LETO Lil, št. 8 PTUJ, 25. FEBRUAR 1999 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Parlament v delavskem objemu Pogajanja o predlagani pokojninski in invalidski reformi so vse intenzivnejša, kajti časa ni več na pretek. A kljub nekate- rim že poenotenim stališčem je na dlani, da sta obe pogajalski strani še vedno vsaka na svojem bregu: na enem vlada in delo- dajalci, na drugem pa delojemalci - vsi mi delavci. In medtem ko minister Rop vztrajno zatrjuje in razglaša v medijih, da je predlagana reforma humana, pravična in evropsko usmerjena, sindikati trdijo ravno nasprotno; za razglaševalno prepričevanje pa bojda nimajo denarja. Skrbi sindikatov so se od tistih nekdanjih enostavnih, na čase že skoraj posmehljivih skrbi za ozimnico, izlete in zabave torej razširile na pravi boj za pravice. Sedaj ne gre več za puh- lo podajanje znanih delavskih fraz, ampak za zagotavljanje človeka vrednega in dostojnega življenja ter predvsem človeka vrednega plačila. Tu pa se vse neha, kajti brž ko je vmes denar, je konec sentimentalnosti in prijateljstva. Jaz tebi delo, ti meni denar in konec. Kako, kdaj in koliko pa so vprašanja, ki običajno sprožijo odpor z ene ali druge strani in razhajanja, ki so vse večja in boleča, predvsem za tiste s plitvimi žepi. A se ni pričelo kar tako, čez noč. Resnejši prepad med mi- nistrstvom in sindikati je zazijal že julija lani, ko je slovenska vlada brez soglasja socialnih partnerjev poslala v Državni zbor predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavaro- vanju. Takoj se je pokazalo, da predlog vsebuje številne rešitve, s katerimi sindikati ne soglašajo. In pokazalo seje tudi, i da radikalne odločitve, ki povrhu vsega še globoko segajo po \ delavskih pravicah, vodijo le v konflikte. Pri pogajanjih se je pričelo resneje zatikati, čeprav vlada to nenehno zanika ali za- vija v svilo. Ko je že kazalo, da bodo kratko spet potegnili sin- . dikati, torej delavci, pa je skozi gosto zimsko meglo vendarle posijalo sonce. Se dobro, da ima vsaka slaba stvar v sebi tudi kaj dobrega, kajti zgodilo se je, česar vlada in delodajalci zagotovo niso pričakovali: sedem večinskih reprezentativnih slovenskih sin- dikatov seje združilo in poenotilo. Stopili so v skupni sindikal- ni boj za pravice svojih članov. To pa zagotovo ni več mačji kašelj, kajti sedaj ne gre več za nekaj tisoč članov tega ali one- ga sindikata, gre za več kot 80 odstotkov vsega slovenskega de- lavstva, ki svojega ne zahteva kar tja v en dan. Zahteva pravi- ce in prepričani so, da jih bodo dosegli. Predvsem tudi zato, ker so tako samoumevne in enostavne. Zakaj povsod, kjer država funkcionira normalno, je nekaj logičnega, da se socialni partnerji predhodno dogovorijo o vseh življenjsko pomembnih rečeh. Svoje nestrinjanje s predlagano pokojninsko reformo bodo zato združeni slovenski sindikati resno pokazali na današnjem \ protestu pred državnim zborom, okrog katerega bodo oblikovali ^ živo delavsko verigo. Tako bodo simbolično izrazili svojo odločnost - odločnost sindikatov, da se uprejo nadaljnjim pos- kusom zmanjševanja pravic de- yn I lavstva. Ali bodo z objemom us- ^^fa/ifi^ ^ DOHODNINA '98 / DOHODNINA '98 Izpolnimo obveznost do thžave Marec je od leta 1990, ko je bil sprejet zakon o dohodnini, mesec, ko moramo državi položiti račune in ji povedati, ko- liko smo v minulem letu zaslužili, kakšno akontacijo davka smo plačali in kakšne so naše davčna olajšave. Prva dva po- datka davčna služba sicer že pozna, saj so jih morali izp- lačevalci sporočiti že do 31. januarja. Tako je vložitev napo- vedi le nekakšna potrditev že znanih podatkov in seveda na- vedba davčnih olajšav, teh pa davkarija do vložitve napovedi ne pozna. Napoved za odmero dohodnine je končni obračun, s katerim ugotovimo in napovemo, koliko smo državi dali med letom in koliko ji glede na naše dohodke po zakonu o dohodnini pripada. Ugotovimo torej, ali smo dolžni še kaj doplačati ali nam bo morala država kaj vrniti. Zelo pomembno je, da v na- povedi navedemo vse olajšave, do katerih imamo po zakonu o dohodnini pravico. Če bi na kakšno pozabili, je država po 31. marcu ne bo več priznala. Rok za vložitev napovedi je to- rej sreda, 31, marec. Za pra- vočasno oddane se štejejo vse napovedi, ki jih bomo davčnemu organo dostavili do omenjenega dne, in tiste, ki bodo prispele po pošti v nas- lednjih dneh, pa imajo na pri- poročeni pošiljki datum zadnjega dne v marcu. Teore- tično lahko torej napoved na pošti oddamo še do 24. ure 31. marca. Najbolje pa je oddati napoved takoj, ko imamo zbra- ne vse podatke, saj se tako izog- nemo gneči v zadnjih dneh marca in pa nenehni skrbi, da tega ne pozabimo. Obrazec napovedi za odmero dohodnine za leto 1998 je po vsebini podoben tistemu, ki smo ga izpolnjevali lani. No- vost na prvi strani je le v tem, da več ne zahteva enotne matične številke občana (EMŠO), saj je država po no- vem poleg imena, priimka in naslova ter rojstnega datuma zadovoljna z davčno številko. Novost letošnje napovedi pa so olajšave na četrti strani, kjer vpišemo višino obveznega in višino prostovoljnega pris- pevka, ki smo ga dali za obno- vo Posočja. Pogoj za izpolnitev napovedi za odmero dohodnine so po- datki, ki nam jih je dolžan pos- redovati izplačevalec dohod- kov in smo jih prejemali med letom. Čeprav je to zakonska obveza izplačevalca, smo si tudi sami dolžni prizadevati za pridobitev teh podatkov, če jih iz karšnegakoli razloga nismo prejeli. Podatke o katastrskem dohodku kmetijskih in gozdarskih zemljišč bo lastni- kom poslala davčna služba, sa- mostojni podjetniki posamez- niki pa bodo svoje prihodke napovedli v obračunu, ki ga morajo oddati do konca febru- arja, v napoved za odmero do- hodnine pa vpišejo samo zne- sek plačane akontacije do- hodnine v obliki akontacij davka iz dejavnosti. Nadaljevanje na 3. strani J. Bračič 2 i Četrtek, 25. februar 1999 - TEDN|| PTUJ / S 3. SEJE SVETA MESTNE OBČINE Phšiian, KTV^ kureniovanie, koliko vozil na ponko— Tudi za tretjo sejo sveta mestne občine Ptuj je značilno, da so imeli svetniki in svetnice vrsto pobud, predlogov in vprašanj. Tisti, ki so jih posredovali pisno, so na seji že do- bili tudi pisne odgovore. Med zanimivejšimi je pobuda svetnice SKD Marije Strelec o tem, da bi s sej mestnega sveta poročala urednica Ptujčana in ne več svetnik Slavko Brglez, ker je le tako lahko poročanje objek- tivno. Do te pobude se bo svet opredelil na prihodnji seji mestnega sveta, ko bo razp- ravljal tudi o poročilu o delu Ptujčana, finančnih in drugih vprašanjih izdajanja glasila mestne občine, ki ga v zadnjem času nekateri občani ne dobijo, čeprav je namenjen vsem gospo- dinjstvom mestne občine Ptuj. Pri zadnji številki se je tako za- taknilo, da ga ni dobilo celotno območje na desnem bregu Dra- ve, torej mestna četrt Breg, dose- danja poizvedovanja vršilke dolžnosti urednice Ptujčana Lil- jane Vogrinec, zakaj je do tega prišlo, pa niso dala rezultatov. Svetnica LDS Lidija Majnik ni bila zadovoljna z odgovorom glede kabelske televizije: zani- malo jo je, zakaj nekateri spreje- majo 32 programov, drugi 26, zakaj sprejem ni enako kvalite- ten in kdo sploh o tem odloča. Prepričana je, da bi mestna občina Ptuj v zvezi s temi prob- lemi morala nekaj ukreniti, KTV bi že moral dobiti lastnika, saj se bodo le tako lahko zadeve uredile. Svetnik Liste KS mesta Ptuja Franc Strucl je ponovil svoje vprašanje glede zasaditve okrog farme prašičev v Dražencih; smrad okrog farme je neznosen, občane na tem območju mineva potrpljenje, skrajni čas je, da od- govorni ukrepajo. Ptujski svetniki so na tretji seji sprejeli tudi pobudi svetnika LDS in podžupana Milana Cučka, da se svetnike vabi na seje četrtnih svetov in da jim sveti posredujejo letne in štiri- letne programe dela posameznih četrti. Za strategijo razvoja celot- ne občine Ptuj se je zavzel svet- nik Slovenske nacionalne stran- ke Miroslav Letenja. Takšno pobudo so že v prejšnjem man- datu dali nekateri svetniki, še posebej glasna sta bila Janko Bedrač iz SDS in Lidija Majnik iz LDS, vendar do izdelave stra- tegije ni prišlo. Župan Luci je svetnika pozval, naj svojo pobu- do dopolni in jo v pisni obliki predloži do prihodnje seje sveta. Zanimivo pri tem je, da v mestni občini Ptuj ne vedo, kdo bi takšno strategijo pripravil; svet- nik Letonja je prepričan, da je to naloga strokovnih služb občinskega urada in za to uspo- sobljenih institucij, ki pa jih mestna občina ima. V mislih je imel znanstvenoraziskovalno središče Bistra. Boris Perger, svetnik SDS, je prepričan, da je nova lokacija za ptujsko gimnazijo neprimerna in da bi jo morali urediti na bivši lokaciji na Prešernovi ulici, a to žal ni več mogoče glede na to, da za novo ptujsko gimnazijo že iz- birajo izvajalca del, v kratkem naj bi položili tudi temeljni ka- men kot znamenje za začetek gradnje. Perger je tudi predlagal, da se uredijo križišče pri splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ptuju, nova parkirišča in tudi in- formacijske table za označbo smeri do bolnišnice. Zanima pa ga tudi, zakaj mestna občina Ptuj ni želela sofinancirati iz- gradnje heliodroma v okviru ptujske bolnišnice in ali ga sploh namerava zgraditi in na kateri lokaciji. Daleč najbolj argumentirano pobudo pa je na tretji seji sveta mestne občine Ptuj dal svetnik LDS Janez Vertič, ki se nanaša na določitev novega vrstnega reda investicij v osnovnošolski prostor mestne občine Ptuj. Svetnik predlaga naslednji vrstni red investicij: 1. adaptaci- ja OŠ Ljudsi vrt, podružnica Grajena; 2. novogradnja OŠ Olge Meglič; 3. adaptacija in do- zidava OŠ dr. Ljudevita Pivka; 4. sofinanciranje ustreznega deleža k OŠ Dornava; 5. zagoto- vitev pogojev za 9-letno OS na OŠ Breg; 6. izgradnja druge faze OŠ Ljudski vrt; 7. zagotovitev pogojev za 9-letno OS na OŠ Mladika; 8. adaptacija obstoječe stavbe Glasbene šole Karola Pa- horja oziroma varianta: preseli- tev glasbene šole ali celo glasbe- ne šole in OŠ s prilagojenim programom v obstoječo zgradbo sedanje OŠ Olge Meglič. Svetni- ki se do njegovih pobud še niso opredelili. Zeleni Ptuja pa so predlagali, da se čim prej znova prične argumen- tirana razprava o določitvi nove lokacije za odpadke, ker bo obsto- ječa v Brstju kmalu polna. Dali pa so tudi pobudo za postavitev javnih telefonskih govorilnic v ožjem mestnem jedru Ptuja, in si- cer naj bi jih postavili na Mesmem trgu, na Slovenskem trgu, v Trstenjakovi ulici, na dvorišču ptujskega gradu, na Cvetkovem trgu ali v Dravski ulici. Druge točke petkove seje sveta mestne občine Ptuj so se bolj ali manj končale tako, kot je bilo predvideno že z gradivom, saj do bistvenih vsebinskih popravkov ni prišlo. Pri predlogu o spre- membah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj, ki so ga obravnavali po hitrem pos- topku, je le obveljal amandma oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo, ki ga vodi Marija Strelec, da je na posebnih promefhih površinah dovoljen enkraten dovoz zaradi sklenitve zakonske zveze; pred- lagatelj je to želel omejiti le na dve vozili. Pri modrih conah bodo zadeve ostale nespremenje- ne, čeprav je bila pobuda, da bi se razširile na Jadransko, Vrazo- vo, Vošnjakovo in tudi Aškerčevo. V drugi odredbi, ki se nanaša na javne in rezervirane parkirne površine, pa so "uzako- nili" nove lokacije parkirišč. Ptujski svetniki in svetnice so v petek sprejeli tudi sklep, da bodo otroci iz naselij Kicar od številke 36 do 75 in 121 do 138, Pacinj, Podvincev od 26 do 99 in Spodnji Velovlek lahko do zago- tovitve ustreznih prostorskih možnosti v osnovnih šolah mestne občine obiskovali OŠ v Dornavi. Ptujski svetniki so prejšnji pe- tek sprejeli tudi spremembe in dopolnitve statuta mestne občine in program priprave prostorskih planskih in pros- torskih izvedbenih aktov, ki jih bo v tem in letu 2000 sprejel svet mestne občine. Sklenili so, da je potrebno za območje mestne dvorane sprejeti zazidalni načrt, ki pa mora zajeti tudi območje od magistralne ceste pa vse do Kagerja. Prvotno je bilo zamišljeno, da bi zajemal samo območje med Zadružnim trgom, reko Dravo, cesto na glavni most in potokom Studenčnico. Na prihodnji seji sveta bodo, kot kaže, razpravljali tudi o poročilu o letošnjem kurento- vanju. Svetniki so imeli na letošnjo prireditev kar nekaj pri- pomb, tudi na župana se obračajo ljudje s kritičnimi pri- pombami, svetnik SLS Slavko Brglez pa je ponovil vprašanje glede izplačil nagrad članom or- ganizacijskega odbora za lansko kurentovanje, saj se je pokazalo, da kljub zatrditvi vodje projekta kurentovanja nekateri plačila še do danes niso prejeli, prav tako niso bili plačani nastopi nekate- rih skupin. Neplačilo naj bi bil tudi glavni razlog, da letos na os- rednji nedeljski ptujski pustni povorki ni nastopila nobena od godb na pihala. MG PTUJ / TRADICIONALNI PRASICEREJSKI DAN I Z vec znanja iz kriz4 Kmetijska svetovalna služba in selekcijska služba za prašičerejo pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živi- norejo Ptuj pripravljata v petek, 26. februarja, ob 10. uri tradicionalni prašičerejski dan, ki bo v novi dvorani Obd- ravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Teme letošnjih predavanj so: Selekcijski programi za prašiče v EU, Strukturne spremembe v prašičereji in Iskanje gospo- darnih načinov ogrevanja gnezd za pujske. Doc. dr. Milena Kovač z Bio- tehniške fakultete v Ljubljani - oddelek za zootehniko bo predstavila selekcijske programe v EU in tudi slovenski nacional- ni selekcijski program za prašiče. Rejci bodo lahko pri- merjali le-te in naš program, ka- jti v kriznih časih, ki so nastopili v slovenski prašičereji (domači prašiči so po mnenju mesarjev manj kvalitetni), krivdo pripisu- jejo slovenskemu selekcijskemu programu, ne pa neupoštevanju strokovnih navodil s področja tehnologije reje. Zdenka Kramar (KZ Ljublja- na - enota za kmetijsko sveto- vanje Novo mesto) bo govorila o strukturnih spremembah v prašičereji. Podatki, ki so ov- rednoteni in bodo predstavljeni, so bili zbrani s pomočjo sveto- valcev Kmetijske svetovalne službe Slovenije, nanašajo pa se na prašičerejske kmetije (preko 700 anketiranih rejcev) in zaje- majo stalež prašičev, tehnologijo reje, obremenitev kmetijskih površin z GVŽ/ha...). Zbrani po- datki o stanju na prašičerejskih kmetijah so tudi osnova za stro- kovno delo na področju reje prašičev v bodoče. Tretje predavanje, o iskanju gospodarnih načinov ogrevanja gnezd za pujske, ki ga je pripra- vila Marija Vogrin - Bračič, je predstavitev njene diplomske naloge, za katero je dobila tudi Prešernovo nagrado. Namen na- loge je bil, razviti sistem zaprte- ga gnezda in ustreznega načina ogrevanja gnezd za pujske, ga preizkusiti v vseh letnih časih. ugotoviti vplive na porabo ene-; gije, oceniti prihranek energj na podlagi primerjave ogrevaj z infra žarnico ter opredelil stroškovni vidik ogrevaj gnezd. Še enkrat velja vabilo vsem r jcem prašičev in strokovnjakot da se kljub zelo težki situacije, se kaže v slovenski prašičert udeležijo prašičerejskega dne\ Prašičereja kot panoga jf bodočnost, vendar samo takrj če bomo upoštevali selekcijsj' delo, primerno tehnologijo rs in primerno organiziranost i jcev prašičev. Darja LOBNIK, dipl. it kmet. Peter PRIBOŽIČ, dipl. ir kmet. OZVŽ Ptuj LENART / REGIJSKA RAZVOJNA PRIČAKOVANJA Bo Lenart regijsko središie? Preoblikovana občina Lenart v Slovenskih goricah ostaja med večjimi slovenskimi občinami. Meri 120 kvadratnih Id tometrov in šteje 11255 prebivalcev. V dobršni meri je ohranila kmetijski značaj in podobo ekonomsko šibkeg««?^« neke mere tudi demografsko ogroženega območja. Pesti jo velika brezposelnost, lHRANJAJO NEOKRNJENA IN V PRVOTNI LEGI KOT ARHEOLOŠKI TERENSKI SPOMENIKI tenedikt v Slovenskih goricah je razloženo naselje v dolini >b potoku Drvanja in po obrobnih pobočij, poraslih z ozdovi. Skozi naselje, ki je od lani sedež istoimenske bčine, vodi prometno zanimiva pot do Gornje Radgone, od atere se v občinskem središču odcepijo poti proti Sveti "rojici, v Drvanjo in na Benediški Vrh, pa tudi v Osek in kozi Štajngrovo k Svetim Trem Kraljem. Naselje se je v zadnjih dveh esetletjih izjemno razvilo in obili urejen videz ter urbanis- čno zasnovo, ki je lahko zgled odobnim podeželskim nasel- m. V kraju stoji stara cerkev sv. enedikta, ki se omenja leta J29, vendar ima precej starejšo movo. Že zdavnaj je Benedikt v ovenskih goricah izgubil po- )bo podeželske vasi, kar pa se- xla ne pomeni, da ne skrbijo za ttanke preteklosti, za bogastvo Bravne in kulturne dediščine. temu so veliko pripomogli nbiciozno zastavljeni projekti ^lostnega razvoja podeželja in Dnove vasi, s katerimi imajo v enediktu veliko dragocenih Eušenj. V nekdanji KS so bili na širšem lenarškem nočju, ki so se zares organizi- ino lotili teh nalog, in zato ne reseneča izjemen odziv med (ajani, predvsem pa se lahko hvalijo s konkretnimi rezulta- Mednje sodijo tudi obetavni ristični programi in nekatere tibhkacije, s katerimi so opozo- ' na neprecenljivo bogastvo močja. 'red kratkim so znova prijet- > presenetili z izdajo zloženke prazgodovinskih in rimskih ^milnih grobiščih, ki so jo iz- dali v okviru CRPOV. Besedilo je napisal priznani arheolog in velik poznavalec tovrstne prob- lematike Ivan Tušek, lektorica je bila Mira Medved, za prevode sta poskrbela Mišo Koltak in Breda Derviši', izbrane fotogra- fije pa sta prispevala Ivan Tušek in Stane Bratuša. Iz besedila lah- ko med drugim razberemo, da z ureditvijo dela gomilnega gro- bišča nekdanjih prebivalcev izpred dveh do treh tisočletij ob severovzhodnem robu sedanjega naselja Benedikt za ogled širši javnosti in vključitvijo v peda- goško-izobraževalne programe z mladinskimi arheološkimi razis- kovalnimi tabori upajo, da bo kraj ponosno zaživel s svojo dediščino. Gomilna grobišča so označili in postavili smerokaze, mladi pa bodo lahko tudi z nji- hovo pomočjo spoznali del boga- te preteklosti krajev in ljudi, ki so živeli v tem delu Slovenskih goric. Gomile, arheološki terenski spomeniki v prvotni legi, so bile v davnini ena med oblikami po- kopov na našem ozemlju. Časov- no jih ločimo na prazgodovinske in rimske gomile. Ostanke upe- peljenega pokojnika so dali v žaro in jo položili v prosto vko- pano jamo, piše v zloženki Ivan Tušek in dodaja,da so jih lahko dajali tudi v grobno konstrukci- jo, zgrajeno iz lomljenih kamni- tih ali opečnih plošč, ki so bile v rimskem obdobju velikokrat vezane na apneno malto. Najdbe iz gomil v Benediktu se danes pripisujejo največji ohranjeni gomili, čeprav imajo tudi ostale sledove kopanja na vrhu. V treh skupinah je ohranjenih šestnajst gomil, v večini že kopanih, ki ležijo na podolgovatem gozdna- tem grebenu severno nad nasel- jem. Delno so zaraščene in obdane z gozdno podrastjo ter drevjem. Kljub najdbam, ki so ohranjene v mariborskem Po- krajinskem muzeju, ne moremo ugotoviti, katera skupina gomil pripada železnodobnim poko- pom in katera rimskim. Ob pregledu terena so strokovnjaki našli marca lani v prvi skupini gomil nad pokopališčem, na vrhu srednje gomile, fragment trakastega ročaja rimske posode, kar pa še ni dokaz,da so prve tri gomile res rimske. Prvi zapisi o gomilah iz Bene- dikta v Slovenskih goricah so bili znani že v 19. stol. Redke oh- ranjene predmete iz gomil je iz- kopal kaplan Franc Vrbnjak v letih 1835-1843. Omenjal jih je tudi benediški župnik Franc Zmazek okoli leta 1903, v letih 1954-1962 pa je benediške najdbe opisal in opredelil arheo- log Stanko Pahič iz Pokrajinske- ga muzeja v Mariboru. Marjan Toš IZOBRAŽEVANJE / SODOBNA TEHNOLOGIJA PRI POUKU MATEMATIKE (2.) Razmišlianje o Ameriki Iz življenja velikega ruskega pisatelje Dostojevskega je znano, da seje z velikimi pričakovanji odpravil na potovan- je v nerusko Evropo. Celo dvakrat se je vrnil nazaj. Veliko zanimivih ljudi tistega časa je ustvarjalo in delalo v Evropi - tudi Rusov. Z znamenitim Turgenjevim se je v Švici celo spri z očitkom, naj si kupi daljnogled in malce pokuka v Rusijo - svojo domovino, da bo bolje videl življenje tam in zaslutil njen utrip. Seveda ni prave primerjave med Rusijo in Evropo tistega časa, pa Evropo in Ameriko danes, cilj in smisel potovanja pa ostaja isti - spoznati nove ljudi, doživeti slišano in prebrano, skratka - biti tam. Amerika, že prislovično obl- jubljena dežela, še danes, v obdobju komunikacij, pomeni še vedno deželo neskončnih možnosti, nekaj velikega, daljne- ga in najbrž tudi lepega. Novi svet je bila nekoč, danes je mor- da bolj pojem ekonomsko in teh- nološko bogate, močne in neodvisne države. Moja rado- vednost v odnosu do Amerike se je vedno oblikovala v občudo- vanju velikega sistema, ki pa je v resnici še večji, kot sem si predstpljal. In ta sistem tudi de- luje. Če mi pripravimo veliki spektakel, se nam zdi, da je to megalomanija, tam je to vsaka prireditev. Delajo veliko malih stvari in mnogo se ukvarjajo s seboj in z drugimi. Ljudje so pri- jazni in veseli, dobrodušni in včasih tudi otožni. Veliko bolj odprti in predvsem enostavnejši kot marsikdaj in marsikje pri nas. Tja sem šel na srečanje mate- matikov, ki pri pouku uporablja- jo sodobno tehnologijo. To je zelo zanimivo področje delovan- ja, ki mu tudi v Ameriki pos- večajo veliko pozornost. Prag- matični in naravnani k enos- tavnim rešitvam so že iz zgodo- vinskih razlogov. Zato se ob po- javu tovrstne tehnologije že ves čas sprašujejo le še o tem, kako jo uporabljati. Njihova sorazmerno kratka zgodovina - s tem neobre- menjenost s tradicijo in seveda temu primerna praznost vseh bi- vanjskih razsežnosti, ki bogatijo uglajeno damo - Evropo, ki ne- kaj da nase - jih prisiljuje, da vse tehnološke novosti nemudoma spravijo v življenje. To je za naš način razmišljanja velika nevar- nost zaradi brezglavega hlastan- ja za novotarijami za vsako ceno, je pa poenostavitev problema in vedno nov izziv za sprememba- mi. Zato ni tistega večkrat mučnega iskanja dolgoročne kontinuitete, saj je smer nazaj neobremenjena z njo, za naprej pa negotovost pomeni pravzaprav le način življenja. In tako se veliko ukvarjajo s podrobnostmi, miselno manj zahtevnimi operacijami - tudi pri matematiki, saj bodo velike reči "izračunali" strokovnjaki, ci- vilizacijski nivo pa vzdržuje vrhunska svetovno primerljiva tehnologija, ki jih drži na vrhu razvoja in napredka. To seveda vse veliko stane, zato denar narekuje odnose tudi v šoli. Ta problem je naša toli- kanj popljuvana polpretekla zgo- dovina zelo zadovoljivo rešila. Res je, da nismo vsi enako talen- tirani, toda da imamo vsi enake možnosti za uresničenje svojih ambicij in sposobnosti - to je na- jvečja stopnja demokracije. In v siloviti prenovi naše šole in družbe, se bojim, da bomo poza- bili na to kvaliteto. Tako kot se lahko zgodi, da bomo malomar- no zapravili veliko prednost, ki jo imajo naši otroci pred ame- riškimi: temeljito in široko os- novno izobrazbo dodiplomskega nivoja - ne mukotrpno in težko, se so znotraj našega sistema rezerve, pač pa še vedno temelji- to in široko. Za doseženo stopnjo svobode, ki jo imamo s širšim osnovnim znanjem, se skriva moč malega naroda, kot je slovenski, ki postane velik, ka- morkoli pride, prav s svojim znanjem in sposobnostmi, ki presegajo tiste v ležerni, neprob- lematični in plačani ameriški šoli. Po njihovi inačici dobijo tam množico poslušnih, hva- ležnih potrošnikov vseh moder- nih, za življenje "nujno" potrebnih dobrin, pa zelo zado- voljnih otrok hitre prehrane in v moderni direndaj vpetih uradni- kov in menedžerjev. Ambicije našega "malega" človeka, željne- ga ustvarjalnega dela in velikih priložnosti, so ameriškemu ka- pitalu zastonj podarjeno bo- gastvo, ki ga mi malomarno zapravljamo. Nasproti temu pos- tavljamo ideal zahodne bogate družbe, ki se utaplja v svoji sa- mozadovoljnosti in neustvarjal- nosti zato, da zadosti moči kapi- tala. In jim poklanjamo naše dobre diplomante. Tradicija naše šole - na Ptuju ne smemo pozabiti 130 let gimnazije - je veliko večje jamstvo lepe prihodnosti. V sreči, ki si jo človek ustvarja sam, saj mu je ne bo nihče - niti sistem, niti demokracija, niti ka- pital - dal, prej vzel, pa čeprav smo na tej poti do sreče kapita- lizma izgubili še zanesene tova- rišice, ki so se razdajale šoli in otrokom, saj nihče za praznike ne poje in recitira več pesmic, ne velikim zgodovinskim borcem, ne nedolžnimžrtvam krivic in zarot. Ostaja nam večkrat le še borba na robu med zasvojenostjo s sodobnimi odvisnostmi - ne samo od vina ljubezni ali kre- posti, ampak tudi opojne odvis- nosti od otopelosti, neustvarjal- nosti, televizije in "no-future" fi- lozofije in vrednotami ustvarjal- nega dela. Tudi zato moramo pogledati po svetu, in kar je tam dobrega, pobrati kot rožice s ko- renino vred in jih nasaditi v naš vrt, ki nam že lepo uspeva. V njem je veliko tudi povsem naše zelenjave in sadežev - obogatimo ga lahko le še s tistim, kar uspeva tudi pri nas in lahko obogati naš jedilnik. Da bomo bolj zdravi. Da bomo takšni pili iz čaše opo- jnosti naše kulture in omike, naše preteklosti in sedanjosti in nazdravljali naši prihodnosti. Le tako bomo mi "izrabili" Ameri- ko, sicer bo ona izrabila nas in nas ponesla v nezavedanje bo- gastva naše duše in duše našega naroda, na izgubo zgodovinske- ga spomina in spomina naših prednikov in ne nazadnje na suženjstvo sodobnemu izko- riščevalskemu neosebnemu tele- vizijskemu bogu. Misli, ki morda zvenijo črno in nestrpno, pa so v resnici le po- ziv k optimizmu in opiranju na lastno pozitivno samozavest. Nikdar se ne smemo prepustiti malodušju manjvrednosti pred velikim, vedno slediti napredku, kajti človek je pač tako ustvar- jen, da se vedno znova mora pre- segati. Paradoks večne nezado- voljnosti, ki ga vleče k delu za to, da bo zadovolnejši, kar bo nova nezadovoljnost, in potem spet..., pa je gibalo napredka in razvoja - najprej samega človeka, njegove družine in nato preko naroda in narodov do, nekoč morda, vsega človeštva. Hvaležen sem vsem, ki so ka- korkoli pripomogli, da sem imel priložnost doživeti še eno izkušnjo samozavedanja, ki jo bom hranil in bogatil še naprej in posredoval predvsem mladim - za njihovo večjo samozavest. Pa tudi, da bom znal dobre sadeže iz tujine ponuditi našim otrokom in mladostnikom, pa čeprav le za boljši zajtrk. Sami se bodo nato znali boriti za kosilo in za življenje; in še boljše življenje. In tako prihodnost bo! Stanisl€tY Šenveter Srečanja matematikov, posvečenega uporabi so- dobne tehnologije pri njenem poučevanju, sta se iz Slovenije udeležila tudi Ptujčana dr. Vlasta Kokol Voljč (na desni) in prof. Stanislav Šenveter (v sredini) 6 četrtek, 25. februar 1999 - TEDNIK ZDRUZENI ARABSKI EMIRATI / SE O USPEHU PTUJCANOV IkKvedmje o uspehu šele pHhalt^ Narodi v razcvetu je najpomembnejše mednarodno tekmo- vanje v ekologiji kot sestavnem delu razvoja in predstavlja svojevrstno dopolnitev svetovnim konferencam o /emlji. Za leto 1998 je flnale potekal v oazi Al Ain v Združenih arabskih emiratih, kjer je Ptuj po vseh petih kriterijih zmagal v kategoriji B, kjer so tekmovala mesta od deset do petdeset tisoč prebivalcev, prvi pa je bil tudi v posebni ka- tegoriji v upravljanju z naravno in kulturno dediščino. Nosilci tekmovanja so pozi- tivno ocenili predvsem prizade- vanja Ptuja pri ohranitvi na- ravnih in kulturnih danosti, za razvoj, ki vključuje čim manjše poseganje v okolje, ter za skrb za kvalitetnejše življenje vseh občanov in njegovih gostov. Bo- gata kulturna in naravna dediščina Ptuja predstavljata tudi veliko priložnost za razvoj mesta, zlasti še na področju tu- rizma. Sporočilo s tiskovne kon- ference ob najnovejšem uspehu Ptuja oziroma Slovenije na pro- mocijskem področju je predvsem v tem, da lahko z našo originalnostjo in sonaravnostjo uspemo tudi v mednarodnem prostoru. Vtise iz Al Aina so predstavili vsi člani ptujske delegacije Mi- roslav Luci, Tanja Ostrman Renault, Peter Vesenjak, Albin Pišek, Andrej Koter in Vilko Pešec ter povedali, da se šele se- daj zavedajo pomena uspeha v emiratih. Za dosežek na pres- tižnem mednarodnem tekmo- vanju Narodi v razcvetu so jim čestitali nekateri sponzorji, ki so tudi prispevali sredstva za ude- ležbo in predstavitev, mestna občina bo svoj delež prispevala, če bo kaj zmanjkalo, v imenu Turistične zveze Slovenije pa se je Ptuju za več kot dostojno prezentacijo Slovenije, Štajerske in samega sebe zahvalil po- dpredsednik Turistične zveze Slovenije Anton Rous. Predvsem pa je nagrada v Al Ainu obveza za mestno občino Ptuj, da na začrtani poti vztraja in tudi turizem, ki naj bi imel največje koristi od varovanja na- ravne in kulturne dediščine, začne ambiciozneje razvijati. Film Tinčka Ivanuše, ki je tudi med zaslužnimi za ptujski uspeh, pa bodo opremili še s slo- venskimi besedilom, da ga bo tudi doma mogoče uporabiti za promocijske namene. M6 Al Aln je poln zelenja in cvetja, katerega zalivanje je računalniško vodeno Nagndno tuHsHmo vprašanje Potem ko se \e poslovil pust, prihajajo v ospredje druge letošnje jubilejne prireditve. Prva bo 10. razstava Dobrote slovenskih kmetij, sledila bodo dogajanja okrog 100-letnice odkritja prvega Mitreja na Spodnji Hajdini, pozno poleti bo 30., jubilejni festival domače zabavne glasbe, zatem pa bo simpozij o mitraizmu. Ves ta čas, ko se bodo v Ptuju dogajale druge letošnje priredit- ve, pa bodo morali dobro delati tudi organizatorji 40. kurento- vanja, če bodo želeli pripraviti resnično kvalitetno prireditev. Na fotografiji izpred štiri- najstih dni je bila cerkev sv. Do- roteje v Dornavi. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Ma- rija Kitak iz Prvencev 5 E, 2281 Markovci pri Ptuju. Čestitamo! Tudi z današnjo fotografijo os- tajamo na Ptujskem polju. Ne brez razloga. Od davnine naprej je to rodovitno območje ob Dra- vi bilo gosto poseljeno, kar nam dokazujejo številne arheološke najdbe. Tudi prvotna cerkev, po kateri vprašujemo danes, je bila, tako govorijo stari viri, zgrajena na mestu nekdanjega svetišča. Prvič je bila v pisnih virih ome- njena že leta 1391. Kasneje so cerkev večkrat prezidali in dozi- dali, večji del današnje stavbe pa je iz leta 1854. Cerkev ima žen- sko zavetnico, po njej je v pre- teklosti dobila ime tudi občina. Kraj, v katerem stoji danes predstavljena cerkev, danes sicer nosi drugačno ime, sodi pa med večje na Ptujskem polju. Nagra- da za pravilen dogovor so spomi- nek Ptuja, katalog turistične ponudbe Ptuja in okolice ter ma- jica. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do petega marca. Katera cerkev v okolici Ptuja je na fotografiji? Foto: Laura, Gorišnica Na zaključni slovesnosti v hotelu Hilton v Al Ainu, i kateri so podelili šest priznanj, je ptujski župan U prišel dvakrat na oder Slovenske "rožice" na ulicah Al Aina Izlet v puščavo je bil za vse udeležence pri doživetje, ki je vseskozi spominjalo na dožive Tisoč in ene noči. Brez stražarjev pa tudi ni šlo. TEUHIK-četrtek, 25. februar 1999 7 VIDEM PRI PTUJU / GLEDALIŠKA SKUPINA Z NOVO PREMIERO Veliko hvmoria z Gospo positmievo Po nekajletnem premoru so se v amaterski gledališki skupni KD Franceta Prešerna Videm odločili, da obno- vijo delo nekdaj uspešne gledališke skupine. Gledališka skupina je skupek različnih generacij odrasle in otroške skupine, ki sta bili v Vimdu že pred leti znani in uspešni. Videmčani so se letos odločili uprizoriti igro Toneta Partljiča Gospa poslančeva, premiera pa je bila minuli konec tedna na domačem odru v videmski občinski dvorani. Sobotna primiera in nedeljska )onovitev sta bili več kot dobro )biskani, saj so vstopnice za obe )redstavi pošle, še preden se je iogajanje na odru sploh začelo. Domače občinstvo je bilo nav- lušeno, kajti na premiero nove jledališke igre je čakalo kar ne- caj let. Gledališka skupina jim je ! Partljičevo komedijo želela pri- lesti nekaj humorja, da bi po- jestrila njihov vsakdanjik, ■ležiserka igre in vodja videms- gledališke skupine Marija Žlemila je dejala, da so se za J^artljičevo delo odločili J red vsem zato, ker po njihovem nnenju vsebinsko ustreza v po- /olilni čas lokalnih volitev. Za- gotovo se niso zmotili, saj so bili ljudje nad vsebino igre in nad igralci zelo navdušeni, tudi nad sceno, ki je dobro zapolnila majhen oder, in nad izborom glasbe, ki je pričarala čas prazni- kov - čas božiča. V Gospe poslančevi so zaigrali: Ančka Selak, Manja Vinko, Boris Novak, Tonček Sedlašek, Franc Koderman, Biserka Selak, Goran Pavlovič, Srečko Bedrač, Matka Letič, Ivan Lukačič in Miran Dre- venšek, šepetalka je bila Mi- lenka Gabrovec, tehnični sode- lavec Mirko Černila, režiserka pa Marija Černila. Po uspešni premieri bo vi- demska ljubiteljska gledališka skupina Gospo poslančevo po- novila še na domačem odru, že ta konec tedna pa se skupina odp- ravlja na gostovanja po sosednjih krajih in pozneje še na medobčinsko srečanje gleda- liških skupin. Tafjana Mohorko Partljičevo komedijo bodo Videmčani zaigrali tudi na drugih odrih. Režiserka Marija Černila. Foto: TM ' DESTRNIK / KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IN ZBORA SOLISTOV IZ ARGENTINE Mladi prevzeli poslušake v župniji sv. Urbana (Destmik pri Ptuju) že skoraj deset let deluje mladinski pevski zbor. V času ustanovitve je bil to še otroški zbor, sedaj pa so nekatere pevke že študentke, druge dijakin- je srednjih šol. Za podmladek ni skrbi, saj se vsako leto priključijo nove učenke iz osnovne šole. Zbor vodi Lidija Šalamun, njena sestra Bernardka pa ga spremlja na orgle. Čeprav je veliko deklet zelo oddaljenih od cerkve, z veseljem hodijo vsako soboto na vaje, tiste na- joddaljenejše pripeljejo starši. Drugo in četrto nedeljo v mesecu pojejo tudi pri deseti maši. Že nekaj let mladinski pevski zbor za božične praznike pripravi koncert v cerkvi av. Urbana. Letošnji koncert je bil šele prvo nedeljo po novem letu, saj so pevke svojim poslušalcem darovale po- , sebno presenečenje: gostile so zbor solistov iz Argentine (Čvetka, Ani, Silvia, Matija, Armando, I Luka, Gustavo, Ivan) in skupaj so pripravili dveurni koncert, ki je bil pravo glasbeno in duhovno doživetje. Cerkev je bila nabito polna, saj je koncert iz leta v leto bolj obiskan, letos seveda še pose- bej. V prvem delu je zapel mladinski pevski zbor. Za koncert so se spet naučili nekaj novih pesmi. Ni čudno, da Slovenci tako radi častimo Marijo, saj prav Marijine pesmi najbolj božajo slovensko dušo. Toda kadar jih zapojejo s svojim žarom mladosti dekleta destrniškega zbora, je to nekaj najlepšega. V drugem delu so zapeli gostje iz Argentine. Spremljala sta jih njihova organista. Za nevajena ušesa so bile njihove pesmi zelo težke, vendar to njihovim šolanim glasovom ni delalo težav - čisti glasbeni užitek tudi za najzahtevnejše poslušalce. Včasih so se počutili, kot da so v operi. Ker so nekateri pe- vci potomci naših izseljencev, so seveda zapeli tudi nekaj slovenskih pesmi. Letos so v okviru svoje- ga poslanstva imeli turnejo po nekaterih mestih zahodne Evrope in polepšali božične praznike tisočerim poslušalcem. Zadnji del koncerta so odpeli skupaj. To je bil vrhunec večera. Enkratno so se ujeli, čeprav so pred tem skupaj vadili le dobro uro. Moški glasovi so dali polnejšo barvo, soprani i dodali dekliškim glasovom žametno mehkobo. Po destrniški cerkvi se je razlegalo petje, kot ga njeni častitljivi zidovi še niso slišali in bo^e, ali ga bodo kdaj spet. "Kot bi angelci peli," so nekoč rekli stari ljudje. S kakšnim žarom radosti, veselja, vere in hvaležnosti so zapeli in vse to darovali pos- ■ lušalcem! Iz mladih grl se je radost širila v srca poslušalcev, radost nad življenjem, lepoto, plemeni- tostjo. Koncert so zaključili s pesmima "Ko bi jaz zvonček bil" in "K tebi želim, moj Bog". Ti čudo- . viti pesmi morajo zapeti na vsakem koncertu, saj vedno ganeta poslušalce. Letos je refren "Ave Ma- rija" zazvenel še posebej lepo in marsikateremu poslušalcu so stopile solze v oči. _______Olga Sagadin Vzbudili smeli s Parfljiievo komedifo utrinek iz gledališke igre - pri Smukovih doma. Foto: TM Potem ko smo komedijo Politika, bolezen moja že lah- ko videli v izvedi amaterske gledališke skupine KPD Hajdina, se z istim Partljičevim delom v letošnji gleda- liški sezoni predstavljajo tudi gledališčniki iz Vitomar- cev. Premiera je bila že na pustno soboto in ponovitev še v nedeljo na domačem odru, obakrat zelo obiskana, gledališka skupina pa je že gostovala v Gorišnici, čaka pa jih tudi še srečanje ljubitejskih gledaliških skupin na Ptujskem. "Partljič je s svojim edinstve- nim humorjem, ki ga najde tudi v najbolj vsakdanjih in banalnih stvareh, ljudem - sploh pa naši publiki - zelo blizu. Zato ga, od- kar režiram, igramo že četrtič," je povedal režiser Franc Toš. Vito- marčani vsako leto pripravijo eno od dramskih del, in kar je še na- jbolj zanimivo, tretje leto zapo- red so posegli po tem avtorju. V gledališki list so - malo za- res, malo za šalo - zapisali, da je komedija Politika, bolezen moja primerna za državljanke in državljane Slovenije, ki jih poli- tično dogajanje v Sloveniji tako zelo vznemirja, da se jim splošno zdravstveno stanje slabša. Igro priporočajo bolnikom, ki trpijo za lažjo ali hujšo obliko duševne ali telesne motnje, ki jih je povzročila izpostavljenost vpli- vom razvijajoče se demokracije in pravne države. Sicer pa igre ne priporočajo aktivnim politi- kom, ker ti ponavadi nimajo smisla za humor, nosečnicam in otrokom, kajti obojim bi politi- ka lahko le škodila pri razvoju. V Partljičevi igri Politika, bo- lezen moja so zaigrali: Milan Čemel, Mima Kocuvan, Jana Dešič, Nataša Kocuvan, Maja Šoštarič, Matjaž Toš, Vida Toš, Zinka Kovačec, Andreja Čuček, Irena Toš, Srečko Horvat, Dani- ca Zvare, Milan Žvarc in Feliks Horvat, suflerka je Danica Zvare, glasbo je izbrala Vida Toš, za luč in zvok pa skrbi Milan Zvare. Tatjana Mohorko 8 PO NAŠIH KRMIM četrtek, 25. februar 1999 - TEDNIK PTUJ / POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA SOLA bobraževanje v programih za 2 L slolelie Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj ponuja učencem osnovnih šol pestro izbiro programov in poklicev v stro- jništvu od II. do V. stopnje zahtevnosti. Z vključevanjem Slovenije v Evropo so se tudi v strojništvu odprle nove perspektive. Kovinskopredelovalna industrija, stroje- gradnja in industrija motornih vozil so vodilne gospodars- ke panoge v razvitih državah zahodne Evrope in potrebu- jejo strokovnjake z najnovejšim tehnološkim znanjem. Tudi v Sloveniji se odpirajo številna nova delovna mesta v podjetjih in pri obrtnikih, zlasti za varilce, konstrukcijske ključavničarje, kleparje - krovce, instalaterje strojnih instalacij, strojne tehnike in druge. Čim hitreje bo potrebno preseči mi- selnost, da v strojništvu ni pers- pektive, ker razvoj v Evropi potrjuje prav obratno. Zato vabi- mo učence osnovnih šol, da se odločijo za vpis v programe, ki jih izvajamo v sodobno opremel- jenih specializiranih učilnicah, laboratorijih in delavnicah z vi- soko izobraženimi strokovnjaki, ki posredujejo najnovejša znanja s področja strojništva," je pove- dal ravnatelj prof. Milan Cimer- man. V ptujski Poklicni in tehniški strojni šoli se lahko vpišete v naslednje programe: štiriletni program stojni tehnik, ki daje najširše strokovno znanje s področja računalništva, kon- struktorstva, energetike in proizvodnega strojništva. Po končanem šolanju se lahko dija- ki vpišejo na višje- in visokošols- ke študijske programe; difefen- cialni program strojni tehnik - izobraževanje traja dve leti, vanj pa se lahko vpišejo dijaki, ki so končali triletno poklicno šolo v strojništvu ali odrasli; triletni programi po dualnem načinu izobraževanja potekajo v šoli in obratovalnici obrtnika ali podjetja. Vajenec sklene učno pogodbo, prejema nagrado vsa tri leta, v delovno dobo pa se mu šteje 1,5 leta šolanja. Po tem načinu izobražujejo za poklice: avtomehanik, avtoklepar in klepar - krovec. Na razpolago je dovolj učnih mestv Podravju in Po- murju; triletni programi po ce- loletnem načinu izobraževanja. Dijaki se izobražujejo v šoli za poklice: strugar, rezkalec, orodjar, brusilec, konstrukcijski ključavničar, varilec in avtomeha- nik. To so klasični kovinarski poklici, za katerimi je vedno večje povpraševanje na trgu dela; dveinpolletni program obdelovalec kovin je primeren za učence, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole ali osnov- no šolo s prilagojenim progra- mom. Dijaki se usposobijo za manj zahtevna dela v stro- jništvu, zlasti pri obdelavi in predelavi kovin, montaži ter vzdrževanju. "Poleg izobraževanja ponuja šola delo v številnih interesnih krožkih, kot so: računalništvo. projektno učno delo, CNC teh- nologija, orodjarstvo, kovaštvo, varjenje, šport in kultura. Dijaki lahko uporabljajo najnovejšo tehnologijo v multimedijskem centru in računalniški učilnici za pripravo seminarskih in ra- ziskovalnih nalog. Možnosti za pridobivanje novih znanj s neizčrpn," je pojasnil ravnatf Milan Cimerman. ii Brez računalnikov ne more danes več nihče. Tako strojni tehniki z računalniki ker struirajo izdelek. Foto: Langerhoii KRANJ / 29. TEDEN SLOVENSKE DRAME Teater ffl y asiedi^em programu Od 25 ogledanih predstav je selektor kritik Jernej Novak v tekmovalni program ob sedmih predstavah profesional- nih gledaliških hiš izbral tudi predstavo Petra Božiča Vo- jaka Jošta ni v režiji Branke Bezeljak Glazer. V selekcijo so prišle predstave, ki uprizarjajo besedila domačih avtorjev. Teden slovenske dra- me bo potekal v Kranju od 5. do 12. marca v Prešernovem gleda- lišču. Predstava Teatra IIIDPD Svoboda Ptuj Vojaka Jošta ni bo na programu 11. marca. Iz- brane so še naslednje predstave: Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanske- ga, Milčinskega Butalci in Sosičeva Balerina balerina, obe iz SSG Trst, Jovanovičev Kara- jan C iz SLG Celje, Horvatov in Vitezov Ion iz SNG Drame Ma- ribor ter Teta Magda Svetlane Makarovič v izvedbi PG Kranj. V spremljevalnem programu v starem mestnem jedru bo še ne- kaj predstav. Ob razglasitvi na- jboljše predstave bodo tudi letos podelili Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Na razpis je prispelo več kot štirideset besedil. BM Prizor iz Vojaka Jošta. Foto: Langerholc PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO Kurentovanje 99 - ali je za slab obisk krivo samo vreme?! v napovedniku za časopis Tednik na Radiu Ptuj in v Tedniku dne 18.2.1999 smo izpod peres Majde Goznik in Martina Ozmeca slišali in preb- rali njuno oceno Kurentovanja 99. V zvezi z nas- lovom: "Ali je za slab obisk krivo samo vreme" in oceno v napovedniku, da je s kurentovanjem nezadovoljnih, kot še nikoli, se organizatorjem postavlja kar nekaj vprašanj, predvsem pa ocen- jujemo, da kaže bralce Tednika seznaniti z doku- mentiranimi podatki in argumenti iz prvih ana- liz Kurentovanja 99, zato vas prosimo, da objavi- te sledeči odgovor - pojasnilo: Zanima nas, na katerih podatkih, raziskavah ali javnomnenjskih anketah temeljijo ocene o nezadovoljstvu ter slabem obisku in udeležbi na kurentovanju. Analize namreč kažejo, da je bilo letošnje kurentovanje po primerljivih podatkih s preteklimi leti uspešno kurentovanje. Seveda če ga ocenjujemo in vrednotimo kot enajstdnevno prireditev, z vsemi programskimi vsebinami in udeleženci ter obiskom le-teh in odzivom obis- kovalcev in medijev na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Kurentovanje je v zadnjih le- tih iz eno- ali dvodnevnega prikaza izjemne kul- ture mask in maskiranja našega prostora preraslo v enajstdnevno pustno-karnevalsko in kulturno- turistično prireditev javnega pomena, kateremu pomen priznavajo na najvišji občinski, državni in mednarodni ravni. Glavno pokroviteljstvo Mestne občine Ptuj, pokroviteljstvo Ministrstva za turizem RS (minister Razgoršek se je tudi osebno udeležil nedeljske povorke in otroške maškarade), častno pokroviteljstvo predsednika RS Milana Kučana, ki se je udeležil nedeljske po- vorke, in dvodnevni obisk predsednika FECC (Evropsko združenje karneviskih mest) Henry- ja van der Kroona na simbolni in dejanski ravni to zagotovo potrjujejo. Otvoritvena slovesnost 6. februarja je privabila v naše mesto več kot 700 pustnih likov in mask na "Srečanju slovenskih pustnih likov in mask" (škoromati, vrhniške šjme, cerkniški pust, mozirski pust, lik ob kanalu, pustni liki s ptujskega območja ...) na čelu z več kot 200 kurenti-koranti ter več kot 5.000 obiskovalcev. V vsakodnevnih organizira- nih prikazih in nastopih kurentov-korantov in pustnih skupin na ulicah in trgih Ptuja (razen v dnevnih, ko je snežilo) je sodelovalo več kot 600 udeležencev. V karnevalski dvorani se je, kljub v zadnjem trenutku določeni novi lokaciji in smoli z izjem- nimi količinami padlega snega, tekom kurento- vanja predstavilo več kot 700 kurentov-korantov in pustnih likov. Več kot 30.000 obiskovalcev na pustnih zaba- vah v dvorani, med katerimi je bilo več kot 6.000 maskiranih otrok na otroških pustovanjih in več kot 5.000 maskiranih odraslih, največ na velikem sobotnem pustnem plesu, se je zabavalo z najbolj znanimi zabavno glasbenimi izvajalci iz Sloveni- je in Hrvaške. Glede (pre)visokih vstopnin v dvorani kaže očitno ponovno povedati, da so te vsaj za 30% nižje, kot za primeljive prireditve drugod v Slo- veniji, ob tem pa so imeli obiskovalci možnost kupiti prePUSTnico, ki je predstavljala manj kot 60% vseh vstopnin - 5.999,00 SIT na prireditev in je bila prenosljiva. Na nedeljski pustni povorki se je kljub izjemni količini snega in vremenski napovedi s snegom po uradni oceni na Ptuju zbralo več kot 11.000 obiskovalcev, ki si je ogledalo predstavitev in nastope več kot 1.300 udeležencev v povorki, na čelu z rekordnimi več kot 300 kurenti-koranti. Žal so zaradi izjemnih količin snega in viroze v tem delu Evrope v zadnjem trenutku udeležbo odpovedale pustne skupine iz Madžarske in Ita- lije. Fašenki v primarnem-vaškem okolju (Marko- vci, Zabovci, Videm, Lancova vas, Kidričevo, Cirkovce, Cirkulane in Dornava), ki so sestavni del kurentovanja, so pritegnili več kot 20.000 obiskovalcev in udeležencev. Tudi letošnje kurentovanje je imelo v svojem programu izrazito kulturne vsebine, kot je na primer odziven koncert ob izdaji zgoščenke skla- datelja in glasbenika Lada Jakše z naslovom Klic maske - glasbene refleksije na tradicionalne pusme maske v organizaciji ZRS Bistra. Skupaj torej več kot 70.000 obiskovalcev, od tega na Ptuju 50.000 in v karnevalski dvorani več kot 30.000, več kot 3.000 organiziranih nastopa- jočih pustnih likov in mask, na čelu s skoraj 1.000 kurenti-koranti, več kot 11.000 maskiranih udeležencev... Sicer pa je skorajda nemogoče, da bi navedeno šlo mimo dobronamernega Ptujčana, opazovalca ali udeleženca, saj je bilo, ob programskih in pro- mocijskih vzvodih organizatorja, kurentovanje deležno izjemnega medijskega odziva tiskanih, radijskih in TV medijev na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, vključno s tre- mi oddajami na nacionalni RTV. Zato ne vemo, za kaj bi naj bilo krivo samo vre- me, ker navedeni podatki kažejo, da smo v okvi- ru Kurentovanja 99, razen rekordnega leta 98 z izjemno lepim vremenom na pustno nedeljo, ki ga novinar uporablja za primerjavo, videli in doživeli več kurentov-korantov, vse ali večino znamenitih slovenskih pustnih likov in mask, se zabavali z najbolj znanimi glasbenimi izvajalci... kot kadarkoli. Organizatorji smo pred priredit- vami napovedovali, da pričakujemo več kot 100.000 obiskovalcev v primeru lepe pustne nedelje. Ker te ni bilo, je več kot 70.000 obisko- valcev od blizu in daleč v skladu z napovedanimi pričakovanji. Glede na razpoloženje in odziv udeležencev in množice obiskovalcev so lahko nezadovoljni tis- ti, ki niso prišli oziroma se niso udeležili priredi- tev. Ali so pač nezadovoljni iz drugih razlogov, ki jih niti pustni čas in razpoloženje ne moreta pregnati. Organizatorji in udeleženci smo se zares trudi- li, da bi bilo takšnih čim manj, na vreme, viroze in čiščenje obilice snega pa ne moremo vplivati. Za organizatorje: direktor GIZ Petovio Vivat Branko Brumen LENART / SKLADNEJSI REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE t^OnVtHli pOšminO vofa m iKsklaieno M MINISTER ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RA2 VOJ DR. MARJAN SENJUR SODELOVAL N POSVETU O SKLADNEJŠEM REGIONALNE! RAZVOJU V LENARŠKEM HOTELU ČRNI L£S Na povabilo državnozborskega poslanca Janeza Krambergerja je bil na obisku v središču Slovens- kih goric minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Sen- jur s sodelavci. Najprej ga je sprejel in pozdravil lenarški župan Ivan Vogrin in ga seznanil z nekaterimi žgočimi razvojnimi programi ekonomsko šibkega območja osrednjih Slovenskih goric. Posveta so se udeležili šte- vilni župani in delavci občinskih uprav iz Podravja, Prlekije in Slovenskih goric. Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur je predstavil vsebino zakona o skladnejšem regionalnem razvoju. Poudaril je, da ta zakon nujno potrebujemo in da bo njegovo uresničevanje v prvi vrsti odvisno od politike sedanje in prihodnje vlade. Novi zakon naj bi prispeval k zmanjševanju velikih razlik med posameznimi slovenskimi regija- mi. Te je treba zmanjševati zlasti še zaradi nekaterih ocen in napot- kov Evropske unije. Minister Sen- jur je tudi poudaril, da je treba problematiko regionalnega razvo- ja obravnavati samostojno in celo- vito in da je treba vzpodbujati lo- kalne iniciative, ki lahko preraste- jo v programe. Te je treba pripra- viti za več občin in jih umestiti v širši okvir nekega območja. Zgolj občinski projekti naj bi se v bodoče financirali le iz občinskih proračunov, brez pomoči države. Dotaknil se je tudi vloge in po- mena razvojnih agencij, ki naj bi pripravljale regionalne programe. Njihov položaj bo moral zakon podrobneje opredeliti, saj se že zdaj zlasti v številnih manjših občinah sprašujejo, kako jih bodo plačevali. Za zdaj so odprte skoraj vse opcije, saj naj bi agencije usta- navljale in plačevale tudi občine same, ki bi se združevale po inte- resnih principih. Zakon predvide- va tudi druge možnosti, ki bi jih kazalo dobro proučiti, so menili posamezni razpravljavci in opozo- rili na nekatere že dokaj dobro pripravljene razvojne programe. Tudi za Slovenske gorice, ki so ekonomsko šibko območje z veli- kansko brezposelnostjo. Zakon bi moral zelo jasno določiti kriten po katerih naj bi pospešer ■ skladnejši regionalni razvoj. I tem pa ne bo odveč spomniti ministrove besede, da smo v Slo niji pred desetletji že imeli rej nalni razvoj na manj razvitih dročjih, ki je bil deležen vzp hud. Najlepši primer za takšno litiko je prav Lenart, kjer so si 70. let na veliko gradili dislocir obrate mariborskih podjetij. T bila deležna olajšav, takratna o na pa je dala na razpolago ko: nalno opremljena zemljišča % davo tovarniških dvoran. S tei bil v Lenartu sprožen proces d rarizacije in urbanizacije, k pustil pozitivne posledice v s šni družbenogospodarski prec zbi širšega območja - zgled, 1 ga lahko s korekturami in ak nimi primesmi uporabili tudi di Sicer pa je minister Marjan jur v odgovorih na vprašan pobude udeležencev načel ve tualnih tem. Med drugim je zoril na oceno, da živi na d grafsko ogroženih območjil odstotkov slovenskega f valstva. Zakon o skladnejšei gionalnem razvoju bo žal s) brez oblikovanih pokrajin. K jih bomo imeli, se še ne ve. A ter se bolj nagiba k večjemu š pokrajin, osnova zanje pa i bile dosedanje statistične reg jih je v Sloveniji 12. Zak skladnejšem razvoju seveda nadomestil zakona o pokra Sklepe o regionalnem razvo do sprejemali občinski svet: bo pomembno občine zaintei ti in motivirati za vklju-čeV regionalne razvojne tokove, ustanov naj ne bi ustani uporabili bi obstoječo mrež vojnih agencij in sorodnih nov, je povedal dr. Marjan in dodal, da bi ustanovili rej ne razvojne agencije in s strukturno politiko. Ta h tavljen iz ministrov, ki se u s problemi na regionalni Zelo pomemben pa bo pf; usklajen nastop države do o vzpodbujanje iniciativ tam? nič ne dogaja, pa bi se mora / TEDNIK - Četrtek, 25. februar 1999 9 STROKOVNJAKI ENERGESTKOSVETOVALNE PISARNE SVETUJUO Toplotne irpalke Bliskovit razvoj toplotnih črpalk sega 20 let nazaj, v dobo ve- like naftne krize, ko so mnogi proizvajalci iskali rešitve za zamenjavo fosilnih goriv v drugih izvorih. Eden od odgovorov je bila uporaba odpadne toplote oziroma toplote okolice. Ta- kratne tehnične rešitve in izvedbe toplotnih črpalk niso dale pričakovanih rezultatov glede izkoristka ter so bile s končan- jem naftne krize dejansko za daljšo dobo pozabljene. S povečanjem ekološke zavesti pri potrošnikih ter naraščanjem cen energije postajajo toplotne črpalke kot energetsko učinko- vit in okolju prijazen sistem za ogrevanje in pripravo tople vode ponovno vse zanimivejše. Z razvojem novih tehnologij, iz- boljšanjem izkoristka delovan- ja, zmanjšanjem dimenzij in mase se njihova uporaba ponov- no vrača. Toplotne črpalke nove generacije so znižale mejo delo- vanja do najnižjih temperatur zunanjega zraka, celo do 20C. Leta 1978 je bil odnos elek- trične energije in proizvedene toplotne energije 1:2, danes pa znaša 1:4 in celo 1:5. Predvideva se, da bodo toplot- ne črpalke v bodočnosti pred- stavljale osnovne ogrevalne na- prave na nizkotemperaturnih sistemih. Najnovejši izračuni in meritve na številnih izvedbah toplotnih črpalk so pokazali, da te porabi- jo med 34 in 49 % manj primar- ne energije kot plinski in oljni kondenzacijski kotli. Prav tako se z uporabo toplotnih črpalk zelo zmanjša emisija CO2 in drugih škodljivih plinov v pri- merjavi s plinskimi in oljnimi kondenzacijskimi kotli. To zmanjšanje znaša med 31 in 60 DELOVANJE TOPLOTNE ČRPALKE Vsakdo je že opazil, da se izza hladilnika dviga topel zrak. Go- tovo ste kdaj pomislili, da bi na 'tak način lahko ogrevali vodo? To je možno narediti, in sicer s toplotno črpalko, ki deluje na bnakem principu kot hladilnik, ^ri hladilniku se ohlaja notran- jiost, toplota odvzeta živilom pa prehaja v okolico. S pomočjo to- plotne črpalke pa toploto, ki bi isicer prešla v okolico, koristno uporabimo za ogrevanje prosto- rov ali sanitarne vode, samostoj- no ali v kombinaciji z drugimi ptemi. Pridobljena toplota je ':u rezultat termodinamičnega Srocesa (slika 1) in ne izgore- ll^anja goriva kot pri klasičnih ^)grevalnih sistemih. : Toplotna črpalka je sestavlje- na iz uparjalnika, ki odvzema foploto okolice (vode, zraka, ejemlje), v njem se pri nizki tem- jteraturi uplini hladilno sredst- ipo, ki nato potuje v kompresor. B^a pare stisne in jih dvigne na Jiišji tlačni in temperaturni flivo. Vroče pare v kondenza- li^__ torju kondenzirajo pri višji tem- peraturi in pri tem oddajo kon- denzacijsko toploto ogrevane- mu mediju. Tekoče hladilno sredstvo potuje preko ekspan- zijskega ventila, kjer se mu zniža tlak nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Vsa toplota pridobljena iz okolice je brez- plačna. Da jo z nizkotempera- turnega nivoja dvignemo na vi- sokotemperaturni nivo, je po- trebno vložiti nekaj dela. Tako je za delovanje toplotne črpalke potrebna električna energija za pogon agregata, ki ga sestavljata kompresor in ventilator. Raz- merje med plačano energijo (elektriko) in brezplačno ener- gijo (pridobljeno iz okolice) je običajno 1/3 in pri najnovejših črpalkah celo do 1/5. To pome- ni, da pri 3 kWh pridobljene to- plotne energije uporabnik plača 1 kWh, 2 kWh pa dobi brez- plačno. Razmerje med pri- dobljeno toplotno energijo in vloženim delom imenujemo grelno število. Njegova vred- nost zavisi od vrste toplotne črpalke in vira okoliške toplote in v povprečju znaša 2,5 do 3 in tudi več. Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo, in me- dij, ki ga ogrevamo. Tako poz- namo sisteme toplotnih črpalk zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda. Pri označevanju tipa toplotnih črpalk se na prvo mesto postavlja medij, ki ga hla- dimo, na drugo mesto pa medij, ki ga grejemo. Toplotne črpalke zrak/zrak pa so v bistvo vse vrste klimatizerjev, ki ohlajajo in vzdržujejo temperaturo v ne- kem prostoru in toploto preda- jajo na zrak v sosednjem prosto- ru ali okolico. Za ogrevanje zgradb potrebu- jemo poleg zadostne količine to- plote tudi zadosten temperatur- ni nivo grelnega medija. Najpri- mernejše je talno ogrevanje, kjer zadostuje režim 40/30 C. V tem primeru lahko namesto kla- sičnega kotla kot generator to- plote uporabimo toplotne črpal- ke. Čim manjša je temperatura predtoka, tem boljši je izkoris- tek toplotne črpalke. Pri uporabi novih tehničnih rešitev je zelo pomembna zaščita okolja, zato se kot delov- no snov (hladilno sredstvo) uporablja propan R 20 in popol- noma brezfreonsko hladivo R 407 C. Glede oblike poznamo dve iz- vedbi toplotnih črpalk. V kom- paktni izvedbi sta toplotni črpalka in hranilnik toplote (vode) v enem sklopu. V prime- ru, da je toplotna črpalka ločena od hranilnika vode, imenujemo takšno izvedbo split ali ločena izvedba. Glede na obratovanje pozna- mo dva načina obratovanja to- plotnih črpalk: bivalentno obratovanje in monovalentno obratovanje. Kadar je toplotna črpalka za ogrevanje objekta in tople sani- tarne vode instalirana dodatno h kotlu centralne kurjave, ime- nujemo tak način obratovanja bivalenten. Dejansko pa ločimo tri načine bivalentnega obrato- vanja v kombinaciji s toplovod- nim kotlom in sicer: bivalentno alternativno, bivalentno vzpo- redno in bivalentno delno vzpo- redno. Tako lahko s pomočjo re- gulacije izbiramo poljubno obratovanje pri določenih zu- nanjih temperaturah. Pri biva- lentnem vzporednem obrato- vanju pa imamo dva neodvisna generatorja toplote, ki se v pri- meru izpada enega nado- meščata. Pri monovalentnem načinu obratovanja toplotna črpalka deluje samostojno in pokrije ce- lotne zahteve po toplotni ener- giji skozi celotno ogrevalno se- zono. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. Energetskosvetovaina pi- sarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 778516, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak ponedeljek in sredo od 16 do 18.30. Sve- tovanje je namenjeno učin- koviti rabi energije v gospo- dinjstvih. To je pomoč vsem, ki nameravajo ople- menititi svoj denar z vlagan- jem v učinkovito rabo ener- gije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo so- dobnejših ogrevalnih na- prav in večjo uporabo ob- novljivih virov energije pris- pevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bival- nih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po sve- tovanju vam pošljemo do- mov poročilo o nasvetu. V pisarnah ENSVET si lahko občani ogledajo tudi razpo- ložljivo strokovno literatu- ro. PISE; MIRKO KOSTANJEVEC / NEPQSREDNE OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI Obiani in odlotanje Nadaljevanje iz prejšnje števill€e b) Referendum o samoprispevku in o drugih vprašanjih V členu 46 a ZLS je določeno, da občani odločajo na referendumu o samoprispevkih in o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. c) Svetovalni referendum Pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti lahko občinski svet razpiše tudi svetovalni referendum. Odločitev volivcev na tem referendumu pa ga ne zavezuje (glej čl. 46 b ZLS). # Kdo lahko da pobudo vo- livcem za vložitev zahtevka za razpis referenduma Pobudo volivcem lahko da vsak volivec, politične stranke v občini ali svet ožjega dela občine. V na- daljevanju članka bom za vse, ki lahko dajo pobudo, uporabljal skupen izraz pobudnik. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obraz- ložitev. Statut občine lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega šte- vila volivcev na seznamu, ki vse- buje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča (glej 1. odst. 47. čl. ZLS). # Koga mora pobudnik ob- vestiti in komu predložiti po- budo Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- duma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Ce župan meni, da pobuda ni taka, kot bi morala biti glede na prej za- pisano ali je v nasprotju z zako- nom in s statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obve- sti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena, in župan o tem nemudo- ma obvesti pobudnika in občinski svet (glej 2. odst. 47. čl. ZLS). Po- budnik lahko v 8 dneh po preje- mu obvestila župana zahteva, da naj županovo odločitev preiskusi upravno sodišče in to v primeru, da ugotovi, da je odločitev župana neutemeljena, odločitev razveljavi (glej 3. odst. 47. čl. ZLS). # Način dajanja podpore vo- livcev Način dajanja podpore volivcev zahtevi za razpis referenduma, overjanje podpisov itd. je določeno v 4. odst. 47. čl. ZLS. V 5. odst. tega člena pa je zapisano, da se šteje, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku, ki ga je določil župan, podprlo s svojim podpi- som zadostno število volivcev. # Razpis referenduma Po čl. 47a ZLS občinski svet raz- piše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve voliv- cev za razpis referenduma. 9 Referendum V 1 odst. 47b čl. ZLS so določbe o tem, kdo ima pravico glasovati na referendumu, kdo vodi posto- pek za izvedbo referenduma, kdo odloča o ugovoru zaradi nepravil- nosti pri delu vodilnega odbora. in določba, ki pove, da podrobne- je določi postopek za izvedbo refe- renduma statut občine v skladu z zakonom. Zelo važen je 2. odst. tega člena ZLS ki se glasi: "Odločitev na re- ferendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so gla- sovali. Odločitev o uvedbi samop- rispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel." V 3 odst. tega člena pa je določeno, da poročilo o izidu gla- sovanja na referendumu pošlje občinska komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. # Ljudska iniciativa V 44. čl. ZLS omenjano ljudsko iniciativo ureja čl. 48 ZLS. V prvem tega člena je določeno, da najmanj pet odstotkov volivcev v občini Mko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločbe iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. V drugem odst. tega člena najdemo določbo, ki pravi, da se glede pobude voliv- cev za vložitev zahteve iz prejšnje- ga odstavka in postopka s pobudo primerno uporabljajo določbe 47. čl. ZLS, o katerih sem že prej pi- sal. V tretjem odst. pa je zapisano, da je organ, na katerega je naslovl- jena zadeva iz prvega odstavka, dolžan v roku, ki ga določi statut občine, najkasneje pa v treh mese- cih, odločiti o zahtevi. Konec prihodnjič PTUJ / KMETIJSKA ZADRUGA SEZNANJA Možnost pridelave zelen' /acfitfc in drugih solatni€ Kmetijska zadruga Ptuj načrtuje v letošnjem letu precejšnje povečanje celotne zelenjadarske proizvodnje. S postavitvijo zbirnega centra s hla- dilnico imajo dane možnosti za večjo proiz- vodnjo vrtnin in tudi njihovo trženje. Kot je povedal Slavko Bi^ez, inženir agronomi- je, vodja področne zadruge Ptuj, z vsemi zainteresi- ranimi pridelovalci na področnih zadrugah sklepa- jo proizvodne pogodbe za posamezne vrtnine ter tako zagotavljajo potrebno kreditiranje po hektarju površine ali za posamezno sadiko, zagotavljajo vsa potrebna semena, gnojila, zaščitna sredstva in po- trebne sadike. "Prav tako nudimo specialne sejalni- ce za setev vrtnin ter sadike za sajenje sadik. S sklenitvijo pogodbe je zagotovljen prevzem oziro- ma odkup pridelka po minimalnih cenah. Zato va- bimo zainteresirane kmetovalce, da se o možnostih pridelovanja in tudi o strokovnih navodilih poza- nimajo pri vodjih področnih zadrug na posamez- nih območjih. V letošnjem letu nudimo proizvodnjo čebule, ka- tere setev bo v začetku marca, možno pa je pridelati 25 do 30.000 kg čebule na hektar. Setev rdečega ko- renčka bo prav tako v začetku marca z možnostjo pridelka 25 do 30.000 kg na hektar. Setev rdeče pese poteka od marca do začetka julija, pridelamo pa 25 do 35.000 kg na hektar. Na manjših parcelah, do 0,15 ha, priporočamo pridelovanje kumaric za vlaganje (na mrežah oz. opori), ki jih sadimo konec prve in v začetku druge dekade maja. V normalnih razmerah lahko pridelamo do 30.000 kg plodov na ha. V drugi dekadi meseca maja nudimo sajenje pa- prike kultivar bianca in sorte šorok - šari. Za hek- tar potrebujemo 35 do 40.000 sadik. Sadike bodo vzgojene v stiropornih ploščah z garancijo, da so brez virusnih in drugih glivičnih okužb. Pri papri- ki bianco lahko pridelamo po\prečno 1,0 do 1,5 kg plodov na sadiko. Kot manj zahtčevno proizvodnjo od paprike nudimo pridelavo sladkih in ostrih fe- feronov ter paprike botinečki (paradajzarica). Možna bo tudi pridelava zelja, krompirja in drugih kultur. Vse, ki jih zanima to pridelovanje, vabimo, da najkasneje do 15. marca sklenejo pogodbe, saj je le tako mogoče zagotoviti ves potreben reproduk- cijski material in tudi prodajo tržnih prese.kov," je povedal Slavko Brglez, vodja področne zadruge Ptuj. Ur PTUJ / IZOBRAŽEVANJE LOVSKIH PRIPRAVNIKOV Temelino znanfe za strokovno delo Na Ptuju se je začel tečaj za novosprejete člane lovskih družin - lovske pripravnike, ki ga je organizirala komisija za izobraževanje pri območni Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož. Kot jepovedal predsednik te ko- misije Štefan Gačnik, obiskuje tečaj 17 slušateljev iz različnih lovskih družin, ki se bodo temelji- to seznanili z osnovami bilogije in ekologije divjih živali, posebno pozornost pa bdo namenili spoz- navanju lovske kinologije, kiiltu- re in etike. Govorili bodo tudi o nošenju in uporabi lovskega orožja in o pomenu novega etičnega kodeksa slovenskih lov- cev. Tečaj bo trajal 66 ur, ob kon- cu pa bodo mladi lovci opravljali lovski izpit pred posebno komisi- jo Zveze lovskih družin Ptuj- Ormož. Sicer pa se v teh dneh v ptujsko- ormoški ZLD skrbno pripravljajo na letne analize gospodarjenja z divjadjo, ki so v glavnem že opravljene. Kot nam je povedal predsednik ZLD ma& Emilijan Trafela, so z rezultati izjemno za- dovoljni, saj je bilo gospodarjenje z divjadjo v okviru dogovorjenega in je odsev stanja v naravi. Vsi po- segi so bili strokovno načrtovani, premišljeni in ne na škodo nobe- ne živalske vrste. Posebno skrb so namenjali uresničevanju projekta ponovnega naseljevanja jerebice. Z njim vodijo slovensko razisko- valno nalogo, ki bo očitno lepo uspela. Tudi ostali pokazatelji go- spodarjenja z divjadjo so zadovol- jivi, lovci pa med drugim ocenju- jejo, da imajo vse več somišljeni- kov tudi med kmeti, gozdarji in ljubitelji narave. Le s skupnimi močmi lahko pripomorejo k boljšemu stanju in ravnovesju v okolju. V prihodnjih dneh bodo začeli priprave na leme občne zbore LD, na njih pa se bodo posebej dota- knili vsebine novega etičnega kodeksa. Vsak lovec bo moral etični kodeks podpisati in ga seve- da kasneje v praksi tudi ure- sničevati. V zaostrenih zimskih razmerah so lovci ptujsko-ormoške ZLD iz- vajali številne preventivne ukrepe in dopolnilno krmili divjad. M. Toš 10 četrtek, 25. februar 1999 - TEDNIK Kuharski nasveti Brioši Brioši so francoska kvašena specialiteta in jih lahko serviramo kot predjed skupaj z mesnimi solatami ali kot sladico oziroma desert - takrat zraven ponudimo stepeno sladko smetano in sadje. Tudi brioši, ki jih pripravljamo pri nas, so izpeljanke francoskih briošev, vendar jih pri nas pripravljamo z manj maščobe in manj jajc. Najfinejše kvašeno testo je za- gotovo testo za brioše, v kate- rem je veliko kvalitetne maščobe in kar nekaj jajc, zato še dodatno natančno upošteva- mo navodila za pripravo testa. Vse osnovne sestavine in tudi dodatki so medsebojno odvisni in tvorijo bogato testo. Jajca tes- to delno obarvajo, obogatijo in spodbujajo vzhajanje, z maščobo bogat rumenjak pa poveča trajnost peciva. Beljaki ravno nasprotno testo suše, a prav tako prispevajo k rahljanju testa, da pa se testo ne izsuši preveč, pripomore dodatek mas- la, ki vlažnost testa in sušenje izravnava. Surovo maslo in tudi druga maščoba vpliva na aktivi- ranje lepka, tako da pripravlja- mo testo za brioše postopoma. Testo za francoske brioše pri- pravimo iz 1 kilograma gladke moke. Posebej pristavimo 3 de- kagrame kvasa v mlačno mleko, moki dodamo še 9 jajc, 2 deka- grama soli, 5 dekagramov slad- korja in prilijemo 2 decilitra mlačne vode. Ko je kvas vzhajal, ga prisipamo k moki in s pomočjo mešalnika ali roke zag- netemo fino kvašeno testo. Ko smo ga zgnetli že precej grobo, testu dodamo še 50 dekagramov staljenega masla. Gnetemo kar se da intezivno, da dobimo glad- ko testo z enakomernimi zračnimi mehurčki. Dovolj zgneteno testo damo počivat na toplo in pokrijemo s ku- hinjskim prtom, da se ne izsuši. Neki stari recept o pripravi pra- vih francoskih briošev pravi, da testo pustimo počivati vsaj 6 ur. In če pripravljamo testo za brioše z veliko masla in jajc, naj res počiva nekoliko več časa. Spočito testo razdelimo na manjše kose s težo 3 do 5 deka- gramov in jih oblikujemo v krog ter jih položimo v modele za brioše. Na sredini testa nare- dimo s prstom globoko vdolbi- nico, v katero polagamo majhne kroglice kvašenega testa in pus- timo vzhajati. Tem kroglicam pravimo glave briošev, nekateri pa tudi klobučki. In ravno po teh klobučkih prepoznamo izkušenega peka briošev, kajti klobučki se med peko ne smejo posedati ali se nagibati na levo ali desno stran. Brioše nato po- novno vzhajamo in jih med vzhajanjem večkrat premažemo z raztepenim jajcem. Pečemo jih pri temperaturi 200 C. Pri nas pripravljamo testo za brioše z nekoliko manj jajc in manj maščobe. Tako za testo potrebujemo 60 dekagramov gladke moke, ki ji dodamo 10 dekagramov sladkorja v prahu, 1 dekagram soli, 5 rumenjakov, četrt litra mleka, 15 dekagra- mov masla, 4 dekagrame kvasa in dodatke za okus: vanilijev sladkor, rum in limonino lupi- nico. Testo pripravimo po zgo- raj omenjenem postopku in ga pustimo počivati vsaj eno uro. Tisti, ki nimate originalnega modela za brioše, si lahko po- magate s tipičnim valovitim modelom za šarkelj. Pred upor- abo model dobro namažemo s staljenim maslom, za boljši okus in lepši videz pa lahko mo- del potresemo z olupljenimi na- rezanimi ali celimi mandlji. Iz testa za brioše lahko pripra- vimo tudi različne brioševe štručke in tako pogosto testo za brioše oblikujemo v tako ime- novane gumbe, ko zavijamo dva podolgovata pramena testa pre- ko tako imenovanega križa in rozete. Te oblikujemo iz enega pramena testa, ko testo zavija- mo v krog in ovijamo oba konca okrog nastalega kroga. Testo za brioše pa lahko obli- kujemo tudi v večje ali manjše hlebce in ga izboljšamo z raz- ličnimi dodatki, tako da dobimo vsebinsko bogate kruhe. Navad- no testo za brioše pa lahko nade- vamo tudi z različnimi pašteta- mi, kot je divjačinska, s klobasi- cami, lososom in podobnimi prilogami. Brioši pa so tudi tra- dicionalna priloga h go- sjim jetrom. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 213. NAD Zakon, družina in duševno zdravje 74. nadaljevanje Zasvojenost in družinsko okolje - 4. nad. Pa si poglejmo osebnostne dejavnike, ki jih najdemo pri ženah mož, ki so odvisni od al- kohola. Te osebnostne dejav- nike lahko razdelimo v dve skupini: prvo lahko preprosto imenujemo mazohizem (uživanje v ponižnosti in v vlogi mučenke), ki zbuja zunaj doma in v očeh otrok mnogo usmiljenja, opore, razumevan- ja in drugega, po čemer v bist- vu hlepijo. Za drugi tip žena je značilno, da hočejo dominira- ti, trpinčiti, kaznovati in ponižati moža. Žene v tej sku- pini so pogosto hčerke očetov, odvisnih od alkohola, in se se- daj maščujejo za vse prestano nad možem ali pa se ob njem rešujejo lastnih nepopolnosti in občutkov manjvrednosti. Take in podobne študije o osebnosti žene moža, odvisne- ga od alkohola (veljajo tudi za može žena, odvisnih od alko- hola), so navidezno v nasprot- ju z mnenjem, da je nevrotsko reagiranje teh žena le odgovor na stres. Ker je možno eno in drugo, je treba v vsakem pri- meru vlogo njene premorbid- ne osebnosti skrbno analizira- ti. Toda za oceno mentalnohi- gienskih vidikov v teh družinah je dovolj usodno že dejstvo, (k z napredovanjem moževe odvisnosti od alkohola tudi ona vedno bolj destruk- tivno reagira. V družinah odvisnih od al- kohola vladajo podobni psiho- dinamski mehanizmi kot v ' družinah shizofrenikov (zato * ni čudno, da vidijo nekateri | med obema boleznima podob- nost). Zasvojeni starši ne samo da zanikajo svojo zasvojenost ^ in zunanjo realnost sploh, pač u pa si ne upajo zaznati niti svo- je notranje realnosti. Zato so j procesi mistifikacije v družinah odvisnih od alkohola j na dnevnem redu in pri njih i sodelujeta oba zakonca (žena ® npr. prav tako zanika moževo zasvojenost, išče krivce zunaj j. moža in družine in zato otroku c ne dopustita videti negativnih i( aspektov njune osebnosti in se ? z njimi kritično soočiti). - Naslednjič nadaljujemo to * temo. n PLANINSKI KOTIČEK / PLANINSKI KOTICElf Vabilo na Juriiievo pot v soboto, 6. marca, se bomo ptujski planinci že šestič podali na Dolenjsko, da počastimo spomin na našega velikega in priljubljenega pripovednika Jo- sipa Jurčiča. Jurčičeva pot je ena zelo lepih sprehajalnih poti, pri- mernih za zgodnjo pomlad. Po- teka od Višnje Gore do Muljave oziroma do izvira Krke, naše skrivnostne dolenjske lepotice. Iz Višnje Gore se vzpnemo na nadmorsko višino 500 do 600 metrov. S teh pobočij je prekra- sen pogled proti gorenjskim vršacem, ki so v tem letnem času še prekriti z debelo snežno oddejo. Med potjo spoznavamo ruševine starih gradov, spozna- vamo deželo desetega brata, Ju- rija Kozjaka in drugih Jurčičevih junakov. Vaščani Jurčičeve rojstne vasice Muljave so zelo aktivni in so svojega ve- likega rojaka dostojno predsta- vili. Vse v vasi diha za Jurčiča. Ime gostilne pri Obrščaku, res- tavrirane domačije, kozolci. kašče in še kaj, kar je spadalo' kmečki hiši v Jurčičevem časii Vaščani prirejajo tudi igre n prostem, tako kot sta to počeli Josip Jurčič in Levstik. Z Mtf jave se bomo podali še do izvir Krke in si ogledali staro šolo' vasi Krka, kjer je Jurčič zafl svojo pot v šolo. Če nam bo č dopuščal, se bomo na naši pc po Dolenjski ustavili še v T; borski jami pri Grosuplju. Zbor udeležencev je na avt busni postaji v Ptuju ob 5, uri, cena prevoza je 1.700 SIT se plača pred odhodom. Prija' do torka, 2. marca, na TELI FON društva 777-151 ali 77 917 (Dabič), oziroma do zase be avtobusa. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU Vrtnarji pričakujemo, da bo Matiji (goduje 24. svečana) uspelo razbiti led In da mu po letošnji dolgi zimi ne bo treba narediti novega. Za prebujanje narave iz zimskega mirovanja so takšne pos- topne vremenske spremembe v iztekajoči se zimi ugodnejše kot pa nenadna od juga in otoplitev. V vrtovih bo v naslednjem obdobju, brž ko bodo to vre- menske razmere dopuščale, potrebno opraviti precej predpomladanskih opravil. Se preden bo v SADNEM VRTU sneg povsenn skopnel, potrosimo rudninska gnojila. Ko več ne znrirzuje, pričnemo rez sadnega drevja, ko pa postane zemlja godna za obdelavo, okopljemo drevesne kolobarje. Breskve in nektarinke poškropi- mo pred kodravostjo, brž ko to omogočijo vremenske razmere. V drugi polovici februarja, še preden prično drevnine vegetirati, potrosimo rud- ninska gnojila. Ker je v tem obdobju še malo časa za toplenje rudninskih hranil, da bi prišla do korenin pravočasno, še pred začetkom vegetacije, porabimo lažje top- na mešana gnojila z večjo vsebnostjo dušika, ki ga rastline potrebujejo za brstenje. Med več tovrstnimi gnojili je pri- poročljivo uporabiti mešano gnojilo vol- kom NPK v razmerju 10:15:20:2:1 v od- merku in po navodilih, navedenih na vreči. Gnojenje z lesnim pepelom je naravi in sadovnjaku najprijaznejša oblika prehran- jevanja drevnin s fosforjem, kalijem in dru- gimi rudninskimi snovmi, ker v zemljo vračamo tisto, kar so ji predhodne rastline že odvzele. Med pepelom naj ne bo ogor- kov premoga in sintetičnih gorljivih snovi, ker vsebujejo preveč žvepla in drugih za rastline neprimernih kemikalij. Ker je pepel počasi topno rudninsko gnojilo, ga je po- trebno potrositi čimprej, še pred vegetaci- jo, lahko pa ga mešamio z vsemi vrstami rudninskih gnojil. Vseh sadnih vrst ne režemo hkrati. Ja- blane in hruške obrežemo še v obdobju zimskega mirovanja, slive in češpije v začetku vegetacije, breskve in nektarinke v času cvetenja, nnarelice pa tedaj, ko odcveto. Češnje in višnje običajno obrezu- jemo med obiranjem ali takoj po obiranju. Orehe obreženno spomladi 4 do 6 tednov pred brstenjem ali konec avgusta, ko se na ranah, nastalih z rezjo, najmanj solzijo. Ko bo zemlja godna za obdelavo, okopl- jemo in poravnamo drevesne kolobarje ali pasove. Globina obdelave je lahko le do vršnih korenin, da jih ne poškodujemo. Okopavanje je potrebno vsem mladim sadnim rastlinam do rodnosti, jablanam in hruškam na šibko rastočih podlagah, breskvam in nektarinkam ter vsem vrstam jagodičevja. Koščičarje, ki jih je v preteklih letih ogrožala listna kodravost, posebej pa to velja za breskve in nektarinke, poškropimo z enim od kemičnih pripravkov, še preden prično brsteti, da zavarujemo brste pred prvo možno okužbo. To škropljenje opra- vimo že februarja, pa četudi je še sneg, le da je ugodno vreme. ŠkropirrK) v mirnem in toplem vremenu, ko je drevesna skorja suha in da se škropivo na drevesu v čim krajšem času posuši. Škropiti je potrebno obilno, tako da škropivo oblije brstje in vse drevesno lubje. V OKRASNEM VRTU pregledamo okra- sne drevnine in grmičevje ter takoj ukrepa- mo pri tistih, ki so klonile pod težo obilne- ga in mokrega snega. Rastlinam, še pose- bej zimzelenim, kot je lovorikovec, in posa- jenim v živi meji ter vzgojenim v strnjeno krošnjo, ki jih je sneg upognil in zamrznil v tla, upognjene veje otresemo snega in na- mestinno v prvotni položaj. Polomljene veje pred poškodovanim mestom odrežemo, rano zgladimo in zamažemo. Če pa so se veje začesnile in so v steblu nastale velike rane, te skrbno obrežemo tako, da celičje lubja in olesenelega dela poravnamo in zgladimo, da se odstrani razcefrana lesovi- na in rana zmanjša. Rano premažemo z enim od pripravkov, ki pospešujejo celjen- je in preprečujejo okužbe z glivičnimi bo- leznimi, kot so kambisan, cepilna smola, vosek ali sintetični kemični pripravki. V ZELENJAVNEM VRTU, kjer bo na ugodnih sončnih legah sneg naglo skop- nel in imamo za zgodnjo setev vrtnin že pripravljeno zemljo, lahko posejemo ko- renček in grah. Seme korenčka za toploto tal ni zahtev- no. Vzkali že pri temperaturi 3 do 4 C, takšno toploto pa zemlja doseže že po občutnejši odjugi in ko ponoči več ne zmrzuje. Tudi mlade, pravkar vzkaljene rastline niso občutljive za nizke temperatu- re in prenesejo tudi do - 40. Korenje seje- mo v razdalji 15 cm vrsto od vrste in ne pregosto, da se koren lažje razvije. Seme naj bo prekrito z 1 do 1,5 cm debelim slo- jem drobne prsti ali kompostovke. Seme korenčka počasi kali in so rastlinice opaz- ne šele mesec dni po setvi. Da bi mladi po- sevek lažje okopali oziroma prerahljali, ne da bi ga poškodovali, med seme korenčka setvi pomešamo seme solate berivke in nekaj rdeče redkvice, ki naglo po kalitvi obeležita vrste. Pri okopavanju bo. redkvi- ca že porabna, solato pa porabimo za pre- sajanje. Minimalna kalilna temperatura za grah je že 20. Sejemo ga v srednje težka tla, bo- gata s humusom. Bolje bo uspel na vlažnejših kot pa na suhih in sipkih tleh. Za zgodnje posevke so primernejše sorte z gladkim semenom, ker so proti mrazu od- pornejše kot sorte z nagubanim seme- nom. Pred pticami seme zavarujemo, da ga ne pozobljejo, tako da posevek prekri- jemo z vrteksom ali pomočimo v petrolej. Miran Glušič, ing. agr. KRVODAIALCI 9. FEBRUAR - Milan Rojs, Kraljevci 14/a, Mira Steiner, Sela 25, Bojan Vido Barislovci 11/a, Tomaž Kukovec, Vičava 87, Jože Hon/at, Vintarovci 26, E Skuhala, Zamušani 53/b, Dragica Lah, Gomilšakova 12, Ruj, Ivan Lesjak, N vas 17, Rudolf Repec, Tržeč 19/a, Tatjana Molnar, CMD11, Ptuj, Frančiška lek, Rjavel 22, Danica Vaupotič, Jurovci 23/a, Marija Vogrinec, Levanjci 1 Janez Amuš, Novinci 19, Marjana Prelog, Zagojiči 20/a, Leonida Ozir Anželova 11, Ptuj, Franc Lah, Gomilškova 12, Ptuj, Janez Petrovič, Hvaletin Janez Kozel, Potrčeva 4, Ptuj^ Janez Kostanjevec, Gibina 26, Elizabeta Ro! Strmec 13, Sonja Predikaka, Sturmovci 11, Peter Liber, Drenovec 1, Srečk tar, Lancova vas 58, Silva Kokot, Pohorje 17, Ivan ŠamperI, Drbetinci 57, J Malinger, Skorba 27/c, Milan Muršec, Vitomarci 30/a, Milan Travnikar, Obž niči 12, Ptuj, Milan Krajnc, Grajena 36, Ivan Braček, Hvaletinci 13, Ana Či Drbetinci 65, Daniel Petrovič, Podvinci 124/a. 11. FEBRUAR - Branko Lupša, Gočova 68, Marjan GizerI, Zagorje 10/b, Bor mitrovski, Formin 36, Franc Cuš, Finžgarjeva 23, Ruj, Ivan Gajšek, Podli 61, Marija Gajšek, Podlehnik 61, Miro Emeršič, Lancova vas 56, Ivan Auei brežje 151/a, Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Ruj, Simona Klasinc, Ul. i Kaučevič 12, Ruj, Franc Podgoršek, ZakI 19/b, MiraZajšek, Kozminci 6/1 vard Jurgec, Lancova vas 68, Branko Srdinšek, Dežno pri Podlehniki Gajšek, Kraigherjeva 29, Ruj, Lidija Hmec, Sp. Gruškovje 20, Viktor B Kraigherjeva 18, Ruj, Ernestina Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ruj, Jožef Rep,' 33, Jožica Ratek, Vintarovci 8, Jože Vidovič, Lancova vas 53/a, Darinka L Gočova 68, Jože Herjavec, CMD 16, Ruj, Dragan Posavec, Ul. svobode klavž na Dravskem polju, Robert Omik, Polenšak 56, Dušan Vorih, Kiča Branko Cajnko, Nova vas pri Ruju 10, Dušan Tetičkovič, Slovenskogorišk Ruj, Alojz Karlo, Krivi Vrh 22, Iztok FridI, Zg. Hajdina 97/a, Stanko Topo Jablovec 39, Anton Satler, Podlehnik 67, Franc Gajšek, Gorca 3/a. TEDNIK - Četrtek, 25. februar 1999 ^ o- v » « -v» * ~ ♦« 11 JUDO Vsem skupni cll/ i evropskem in svetovnem nerilu se v mladinski konku- ■enci zadnjih nekaj sezon ispešno dokazujejo »redvsem dekleta. Vendar se >o večletnem zatišju z mrtve očke premika tudi moški del 'kipe. Veliki met je uspel ^erjanu iz Celja na lanskem nladinskem svetovnem >r>enst>u v Kolumbiji, kjer je »svojil 3. mesto. Ob tem ispehu pa v reprezentančnih TStah optimistično zrejo v irihodnost. Še bolj optimistični pa so v nujskem judo klubu, kjer raste ladarjen rod judoistov z mladin- ko ekipo Seničič, Prime, Rus in Juran na čelu. Vsi štirje se že od začetka leta »ripravljajo, pod vodstvom tre- lerja Filipa Leščaka z istim cil- ;m: uvrstiti se v mladinsko re- irezentanco Slovenije in izpolni- i normo za nastop na mladin- kem evropskem prvenstvu, ki bo £tos v Beogradu. Izpolnjevanje lačrtov za to sezono so pričeli z nednarodnimi pripravami v av- trijskem Mittersilu, nadaljevali rnladinskimi in članskimi pri- javami v Slovenski Bistrici, lato so se udeležili priprav v Rau- isu, sedaj pa nadaljujejo treninge la domačih blazinah. Pot do vozovnice za Beograd bo blga in težka. Najprej bo seveda otrebno uspešno nastopiti na tevilnih domačih prvenstvih, lato pa še izpolniti visoko normo la mednarodnih prizoriščih po sej Evropi. Denis Rus in Miha Prime sta ele letos stopila v mladinsko lonkurenco, oba pa že imata skušnje tako iz mladinskih kot lanskih tekmovanj. D. Rus: "Lažje nastopam na tuj- ih tekmovanjih, kjer nasprotni- kov ne poznam. Nekaj medna- rodnih izkušenj že imam, večkrat pa sem se preizkusil tudi v član- ski konkurenci, kjer sem pridobil veliko izkušenj. Možnost nastopa na mladinskem evropskem prvenstvu imam letos prvič in upam, da bom izkoristil ponuje- no priložnost." "Lani sem domala vso sezono, še kot kadet, nastopal v mladin- ski in članski konkurenci. Ob tem se celo osvojil naslov mladin- skega državnega prvaka do 100 kg. Kljub napornim pripravam, ki me še čakajo, in močni medna- rodni konkurenci se ob jasno zas- tavljenem cilju nadejam uspešne sezone," je optimističen Miha Prime. Seničič in Žuranova, slednja se ponaša s članskim in mladinskim državnim naslovom, že imata bo- gate mednarodne izkušnje - Seničič celo z evropskih tekmo- vanj, kjer je lani na mladinskem evropskem prvenstvu v Rornuniji dosegel 12. mesto. Tanja Žuran ima vrsto uspešnih nastopov na evropskih pokalih v minuli sezo- ni in nastop v zmagoviti ekipi po- kala Alpe-Adria. "Uvodne priprave so bile zelo naporne, vendar le s trdim delom lahko upam na uspeh. V Mittersi- lu sem veliko trenirala s tujimi judoistkami, največ s kubansko reprezentanco, ki se ponaša s ko- lajnami z olimpijskih iger. Dek- leta iz slovenske reprezentance nismo v ničemer zaostajale za konkurenco," je dejala Tanja Žiu-an. Nikola Seničič je s priprav v Raurisu pripotoval predčasno za- radi poškodbe. "Upam, da bom kmalu okreval in nadaljeval delo po zastavljenem načrtu. Letos želim na evropskem prvenstvu svojo uvrstitev seveda izboljšati, vendar bo za to potrebno še veli- ko truda." Simon Starček Od leve Denis Rus, Nikola Seničič, Miha Prime in Tanja Žuran PLANINSKI KOTIČEK Va vintekovo po nedžimurskih gorUah ftk Ptuj in njegovo oklico lahko brez večjih težav ugotovimo, (ft se že krepko nagiba v območje tako imenovane subpanon- jie Slovenije. Za tovrstno ugotovitev ni nujno strokovno poz- pvanje geografske razdelitve naše države, saj nam že pre- fost pogled po pokrajini oriše obsežni ravnini Dravskega na (^odu in Ptujskega polja vzhodno od staroste slovenskih ^est. Toda s Pohorjem, ki se dviga zahodno od Dravskega pol- ] in predstavlja najvzhodnejse odrastke Alp v naši državi, po joji zgradbi pa spada k Centralnim Alpam, se vzpeti svet še eji konča. 'ieverno od Ptuja se valovito dvi- jo in spuščajo zložna slemena bvenskih goric, ki jih podobno bolj strme Haloze južno od •,:^ve uvrščamo med terciarno \ičevje. Prav ti dve pokrajini da- ja Ptuju in okolici reliefno pe- j Cjši videz. S tem se močno razli- ' jemo od tipičnih panonskih po- niže Drave na Hrvaškem, J'katere je značilen nekoliko mo- Utonejši ravninski videz. Sliko- 7 i ^iči Slovenskih goric in Ha- r ': sicer ne dosegajo tako visokih adniorskih višin, ki bi se lahko losale z alpskimi vršaci, toda v hijih letih vse pogosteje služijo ^različne izlete in pohode vse ^ilnejšim ljubiteljem planinst- J Ptuju in okolici, ^oleg Haloz, kjer že več kot 15 poteka med Boriom in ^načko goro markirana Haloška |';imska pot, se pota ptujskih F^incev vse pogosteje usmerjajo /j v planinsko manj poznane venske gorice. Nekoliko bolj lani vzhodni del tega gričevja v -njih letih približali ormoški ninci, ki so na območju svoje ■me uredili in markirali Tiosko planinsko pot, segajočo do Jeruzalema in Koga na pdu_ Vzhodni rob Slovenskih }c, kjer markirane planinske i zavi)ejo proti severu ali pa se obrnejo nazaj v notranjost Slove- nije, je do nedavnega predstavljal tudi za planince nekakšen vzhod- ni rob za pohodništvo na tem območju. Toda s to neslavno tra- dicijo, ki je večini pohodnikov iz Slovenije zastirala slikovito gričevnato pokrajino skrajnih ju- govzhodnih odrastkov Sloven- skih goric, na Hrvaškem imeno- vanih Medžimurski bregovi ozi- roma gorice, smo ptujski planinci prekinili konec letošnjega januar- ja. Na povabilo medžimurskih planincev iz Murskega Središča smo se 24. januarja podali na 1. Vincekov pohod, ki so ga domači planinci pripravili v času, ko lu-adno prične brsteti vinska trta. Ptujčani smo se v meglenem ju- tru preko Ormoža in mejnega pre- hoda Gibina odpeljali v Mursko Središče, kjer je bilo zbirno mesto pohodnikov. Po prijaznem spreje- mu in prihodu množice prekmur- skih pohodnikov iz Lendave in Mureke Sobote smo se odpeljali do Strigovčaka, kjer se je pričelo naše planinsko odkrivanje nezna- ne gričevnate pokrajine. Sprva nas je pot vodila med bukovimi gozdovi, ki so jih vse pogosteje za- menjevali skrbno obdelani vino- gradi, kjer so nam domačini pri- pravili prvo presenečenje. Čeprav smo pred odhodom v Medžimurje sicer že nekaj vedeli o gostoljub- nosti tamkaj živečih prebivalcev, sta nas prismo gostoljubje in pri- jaznost domačinov prav presene- tila. Obložene mize z domačimi dobrotami in pristna vinska kapljica so se vrstili vse do cilja pri turistični kmetiji "Potrti kotač" na Jurovčaku, kjer smo bili priča starodavnemu običaju krsta vinske trte. Kot krono celodnev- nemu potepanju po medžimur- skih gričih so organizatorji ob zaključku pohoda pripravili vese- lo planinsko rajanje, ki smo ga zaključili z odtisom prvega žiga v lično izdelane izkaznice pohoda. Presenečeni nad lepotami po- krajine in toplim sprejemom domačinov ter bližino Medžimur- skih bregov saj smo do Ptuja po- trebovali le dobro uro vožnje, smo se od medžimurskih planincev poslovili z željo, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Hkrati pa smo jih povabili v Haloze, kjer bomo ptujski planinci tudi letos zadnjo soboto v maju pripravili tradicionalni pohod po Haloški planinski poti, ki nas bo tokrat popeljal iz Narapelj na Donačko goro. Ob našem potepanju po Medžimiurju in spoznavanju no- vih pokrajin in ljudi lahko ob koncu zapišem našo skupno ugo- tovitev, da imajo tovrstni pohodi še poseben pomen, saj povezujejo prebivalce dveh sosednjih držav ter lahko veliko pripomorejo k boljšim medsosedskim odnosom, ki trenumo v višjih meddržavnih sferah niso na zavidljivi ravni. Hkrati pa so planinski in izlet- niški cilji v neposredni bližini državne meje, kot so Ravna gora, Strahinjščica, Medžimurske gori- ce in drugi, oddaljeni od Ptuja vsega dobro uro vožnje z osebnim avtomobilom in tako predstavlja- jo potencialne enodnevne izlet- niške cilje tudi za slovenske ljubi- telje gora. Uroš Vidovič IZLETI V MARCU 6. Jurčičeva pot; vodi Vika Dabič 13. Stenica; vodi Vika Dabič 20.-21. Notranjska; organizira Marko Kraševec 27. Paški Kozjak; vodi Vika Dabič VABIMO NA OBČNI ZBOR PD PTUJ člane Planinskega društva Ptuj vabimo na občni zbor, ki bo v četrtek, 4. marca, ob 17. uri v prostorih Narodnega doma na Ptuju, Vošnjakova ul. 1. Občni zbor bo potekal po ustaljenem dnevnem redu, po zboru pa sledi tradicionalno družabno srečanje! Odbor za informiranje in pro- pagando PD Ptuj VABILO NA JURČIČEVO POT v soboto, 6. marca, se bomo ptujski planinci že šestič podali na Dolenjsko, da počastimo spo- min na našega velikega in pril- jubljenega pripovednika Josipa Jurčiča. Jurčičeva pot je ena zelo lepih sprehajalnih poti, primer- nih za zgodnjo pomlad. Poteka od Višnje Gore do Muljave oziroma do izvira Krke, naše skrivnostne dolenjske lepotice. Iz Višnje Gore se vzpnemo na nadmorsko višino 500 do 600 me- trov. S teh pobočij je prekrasen pogled proti gorenjskim vršacem, ki so v tem letnem času še prekriti z debelo snežno oddejo. Med pot- jo spoznavamo ruševine starih gradov, spoznavamo deželo dese- tega brata, Jurija Kozjaka in dru- gih Jurčičevih junakov. Vaščani Jurčičeve rojstne vasice Muljave so zelo aktivni in so svojega veli- kega rojaka dostojno predstavili. Vse v vasi diha za Jurčiča. Ime gostilne pri Obrščaku, restavrira- ne domačije, kozolci, kašče in še kaj, kar je spadalo h kmečki hiši v Jurčičevem času. Vaščani prireja- jo tudi igre na prostem, tako kot sta to počela Josip Jurčič in Lev- stik. Z Muljave se bomo podali še do izvira Krke in si ogledali staro šolo v vasi Krka, kjer je Jurčič začel svojo pot v šolo. Če nam bo čas dopuščal, se bomo na naši poti po Dolenjski ustavili še v Tabor- ski jami pri Grosuplju. Zbor udeležencev je na avtobu- sni postaji v Ptuju ob 5.30 uri, cena prevoza je 1.700 SIT in se plača pred odhodom. Prijave do torka, 2. marca, na TELEFON društva 777-151 ali 772-917 (Dabič), oziroma do zasedbe av- tobusa. v.d. Ptujski planinci v medžimurskih goricah POGOVOR Z NAJBOUŠO ŠPORTNICO PTUJA'98 ANDREJO RAZLAG "Mama, Itvala ti!" Kegljavka Andreja Razlag je najuspešnejša športnica Ptuja za leto 1998. V preteklem letu je končala gimnazijo na Ptuju, se vpisala na študij politologije in obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, se zaposlila na ministrstvu za obrambo ter pričela tekmovati v članski konkurenci, kjer je lani osvojila četrto mesto na svetovnem prvenstvu in tretje na svetovnem pokalu, ti dve uvrstitvi pa sta ji prinesli zaslužen naslov najboljše ptujske športnice. "Ko sem spremljala uspehe ptujskih šponnic, ki so bili vrhunski, nisem pričakovala tega priznanja, tako da sem zelo prese- nečana in predvsem zelo vesela. V kegljanju sem že polnih deset let in še kakih deset jih bom ostala kot tekmovalka. Treniram v Cel- ju, čeprav sem članica tudi ptuj- skega kluba. Nato pa upam, da bom lahko svoje znanje predajala mlajšim kot trenerka. Za ta šport pa me je navdušila moja mama, ki mi stoji ob strani pri vsem, kar počnem v življenju. Uspehi niso prirojeni, temveč prigarani. Na leto imam le tri ted- ne "dopusta". Pravzaprav moram sedaj kot uslužbenka ministrstva za obrambo svoje rezultate še bolj potrjevati, saj mi samo to zagot- avlja vsakdanji kruh. Seveda pa m vse samo v garanju, tega je morda samo kakšnih štirideset odstotkov reztiltata, ostalo je psi- ha. Tako redno "treniram" tudi s psihoterapevtom v Kranju." ANDREJINA DOBRODELNOST "Pred leti je se je začela akcija odstranitve arhitektonskih ovir v slovenskem šolskem prostoru. Ideja se mi je porodila v osnovni šoli, ko sem imela sošolca na in- validskem vozičku in videla, s kakšno težavo se je oz. so ga pre- važali. Pomagalo mi je veliko lju- di, predvsem umetnikov iz vse Slovenije." Zakaj študij politologije? To je bila moja želja že iz otroštva. Ve- liko utež na tehnici odločitve o nadaljevanju študija pa je dala predvsem odločitev ministrstva za obrambo, da me vzamejo pod svoje okrilje, kajti v času srednje šole so se moje misli oddaljile od politologije in približale športu. Opravljenih imam že nekaj izpi- tov in vidim, da me vedno bolj vleče v te vode." Milan Krajnc Andreja Razlag. Foto: Nini STRELSTVO Matija^ Son/ci in Ma/cfci ^ v državni renrezenianti Tretje pozivno državno tekmovanje v Ljubljani 12. februarja je bilo obenem izbirno za državno re- prezentanco. Vsi mladinci SD Ptuja so bili vabljeni na pozivni timiir. Marjan Gril je dobro streljal, a je v tretji seriji enkrat zračno pištolo namesto z eno napolnil z dvema metkoma in dobil dvakrat petko. Marian se trudil in bil s 538 krogi peti med mladin- ci. Robert Šimenko je nastrelil 543 krogov, kar je zadostovalo za četrto mesto. Državni reprezentant Matija Potočnik si je z odličnimi 553 krogi zagoto- vil mesto stalnega člana mladinske državne repre- zantance in bo branil barve Slovenije v soboto, 20. februarja, v Zagrebu. Matija je bil pred dvajsetimi dnevi v Mnchnu na mednarodnem turnirju izre- 'den 15. mladinec Evrope, v Kranju pa si je priboril novi državni rekord mladincev v dopisnem finalu državne lige in v soboto spet dobil vabilo za ekipo Slovenije. Odprtega tekmovanja so se udeležile tudi strelke Juršincev. Majda Raušl je po rednem tekmovanju s 362 krogi bila šesta, po izredni končnici pa je bila tretja. Majda vabila sicer ni prejela, izpolnila pa je pogoje za tekmo z reprezentanco Hrvaške. Sonja Raušl iz Juršincev, najboljša mlajša mladinka, se je po rednem tekmovanju uvrstila s 344 krogi v končnico in nastrelila 93,7 kroga, kar je tretji re- zultat končnice. Sonja je na tuxnirju bila najboljša mlajša mladinka in je dobila vabilo' v mladinsko ekipo za tekmo s Hrvaško ter je najmlajša državna reprezentantka. IL DRŽAVNA LIGA Ruše - Ptuj Petij a 1585:1571 v osmem krogu druge državne lige so se v Ruše srečali SD I. pohorskega bataljona in ptujska Petlja. Za štirinajst krogov so zmagali strelci Ruš. Posamezno je zmagal član Ruš Damjan Pisnik s 542 kr. Petlja je nastopila v sestavi Marjan Gril, Slavko Ivanovič in Simon Fras. Ml. mladinec Si- mon Fras je nastrelil 506 krogov in je za štiri kroge premagal mladinca Bojana Lunežnika ml. iz Riiš. Trener Petlje Marko Koren je nezadovoljen: "Za- radi dela se tekmovanja ni udeležil Gorazd Selišek, zaradi bolezni pa Milan Stražišar, Simona je pobra- la trema in pike so ostale v Rušah." Po osmem krogu so strelci Petlje tretji. S! 12 četrtek, 25. februar 1999 - TEDNIK PTUJ / VOLKMERJEVA 30 - ZGLED ZA MESTNO JEDRO te so slanovald shini v Volkmerjevi 30 so se tudi letos izredno potrudili pri pustni okrasitvi. Foto: M.Ozmec V stanovanjskem bloku v Volkmerjevi 30 v Ptuju živi skup- nost 18 družin, kije mnogim lahko za zgled. Niso samo sta- novalci, temveč prijatelji, ki jih povezujejo najrazličnejši do- godki. Že pred petimi leti so pričeli miklavževanje, potem je prišel na vrsto pust, v tem trenutku pa se že pripravljajo na praznovanje materinskega dneva. Čeprav je bolj ali manj motor vseh teh aktivnosti Marija Ferk, ima zvesta pomočnika v Stanku Kostanjeveu in Janku Bezjaku ter v drugih stanovalcih, ko je potrebno. Moški del je tudi glavni pri pripravi materinskega praznika. Za letošnjo pustno podobo bloka so se izredno potrudili, okrasili so ga tako, kot bi se za pustno podobo morali potruditi v starem mestnem jedru, koder se vije pustna povorka. Na fasa- do bloka so izobesili kurentovo podobo na platnu, skoraj tri- metrsko čarovnico in psa na ko- lesu, na okna in balkone pa še maske, raznobarvne trakove in pustne risbice. Skratka pri okra- sitvi so sodelovali vsi, od najmlajših do najstarejših. Za lansko nagrado so si ogledali Je- lenov greben in Olimje in tudi letos jih nagrada ni obšla. Turis- tično društvo Ptuj, ki je izjemo- ma letos prevzelo nagrajevanje najbolje okrašenih izložb in pročelij stavb v pustnem času, jim je dodelilo nagrado v skupni vrednosti 40 tisoč tolarjev, dru- go je prejela Cvetličarna Roža v skupni vrednosti 20 tisoč tolar- jev. Pri izložbah je prvo nagrado v skupni vrednosti 25 tisoč to- larjev prejela izložba trgovine Emone Merkur v Lackovi ulici, drugo v skupni vrednosti 20 tisoč je prejel Bo cafe, tretjo Cvetličarna Rožmarin v skupni vrednosti 15 tisoč tolarjev in četrto izložba trgovine Elektro- tehna v Lackovi 12 v skupni vrednosti 10 tisoč tolarjev. Skupnost 18 družin v Volkmerjevi 30 v Ptuju je izjem- na tudi po skrbi za lepo okolje, sami zgledno skrbijo tudi za ze- lenico in otroško igrišče. Vsi stanovalci, od najmlajšega pa do najstarejšega, tudi vzorno skrbi- jo za skupne prostore v bloku, kot je stopnišče, kjer ni na stenah nobene packe in kjer na stopnišču ne najdete nobenega cigaretnega ogorka. Stopnišče je polno zelenih rastlin in "slik" - na blagu narisanih na- jrazličnejših prijaznih podob. Stanovalci dobro vedo, da je dobro počutje odvisno tudi od tega, v kakšnem okolju bodo živeli, in to je osnova njihovega vsakodnevnega ravnanja. Vsak prispeva, kolikor more. V delu prispevka ne merijo, v skupni mesečni fond pa dodatno za skupne naloge prispeva vsaka družina enak znesek. MG PTUJ / POMEMBNE SPREMEMBE V KLUBU PTUJSKIH ŠTUDENTOV - KPŠ Uov logotip Klulfa ptulskih študentov Petek, 22. januarja, je bil za Klub ptujskih študentov - KPS pomemben dan. Najprej so na izrednem občnem zboru spre- jeli spremenjeni statut kluba. Nov statut bolje določa kar ne- kaj pomembnih stvari za boljše delovanje kluba, med dru- gim jasno deflnira pristojnosti in odgovornosti članov ter na- tančno opredeljuje pogoje glede članstva v klubu. Uradno so predstavili tudi nov logotip kluba, ki je bil iz- bran izmed vseh prispelih pred- logov. Oblikoval ga je študent slikarstva, član KPŠ Tomaž Plaveč. Leva stran logotipa, ki delno spominja na ptujski grb, predstavlja odprto oziroma prebrano knjigo, torej znanje. Na desni strani znaka pa se ve- selo smehlja mlada, razposajena in živahna oseba nedefiniranega spola, ki ponazarja študenta ali študentko. Menimo, da prav ta znak najbolje predstavlja ptujske študente, zato verjame- mo, da se bo vsem hitro utrdil v spomin. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo Tomažu za njegov prispevek klubu. Nato je sledila še uradna otvo- ritev novih klubskih prostorov na Vodnikovi ulici 2 (v zgradbi nove pošte na Ptuju). Končno nam je uspelo realizirati dolgo- letna prizadevanja za pridobitev svojih prostorov. Tako lahko se- daj vsi študentje s področja nekdanje upravne enote Ptuj na enem mestu j dobijo vse potre- bne informacije o aktivnostih, ki jih organizira KPŠ. Paleta teh aktivnosti bo vse pestrejša. Ob tej priložnosti bi se še radi zahvalili KK Ptuj, Vinarstvo Slovenske gorice-Haloze, ki nam je poživil otvoritev z odlično kapljico iz svojih kleti. Če vas o delovanju kluba zani- ma še kaj več, si lahko to prebe- rete na naših prenovljenih splet- nih straneh na internetu. Na svetovnem spletu nas sedaj najdete pod lastno domeno: www.klub-kps.si S.B. Logotip KPŠ je obliko- val Tomaž Plaveč PODVINCI / VAŠČANI PRIKAZALU POROČNO POVORKO Zb pusfa ce/a vas nori ^ Ptujsko območje daje tako imenovanemu fašenku že od nekdaj velik pomen in marsikatera vas tukaj na- okrog ima že lastno masko, nekakšen svoj zaščitni znak. Tudi v Podvincih je vzklila ideja o skupni mas- ki, ki ne bi bila samo prak- tična in izvirna, ampak tudi vsem dostopna. Oldočili smo se za prikaz starega gostiivanja. Pri takšni maski brez papi- rantih rož gotovo ne gre, zato so se že v sredo, 10. februarja, zbrale žene in dekleta in svo- je spretne prste preizkusile na pisanem okrasnem papir- ju. Začele so nastajati rože najrazličnejših oblik in veli- kosti. Ene so bile namenjene krašenju bosmanov, druge suknjam gostiivenjšakov, tretje pa so okrasile nevestin venec in šopek. Izdelali smo tudi kuhinjo in druge ele- mente, ki pač spadajo zraven. Podobn so zaključile stare obleke, torej pleti, rute, pre- dpasniki in drugo, ki jih je večina potegnila kar iz babičinih skrinj in starih omar. In tako so se na pustno nedeljo udeležili povorke v Markovcih, v torek pa so ne- kaj pustnega veselja obudili v Podvincih, kar je bil tudi os- novni namen tega maskiran- ja. Barbara Čeh Pod spretnimi prsti so nastajale najrazličnejše rože Podvinško gostiivanje TEDNIK - Četrtek, 25. februar 1999 21 POLJČANE / DEVETDESET LET KNJIŽNIČARSTVA Velik dogodek za kraj številnim prireditvam ob slovenskem kulturnem prazniku se je v občini Slovenska Bistrica ob devetdesetletnici knjižničarstva v Poljčanab pridružilo še odprtje nove knjižnice. Svoj prostor s sto kvadratnimi metri prostornine, popolnoma novo opremo, računalniško povezavo z matično knjižnico v Slovenski Bistrici ter drugimi knjižnicami v Slove- niji je našla v prizidku nove telovadnice. Knjižnica je v kraju več kot potrebna, saj jo je v lanskem letu ob samo dveh izposo- jevalnih dnevih obiskalo več kot 3000 bralcev, ki so si izposo- dili 11.000 knjižnih enot. Večino denarja za nove prostore je primaknila poljčanska krajevna skupnost, ostalo občina, opremo pa so Anancirali na ministrstvu za kulturo. 1919. leta je bilo v Poljčanah ustanovljeno Izobraževalno društvo in v okviru tega prva knjižnica v kraju; v letih 1920 in 1923 sta tu delovali celo dve knjižnici. Knjižničarska de- javnost s sedaj že bogatim fon- dom knjig je bila v Poljčanah pred drugo vojno dobro razvita, knjižnica pa odprta vsak popol- dan. V vojnem času je nehala delovati, mnogo knjig so Nemci sežgali ali drugače uničili, kul- turne delavce pa zaprli. 1946. je bila v Poljčanah ustanovljena Ljudska knjižnica s sprva dokaj skromnim knjižničnim fondom - 75 knjig, a se je zaradi poman- jkanja primernih prostorov mo- rala često seliti. Kasneje se je knjižnični fond bogatil in slabih trideset let kasneje je poljčanska Ljudska knjižnica premogla že 2.500 knjig, kar pa je ponovno zahtevalo iskanje novih, pri- mernih prostorov. Te je 1976. leta končno dobila v starem zdravstvenem domu in tam os- tala vse do lanskega leta. Dolga leta je delovala v okviru KUD Janka Živka iz Poljčan. Po pre- selitvi v prizidek pri telovadnici je postala profesionalna enota matične knjižnice Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici. Ob preselitvi v nove, suhe in zračne prostore je obsegal knjižnični fond 8.600 enot, ven- dar so jih okoli 1000 morali izločiti, ker so bile knjige zaradi vlage uničene. Kot je povedala Anica Korošec, ravnateljica Knjižnice Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, v okvir kate- re sodi poljčanska knjižnica, so odpisano že uspeli nadoknaditi, saj so jim ob odprtju mnoge založbe podarile lepo število knjig, drugo pa je bilo nabavlje- no ob rednem nakupu. Glede na število knjig, želje in potrebe krajanov bo v poljčanski knjižnici nujno potrebno sa- mostojno delovno mesto knjižničarke, saj bo ob redni izposoji lahko opravljala še dru- ge dejavnosti. V novih prostorih je bila nu- jno potrebna nova oprema. Ne- kaj polic za knjige jim je v začetku podarila šola, denar za ostalo opremo pa so zaprosili pri ministrstvu za kulturo. Ko so aprila lani dobili zavrnjeno vlo- go za sofinanciranje opreme, je ravnateljica napisala pritožbo in tako uspela "izpraskati" 3 milijo- ne tolarjev za prepotrrebno knjižnično opremo. Nove police so jim montirali decembra lani, v letošnjem januarju so priključili telefonsko ISDN li- nijo, v februarju je sledil nakup računalniške opreme, dveh osebnih računalnikov, tiskalni- ka in optičnega čitalca ter iz- vedba računalniške povezave z matično knjižnico in drugimi knjižnicami v sistemu COBISS. Uporabnikom je tako namenje- no eno računalniško delovno mesto z možnostjo uporabe In- terneta in multimedije. Ob odprtju novih knjižničnih prostorov so nastopali učenci osnovne šole Poljčane, med gos- ti pa so bili župan dr. Ivan Žagar, tajnik občine Milan Ozi- mič ter predsednik sveta poljčanske krajevne skupnosti Alojz Vezjak, ki je v svojem na- govoru nanizal zgodovino poljčanske knjižnice ter obudil spomin na nekatere knjižničarke, ki so tod ljubi- teljsko delovale dolga leta. Med gosti so bili tudi predstavniki drugih knjižnic. Vida Topolovet Notranjost nove knjižnice v Poljčanah. Foto: S. Brbre SLOV. BISTRICA / NA OBISKU DRŽAVNI SEKRETAR ZA TURIZEM TomaŽ Za ji obljubil državno podporo Med svojim kratkim obiskom v Slovenski Bistrici minuli ponedeljek popoldan se je državni sekretar za turizem Tomaž Zaje pogovarjal z občinskim vodstvom (namen je bil, seznaniti državnega sekretarja s stanjem turizma v občini) ter predstavnikom Zavoda za kulturo, kjer pripravljajo letos aprila razstavo sodobne japonske keramike. Ko je govoril o slo- venskem turizmu, je omenil, da sodijo med njegove paradne konje slovenska zdravilišča, potem pride morje, smučišča, gore, jezera ter turistične kmetije (teh je v Sloveniji 220) in šele nato gradovi, kjer pa je po njegovem bližnji Štatenberg, ki bi lahko bil v občini Slovenska Bistrica med paradnimi konji na področju turizma, prava sramota - pa ne samo ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, temveč tudi ministrstva za kul- turo. Predstavnike slovenjebistriške občine je opozoril, da bo mi- nistrstvo za turizem in malo gospodarstvo, najmlajše in najmanjše med slovenskimi ministrstvi, ki ima to napako, da je raztreseno med Mariborom in Ljubljano, v kratkem razpisalo nepovratna sredstva ter ugodna posojila za turistične programe, prireditve in naložbe na tem področju. 150 milijonov nepovratnih sredstev bo razpisalo konec tega meseca, namenjeni pa bodo turističnim programom in prireditvam. Slovenjebistričani se bodo za ta sredstva prijavili s Podobami bistriških domačij, kolesarskimi stezami, Bistriškim vintgarjem, turističnimi tablami, posebej pa še za postavitev japonske razstave, kjer je Tomaž Zaje Stanetu Gradišniku obljubil osebno pomoč pri navezavi stikov z japonsko ambasado in morebitnimi sponzorji. Na razpolago bo še 900 mili- jonov kredita pod ugodnimi pogoji za naložbe v turistično infra- strukturo; tega bodo na ministrstvu razpisali v marcu. Državni sekretar za turizem Tomaž Zaje je med drugim še pove- dal, da je Slovensko Bistrico, kamor ne zaide pogosto, obiskal zato, da bi se med drugim prepričal, ali je tu dovolj zanimanja in volje za razvoj turizma. Zadovoljen je odkril, da je v občini veliko naravnih danosti prav na področju turizma, pa tudi dovolj volje, da se na tem področju nekaj premakne dalje. VT BUKOVCI / ZLATA POROKA Jubilej zcilron- €ev Horvat v začetku meseca, 6. februarja, sta proslavljala slovesnost zlate poroke Janez in Genovefa Hor- vat iz Bukovcev. V krogu so- rodnikov in sosedov sta v gasils- kem domu Bukovci proslavila prvo zlato poroko v občini Mar- kovci, ki jo je opravil župan Franc Kekec s sodelavcema Da- nico Tement in Brankom Kos- tanjevcem, nato pa še v farni cerkvi župnik Janez Maučec. Zlatoporočenca sta se poročila 13. februarja 1949. Rodili so se jima štirje otroci, sedaj pa ju že razveseljuje devet vnukov in dva pravnuka. Želita si le trdnejšega zdravja. Zlatoporočenca Janez in Genovefa Horvat Foto: Laura HAJDINA / V DEVETLETKO TUDI DVOJČKA IN TROJČKI IZ SLOVENJE VASI "Huraf ravnatelj nam je prinesel vabilo!" Mnogi malčki se zelo veselijo tistega dne, ko bodo prvič pres- topili šolski prag in postali učenci. Prav v tem času potekajo vpisi v malo šolo. Za generacijo, ki se sedaj vpisuje, pa se obe- ta še ena novost: devetletka, v katero bodo otroci vstopili s šes- tim letom starosti in bo trajala do njihovega petnajstega leta. Na našem območju ima vse pogoje za devetletno osnovno šolo OŠ Hajdina. Hajdinskega ravnatelja Jožeta Laha smo spremljali, ko je izročil vabilo za vpis dvojčicama Maši in Tjaši Murko iz Slovenje vasi 54 in trojčkom Žanu, Sari in Karin Sagadin iz Slovenje vasi 16. Otroci in starši so zelo veseli, da bodo lahko začeli z de- vetletnim šolanjem, saj bodo lah- ko imeli jutranjo in popoldansko varstvo ter druge ugodnosti. Jože Lah je povedal, da se je za devet- letno šolanje odločilo veliko staršev, saj je ministrstvo za šolstvo in šport pripravilo vsebinske rešitve, ki bodo raz- bremenile učence. Vpis za devet- letno šolo bo na Hajdini potekala jutri, v petek, 26. februarja. M. Slodniak Maša in Tjaša Murko sta bile zelo veseli vabila za vpis. Po- nosno sta povedali, da že znata brati in pisati. Največ sta ju naučila oče Franc in mama Nevenka. Žan, Sara in Karin Sagadin se najbolj veselijo lepe telo- vadnice, ki so jo že videli na šoli Hajdina 22 .■».'S X Cemek, 25. februar 1999 - TEDNIK PTUJ / V ZASEBNEM JM/oi/f dopisniki KNJIGA - MOJA PRIJATEUlCA Knjige so moje najboljše prija- teljice. Vedno so pri meni, kadar mi je dolg čas. Iz njih izvem mno- go zanimivih stvari. Pripoveduje- jo mi pravljice, opisujejo razne živali, rastline, mesta in še marsi- kaj drugega. Najraje berem pravljice in zgodbice o živalih. Redno obiskujem šolsko knjižnico. Tekmujem tudi za bralno značko. Ravno sedaj berem zgodbico Slonček. Monika Skela, 2. b, OŠ Videm ŠPORTNI DAN v četrtek smo se odpeljali na Po- horje. Imeli smo športni dan. Av- tobus je ustavil na Arehu. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo se naj- prej namalicali. Nato smo odhiteli na sankališče. Veselo smo sedli na sanke in se spuščali po bregu navzdol. Sankali smo se do 13. ure. Imeli smo srečo, ker je bilo lepo sončno vreme. Vzdušje na progi je bilo prijetno. Ob dogo- vorjenem času smo odšli na avto- bus. Ko smo se peljali, smo neka- teri postali utrujeni. Narahlo smo zadremali. Zbudil sem se šele v Dornavi. Avtobus je ustavil pred šolo. Veselo sem izstopil in se od- pravil proti domu. Takih športnih dnevov si želim še več. Denis Slodnjak, 2. a, OS Domova FIKUS Mene je kupil dedi babici pred dvajsetimi leti za rojstni dan. Ba- bica me je redno zalivala in večkrat presadila. Zrastel sem v pravo drevo. Pogosto sem gledal skozi okno in opazoval šelestenje listja, poslušal ptičje petje in se ve- selil toplih sončnih žarkov. Na mojem mogočnem deblu je zrastlo veliko stranskih vejic. Nekega dne mi je deklica odlomila vejico in jo posadila v lonček. Iz nje je zrastel sinček, ki je tudi velik ra- dovednež. Neprestano kuka skozi okno dnevne sobe in se smehlja toplemu sončku. Jemq Šari, 3. r., OS Hajdina ŠPORTNI DAN Zbrali smo se pred šolo. Nestrp- no smo čakali avtobus. Ko je prišel, smo sani zložili v prtljažnik in vstopili v avtobus. Vozili smo se eno uro in pol. Ko smo prišli na Roglo, smo se najed- li in šli na sankališče. Sankali smo se dve uri in pol. Bilo je veliko sankališče. Videla sem motorne sani. Odpravili smo se domov. Bili smo utrujeni. Na športnem dnevu mi je bilo lepo, ker je na Rogli sneg, pri nas pa ga ni več. Adrijana Narat, 2. r. OŠ Sela NAŠA DRUŽINA v naši družini smo: ati Ivan, mama anica, sestrica Mateja in jaz. Ati dela na Vidmu, mama pa je doma. Sestra Mateja hodi v malo šolo. Zjutraj me zbudi mama, jaz bi še pa kar spala. Se- stra Mateja je včasih poredna. Smo srečna družina. Anita Munda, 3. b, OŠ Juršinci TEDNIK - Četrtek, 25. februar 1999 29 KOLESARSTVO Dober start Ptaiianav Večina kolesaijev že komaj čaka na pričetek sezone. Sedaj po- tekajo priprave, z>ečine v krajih ob moiju, kjer imajo nedvomno veliko boljše pogoje za trening kot pa v kontinentalfiem delu države. Tudi kolesarji ptujske Perutni- ne, ki bodo v naslednji tekmoval- ni sezoni vozili v močno spremen- jeni sestavi, pridno trenirajo. Di- rektor kluba je Rene Glavnik, tre- ner pa Samo Glavnik. Bivanje na pripravah v Umagu so izkoristili za merjenje moči oziroma trenut- no pripravljenost posamezno in ekipno. Ptujčani so bili dokaj uspešni v vseh kategorijah in so lahko po prvi pregledni tekmi zelo zadovoljni. V ekipi do 23 let ni več zvenečih imen, vendar je bila za ptujske perutninarje 4. ve- lika nagrada Istra turista v Umagu zelo uspešna. Kolesarji Perutnine so nastopili v naslednji sestavi: Miran Kelner, ^do Rogina, Hrvoje Bošnjak, Sime Pocrnja, Matej Marin in Marjan Kelner. Na krožni dirki /5 krogov po 21 km/ s povprečno hi- trostjo 42,6 kilometra na uro je 3. mesto osvojil Miran Kelner, deve- to Rado Rogina, vsi drugi ptujski kolesarji pa so pripeljali v cilj v večji skupini. Pri starejših mla- dincih /5 krogov po 21 km/ je dru- go mesto osvojil Gregor Gazvoda. Pri mlajših mladincih so vozili dva kroga /42 km/ in je bil drugi Aldo Ilešič, peti pa Bojan Potrč, štirindvajseti Bojan Belšak, pe- tindvajseti Denis Petek. V katego- riji dečkov A so vozili dva kroga. Sedmo mesto je osvojil Nino Bnmčič, trinajsto pa Sergej Pukšič. Danilo Klajnšek 30 četrtek, 25. februar 1999 - TEDNIK TEDNIK - Četrtek, 25. februar 1999 31 ORMOŽ / OBISK VODSTVA WIENERBERGER ZIEGELINDUSTRIE Dva nova ope^ udelka Kot smo že poročali, je avstrijsko podjetje Wienerber- ger /iegelindustri l Dunaja sredi lanskega deecmbra kupilo večinski delež Opekarne Ormož, d.d. Wicner- berger je bil ustanovljen leta 1819 in je vodilni izdelo- valec opeke v Evropi ter največji koncem za izdelovan- je opeke na svetu. Njegovih 178 obratov je v 25 državah Evrope in Azije, zaposluje 7.500 delavcev, v lanskem letu pa je ustvaril 2,2 milijardi DEM prometa in 300 milijonov DEM dobička. V torek so predstavniki Wienerbcrger Ziegclindustrie, z glavnim direktorjem dr. Erhardom Schaschlom na čelu, sodelovali na tis- kovni konferenci in predstavili razloge za nakup ormoške opekarne in z njo povezane načrte. Kot je dejal dr. Schaschl, so njihova prizadevanja za partnerstvo z Opekarno Ormož stara že deset let. Razloge za na- kup večinskega deleža Opekarne Ormož je iskati predvsem v nje- ni gospodarski uspešnosti, saj je vodilna slovenska opekarna. V Ormožu je že konec prejšnjega stoletja potekala proizvodnja zidne in strešne opeke, po letu 1970 pa je opekarna dosegala enakomeren, stabilen in strm vzpon. Kot je poudarila predsednica začasne uprave Ma- rija Glavinič, je bila tega leta ormnoška opekarna med 27. slo- venskimi na 25. mestu z 1,25- odstotnim deležem. Danes je med osmimi opekarnami v Slo- veniji po fizične obsegu na dru- gem mestu s 35-odstotnim tržnim deležem, po tehniki in tehnologiji pa na prvem mestu. V obdobju od leta 1970 do 1998 je dejavnost opekarne porastla za 18,7-krat. Kaj lahko pričakujemo od partnerstva največjega svetovne- ga in najuspešnejšega slovenske- ga proizvajalca opečnih izdel- kov? Wienerberger Ziegelin- dustrie s tem še utrjuje svojo po- zicijo v Evropski zvezi pridruženih državah. Delež nji- hove dejavnosti v teh državah je okoli 15-odstoten, pričakujejo pa, da se bo s hitrim razvojem pridruženih držav krepil tudi delež dejavnosti dunajskega koncema. V ormoški opekarni pričakujejo, da si bodo z uspešnim tujim partnerjem za- gotovili dolgoročni razvoj in še utrdili vodilno vlogo na slo- venskem trgu, povečali bodo svojo proizvodno zmogljivost, ohranili sedanje število 65 de- lovnih mest, deležni bodo strokvne pomoči izkušenega partnerja in investicijskega vla- ganja v Ormožu in tudi na dru- gih lokacijah v Sloveniji. Povsem konkreten rezultat partnerstva je investicija v nove, tržno zanimive programe pod zaščitno znamko Poroblok in Porotherm. Gre za dva nova opekarska proizvoda, ki se odli- kujeta z veliko toplotno in zvočno izolacijsko lastnostjo, pri gradnji prihranita do 40 odstot- kov malte in za tretjino zmanjšata čas gradnje. Medtem ko je proizvodnja porobloka stekla že v začetku letošnjega leta, bo potrebno za začetek proizvodnje zidne opeke porot- herm izvesti še pomembna in- vesticijska vlaganja, v prehodnih šestih do osmih mesecih bodo zato to opeko uvažali iz opekar- ne v Karlovcu. Predstavniki Wienerberger Ziegelindustrie, ki poleg zidnih, stropnih in strešnih opečnih iz- delkov proizvaja še cevi iz umet- nih snovi in keramike, talne opečne izdelke in se ukvarja z nepremičninami, so poudarili, da bo Opekarna Ormož kljub njihovemu večinskemu deležu ostala slovenska, s slovenskimi delavci in slovenskim vodstvom. "Skupaj bomo delali in investira- li," je poudaril dr. Edvard Schaschl, "tako med svojimi so- delavci kot kupci želimo zado- voljne ljudi." X Bračič Generalni direktor dr. Erhard Schaschl z novo poroblok opeko iz ormoške opekarne ORMOŽ • Danes ob 19.30 uri v Ormožu gos- tuje Gledališče Ptuj s predstavo Ovinek v režiji Matjaža Latina. PTUJ • V galeriji Drava bodo nocoj ob 18. uri odprli razstavo slik Arpa- da Šalamona, likovnega pedagoga, slikarja in gra- fika iz Slovenskih Konjic. Na ogled bo do 29. mar- ca. VIDEM • Gledališka sku- pina KD Videm bo kome- dijo Toneta Partljiča Gos- pa poslančeva ponovila jutri, v petek, 26. februar- ja, ob 19. url na odru vi- demske občinske dvora- ne. Vstopnice za ogled komedije bodo na voljo eno uro pred predstavo. SLOVENSKA BISTRICA • Zavod za kulturo vabi na predavanje Toma Križnarja pod naslovom Nube - skriti geocid, ki bo v petek, 26. februarja, ob 19. uri v viteški dvorani bistriškega gradu. Gre za srhljivo pripoved o ljudstvu afriškega Suda- na, kjer v gorah Kordofa- na zaradi nevdržne vladne politike izumira zadnjih 250.000 predstavnikov tega naro- da. LESKOVEC, ŽETALE • S predstavo Gospa pos- lančeva bo gledališka skupina KD Videm gosto- vala v soboto, 27. febru- arja, ob 18. uri v Lesko- vcu in v nedeljo, 28. februarja, ob 15. url v Žetalah. CIRKULANE, GORIŠNI- CA • KPD Frančka Koze- la Cirkulane pripravlja premiero gledališkega dela Poslednji mož v režiji Lojzeta Matjašiča. Premiera bo v soboto, 27. februarja, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Cirkulanah, ponovitev pa v nedeljo, 28. februarja, ob 15. uri v Gorišnici. SV. TOMAŽ, CERKVEN- JAK • Amaterska gleda- liška skupina KUD Vito- marci bo s Partljičevo ko- medijo Politika, bolezen moja 27. februarja ob 19. uri gostovala pri Sv. Tomažu, v nedeljo, 28. februarja, ob 15. uri pa v Cerkvenjaku. PTUJ • V Gledališču Ptuj gostuje v soboto, 27. februarja, ob 19.30 uri Mestno gledališče ljublja- nsko s predstavo Nikola- ja Koljada Murlin Murlo, v režiji Matjaža Latina. DRAŽENCI • Kulturno društvo Draženci pripravlja premiero ko- medije Maksek v režiji Lo- jzeta Matjašiča. Premiera bo v Dražencih v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri. TRNOVSKA VAS • Gle- dališka skupina KPD Sta- ne Petrovič Hajdina bo s komedijo Toneta Partljiča Politika, bolezen moja gostovala v nedeljo, 28. februarja, ob 18.30 uri v domu krajanov v Trnovski vasi. PTUJ • Po uspešni pre- mieri prve slovenske upri- zoritve monodrame Štef- ka Valentin bo v ptujskem gledališču že pn/a pono- vitev v soboto, 6. marca, ob 19.30 uri. Režiser je Peter Srpčič. KINO PTUJ • Od 23. do 28. februarja bodo ob 18. uri vrteli film Življenje žuželk, ob 20. uri pa bo na sporedu film Temni angeli usode. BREZ IZPITA IN ŠE VINJEN Policisti iz Slovenske Bistri- ce so v soboto, 20. februarja, zvečer ustavili osebni avto, ki ga je vozil 32-letnl Leopold R. iz Slovenske Bistrice. Ka- zal je očitne znake vinjenosti in to je potrdil tudi alkotest, saj je imel voznik v krvi skoraj dve promili alkohola. Ugoto- vili so tudi, da je brez vozniškega dovoljenja, in ker še ni opravil izpita, so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Vendar se Leopold R. ni zmenil za to in je odpel- jal naprej. Potem so ga poli- cisti še enkrat ustavili, ga naložili v svoj avto in odpelja- li v prenočišče na policijski postaji. Račun bo poravnal pri sodniku za prekrške. POŽAR POGASILI STANOVALCI SAMI V soboto, 20. februarja, je izbruhnil požar v stano- vanjski hiši v Hotinji vasi. Pre- den so prihiteli gasilci, so požar pogasili že stanovalci sami ob pomiči vaščanov. Kljub temu je škode za več kot milijon tolarjev. Ugotovili so tudi, da je požar nastal za- radi dotrajane električne na- peljave. FF RODILE SO - ČESTITA- ] MO: Klavdija Kozoderc, | Skorba 51, Hajdina - Nino; I Marta Korez, Sv. Tomaž | 57/a, - Mateja; Barbara | Oman, Slovenskogoriška 6, ° Ptuj - Marušo; Natalija ' Nežmah, Mariborska 37, i Ptuj - Luka; Ksenja Bezjak, | Podgorci 91, Podgorci - Alena; Martina Markež, | Janežovci 8, Destrnik - | Roka; Erika Fajlarič, | Slomškova 9, Ptuj - Nušo; I Milena Fištrovič, Ul. Stan- | ka Vraza 21, Ormož - Hano; I Slavka Pavlinič, Sakušak I 72, Juršinci - Lauro; Marin- | ka Skledar, Ptujska Gora 83, I Majšperk - dečka; Albina | Vidovič, Dolane 22/a, Cir- i kulane - Aljaža; Ivanka Mikša, Zamušani 75, Gorišnica - deklico; Mi- roslava Medved, Lovrenc ; 60, Kidričevo - deklico; Da- i niča Erhatič, Zagorci 12, Juršinci - Patricijo; Renata Tobias, Moškanjci 70, Gorišnica - Tjašo; Mateja i Justinek, Partizanska 7, i Slov. Bistrica - Melanijo; Metka Hercog, Šikole 40, Pragersko - Jana; Alenka Munda, Moškanjci 1/b, ; Gorišnica - Tomaža; Lidija | Verdenik, Zg. Pristava 8/a, | ^ Ptujska Gora - Niko; Ange- | la Avguštin, Lešje 37, ; Majšperk - Roka. POROKE - PTUJ: Franci Nakrst, Malija 129, Izola, in j ' Breda Hlupič, Vičava 136, j Ptuj. UMRLI SO: Janez Hliš, ! Zakl 13/a, ^T' 1939 - t 5. : ^ februarja 1999; Alojz Puk- : ~ šič,Kicarl43,;{U942 -t 12. I februarja 1999; Liza Šprin- I zer, rojena Čeh, Vitomarci Ž 14, 1904 - t 11. februarja I 1999; Janez Selinšek, Volk- I merjeva c. 10, Ptuj, ^ 1914 - ' j t 5. februarja 1999; Marija = I Ribič, rojena Vidovič, Hras- | I tovec6,^i' 1913-t ll.febru- I arja 1999; Katarina Brglez, rojena Vuk, Naraplje 5, ^ 1914 -1 12. februarja 1999; Elizabeta Zupane, Gregor- čičev drevored 7, Ptuj, | 1907 - 1 12. febmarja 1999; j Amalija Keček, Gornji i I Ključarovci 28, * 1925 - t j I 12. februarja 1999; Terezija ! 1 Maroh, Podlehnik 17, ! 11912 -1 15. februarja 1999; : Silvester Jerman, Hohkrau- tova kolonija 12/a, Trbovlje, ; g t 13. februarja 1999; Amali- I ja Petrovič, rojena Vilčnik, IŽabjak 44, 1933 - i 16. \ februarja 1999; Jožef Plohi, ^ I Brezovci 6, 1949 - t 17. : ž februarja 1999; Genovefa S Hameršak, rojena Kukovec, { Bukovci 60, ^t' 1919 - t 17. i februarja 1999; Ivana Puč- J ko, rojena Kraner, Reševa ^ ul. 13, Ptuj, 1924 - t 15. I februarja 1999; Ana Slatič, I rojena Cizerl, Podvinci I 66/a,^' 1934-t 19. februarja i 1999; Liljana Kolarič, roje- I na Lukman, Spuhlja 64/a, I 1961 -1 17. februarja 1999. Zelor 7341 najpriljublienejši Roman Meianšek, direktor sektorja kmetijske me- hanizacije v Gorenju trgovini, s priznanjem za trak- tor leta. Ob njem predstavnika češke tovarne Zetor iz Brna. Kmetijska strokovna revija Kmetovalec je že petič orga- nizirala izbor slovenskega trak- torja leta. Bralci Kmetovalca vsako leto izbirajo traktor, ki je po njihovemu mnenju najpri- mernejši za slovenskega kme- ta. Pri izboru upoštevajo teh- nične in uporabne lastnosti ter ceno. Kot je že običaj. Kmetijska založba iz Slovenj Gradca, ki iz- daja strokovno revijo Kmetova- lec, ob zaključku akcije priredi javno podelitev naziva slovenski traktor leta 1999. Tokrat so jo pripravili minuli petek v Rimskem vrelcu pri Kotljah na Koroškem. Na letošnjo akcijo se je odzva- lo skoraj tisoč (natančneje 991) bralcev Kmetovalca in za slo- venski traktor leta so s krepko prednostjo izbrali zetor 7341. Za dobrih 100 glasov zaostaja lani tretjeuvrščeni massey ferguson 4245, na tretje mesto se je uvrstil lamborghini sprint, lanski zma- govalec zetor 5340 pa je zasedel četrto mesto. Tudi letos je opazno napredo- vanje novosti po lestvici, kar kaže, da slovenski kmetje spremljajo in takoj reagirajo na novosti. Zetor 7341 se je na našem trgu pojavil šele lani, očitno so se v tovarni lotili iz- boljšav na pravih mestih in je tako ta model traktorja takoj postal slovenski traktor leta, po zagotovilih predstavnikov Go- renja trgovine (zastopnika tovar- ne Zetor pri nas) pa se ta model traktorja tudi zelo dobro proda- ja. A. Golob