padla ob steni navzdol in ne pridejo nikoli več v kako razpoko. In samo razpoka bi lahko zagotovila bodočnost naslednjemu pokole-njul A kaj vidimo? Čim se je cvet oplodil, raste cvetno stebelce vidno v nasprotno smer proti steni! Se več, videti je, kakor da bi si steno nekako otipavalo, da si najde primerno razpoko. V to razpoko se splazi in vanjo položi dozoreli plod — nič drugače, kakor ptice, ki polagajo svoja jajca v gnezda. Čim plod popolnoma dozori, stebelce oyene in semena padejo na tla razpoke, kjer prično kmalu kliti. Smoter je dosežen tako, kakor ga s skromnimi pripomočki male rastline ne bi bilo mogoče bolje doseči. Ali je tedaj čeladnica mislila ali je imela neki nagon ali vsega tega nič? Odgovoril boš: To je pač en sam primer. Dobro, toda takšnih primerov je pri drugih rastlinah na sto tisoče, na sto tisoče rastlin izvaja takšne smiselne gibe, v nekem smislu bi lahko rekli vse. Vzemimo n. pr. parnasijo, lepo, belo zvezdno cvetko, ki raste po vlažnih gorskih tratah in v predgorju. Normalno je poskrbljeno na najzanesljivejše načine da se prašniki in pestiči, ki so na najbolj tesnem prostoru v cvetu, ne morejo medsebojno oploditi. Navzlic temu poznamo dokazane primere, da izgubi parnasija, če je oploditev z drugo sorodno rastlino s pomočjo žuželk nemogoča, svoj odpor proti lastni oploditvi. Samo, da omogoči oploditev, izvede dozoritev praš-nikov in pestičev, ki se vrši drugače v različnem, zaporednem času, v istem času in ravna tedaj drugače kakor v normalnih primerih. Njeno ravnanje je gotovo smotreno. O evkaliptovih drevesih vemo splošno, da si znajo poiskati najbolj skrite vodne žile v zemlji. Zato jih sadijo povsod tam, kjer hočejo tla osušiti. V nekem primeru pa se je zgodilo to-le: Drevo je stalo v bližini nekega prekopa in je poslalo v to smer korenino, ki je v ravni črti dosegla dolžino kakšnih 20 m. Potem je zadela ob zid, pod katerim ni mogla dalje. Zrastla je pač ob tem zidu navzgor, dokler ni dosegla v prllični višini kakšnih 30 cm široko luknjo. Skozi to luknjo je šla na drugi strani zida navzdol in naravnost proti prekopu. Ali je mogoče reči, da je rastlina imela samo nekakšen voh in nič več? Med najbolj čudne primere k vprašanju, dali delujejo rastline z razumom, spada primer južnoameriškega drevesa lmbavba. To je v Braziliji zelo pogosta vrsta akacije. Njene vejice in veje so votle. Mravlje, ki so drugače sovražne vsakemu živemu bitju, so nasproti temu drevesu miroljubne Prebivajo namreč v njegovi votli notranjosti Vhod vanj in izhod iz njega si preskrbijo na tankih mestih skorje, ki jo razgrizejo. lmbavba jim torej proži sigurno stanovanje. Skrbi pa tudi za hrano Povsod, kjei se pričnejo listni peclji, ležijo majhna, jajčasta telesca v rjavi žametni blazinici in ta telesca so mravljam zaželjena hrana. Ta hrana nastaja vedno znova in je drevo samo očitno ne potrebuje. Kajti, če jih mravlje ne-požro, tedaj se jajčeca brez haska osušijo. Čemu dela drevo vse to,'če ni njemu v nobeno korist in pomeni zanj samo nepotrebno razsipa-vanje sil in materijala? Odgovor je lahek: Mravlje žive v drevesu, dokler jih to hrani in so tako popadljive, močne in napadalne, da morejo obraniti vsako rastlino pred drugimi mravljami, pred vsem pred tisočglavimi tolpami mravelj, ki napadajo krošnje in razgrizejo njih liste do samih reber, da jih potem v koščkih prenesejo v svoja gnezda, kjer gojijo na njih glive. Pred temi mravljami beži ves pragozd z vsemi svojimi prebivalci. Samo mravlje imbavbe ostanejo na svojem mestu, ščitijo svoja drevesa, planejo iz svojih votlih vej na napadalke in jih odganjajo po pravih bitkah. O človeku, ki bi ravnal tako, kakor imbavba, bi ne dvomili niti za trenutek, da ima mnogo razuma in sposobnosti za pretehtavanje. Kako je pa z rastlinami? Ali moremo vse te zamotane verige ravnanj in dejstev odpravljati res z edino besedo »nagon«? V svojih učinkih je ta nagon vsekako zelo podoben inteligenci... Bakterije pomočnice življenja Bakterije pomenijo večini ljudi nekaj groznega, kar se veže s predstavami o boleznih in epidemijah. Ljudje preradi pozabljajo, da so nam bakterije lahko tudi velike pomočnice. V kuhinji so nanj neobhodno potrebne, brez njih bi ne bilo nobenega sira na naši mizi. Toda te vrste bakterij, ki jih človek večinoma nevede uporablja v domu, kuhinji in gospodarstvu, nas tu ne zanimajo. Spregovorili bomo o drugih, ki niso življenju nič manj potrebne. Prav tako potrebne iakor neki živalski mikroorganizmi. Vzemimo primer. Med termiti so neke vrste, ki zrejo sam les. Ljudje, ki so bili kdaj v kolonijah, vedo povedati, kako je kakšnega stola, ki so ga zvečer postavili v šupo, zjutraj manjkalo. Na njegovem mestu so našli kupček lesa, ki mu je bilo le težko videti, kaj je bil prej. Termiti so stol požrli. A kako so to storili saj je vendar znano, da živali v normalnih okoliščinah ne morejo prebavljati lesa? Stvar je ta, da žive v njih Panieleriia, Lampeduza in Linoza Ze v naših popisih o Siciliji in Sardiniji smo omenili strategično važnost Sredozemskega morja na odseku, kjer sta si po Angležih in Ameri-kancih zasedeni obali Francoske Severne Afrike in italijanskega otočja najbližji. Takozvana morska cesta pri Siciliji tvori danes kljub sovražni zasedbi Severne Afrike, veliko nevarnost za anglosaško morsko plovbo. Bližina letališč na italijanskih sredozemskih otokih, vojne mornarice sil osi ter polaganje min, ki jih vršijo sile osi, vse to ne otežava samo. pot nasprotnim ladjam iz Gibraltarja preko Malte proti Suezu in obratno, temveč čuva uspešno italijansko ozemlje pred morebitnim poskusom sovražne invazije. V vojnib poročilih našega in italijanskega glavnega stana se večkrat čita o letalskih napadih na italijanske otoke Pantelerija, Linoza in Lampeduza Ker gre za otoke manjšega obsega, ki jih zemljepisje nekdaj ni mnogo omenjalo, naj sledi ta-le opis: Otok Pantelerija meri 83 kvadratnih kilometrov, na katerem živi kakih 12 tisoč prebivalcev. Leži nekako v sredi sicilske morske ceste med Sicilijo in Tunisom ter je to italijansko ozemlje najbližje in najbolj izpostavljeno afriški, v ame-riško-angleških rokah se nahajajoči obali. Medtem ko so Italijani nekoč v Panteleriji imeli v glavnem kaznilniške zavode, je najnovejša doba zahtevala, da so isto utrdili. Danes, ko je ta morska cesta južna fronta Evrope s hudimi boji, se je pokazalo, kar je bilo preje do neke meje vojaška tajnost, da so Italijani iz tega malega otoka napravili veliko otočno trdnjavo, ki ima veliko sličnost z angleško otočno trdnjavo Malto, ležečo kakih 200 km vzhodno od Pantelerije. Na Panteleriji so Italijani zgradili silne utrdbe po najnovejših načinih sodobnega utrjevanja ter jih opremili z orožjem, vojnim materijalom, mu-nicijo in vsem, kar je za moderno obrambo in napade potrebno. Vzletišča Pantelerije razpolagajo z velikim številom letal vseh vrst. Z eno besedo: trdnjava je preskrbljena in pripravljena z vsem in na vse Nemško-italijanski vojaški strokovnjaki so mnenja, da Pantelerija pri svoji budni in odlični obrambi lahko odbije vsak poskus izkrcanja sovražnika, pa naj bi prišel po morju ali iz zraka. Pantelerija je vulkanskega izvora. Njena višina znaša 836 metrov. Otok je bogat na vročih vrelcih Piebivalstvo je italijansko in govori nekoliko z italijanščino in arabščino pomešan dialekt. Bavi se s pridelovanjem olivnega olja, južnega sadja in nekaj pšenice. Glavno mesto in pristanišče je Pantelerija, ki ima 10.000 prebivalcev. Kakih 150 km južno od Pantelerije imajo Italijani svojo drugo otočno trdnjavo, 20,2 kvadratna kilometra velik otok Lampeduza, ki je od južnega dela Sicilije oddaljen 210 km in naseljen s 4000 prebivalci. Ta otok so delovne italijanske roke na sličen način spremenile v otočna strategična oporišča, iz katerih se lahko vodi zračne in morske akcije zoper sovražno plovbo in letalstvo v Sredozemskem morju, hkrati pa brani napad na Sicilijo. Prebivalci Lampeduze živijo od vinarstva, sadjarstva in ribolovstva Star ljudski pregovor pravi, da je vseh dobrih stvari troje. Tudi Italijani imajo med Pantelerijo in Lampeduzo še tretji utrjen otok. 168 km jugozahodno od Sicilije ležeči otok Linoza meri 5,4 kvadratne kilometre površine s komaj kakih 1000 prebivalcev Razume se, da so tudi te baze na višini, in ne zaostajajo za svojimi tovarišicami na sosednih bratovskih otokih Lampeduzi in Panteleriji. Vse tri opisane otočne trdnjave ležijo blizu Sicilije ter niso niti 200 km oddaljene ena od druge. V medsebojni povezanosti v zraku tvorije nekakšno predtrdnjavsko črto Sicilije. Iz svojih oporišč ogrožajo anglosaške baze na afriški obali, ki so oddaljene komaj 150 do 200 km, ravno tako angleško otočno trdnjavo Malto. Kot ovira anglosaškemu ladijskemu prometu po Sredozemskem morju so te tri otočne trdnjave na tem delu ev>-ropske fronte nekaj nenadomestljivega. Mirno se lahko reče, da Angleži in Amerikanci tako dolgo ne morejo misliti na kakšen poskus zavzetja Sicilije, dokler stdjijo in se nahajajo otočne pred-trdnjave Pantelerija, Lampeduza in Linoza v ita-janskih rokah. črevesju mikroskopično majhne živalice, ki so jih osumili, da imajo pri tem poslu termitov morda glavni delež. Ta sum se je potrdil z eksperimentom. Termita so izpostavili visoki temperaturi, dovolj visoki, da so mikroorganizmi v njem poginili, dovolj nizki, da termit sam ni poginil. Potem so mu dali žreti les. Žival je žrla in žrla in je končno od gladu umrla. Namesto lesa bi ji lahko dali žreti-celuloid ali pločevino ali druge neprebavljive stvari, efekt bi bi» isti. Ce so pa dali tako prepariranim termitom, preden so utegnili od gladu poginiti, tistih mikroorganizmov, so živeli dalje, ker so mogli spet prebavljati les. To se pravi, s svojimi izločinami so ga predelovale mikroskopično drobne živalice v njih črevesju tako, da je mogel organizem termitov tako predelani les potem dalje predelovati kot hrano. To pa ni osamljen primer. Pri mnogih pticah in sesalcih so posebni oddelki črevesja urejeni kot oddelki za vretje. Temu namenu rabijo n. pr. de-lelo črevo in slepo črevo pri pticah in sesalcih, ali pa tudi sprednji želodec pri prežvekovalcih. Tu predelujejo vsakovrstne bakterije in pražival-ce hrano. V vampu prežvekovalcev najdemo poleg tega praživalce, ki prebavljajo predvsem celulozo. V vsakem kubičnem centimetru ovčjega jrežvekovalnika dobimo kakšen milijon teh mikroorganizmov, ki živijo in se množijo v živalskem telesu in ki so temu neobhodno potrebni. S hrano pridejo ti mikroorganizmi seveda v naslednji del črevesja in se tu prebavijo ž njo vred. Tako si prežvekovalci sami redijo živalsko hrano, kajti količina živalske beljakovine, ki se pri tem bioristi, nikakor ni majhna. Ovci, ki se tako mirno pase po travi, bi pač noben človek ne prisodil, da je tako rekoč neke vrste skrita meso jedka. A najbolj čudovite stvari se nam pokažejo v tem pogledu pri žuželkah. Žuželke namreč, ki žrelo listje, semena, les in trohnobo, imajo v sebi vedno skrite, predrobne pomočnike, ki jim poma-" jajo to neužitno hrano prebavljati, kakor smo vi-■ deli pri termitih. V mnogih primerih imajo v telesih gostitelja posebne organe, v katerih opravljajo svoje delo. A kako prihajajo ti nevidni gosti v telo? Tudi to je zanimivo, ker dokazuje, kako modro skrbi narava za svoje stvore že v naprej. Ti mikroorganizmi, glivice, bakterije in pražival-«e ne pridejo namreč v telo gostitelja šele potem, ko odrase, temveč že ob njegovem rojstvu, (o žuželka leže jajčeca, se ta ob posebnih vTe-šicah namažejo s poznejšimi gosti. Ličinka se izleže in požre jajčno lupino, pa tudi mikroorganiz-zem na njej, tako, da pridejo ti v njeno telo in prično svoje delovanje. Pri neki vrsti žuželk se »amaže celo samo tisti del jajčne lupine, ti ga ličinka potem prežre, da pride na prostol Se bolj komplicirane so naprave pri žuželkah, ^i se redijo od rastlinskih sokov, kakor pri raznih drevesnih stenicah, listnih ušeh in škržatih. Ti imajo najrazličnejše aparate v ta namen in kjer živi v telesu po več vrst drobnih gostov, dobi vsak gost svojo posebno sobico, svojo posebno vrsto stanic, v katerih domu je. Tudi bitja, ki se preživljajo s krvjo višjih živali, kakor pijavke, pršice in komarji, imajo tak-Jne aparature in se družijo z bakterijami. Za te bakterije so urejeni posebni domovi in imajo posebne naprave, da morejo inficirati jajčeca ali «aplodke gostiteljev. Videli smo, da so mikroskopični gosti v bitjih fotrebni za predelavo drugače neužitne hrane, oda novejša raziskovanja so odkrila, da imajo §e drugo važno nalogo. Ce steriliziramo neke uši, ki vsebujejo drožne glivice, če te glivice v gostitelju torej pomorimo, se pojavijo motnje, kakor 9mo jih imeli priliko opazovati pri termitih. Te motnje pa lahko odpravimo, če damo živali kvas-aega ekstrakta, torej neživo tvar. Iz tega jasno ?ledi, da pripravljajo gostje gostitelju tudi vitamine, ki primanjkujejo, in morda je to sploh glavni pomen tega čudnega sožitja. S tem je pojasnjeno, da vsebujejo živali, ki se redijo samo od krvi, vedno bakterije, da jih pa nimajo, če si poleg krvi privoščijo še drugo hrano. Tako skrbi narava na čudne načine, s čudnimi simbiozami (sožitjem različnih bitij) za svoje življenje. Toda to poglavje s tem, kar smo navedli, še davno ni zaključeno. Večina svetečih živali živi s svetečimi bakterijami v takšni simbiozi, ki je vodila prav tako. do najbolj kompliciranih organov, žarometov z lečami itd. Ta tesna združitev usod med organizmi, ki so »i med seboj po- Sjlnoma različni, je ena izmed najčudovitejših vljenjskih oblik narave. To nam je jasno. Bolj težko bi bilo seveda pojasniti, kako je do teh oblik prišle. Kleiner Anzeiger Jedes Wort kostet für Stellengesuche 6 Rpf, das lettgedmckte Wort 26 Rpf, für Geld-, Realitätenverkehr Briefwechsel und Heirat 13 Rpl, das lettgedruckte Wort 40 Rpf, füi alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. Anzeigen-Annahmeschluß: Am Tage vor Erscheinen um 16 Uhr. Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken! aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige l RM. , Braver Bursche, 17 Jahre alt, bittet, irgendwo, am liebsten in Graz, als Lehrling in einer automechanischen Werkstätte eintreten zu können. Adr. Verw. 403-5 Oflene Spellen 6 Ein starker Lehrling für Hafner-und Oiensetzergewerbe wird beim Franz Adanitsch in Mai> bürg, Allerheiligengasse 12, bei Kost und Wohnung aufgenom men. — Auch Hafnergehilfe gesucht. 398-6 Zu verkaufen 3 50 Bienenschwärme sofort zu kaufen gesucht. Skrabl, Kaufmann, Thesen, Gutendorf, Sen dergasse 11, Post Kötsch. 396-4 Hochträchtige Fahrkuh zu ver kaufen. Josef Narath, Ober-Rotwein 14, Marburg. 394-; Siellengesuche Lehrjunge, ehrlich und gesund, wird in Spezeiei- und Manuiak-turwarenhandlung sofort aufgenommen. Voile veipiiegung .in Haus. Anzufragen bei Anton»© Penitsch, Marburg-Drau, Vik-tringhofgasse 9. 399-6 Kuh zu verkaufen. Pickern 116 395-3 Vor Einstellung von Aibells-kraiirn ust« die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden Zu kaufen gesucht < Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5. 4 Geschäftsleiter in Fleischhauerund Gasthofgewerbe sucht erstklassiger Fachmann Anstellung eventuell auch Einheirat. Zuschriften unter »Tüchtig« an die Verwaltung des »Štajerski Gospodar«. 397-5 Auf kleinen Besitz in Marburg nehme in Dienst Winzer(in) m.t einer oder zwei Arbeitskräften, selbständigen Knecht od. Magd. Anzufragen: Marburg, Schiller-straße 20-1, 400-6 Amtliche Bekanntmachungen Schmiedgeselle, der auch beschlagen kann, wird aufgenommen. Wrbniak, Berggasse 10. 405-6 Lediger Gärtner mit Kenntnissen im Gemüsebau wird zum sofortigen Eintritt von Gutsverwaltung in der Nähe Marburgs dringend gesucht. Zuschriften erbeten unter »Daueirstelle« an die Verwaltung des Blattes. Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark. Der Beauftragte Wir Ernährung und Landwirtschaft. LE/tJ 8/937/1943. U/LE U 1/33^1943. Betr.: Reichskarten für Urlauber. Bekanntmachung Wegen der am 31. Mai 1943 in Kraft tretenden neuen Rationssätze wurden die Vorschriften über die Ausgabe von Reichskarten für Urlauber geändert Den Rationsänderungen entsprechend, sind Einzelabschnitte der Urlauberkärten für Fleisch zu entwerten, wählend zusätzlich Reise- und Gast-stätt'renmarken für Brot und für Nährmittel an die Kartenempfänger auszugeben sind. Alle Stellen, die über ein Lager von Urlauberkarten verfügen (Dienststellen der Wehrmacht, des RAD, der Schutzgliederungen außerhalb der Wehrmacht, Krankenanstalten, Lagerleitungen usw.), müssen daher ihre Vorräte an Urlauberkarten sofort dem zuständigen Ernährungsamt Abteilung B zum Umtausch in gekürzte Urlauberkarten einreichen und bei dieser Gelegenheit die erforderliche Menge von Reise- und Gaststättenmarken für Brot und für Nährmittel anfordern. 320-5 Graz, den 26. Mai 1943. Im Auftrag: gez. Dr. Artner. Heirai ,2 Bauprofessionist mittler. Alters, guten Charakters, netten Äußeren, mittelgroß, sucht Fräulein oder Witwe, 25—35 Jahre ailt, zwecks sofortiger Ehe. Anträge unter »Glückliche Liebe« an die Verwaltung. 401-12 (Jntersteirer wünscht aufrichtiges und gutherziges Mädchen, 24 bis 32 Jahre alt, zwecks Ehe kennenzulernen. 1 Kind kein Hindernis. Lichtbild erwünscht. Vermögen Nebensache. Anträge an die Verw. unter »Sommer«. 12 I^jj^l Schmerzerfüllt geben wir allen Verwandten ' und Bekannten die traurige Nachricht, daß unser Sohn und Bruder Karl Puschnik Pionier im Alter von 20 Jahren an der Ostfront am 20. April 1943 den Heldeintod fand. Am 21. April 1943 wurde er auf einem Heldenfriedhof beigesetzt Er fiel, getreu seinein Eide, für Führer und Volk und eine bessere Zukunft. 408 In tiefster Trauer: FAMILIE FRANZ PUSCHNIK Landwirt, Laakdorf 17, Gemeinde Montpreis. Fundle-Yerlusie Strgarschek Johann aus Dobo-wetz bei Trifail, Landwirtssohn 18 Jahre alt, stumm, kleinet Statur, ist abgängig. Zweck dienliche Nachrichten gegen Belohnung an die nächste Polizeioder Gendarmeriestation erbeten. 404-13 Schwarzer Damenhalbschuh von der Gemeinde Thesen bis in die Sendergasse verloren. Abzugeben im Gemeindeamt Thesen. 402-13 Verschiedenes n Tausche neuen Elektromotor, 5,5 PS, gegen einen Benzin- od. Dieselmotor gleicher Stärke. Wird auch gekauft. Anträge an die Ortsbauernschaft Reifnig am Bachem. 407-14 Prothesen jeder Art — LedeT — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate. Leibbinden. Gummistriimpie, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Banda gen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dr„ Mel-lingerstraße 3 Achtung! Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag ganztägig statt. 14 Kaufe altes Harmonium, wenn auch sehr reparaturbedürftig. Angebote an Grusa Josef, Nar-vikstraße 9, Marburg. 322-4 1088 Wo gehobelt wird... . do geht mol «rot da* neben Kleine Verletzungen werden mit dem blutstillenden Schnellverband Hansaplast oh* ne lange Arbeitsunterbred*ulver lllr den NLSJL9 Wuchs und tur die fla$tunä der Schweine REDIN, mit aaran»««"-,«,**> 'Htm ZENTnAlOBOOERir NU T«I » M mriturt/ Herrenfiasse_ Das Inhaltsverzeichnis mit zeitlicher Übersicht und Sachverzeichnis zum Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilveiwaltung In der Untersteiermark 1941—42, Nr. 1 bis 107, ist erschienen und zum Preise von 80 Rpf. erhältlich und zwar beim Schalter der Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H.t sowie bei den Geschäftsstellen der »Marburger Zeitung« in Cilll, Marktplatz 12 (Fernruf 7), und Pettau, Ungartorgasse (Herr Georg Pichler) e e OLSAPlENAIISIAUSCfl BEI DER ÖLFABR1K JOHANN WESIAK, FBAMIEIM Station: HrOIttClIS-leld-rrauheim Ausgetauscht werden: Geschälte KOrblsherne RUbst n Ungeschälte HOrblsherne Kaps Geschälte Sonnenblumen Leinsamen Ungeschälte Sonnenblumen Nüsse Mohn Weitere Aus Beranltsch Johann, Honsberg G asseiii (toben, Schleinitz bel Clin nreoeunih rannt), Gonobttz Jurschitsch Andreas, naxau Landwirtschaftliche Genoss. Wlndlschtfraz Landwirtschaftliche Absatzgin. Frasslau lohoscliesfi Philipp, Sto henhanmer b. Cilll Nafl isberger rranz, Anttmannsleld Plementasch Josef, lontprtls tauschstellen: Preaz Alois, Römisch Sima Karl, 4*ölfschoch splichal Anton, waidegg Schober Hartwig, Fahrenberg Wagner »osef, rrlach%teln Wlsow'stheh Johann, saihsenietd Wretschho P., Mo»»s? erg fschergnl Marl, Pttfau 393 kolloidaler tlQssIger Schwefel Oidium / Aescherich Bnzug durch Handel und Otneninichirt« J. D. Riedel - E de HaSn A.-G. Berlin i ist so einfach I Jedo Mang« (auch •in einzelnes Ei) kann - wenn es die Zuteilung zuläßt • in den Vorratstopf zugelegt - oder natürlich auch - wenn es gebraucht wird mm Kranke Zähne vergiften den Körper Kranke Zähne sind die zumeist veranlwortlichen Herde von sogr'Fokalinfektionen. Sie sind daran Schuld, daQ Rheumatismus und andere Krankheiten von Herz und Niere entstehen oder sid» verschlimmern. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheii ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik, Dresden N 6. weist den Weg zur richtigen Zahnpflege Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagist, Marburg/Drau, Herrengasse 5. 237 14 RAUTEISENKASSE MARBURG/MMU HER RENGASSE FERNRUF: 24-55 SCHULGASSE im Gebäude der früheren Untersteirischen Volksdarlehenskasse 131 Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in lautender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langfristig auf Bürgschaft und Intabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung