Št. 71. V Gorici, v torek dne 5. septembra 1905. Letnik VII. Jzhaja vsa'" torek in Koboto ob 11. mi predpoldn« /a iik'sLo l(>r oL 3. uri pop. za duželo. Ako pad« na ta dnova praznik izide dan projob (5. zve tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., S-krat po 8 vin. Ako ae večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. i Izdfjatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Slovenska sola v Gorici. Znano je, da jo c. kr. deielni šolski svct pod jredsedstvom viteza Rinaldi- nija mesec* novembra leta 1895 določil edini javni alovenski Ijadski šoli v Gorici, ki naj bi slnžila aloveiiRkim otrokom iz vaega mesta, prostore na akrajni perife- riji predmestja Št. Roka ob mestni meji proti Št. Petru. Italijani bo si roke meli, ko so videli, kak tok je vzela zadeva alovenske sole v Gorici ; Slovenci so se pritožili na vse strani ; ali do zdaj še vedno zastonj. Letos je bila vložena na c. kr. de- želni äolski avet nova prošnja, katero je podpisalo nad 600 slovenskih roditelje? in varuhov, navedäi imenom nad 1300 otrok, ki so bili podvrženi šolski dolžnosti v preteklih petih letih, kar da povprek po 900 otrok na leto, za katero prosijo potrebne äole. Proänja se glasi : „Velealavni c. kr. deželni šolski svet za poknežono grofijo goriäko in gradiäko v Tratu. Podpisani v mestu gorižkena s t a 1 n o b i v H joči roditelji Sol ski dolžnosti podvrženih otrok, ki se prišle- vamo a 1 o v e n 8 k i narodnosti, ter podpisani varuhi, ki zastopacno alovenaki narodnosti pripadajoče, äolski dolžnosti podvrženo goriäke otroke, ae s k 1 i c u- jemonačlen 19. državnega temelj- nega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. ät. 142, kateri doloöa, da v deželah, v katerih biva več narodov, se morajo javni nčni zavodi tako nrediti, da vsak teh narodov dobi potrebna ared- Blva za izobraženje v svojem jeziku, ne da bi bil siijen učiti ae drugega deželnega jezika, in na določbo § 1. zakona z dne 6. maja 1870 dež. zak. ät. 30, da javna Ijodska sola se inora ustano- vili povHod, kjer biva v eneiu kraja ali v več eno aro naokoli raztreaenih krajih, aelih ali posameznih hišah po petletnera povprečnem račana najmanj 40 šolski dolžnosti podvrženih otrok, ter zahte- v a i« o, o p i r a j e s e n a s v o j o i z- j a v o, da smo slovenske narodnosti, i n na omenjena dva zakona, da naj c. kr. äolska oblaat nstanovi naprimer- nem, brez velike težave in brez nevarnoati dostopnem k r a j u v mcstu gorläkem j a v n o Ijadsko Solo a slovenskim nčnim jezikom s tolikimi razredi in tako arejeno, kakor zahteva zakon z ozirom na petletno povpreöno število naäih v äolskih letih 1899/00 do 1903|04 äolski dolžno8ti podvrženih v Gorici sta- nnjoöih otrok ; kajti obotoječa ätirazredna javna Ijudska Sola n Blovenskim ačnim jezikom v oddaijcnem predmestju Št. Roku je toliko, kakor da je n i, ker je naäim 6 do 12 letnira otrokom le z veliko težavo in z nevarnostjo za zdravje in življenje dostopna, večini njih pa radi oddaljenosli, ozkih ulic, ve- likega prometa Ijndij in iivine in slabih potij celo iicdostopua, kar priča naj- bolje deJBtvn, da ta sola v svojera de- eetletnem obstoju ni imela povprečno nad pet nčencev na leto, izvzemäi ono srečno leto 189899, kc je bila eksekn- tivnim potom nastanjena v prostorih na primernem kraju - ko ni mogla sprejeti vseh otrok, ki so se oglaaili za sprejem — daBi je v Gorici slovenskih äolski dolžnoati podvrženih otrok za dve taki šoli. G. kr. äolaka oblasl naj nam usta- novi potrebne Jjndske šole na primer- nih krajih v mestu goriškem, in ona äola v predmestju äentroäkem poBtane tako nepotrebna kakor je n e p o- ra b n a. Sopodpisance in soprosilce,gospode: dr. Franca Pavletiča, odvetnika in poaestnika v Gorici, Jo si pa Hrova- tin a, nadačitelja v p. in posestnika v Gorici, Jakoba Čebularja, c. kr. profeaorja v p. in poaeatnika v Gorici imennjemo 8 tem za naže zastopnike, ter jih pooblaščamo, da to naäo prošnjo obäirneje razvijejo in utemeljijo ter pred- ložijo prislojni äolski oblaati, da naa, kjerkoli treba, posebno pri vaeh ko- misijah in ogled i h na lieu m e s t a, zastopajo, da vlagajo v naäem imena proänje, pojasnila, dokaze, ntoke in pritožbe, dokler ne bo ta naäa prošnja in zahteva rešena v zmialu zakona v korist äoli in naäim otrokom. Veleelavni c. kr. deželni šolaki svet naj nsliäi blage volje naäo n a j n o prošnjo, najse uamili Ijadatva, hrepenečega po nauku in omiki, ki mora že dvajset let plaixevati z a s e b n e sole in äolnino, ako hoče, da ae njegovi otroci deležijo äolakega ponka, katerega jim je oböina dolžua; naj za- brani, da bi narodna zaviat in neatrpnost pod krinko poatavnoati še dalje odtego- vala goriäkim Slovencem dobroto javnega ljudskoäolskega ponka, do kateregfc imajo pravico po državnem in deželnem, kakor tudi po naravnem in božjem pravu." V proänji navedeni pooblaščenci so 868tavili obäirno, s poatavnimi razlogi podp^to prožnjo ter izročili jo meseca jonija c. kr. deželnemu äolakemn avetn, od katerega je odvisna nadaljna asoda slovenskega äolstva v Gorici. Imena po- oblaščencev so nam porok, da ti zastop- niki slovenskih roditeljev in sJovenskih otrok ne pastijo več te zadeve izpred očij, marveč da jo bodo poganjali in krepko zagovarjali, dokler ne pride do postavne rešitve. Slovenaki roditelji naj ostanejo atanovitni v svojih zahtevah in naj krepko podpirajo svoje zaslopnike. Govor poslanca P ov šeta o trgovinski pogodbi z Nemčijo o priliki dotične razprave v državnem z b or a. Visoka zbornica 1 Govoriti hočem k tema zelo važnemu predmeta, kolikor mogoče, kratko. Vendar naj mi bo, kot poljedelcu dovoljeno, govoriti popolnoma odkrito k predlogi, ki je ailno važaa za avatrijako poljedelBtvo. Oglejmo bi predlogo a öisto polje- delskega staliäca in tako jo moram ob- ravnavati kot zastopnik popolnoma agrar- ne dežele in tndi klnba, v katerem mo- ramo agrarci čuvati interese poljedelstva. Ako si ogledam pogodbo z Nem- čijo in jo primerjam z doslej veljavnimi, potem moram odkrito priznati, da bo ———— ...... ..... i —^—«—. nemäki agrarci v tem vprašanju avatrijske popolnoma porazili; znali so se ob pravem času organizirati, poetati mogočen faktor v Nemčiji in znali so si pridobiti tudi moöi napram avoji vladi tako, da mora Avstrija danes akleniti pogodbo, ki gotovo nudi avatrijakemu poljedelstvn mnogo manj, kot dosedanja. Gospoda moja, že zvišana carina na žito aamo, ki je skoro Se enkrat viäja nam jasno osvetljuje smer novih pogodb. Omenim na kratko: Carina za päe- nico je znaäala doslej 3 marke 50 fe- nigov, sedaj 5 mark 50 fenigov ; za rž doalej 3 marke 50 fenigov, sedaj 5 mark; za ovea doslej dve raarki 80 fe- nigov, sedaj 5 mark; za korazo doalej 1 marka 60 fenigov, odslej 3 marke; za ječmen doslej 2 marki, sedaj 4 marke. To govori tako jasno, da mi o tem ni treba izgubljati več besedi. Dosti je, da so se te carine skoro podvojile v časn, ko je cena žita bistveno nižja vsled ameriäke konkurence, v časn, ko je silno pomanjkanje poljedelskih delavcev, ko jih ni niti za drag denar dobiti; posebno v naäih jaznejäih de- želah. (Res je !) Naj navedem, da moramo v moji oiji domovini, na Kranjskem, plačevati delavce a 3—4 krone na dan. Vpraäam: Se bo li äe odločil kak poljedelec za pridelovanje žita? In ako govorim ta o žita kot zastopnik dežele, kjer pride- lovanje žita ni najvisja naloga polje- delstva, ampak živinoreja, imam pad dovolj vzroka za to v trenatka, ko bo zmanjšan izvoz omejil tadi pridelovanje žita v teh avatrijskih deželah, ker so cene minimalne, Kaj bo posledica? Te dežele se bodo vsled zmanjäanega žitnega izvoza bolj poavetile živinoreji, vsled Cesar bo pa za naäe živinorejce v državi sami nastala konkqrenca. Silno pa teže avstrijsko živinorejo tadi živinske carine. Priznam, da bo naäi avstrijski po- sredovalci avojo dolžnoat res popolnoma in zvesto izvräili, da se jim je posrečilo, vsaj nezaališano carinsko poatavko v avtonomnem tarifa Nemčije od 18 mark L1STEK. Kazen za greh. Povest: Spisal Janko B r a t i n a- (Dalje.) — Hoj, Koren, tast, pojdi pit. — Kaj ae ti meäa, tant ? — Ne, meni ne, a hcer mi boä dal. — Tebi ne. Le pojdi, jaz te ne rabim. — Kdo me ne rabi, ti ? Ti me ne rabiä ? — Ne — vrag naj te vzame! — Še rabili me bodete, me bodete, pa recite kar hoöete. Proaili me še boate, pa je — — Kaj, fant, ne delaj ae norca! — Ne delam se, Pepco popraäajte — Pepco In kolovratil je proti vratom. Nekateri so ae amejali, dragi gledali na Korena, ki je bil bled od sramote in jeze. — V. Komaj je oni odncBel pete, že se je Koren postavil za mizo na noge. — Kje je hudič, kje jeV Jezen je bil in rdeč v obraz kakor rak. — Sem ga dajte, da-ga zaduäim, sem ! — No, potolaži 8e, dejal ma je sosed Smodin, in ne razbivaj. Saj ga boä lahko dragi dan. Tacega amrkavca se ja ne boä bal. — Tako je, vidiä; nič bal. Ti si pameten človek, sem pojdi, pa pij ta pri meni. — Ej, kaj boä tisto ; saj imam sam äe za pol litra. — Nič ne stori. Pij tu pri meni ! Sedla ata potem aknpaj. Dragi so se razhajati in pojoč so odäli proti domu. Naäa dva pivea ata sedela äe dolgo v noč pri alabo brleči sveči, krčmar ju je že gledal po strani in alednjič ja je vendar baenil na ceato. Koren ga je imel dobräno mero pod klobukom in zaletoval se je sem pa tja. Smodin ga je podpiral za podpazduho in tako sta krevaala gori v reber. Hubelj je äumel spodaj pod njima, noč je bila lepa in nakrat sta začela prepevati : Lušho je vince pit, Lušno je v vas hodit------------ glas jima je postajal hreäceö in hripav. — Kaj, tisti Tone in moja höi, za- rohnel je zopet Koren. Tisti potepah, tisti — — — Dosti ni vredna tadi moja ne, povzel je zopet besedo. Po atari se je vrgla in sam hadič je v teh babnieah. öpomnil se je svojega zakonskega živ- ljenja in začel je jokati. — No, no, dejal je Smodin, ne bodi baba. — Ti ne veä, kako je pri meni, ti ne veä. — Le pu8ti, le; bo že boljäi. — Nič ne bo boljäi, obe sti ednaki; stara in mlada. — No, pa zapojva äe eno. Pevajoč sta priäla do vrha in ta ata se ločila. Koren je lezel poöasi proti doma, kimal je z glavo in go.oril ne- razloöne beeede. — — Tačaa je nekdo stal pod oknom Korenove Pepce. Ona je slonela na okna in govorila z onim spodaj; bil je Tone. — No, stari je bil pa danes had, de on. — Jezil se je na te. Zakaj ga pa draziä? — Kedo ga draži ? Jaz veljam toliko kot on. Ali misli, da bo priäel baron po te? Ona ni odgovorila nič. — Ne pride, pa ne pride. Še jaz bom predober. Hm, hm, ali se poznamo. In zasmejal ae je tako pomembno, kakor bi hotel reči, ali te imam na vrvici. — Sicer pa se stari ni nikoli brigal zate, vedno si imela z materjo opraviti. — Seveda, a danes Bi ga preveö, zato je zaropotal. Dragič ga pasti v mira ; on nama ni nič mari. — Prav praviä, dejal je on. Šepetala sta äe nekaj časa, ko ata y.asliäala za voglom nekak ropot. — Kedo pa je ta ? — Stari je, dejala je höi in zaprla okno ; Tone je izginil za grmom. Z ropotom je Koren odprl duri in atopil v kuhinjo. Opotekaje se je äel v sobo, kjer je spala žena. Vstala je in začela jezno govoriti a poatelje, öeä, kje ai bil potepah in pijanec. — Kedo je pijanec, kaj ? — Ti, ki druzega ne delaä. — Molči baba ; kedo pa si ti ? — Kaj tebi mari. Jaz že vem. — Saj pravim, Bog me je kaznoval, da sem tebe vzela. Koliko boljäih bi bila labko dobila. — Boljäih ? Sebe glej, baba, sebe ! Saj nisi delala drugega kot greh, kar ae zavedaä. In kedo je Pepco skvaril, kedo! Kedo je imel otroka v Tratu ? Kaj ? Ali mialiä, da niaem zvodel ? Še bo počivala božja roka na tebi in kazen ne bo odäla, če tebi, pa tvojim otrokom ne. Pepco si že pripravila na tako pot. (Dalje pride.) za 100 kg Bpraviti nazaj do 8 mark. Toda tudi to je še trdo in težko. In ako tadi 66 je posreöilo pomiriti nas polje- delce in živinorejce, vendar je moja dolžno8t, razviti tu jasno in razloöuo Bliko o tej carinski postavki. Kot praktičen poljedelec naj na- vedem en izgled. Pri nas kapčnjejo na živinskem trgn po parih. Ako torej vza- memo, da tehta en eksportni vol 7 meter- skih stotov, je plačati od njega 7X7 = 56 mark, ali po naäem denarju 67 kron, od para torej 134 kron. Menim, da ne pretiravam, ako trdim, da bodo vsled tega na naäih živin- skih trgih padle cene. (Res je!) Hvaležno pa moramo priznati da se je našim po- sredovalcem vsaj toliko posrečilo, da naäe prima-blago sme äe npati na uvoz v Nemöijo. Niö boljäe se nam avstrijskim ko- njerejjem ne godi tudi s carino na konje; ta je v resnici enormna, ker znaäa celo do 150 mark za eno glavo. Ta carina znaäa vsekakor veö ko 10 odstotkov vrednosti, in ako pomislim , da je Nem- čija doslej vsako leto poknpila nad 100.000, glav potem je gotovo naš eksport, posebno plemenitejših konjskih pasem, Bilno otežkooen. V nemäkem carinskem tarifa je prav evidentna poteza, da na slabejäe pasme, katere se ne izplača gojiti v Nemöiji, postavljajo nižje carine, da se pa na vse plemenitejäe, popolnejäe, na vse, kar pomenja res dobiöek na poljedelskem in živinorejskem polju, postavljajo izredno visoke carine. (Čnjte! Čujte 1) Želel bi le, da bi se ta stran bolj gojila tadi v avstrijski apravi, da bi va- rovali tudi naše boljäe plemenitejäe konje. Nič boljäe ni s carino na preäiöe, ki znašasedaj 9 mark na 100 kg žive teže. Sicer se nam dovoljnje v Nemöijo nvoz 80 lisoč preäiöev, vendar bodimo odkriti: Ta kontigent bo najveö koristil ogrskim veleprodajalcem. In vendar je svinjereja, posebno za one dežele, kjer vlada irsalo posestvo, kakor v moji ožji domovini, visokega pomena. Kot primer navajam le, da je v moji ožji domovini na Dolenjskem pri izbruhn gospodarake krize vsled po trtni u-i aničenih vinogradnikov marsikogs pred popolnim polomom reäila le svin- jereja. — Ravno tako trdo je zadeta po nera- äki carini tadi naäa ovöjareja. Med tem ko je carina poprej znaäala eno marko, se je sedaj poviäala na 8 mark, torej poosmerila, gospoda moja! to se pravi, pri taki ovirajoöi carini je naravnost iz- kljočeno äe izvažati naäe ktavne ovce. In vendar, gospodje, pri danaänjih razmerah in pri danaänjem dragem dela se tadi ovčja reja ne sme podcenjevati. Ravno tako trdo smo udarjeni v izvozu naäe perutnine. Gospodje vedo iz raznih poroöilih, da ima Avstrija pre- cejäen izvoz peratnine in jajc. Viaimo pa, da tadi izvoz naäe peratnine v Nemöijo ne bo veö prost carine, ampak da znaäa carina sedaj ätiri marke. Da si poljedelec more napraviti toöne sliko, kakäna bo pnhodnoat pod vlado novega nemäkega carinskega tarifa, je absolutno potrebno, da si natančnejše ogledamo, kakäen je bil nemäki trg za izvoz naše živine. Ves naä goveji izvoz je v letih 1896 do 1900 znašal popreöno 132.000 glav ; od teh je älo v Nemöijo nad 90% po ätevilu in 92 in pol % po ceni. Ta izvoz se je zamogel držati vkljnb groznim po- licijskim äikanam Nemöije äe nekaj let po sklepn sedaj veljavne pogodbe, dokler ni slednjiÖ 1. 1897 vsled veönih priložb, da avstrijski uvoz zanaäa kugo v Nemöijo» padel I. 1894 od 81 milijonov na 31 mi- lijonov kron, tako da je 1. 1897 dosegel najnižjo btopinjo. Potem pa je opaziti v naäem živinskem izvozu polahno dviganje in le obžalajem, da je to dviganje zopet v nevarnosti vsled v resnici visoke ca- rine na živino. V ilnstracijo postopanja nemäkih poljedelcev in tem pokorne nemške vlade joaj navedem, kako so znali nemäki kme- tovalci naä preäiöji izvoz v nekaj letih takorekoö astaviti. (Prav res !) L. 1893, torej kmala po zaöetku sedanje pogodbe, smo imeli izvoz pre- fiiöev, ki je znaäal okroglo ätevilo 411.000 koeov, dokler nismo 1. 1900 dospeli do 26 komadov. (Čujte I Čujte !) Nemäki agrarci so znali na svojo vlado tako pritiskati, da je odredbe o zaprtiji izvedla strogo in brezobzirno. To dokazaje okolnost, da je naäa bilanca v letih 1899 do 1900 trpela za 55 milijonov kron v letnem izvoza samo v tej stvari. Gospodje! Vpraäali me bodete: Ni li Nemöija imela povoda zato in ni li dolžnost vas kmetovalcev in avstrijste vlade, storiti vse, da se avstrijske örede ohranijo kuge, in ni li bilo potem prav> da je nemäka vlada öuvala svoje živi- norejce? Jaz Bern prvi, ki je pripravljen priznati, da je avstrijska uprava v za- tiranja knge — opomnim gospode le na zatiranje pljnöne kage — storila res veliko. (Bravo !) Že desetletja smo neprenehoma imeli pljaöno kago, ki je bila kriva, da so nemäki agrarci vedno rekli : Vlada, zapri, avstrijska živina je okažena. Z malimi žrtvami — niö veö ko 17a mi~ lijona — je znala avstrijska vlada to kago popolnoma zatreti, tako da moramo v tem oziru Avstrijo imenovati vzgledno- Vedno zabavljenje na zanaäanje kage iz Avstije ni opraviöeno ; kajti rai Avstrijci kaj lahko konätatujerno, da se je po nemäkih plemenskih preäiöih zanesla svinj- ska kuga v Avstrijo. Morda sem preveö navdnäen öas- tilec zivinozdravniäkih razmer v Avstriji, ako reöem, da bi bilo morda bolj pra- vilno, kritikovati nemäke zivinozdravniäke razmere, ko naäe avstrijske. (Pritrjevanje.) Jaz takaj ne govorim o nemäko ogrskih, ampak o avstrijskih razmerah. Kakor je velikansko zviäana carina na naäo živino, tako je Nemöija tadi bist- veno zviäala carina na meso. Kajti doslej je znaäala carina 15, odslej pa naj znaäa 27 mark. Gospodje, to je zopet Že skoraj dvojno in pri tem moramo apoätevati, da ae je najveö naäega mesa, nad dve tretjini, izvozilo v Nemöijo. Navajam, da se je 1. 1902 izvozilo 102.509 meterskih stotot, od katerih odpade le na Nemöijo 95.787 meterskih stotov. Toda tadi izvoz prekajenega in pripravljenega avstrijskega mesa v Nemöijo je znaäal dve tretjini vsega izvoza. Nemöija pa ima v svojem mesoglednem zakona odredbe, vsled ka- terih je izvoz svežega mesa in posebno prekajenega izredno otezkoöen. (Dalje pride.) Politiöni preglecL Skllcanje državnega zbora. „Deutsches Volksblatt" zatrjaje na temelja zanesljivih informacij, da so vesti o bližnjem sklicanja državnega zbora popolnoma neatemeljeno. Dosedaj ni vlada v tem ozira niöesur ukrenila, najbrž skliöe pa koncem septembra de- želne zbore. Državni zbor se pa snide pred sredo meseca novembra. Čehl In Slovencl protl Italljanskemu vseučlllšču. Lista „In8brucker Nbchrichten" po- roöajo z Dunaja, da se dela med slo- venskimi in öeäkimi državnimi poslanci na to, da se zapreöi drago öitanje vladne predloge glede ustanovitve italijanskega vseaöiliäöa, dokler se ne reäi vpraäanje o dragih vseaöiliäöih. Državnl proraöun za I. 1906. Državni proračan za leto 1906 se že üßka ter ga finanöni minister predloži parlamenta takoj v prvi seji. Tadi ta proraöan izkazaje prebitek, kakor je to že nekaj let pri avstrijskih državnih pro- raöunih. Že lani ni bilo treba za povra- čilo državnega dolga najemati posojila, temuö se je dobil denar iz rednih dr- j žavnih dohodkov. Vraöov&nje državnega dolga je doloöeno na 24 milijonov kron, od teh se je vzelo 7 milijonov iz tekoöih dohodkov, doöim bi se 14 milijonov naj priskrbelo potom emisije. Enaka (inanöna operacija se izvräi tadi leta 1906. Razmerje med Avstrijo In Italljo. „Osservatore Cattolico" se jako pesimistično izraža o odnoäajih med Av- ' strijo in Italijo. Italijo boli najbolj dej- slvo, da je Jadransko morje na veliko sramoto ltaliji v resnici avstrijsko; zato se Avstrija ne more pritoževati, öe Lahi mislijo poveöati svoje parobrodne zveze. Iredentovce jezi, da je italijanska vlada poslala k vojaäkim vajam na Tirolsko veroneäkega poveljnika Bisestija, predno ga je avstrijski cesar povabil. Če se tro- zveza ne obnovi, se bo Italija morala pripraviti na vojsko. „Osservatore" pri- oböuje vest iz Rima, da je v laäkern voj- nem ministerstvu naört za atrdbo meje proti Avstriji že dogotovljen. Sedaj ga bodo zaöeli izvajati in sicer z najveöjo marljivostjo in previdnostjo. Dela bodo dokonöana približno v dveh letih. Ogrskl mlnlstrl na Dunaju. Ogrski biro poroöa z Danaja : Mi- nisterski predsednik baron Fejervary se je te dni dolgo öasa v palaöi ogrskega ministerstva razgovarjal z ministrom za notranje stvari, ki je zjntraj dospel iz Badipeäte. „Ogr. brz. biro" poroÖa z Dunaja : Ministerski predsednik baron I ejervary in minister za notranje stvari Kristoffy sta v soboto ob 11. uri pred- poludne imela z ministerskim predsed- nikom Gaatschem razgovor. Ministerski predsednik Fejervary in mister Krietolly sta se ob 3. ari popoladne podala v Budimpeäto Francoskl ultimatum Maroku. Taillandier je maroöanski vladi odpo8lal ultimatum, v katerem je zahteval popolno zadoščenje za are- lovanje Alžirca Ba Mziana. Francoski odpoalanec Taillandier in vse osobje od- poslanstva so dobili akaz, naj v dolo- Čenem öasu zapuste Fez, ako Maghzen ne ugodi zahtevam Francije v vpraäanju zadoäöenja in odäkodnine ter ne kaznaje Kaida, ki je okazal Ba Mziana aretovati. Spor med Švedsko In Norveško. Listi poroöajo, da se je odloöil kralj Oskar dovoliti princu Karolu Bernadottu, da sme zasesti norveäki prestol. Kralj se je odloöil za to, ker se boji, da sicer postane norveäka ljudovlada. V Karlstadta so te dni zopet zborovali zastopniki Nor veäke. Na Švedskem so se priöele te dni volitve v drugo zbornico, ki bodo tra- jale celi mesec. Zapusölna kralj a Aleksandra. Glasom privatnih informacij iz Bi- arritza, je bila kraljica NataJija obveäcena, da ostaja zanjo iz zapnäöine njegovega sina Aleksandra äe 6 in pol milijonov frankov. Turkl prestopajo bolgarsko mejo. Tnröija se zopet pripravlja, da z vojaki zasede bolgarsko mejo. Sploh se mnogo govori o vojski med Bolgari in Turki. Toda Bolgari se sami izogibljejo vojski, ker bi se utegnila za nje jako nesreöno konöati. Turki pa le izzivljajo Bolgare. Tako so zadnji öas veökrat taräki vojaki prestopili bolgarsko mejo in nadlegovali bolgarske državljane. Oaemsto ustašev na potu v Macedonljo. Londonska „Morning Post" poroöa iz Sofije, da je 800 bolgarskih in mace- donakih ustaäev stranke Borisp. Sarafova odpotovalo iz Sofije ter da nameravajo vdreti v taräke pokrajine. Vstaäi se ži- vabno pripravljajo na veliko akcijo. Tar- äke oblastnije so v skrbeh. Perzljskl šah na Ruskem. Vöeraj je priäel v Petrograd per- zijski äah, ki je bil vsprejet na jako slo- vesen naöin. Temu obisku perzijskega äaha pripisujejo listi veliko politiöno važnost. Vclllnl red za ruskl državnl zbor. Največji zagovornik lažiliberalizma v Avstriji ter vseh krivic, ki se nam Slo- vanom äe vedno dogajajo, glasilo svoje- časno najmoönejäe državnozborske stran- ke na Dunaja, ki je v teka let spravila naäo državo v vsakem pogleda do roba prepada, t. j. namreč židovski list „Neae Freio Presse" na Dunaju, bavi se v svo- jem nedeljskem ovodniku z volilnim re- dom za raski državni zbor. Ta volilni red ni dunajski židinji prav niö po volji, posebno zaradi tega ne, ker bode v no- vem drzaynem zboru najätevilnejäe za- atopan raski kmetski stan, ki tvori, ka- kor dunajski židovski list trdi, 84 od sto vsega ruskega prebivalstva. Torej zaradi tega, ker bode v ruskem državnem zbora najmoönejäe zastopan kmeiski stan, ki tvori ogromno veöino vsega raskega pre- bivalstva, zaradi tega pravimo, je po ži- dovski logiki volilni red za novi državni zbor nazadnjaäki in bi bil po ti židovski logiki liberalen le takrat, ko bi dobil stan, ki je v Ru8iji najveö ätevilen, v držav- nem zboru najmanj zastopnikov. Seveda je po mnenju dunajske židinje volilni red v Avstriji mnogo liberalneji, ko pri- haja vslrd istpga v naä državni zbor razmeroma najmanj zaalopnikov onih narodnostij, ki tvorijo v državi večino prebivalstva, namreö slovanskih. Vsak razsoden Ölovek bi mislil, da sloni od- redha o voülnem redu za niski državni < zbor, ki doloöuje, da državni uradniki ne morejo biti ljudski zastopniki, na äe pre- cej liberal ni podlagi, misleö namreö, da državni uradniki niso popolnoma neod- nisni ljudje, ki bi mogli brezobzirno' iz- ražati svoje mnenje v ljudskem zastopa. A židovski list „Neue Freie Presse" trdi ravno nasprotnno in pravi, da je volilni red za ruski državni zbor tudi zaradi tega nazadnjaäki, ker ne bodo mogli biti izvoljeni za državne poslance državni uradniki. Sploh pa se zdi in je tadi go- tovü, da ni ruski volilni red dunajski židinji zaradi tega po volji, ker ni ver- jetno, da bi na njega podlagi priälo v ruski državni zbor kaj krivonoscev. Stalna ruska posadka v Vzhodnl AziJI. Iz Petrograda se poroöa, da ostane od Lineviöeve armade 300.000 mož kot stalna poaadka v Vzhodni Aziji. Čim si zgradi Rusija novo, silno brodovje, iz- brahne znova krvava vojna z Japonbko na Daljnem Vztoku. Mlrovna pogajanja. V Port8muthu se pridno izdeluje mirovna pogodba, ki bode dokonöana, kakor poroöajo listi, že v par dneh. Na Japonakem in Ruskem pa se priökajo listi o tem, komu prinese ta mirovna pogodba veö koristi. Ta in tam je mnogo nezadovoljatva, a vendar veö ga je na Japonskem nego na Ruskem vsled sklepa mira, kakoräen je bil dogovorjen dne 29. avgusta t. 1 v Porlmuthu. Dosedanje javno mnenje je, daimajo Japonci mnogo veö vzroka jeziti se nad svojim poobla* äöencem Kamaro, nego pa Rasi nad Wit- tejem. V koliko da je to javno mnenje opraviöeno, o tem dokazala bode äele bodoönost in razmere, ki se bodo izci- mile vsled tega miru na Skrajnem Vztoku. Mnogo je bilo in je äe takih, ki menijo, da ima na tem, da je priälo do mira, najveö zaslag predsednik ameriäkih zje- dinjenih držav Roosevelt, posebfao zaradi tega, ker je delal ali vsaj poskrbel za to, da je sploh priälo do pogajanja in pa tudi zato, ker je tako spretno vsakokrat posegel vmes, ko so se imela pogajanja razbiti. A ni jih malo tudi onih, ki pri- pisujejo zaslugo za mir v prvi vrsti ne- kemu dragemu moža, nekemu moža, na katerega je svet že akoro pozabil in ka- teremu se je dogodila svojeöasno veli- kanska krivica. In ta mož ni nikdo drugi, nego prejänji vrhovni poveljnik raskih öet na Skrajnem Vztoku, general Kuro- patkin. Oni, ki najbrže po vsi pravici pripisujejo zaslugo za mir Kuropatkina, pravijo in trdijo, da so se Japonci od- rekli zahtevi po vojni odäkodnini le za- radi tega, ker se nahaja ruska armada na Skrajnem Vztoku v takem položaju, da bi lahko prav vspešno priöela ofen- ziv.» proti Japoncem ter popravila na kopnem vse izgnbe, katere so imeli do- aedaj Rusi. Kuropatkin, pravijo ti Ijudje, je oni mož, ki se je znal, öeravno raz- polagajoö z malim ätevilom vojaätva, v zaöetka in v teka vojne tako sukati s avojimi öetami, da je pri mirovnih poga- janjih Witte popolnoma opraviöeno trdil, da so Japonci prizadeli Rusom na boj- nem polja sicer mnogo občutljivih adar- cev, a premagali in porazili da jih niso nikoli. Da, Kuropatkin je oni mož, ki je a svojim spretnim umikanjem pridobil Rusiji to iko öaaa, da je mogla poslati na Skrajni Vztok v tem öasu toliko vo- jaätva, ki bi, ako bi priälo äe do kake odločilne bitke, najbrže popolnoma spre- menilo položaj na bojiäöu. ¦ Nezadovoljstvo na Jnponskera je tako veliko, da se je bati revolucije. Ka- kor poroöajo listi, je ponekod revolucija žo izbruhnila. ¦ • Iz Londona javljajo od 1. t. m.: Vest o sklepu miru je bila v Tokiju znana äe le vöeraj opolunoöi. Toliko öasa so zadrževali brzojavke. Demonstra- cij ni bilo nikakih, niti zaslav niso izve- sili, kakor je navadno sicer tudi ob naj- manjih povodih. Vest o sklepa miru je provzroöila v prebivalstvu in v öasni- karstvu veliko nevoljo. Širi se govorica, da ministeratfo odstopi. Vlada akliöe iz- redno zasedanje državnega zbora zaöet- kom oktobra. Brezdvomno vlada nevolja. Novinarstvo in oböinstvo ne unaejeta, zu kaj da je vlada opustila zahtevo po vojni odäkodnini. Masa ljudstva oznaöuje mir kakor sramotno kapitulacijo. Mnogo listov je prioböilo vest pod naslovom: „Poniževalen mir" ter bo dotiöno vest obrobili s Örnim robom. Lo malo ätevilo razumnih ljudi govori z zadoäöenjem o miru. Isti pokazujejo na dejstvo, da je Knmura storil, kar je mogel in da so cilji vojne zavarovani. Tako vedo coniti tuli mržnjo cesarjevo do prelivanja krvi. Glasove teh razumnih ljudi so pa nad- glasili nevoljni klici ljudstva. ¦ ¦ Premirje je bilo sklenjeno v Ports- muihu v soboto. PovHjnika, vojnih ö«»t ruakih in japonskih, Lineviö in Ojama, doloöila bodeta meje, katerih ne smojo prestopiti ne Rasi {'ne Japonci. Vojne čete, ki se nahajajo že na potu in aicer ru8ke, smejo priti le do Harbina, japon- ske pa le do Mukden a. Kakor poročajo listi, ostane Linevič s svojimi četami na Skrajnem Vztoku. Domače in razne novice. Sinrtna kos«. — Te dni je umrl v Inomostu bivši ravnatelj lukajšnjega ženskega učiteljiača in ki je živel sedaj v pokoju v Inomostu, narnreč g. Franc Hafner, vitez Franc Jožefovega reda in odlikovan todi z zlato kolajno za šti- ridesetletno slnžbovanje. Pokojnik je bil rojen v Sežani. Slnžboval je več let na tukajänji gimnaziji kot prosesor, kjer je podučeval zgodovino in zemljepisje. lmenovan je bil potem za gimnazljakega ravnatelja v Pazinn, in od tam priäel je za ravnatelja na tuk. žensko učiteljišče. Dočnkal je 76. leto svoje dobe. Naj po- čiva v mira ! Iinenovanjo v sodiii stroki. — Viši kancelijski oficijal Ferdinand Per- havec je premeščen iz Gorice v Trat. Grantovničar v Gorici Ivan Ropsman je pa imenovan viäim kancelijskim esici- jalom. Za ,,Solski Dom" so plačali pred- Kedniätvn : Josip Iv nčič V Gorici na račun uslanovnine 100 K ; dr. A. Gre- gorčič 20 K; Anton Rijavec, dimnikar v Opatiji 3 K; „Slov. kat. delavsko dru- ätvo" v Gorici 5 K; „Skalnica", draštvo slov. katoJ. delavk v Gorici 5 K. Upravniätva je doälo : Teodor Hribar za ,,Šolski Dom" 2 K in za „Mali Dom" 2 K. Srčna hvala ! VojaŠke vesti. — Včeraj zjutraj zapustilo je vse vojaätvo Gorico ter ae podalo proti Rihembergu in Komno, kjer se vrše velike vojaške vaje. Veliki vojaški konccrt imeli smo v nedeljo v Gorici. Vršil se je od 7. in pol zvečer do 9 in pol na Travniko. Svirale so tri vojaške godbe. Najprvo je svirala jeden komad godba pešpolka št. 27.ppotem ona pešpolka št. 97, ki sta do- dali vsaka k svojemu veöjerau kornadu še jeden krajši. Potem pa bo svirale godbe pešpoikov št. 27., 47., 97. vse tri skupaj dva krasna in jako težavna komada tako lepo in tako precizno, da je občinstvo, katerega se je na Travnika kar trlo, burno ploskalo. Nesreča. — V nedeljo §la je na Sv. Goro kmetica Katarina Gorjan z Vogerskega s svojima dvema otrokoma. Pri ti priliki ogledati si je hotela žel. most čez Sočo pri Solkann. Ko je hotela etopiti nanj, prišlo ji je filabo, ter izgubiväi za- vest, padla je kakih 6 m navzdol. Ne- «rrčna žena polomila si je rebra. Pre- nesli so jo v nevarnem stanju v tnk. bolnišnico. Katarina Gorjan je vdova, vsaj tako nam pripovedujejo, in njen pokojni 8oprog ponesrečil je tndi, ko je šel živini pokladat. Padel jo baje pri ti priliki z lestvice in se obil. Padel je s kolesa v nedeljo pe- kovski pomočnik Ivan Jakop, ko se je vozil po Rabatišču, raznašaje na kolesa krnh po hiäah. Pri padcu zadel je nesrečnež tako hudo ob tla, da je obležal neza- vesten. Prenesli so ga v bližnjo lekarno gospoda Ljubiča, kamor so poklicali zdravnika, ki mn je dal prvo pomoč, potem so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem stanjn. Objava. — S 16. septembrom t. I. prične evoje delovanje novo astanov- Ijena c. kr. pripravljalnica za učiteljišča v Tolminn. Namen pripravljalnice je, pripravljati dečke za vsprejem na c. kr. nčiteljišče. V pripravljalnico sprejema He dečke z dopolnjeninc 14. letom, kateri so dovräili Ijadsko ali kako drugo šnlo. Učenci, kateri žele vstopiti v priprav- ljalnico, morajo prinesti k vpisovanju, katero se bode vršilo 16. in 17. septpm- bra od 9. do 12. ore predpoludne, zad- nje šolsko spričevalo, ppričevalo o ceplje- nju kozic, zdravniško spričevalo o trdnem zdravju, krstni list. Vclika «lavnost na Vlpavskem. Blagoslovljenje nove zastave. — V Šturiji na Vipavskem sebo 10. scptembra t. 1. blagOBlovila zastava „Katoliko-izobra- ževalnega društva". Popoludne ob 3. nri prihod in sprejem bratskih druätev, nato blagoslov v žnpni cerkvi in veliki kon- cert na prostornem vrtn g. Ivana Štibilj. Nastopijo pevski zbori iz Štarij, Budanj, Vipave, Slapa in Kamenj ter tamburaši iz Ok, Št. Vida ter Kamenj. Samo ofici- jelni del sporeda obsega 25 točk. Potem prosta zabava in nmetylni ognji. S to slovesnostjo je zdražen tadi 2. sestanek vipavske „Zveze". Grad Miramar je vsled tegazaprt občinstvu, ker pride tja za več tednov nadvojvodinja Marija Jožefa, soproga nadvojvode Otona s svojima sinovoma Ka- rolom Franc Jožesom in Maksimilijanom Evgenom. Na učlteljlšču v Kopru se bodo sprejemali gojenci in ačenci počenši od dne 12. do vštetega 15. t. m. Dne 16. septembra se prične na vadnici redni pouk, na učiteljišča pa sprejemni in po- navljalni izpiti. Po izvršitvi le-teh bodo stoprv uvodilna sv. maša. Xovo nanicstuiško poslupjc v Trstu. — Predsedništvo namestništva v Trstu se je že naselilo v novem poslopja. Ostali namestništveni aradi in oddelki store to T prihodnjih dneh. Umirovljen je višji poštni kon- trolor v Trstn g. Henrik Goglia. Ravnatelj pošte v Pulju Frank gre v pokoj. Frank je bil zagrizen Lah, ki je vodil pogodbe med avstrijsko mor- narico in puljskim magistratom, da pri volitvah vržeta Hrvate. Hrvati in Slo- venci pričakujejo od poätnega ravnatelj- stva v Trstn, da poälje v Palj pravičnega ravnatelja, ki bo tudi sposoben hrvatakega ali slovenskega jezika. Frank sebo sedaj najbrže potegoval za žnpanski Btolec v PnJja. Govori se o nekih nerednostih, ki so bile vzrok Frankovega odhoda. Hrvatje prl odkritju Prešerno- vega spomenika. — „Agramer Tagblatt" poroča, da prirede Hrvatje poseben vlak iz Zagreba v Ljnbljano ob priliki od- kritja Prešernovega spomenika. Občinski avet zagrebški bo zastopal župan dr. Mi- lan Amrnä s tremi občinskimi svetniki. Slavnosti se adeleže tudi zagrebäki Srbi. Tudi z Reke bo vozil poseben vlak. Na Reki se je že priglasilo 300 udeležencev. Ubit mor§ki volk. — V Kvar- nersken zalivn so ribiči s sekirami po- bUi pet metrov dolgega morskega volka, ki je tehtal 10 kvintalov. Poäast se je bila zaplela v ribiške mreže. To je Že tretji m or ski volk, ki so ga v kratkem pre- sledku ubili v kvarnerskem zalivn. Solske vesti. — Izpraznjeno je eno učiteljsko mesto na slovenski tri- razrednici v Velki, poSta Cmnrek. Proänje je vlagali na krajni äolski svet. Odlikovanje za domžalske do- godke. — Iz Ljubljane poročajo: Za za- sloge, ki si jih je pridobil kamniški okrajni glavar dr. Henrik pi. Chron povodom domžalskih dogodkov je dobil sedaj za- slaženo plačilo. Vse je pričakovalo, da dobi dr. Chron zaradi svojega izzivajo- čega postopanja v domžalskih dogodkih vsaj nkor, toda posredovanjem kranjskega deželnega predsednika barona Heina je Nemec dr. Chron imenovan svetovajcem kranjske deželne vlade ter tako pomnožil število nemäkih svetovalcev na deželni vladi. — Kričeče razmere na Kranjskem. — Neki gospod, ki je nedavno na dom- ŽHl8kem kolodvoru prijatelja zaklical ..Živio!" je bil obsojen na kamniškem okrajnem glavarstvu na 24-arni zapor, drngi, ki pa je klical: „Živio kranjske avinje, živio barabe!" pa ni bil nič ka- znovan. Strašen požar. — V predmestjn Drinopolja Kalafemen nastal je v nedeljo btrašen požar, ki je nničil 1200 hiš. Med tfmi pogorela je todi katoliška cerkev in več šolskih poslopij. Ob življenje prišlo je prav mnojjo ljudi. Zgoreli so tndi ne- knteri ogerski židje, ki so se tam n»hajali ter našli tam na ta način mesto dobička smrt. — Nov načrt podmorskega txolna. — Glasom neke brzojavko iz New-Yorka je ameriški iznajditelj Lak ponudil nem- ški vladi nov načrt podmorskega čolna. Lak se namerava naseliti v Nemčiji. Kolera se v zapadni Prasiji čim- dalje bolj širi. Avstrijsko ministerstvo notranjih zadev je izdalo vse potrebne sanitarne odredbe, da se kolera ne za- nese v sosedne avstrijske pokrajine. Veter raznesel dolarje. — Pred nekaj dnevi se je v neki najbolj živahni ulici v New Yorku nabralo silno Ijadstva. Iz tramvaja je stopila postarna gospa in se napotila proti neki banki. Po nesreči ji pade iz rok precej velika torba, ki se odpre, iz nje pade na tla cel kap pa- pirnatega denarja. Zapihal je veter in raznesel papirje po pet, deset in pet- deset dolarjev na vse slrani. Takoj se je našla množica „postrežljivih", ki so pri- tekli gospej na pomoč. Kako so se Žn- rili in hiteli, da bi drag dragega pre- kosili v pridnosti in pomoči do bližnjega 1 Kar ni šlo v roke, je šlo v žepe, nakar je zapihal veter — in nikjer ni bilo ni- kogar več. Slara gospa je pa kot nko- vana stala izbuljenih oči, držeč odprto torbo v rokah in čakala, kdaj zopet po- piha veter in prinese „postrežljivceM nazaj. Veter je sicer pihal, a postrež- ljivcev ni bilo od nikoderj Narodno gospodarstvo. Zakaj vino diši po žveplu, kaj je temu vzrok in kako se ta dull iz vina odpravi. Dostikrat se nam v kletarstvn pri- peti, da vino diäi po žvepln. Da spo- znamo vzrok tej napaki, moramo raz- ločevati med dnhom po žveplenem dimn (žvepleni sokislini) in dnhom po gnilih jajcih (žveplenem vodiku). Če se je vino pretočilo v močno zažveplano posodo, to se pravi, če smo v soda zažgali preveč žvepla in smo potem vanj vino napolnili, dobi vino dah po žveplenem dima, to je po žvepleni sokislini. Ta duh ni prijeten ter daje vino sirov, trd okas, in onega, ki je tako vino pil, boli glava, iz Cesar neveščak sodi, da vino ni bilo naravno, pristno. Ker je pa žveplanje vina v mnogih slu- čajih, posebno pri obolelem ali nesta- novitnem vina, edino sredstvo, da se ozdravi. moramo žveplati, seveda zmerno! V navadnih slačajih zadostaje, da se zažge na vsak hektoliter (100 1) vina v soda 1 do 2 g žvepla. Ker navadni žvepleni trak tehta približno 20 g, od tega pa gre na papir ali platno V/2 g, zadostnje eden žvepleni trak za zažve- planje 8—10 hi vina. Rabi naj se vedno le čisto, arzenika prosto žveplo na papirnatih trakih, ker se platno pri zažiganja smodi in smrdi. Zadnje velja tadi o žvepla, ki je bilo potroäeno z različnimi rožami, od ka- terega porabe odsvetujem. Vino, ki smo ga bili zažveplali, se ne priporoča takoj piti, ampak šele čez kakih 10-14 dni. V tern časn se bo izpremenila vsa žveplena sokislina v žvepleno kislino, in ta se spoji s kalijem, ki se nahaja v vinskem kamna, tako da dah in okus po žvepla pri mirno žveplanem vina v tern časa popolnoma izgine. Žveplo se rabi tadi za žveplanje prazne posode, kar je neobhodno po- trebno, če jo hoöemo obvarovati plesnobe. V ta namen se vzame žvepla približno dvakrat toliko, kolikor za žveplanje vina (torej eden trak za 4—5 hi) in se mora žveplanje posode na 2—3 mesece po- noviti. Preden se tak sod zopet rabi za vino, ga je treba dobro in večkral oprati, da se iz njega spravi duh po žvepleni sokislini, ali pa iz nje naslali žvepleni kislini. Če smo posodo že leto dni ali še več časa žveplali, bo treba sod celo za- kahati. — Pri žvepljanja posode velja, da mora biti popolnoma saha, preden se zažvepla. Kdor pa ima vino, ki že diši po žveplenem dimu (žvepleni sokislini), ta dah lehko odstrani s pretakanjem, äe hi- treje pa s segrevanjem. Pretaka se tafeco, da vino teče v tenkih carkih iz soda, torej da zelo pride z zrakom v dotiko. To dosežemo, čo na pipo privežemo kak cedilnik (äkropilnik) one oblike, kakor se rabi pri škropilnicah za zalivanje na vrtu. Dah po gnilih jajcih ali po žve- plenem vodika je za okas vina äe bolj neprijeten kakor dah po žveplenem dima in i8totako povzroča glavobol. Ta dah nastane v vina le takrat, če most ali vino, ki je imelo äe nekaj sladkorja v sebi in se zaraditega praäi, kipi v po- aodi, kjer se nahaja nekaj žvepla._____ (Konecjpride.) ä 1 Rojahi! hupujte narodni holeh „Solshcgo Doma". Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . „ Portorico . „ Santos . . Slakdor .... Otrobi debele drobne . Petrolij v soda . „ zaboja K 294 — „ 260- „ 200- » 80— „ 1260 » 12-- „ 42- « 13— do 300 — „ 280- „ 230— „ 86- »¦ Ub0 „ 13-50 „ 43* „ 1360 M o k a ogerska: ät. 0 K 30— ät. 1 K 29— at. 2 K 28— » 3 „ 27—, „ 4 „ 26-20, „ ät. 6 K 23 20. 6 „ 26-40 Z ali trifucence se sprejme na jstanovanje in^hrano. Več pove upravaiätvo ,,Gorice". Hehdo išie primeren prostor za malo trgovino s primernim stanovanjem vred, naj- raje na deželi; pripravljen je tudi vzeti v najem malo trgovino z me- šanim blagom in pozneje bi je tudi morda vkupil od lastnika. Naslov pove upravništvo „Go rice1 Zahvala. Iskreno zahvalo izreka vscm sorodnikom, prijateljem in znancera, ki so skazali švoje sožalje ter se udeležili pogreba prerano umrlega, nepozabnega 2dravkota. Posebno se zahvaljuje preČ. g. vikariju za njegov trud in tolažbo in šolski uila- dini, ki mu je v dokaz ljubezni darovala prekxasen venec. V Kronbergu, 4. septembra 1905. Žalujoffl dpužina 1/ühar. I „Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! Priporoca svojo bogato zalogo krojnega blaga za Vzorci se pošiljajo na zabtevanje brezplačno. Cene so stalne. Loterijske številke. 2. septern bra. Trst......82 89 84 62 85 Line......78 49 65 27 76 JVsaxriairilo. Blizo prihodnjega kolodvora Sv. Lucija-Tolmin bohinjske železnice se je pred dvemi leti sezidalo hišno poslopje v najlepši legi, obsloječe iz 2 kompletnih 8tanovanj z drogimi prostori in vrtom, katero se sedaj v?e proda po nizki ceni. Prvi reflektanti (kupci) si lahko to po- slopje proti naznanila pri stavbenem podjetniätvu bratov Redlich & Berger v Tohnino ogledajo in dobijo na željo tadi natrt in natančni popis. ^¦^ ^^ ^^^ -^^r ¦^^r ¦^a^ ^a^ ^m^ ^t^ ^^ ^^r Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja 8troje tudi i na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavmco ij v Gorici i na Kornju št. II. 5bnnn U{ ^e ve^ s(k III UII lahko zasliiži. Tvrdka za domače delo s pletalnimi siroji išče osebe obojega spohi s pletanjem na naših strojih. Priprosto in hitro domaLe delo za celo leto. — Posebne izobrazbt ^jqwBu m w ni Ireba. Oddaljenust ne škodi; delo da tvrdka. Turdha za domače delo s pletalnimi stroji Thomas H. Whittick 2 Com. PRAGA Petersko predmestje 7—443 Trst Via Campanile 13-433. > Cudovitost! 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo vorižico, ločna, /. 2-lotnim jamsLvom; izborna latorna iMa- gica H 25 krasnimi slikaini, zelo zabav- na;.l clegantnu zaponka najnovojsi fa- Von, 1 lepa kravatiia igla s siiuili-bri- lantoin, 1 prekrasni koljer iz orijoutal- akih biserov, najniodernejši iiakit za dame s pat. zaklepom, 1 krasna usnjala denarnica, 1 eleganten uslnik za sniodko z jaiitcrjem, 1 ganiitura najh'nejsil) Döble zlatili gurnbüv s pat. zaklepom za srajee in zapestnike, 1 žepni nož iz iii- klja, krasno toalütiio oglodalo, belg. stc- klo v zaklopnici, 20 reči za pisalno po- Irebščine in 200 kosov raznih reči za dornačo rabo. 32f) kosov z uro, katcra je sama toliko vredna, se dobi proli poštnemu povzftjii za 2 ^ld. 10 kr. rti Ivan Bednarik priporofia svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. O"e= w CD ^2 ^-* =3 «! :L . Priporoča svojo zalogo paz- novpstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvräi hitro, dobro in po eeni. Za vsako uro i-letna garancija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje ppiporoča älvalne stpoje najbolje vrste po tvopniških cenah, a ne kakor posredovalei. I J. Crnko, žnpnik v Vnhr< dn ^s^ na Štajernkem, ppri- "^¦^ ^uje, da je uporubljal Q3 z najboljšim nppt'hom 1 železnato vino G. Piccolija, dvornega za- » ložnika Nj. Svetosti in le- karja v Ljubljani. Poilitrska stekl. velja 2 K in > se vnanja naročila z obratno poäto izvršnjejo. ^~ .Centralno posojilnica' registroOana zadpuga ff Borici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. Posojujo 8vojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'2°0, na vknjižbo pa po 5°|0 z W npravnega prispevka za ysacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjpna. Samo enkrat ,„,- naj vsakdo kupiti svoje potrebžčine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka uiica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšegaj llepšega in kakovosti primerno cenega blaga.j rkakor se tu dobi. ' l Došie so uže zadnje novosii modnega blaga za poniladansko in poletno »e- zono v iiedosegijivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk. bordure, svile. pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Ferratiifin Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri mala hrvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporoceno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom. sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in sboljiuje prebavo. Dobi se u leharnah C. F. Boehringep und Sohne Mannheim - Waldtiof. I Cast mi je, slavnemu občinstvu najuljud- neje naznaniti, da sem si osvojil dobro znani 1 in na novo renovirani hotel pri „Zlatemjelenu" (Al Cervo d' Oro) združen s pivarno in resta- vracijo pri „Ledenici", v Öorici, Ozka ulica his. štev. 7, 9, 11. Ker je to podjetje že od nekdaj na naj- boljšem glasu, trudil se bom tudi jaz vsem željam čč. ob skovalcev mojega hötela in re- stavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike naj- bolj priprav.en. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakernu vlaku. Kuhinja je v najboljših rokah. Na blagohoten obisk vabi najuljudneje i Al. Rasberger, hoteiir. Otvoritev nove mirodilnice (drogerlje) . \ na trgu Korenj hiš. štev. 11. | Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča And. Vecchiet, lastnik. <72§^ ^ai^ <72IČS '^M^ Priporočamo vizitke! _. FMIPODBERŠIČ avtorizovan kainnoseSki mojster, Gorica, Tržaška cesta 17, priporoča slavnemn občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna naj- boljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za ku- i hinje, itd. itd. Sprejema in izdelnje vaakovratna v karanoseško stroko spa- dajoča dela po prav zmernih cenah. ^