PODLISTEK Novi župan. (Spisal J. Barle). (Konec.) ,,Pa le hitro. Jutri na vse zgodaj naj odrinejo na železniško postajo, da bodejo popoldne tukaj. Smreke se morajo precej posaditi, zdaj je najpripravnejši čas za, to!" Precej dolgo je moral spoStovani Matifiek Koleselj tekati po slavnem Mekužju, dokler je preskrbel tri vozove, ker baŠ konjev v Mekužju ni bilo na. izbiro. Nazadnje je vendar dobil voznike, kateri so imeli i.i po smreke prihodnjega jutra. Koleselj s© je sam odpotil ž njimi v s.v.oji svefeapi obleki, ker njemu je dal gospod župan pismo, da na postaji sprejme srnreke, Občinski sluga Matiček Koleselj bil je seveda zelo vesel tega Sastnega poslanstva, ker mu je bilo pafi malokdaj sojeno, da .^di železnico. Veselo so torej ropotali trije vozovi prihodnjega jutra na precej oddaljeno železniško postajo PoCasi je šlo, ker je bila pot blatna, vozovi težki, a konji bolj pohlevne živinice. No, naposled so se pa v,endar ponosno ustavili pred postajo. Trebalo je hiteti, fiasa je bilo malo, a 300 smrek, pa se je zato Maticek kar precej odpotil s pismom k načelniku postaje. On je bil sedaj posebno ponosen, ker se je mogel pokazati v svoji sveCani obleki tujemu svetu. Tosebno ona sabljica na levi strani ga je veselila... Stopil je zatorej ponosno v pisarno, pozdravil po vojaško in dejal, izročevaje pismo, naŠelniku: ,,Lep pozdrav od g. župana Purana iz Mekužja in prosim, da mi pokažete, kje so tiste smreke, da jih natovorimo na vozove." Gospod nafielnik je odpeljal Matička tja, kjer se je blago izlagalo in mu pokazal majhno butaro, smre- čic, katero bi Matifeek sam prav lahko natovoril na voz. Matifeek je debelo gledal ip se čudil, potem je pa deial: ,,Bi prosil, da mi izročite vse smreke, ker bodemo jih naenkrat odpeljali, To-le je menda samo za poskušnjo." ,,Ne, to je vse, prijatelj. Tristo smreSic, kakor je zapisano v pismu." ,,Morda se motite, gospod. Gospod župan nas je poslal semkaj s tremi vozovi, da odpeljemo smreke, to še za en voz ni kaj dejati." ,,Kaj ste tri vozove vzeli s seboj?" — zasmejal se je gospod načelnik. — ,,'ŽaI, da ste se mučili, vendar pomagati ne morem. Te smrefiice Še za 30 let ne bodejo tolike, da bi ž njimi naložili tri vozove. Z Bogom, pozdravite gospoda župana." Kaj je hotel Matiček, vzel je smreSice s pomogjo voznikov in jih naložil na voz. Vozniki so se pač malo eudjio spogledovali in mairsikaj robatega povedali, potem so pa odrinili. Na prvem vozu vozile so se smrečice in Matiček, pa je bilo še dosti prostora, druga dva vozova sta bila pa prazna. Gospod mekužki župan tistega dne ni imel nift pravega miru, vedno je pogledoval skozi okno, 6e se že vozijo smreke. On se jih je prav od srca veselil in si mislil, kako bode to lepo, ko bode na spreliajališču naenkrat vse zeleno. Mislil si je, da bodejo smreke vsaj toliko velike, kot oni orehi in kostanji, katere je dobil iz solskega vrta, in že v duhu gledal, kako bodejo hvaležni Mekužanje postavili njemu na sprehajališču spomenik, morda baš v sredi onih smrek, katere bode on zasadil. V tem se je začul na cesti ropot vozov, in gospod Župan je stekel doli na cesto, da prvi ogleda lepe mlade smreke. Tudi drugi tržanje so se že postavili ob cesti, a manjkala nista niti gospoda Kalin in Kos. V tem so se že vozovi povsem približali, vendar ni bilo nič videti onega lepega zelenja. Gospod Puran ni moge1. počakati, da so se vozovi ustavili, nego je kar zakričal jia Matička: ,,Kje so smreke, kje so smreke? Matiftek, kaj je to?" ,,Tukaj-le na vozu, gospod župan", — odgovoril je Matiček pokorno. nKje? Kaj? To-le . . ." vsklilčnil je gospod župan, a več ni mogel, ker se je zajgulo od druige strani veselo smejanje gospodov Kalina in pa Kosa. ,,To-le bi človek lahko za klobuk zataknil" — menil je gospod Kalin. ,,Prav lepe cvetlice za na okno" — dejal je g. Kos ip jiristopil k vozu ter pozorno pregledoval one smrečice. — j,V senci teh smrek se še dolgo ne bomo hlajdili." Gospod .župan se je podal zopet v svojo sobo, sprehajal se gori in doli in preklinjal sprehaja.išče in smreke. Vendar smrefce so bile tukaj, pro6 jih niso mogli vreči in posadili so jih na sprehajališču, kjer so se vse do ene prijele. ,Gospod župain se ni sicer dolgo sprehajal na sprehajališču, nazadnje se je vendar-le umiril in sedaj večkrat poseda ondi pa klopeh, katere je tudi on narofiil. Zupan pa ni veS, a tudi gospoda Kalin in Kos nista. Presedala je vsem trem županska čast. Mekužje se lepo povzdiguje in razcvita, tako, da bj ne hotel staviti, da ne bo sčasoma povzdignjeno v mesto. Posebno ga krasi lepo sprehajaliŠČe, katero je dal nasaditi nekdanji župan gospod Puran. Ko sem bil zadnjikrat ondi, čudil sem se zelo onim lepim drevesom, posebno kostanji in orelii so se že lepo razrast.i in razširili svoje široke veje. T.udi zelene smrečice, katere je narofiil nekdanji župain gospod Puran, so že lepo vzrastle. Pristopil sem k eni, katera se mi je zdela najlepša in ne lažem, 6e povem, da mi je segal njen vrhunec do ramena. In to ni kar si bodi, saj veste, da sem jaz dolg, precej dolg. Vsakdo se veseli jijiliovim temnozelenimvejicam, najbolj pa stari gospod Puran, kateri jih skoraj vsaki dan opazuje in rad pokaže tujcu, rekoc: ,/Te pa sem zasadil jaa!"