čana in nadarjena katolifiana: zvezni predsednik Mo ta in Miisy iz Freiburga. Francoska in Vatikan. Značilno je, da je v Irancoski zbornici zahteval zopetni stik Francoske z Vatikanom pastor Soulier, ud reformirane cerkve, in  j &ok&zm^ kako umestno bi bilo, dapošljejo y Rim za- )ske. To spričuje, da je želj Irancoski zbornici splošna. Francoska > stopnika Francoske. To spričuje, da ie želia po stiky \ 8 gv> stolico y se zopet dviga! Dlplomatski zbor pri Sy. stolici se je tekom U 1919 precej izpremenil. Stevilo veleposlaništev je na- poslaništev od 15 na 18: Argentinija, Bavarska, Bd gija, Bolivija, Brazilija, Chile, Kolumbija, Kostarika, Angleška, Nikaragua. Nizozemska, Peru, Portugabka, Prusija, Rusija. Na novo so ustanovile pri Vatikanu poslaništva: Poljsska, Jugoslavija in Venezuelu. Staršji za katoliško šolo. Katoliški starši Saškg so izdali klic, v katerem pravijo med drugim: „56 katoliških ljudskih gol s 24.000 ufienci in 370 učitelji — nasproti 2270 evangeljsko-lutrovskim ljudskira Šolam s 777.000 učenci in 14.390 učitelji — bojuje od decem bra 1918. zlasti pa od julija 1919, težak boj za svoj nadaijni obstoj. Saška vlada zahteva namreč od ka toličanov, naj se začno takoj pogajati za to, da se katoliški in lutrovski šolski okoliši združijo v skupno šolo. Tega se saški katoličani, ki jih je nad 1 četrt milijona, enodušno branijo. Ker naše katoliške ljudske šole, ki jih je tekom stoletja ustvarila katoliška požrtvovalnost, bi taka spojitev zadavila in katoliška „ stiski prosijo katoliški starši na Saškem za pomoč svoje brate v državi." Italijanska ladja je zopet pripeljala v Dubrov- t šolska vzgoia bi urenehala V tei «?ti«?Vi ' ' - ... j „« urbum iaprBuu.nu. oiovuo v.ieposianisiev je n<v- nik 2.200 naših vojnih" vjetnikov/^V^Dubrovnik je*do- šlo tudi 700 naših izseljencev iz New-Yorka. Jusoslovaasli:i kapitalisti v Južni Ameriki snujejo veliko paroplovno društvo, ki namerava vzdrževati proraet med Jugoslavijo in| Južno AmerikOji Društvo bo osnovano s 100 milijonsko glavnico. Nemci so napravili zadnje dni preizkaso za brezžični telefon na razdaljavo 700 kilometrov, Poizkr.si so uspeli izborno. Pogovore je razumela brez žiCna postaja v, Moskvi, ki je oddaljena O\! Berlina 1700 kilometrov. VojaSko dušeskrbje v Zedinjenih državah ir. Kanadi. V Zedinjenih državah. je versko štetje me<i \ojaki pokazalo, da je katoličanov preoej va6 nego sc; je mislilo na podlagi dosedanje cerkveno Slatistike. 'Iakoj, ko se je zbrala vojska, so se katoliftani zavzeli za to, da preskrbe svojim vojakom primerno dužeskrbje. Sv. O6e je imenoval takof vojaškega škoid, ki si je privzel pet generalnib vikarjev. Država je nastavila 784' vojaSkib. duhovnikov. — Tudi v Kanadi je bil iinenovan vojaSki škof, ki je,goločil enega generalnega vikarja za Kaaado in enega duhovnega ^roflstojnika za vojne 6ete na FraHCOskem. Vojaških duhov nikov so našteli 82» Razgled po siretu. svoji Svlca. Ustava, ki so jo izdelali radikalci po zmagi nad katolič-ni leta 1847, je imela jasen namen, katoliške manjšine trajno pritiskati k tlom . \Glavna točka ustave v tera oziru je izgon jezuitov. lSčasoma so si katolifiani svoje stanje zboljšali, zlasti js-proporcera pri volitvah. Totla marsikateri predsod- *ki protestantovskega prebivalstva do katoličanstva.'¦zlasti do jezuitov, so ostali še vedno. Antipatija do katoTii5anov je tudi eden vzrokov. zaTcaj se proleslantski Švicarji protivijo, da bi se Predarelsko priklopilo Švici. Žlasti pa jira glede Predarelske dela težavp vpr-išanjo jezuitov, ki lmajo v Feidkirchenu svoj kologij. Sedan.|W iistava izključujo. jezuitski red. zato bi so moral prei ta (cmeljni zalcon revidirati. V neVai letih se togolovo izvrši. O tom nikdo ne dvomi. ni dol#o. kar jo izmcd svobodomiselcev v Luzernu ne- J.-<!n zp.htcv?:}. i'a sp kulfurnoVioino toMrn zvoznc tistavn o:irr;i\'i'n. J\:i!o!'.-:kn glbaii'0 ;'o v Šv:Ci r.O".'sod /0 prav živahno. -V zveznftm svolu sf; zdn.i tlv;i i.ro.^ri-