IPngtitfni pwans v ^mtmau Leto XVm., št. 205 Ljubljana, petek 3» septembra 1937 Cena 2 Diti o piu vuistvo, uijuoijaua, tinafljeva ulica 6 — Telet od št. 8122, 8123, S124, 3125, 3126. Laseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova m 6 - Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica §t. 11 — TeletOD št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova aL St, It Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40*— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon 6t 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Za kulisami obeh španskih taborov Po ostrih in burnih razpravah londonskega odbora za nevmešavanje je v zanimanju za usodo Španije in potek državljanske vojne nastopil pred nekaj tedni odmor, ki je deloma odgovarjal tudi razvoju dogodkov na bojiščih. Napetost, ki se je tedaj pojavila med velesilami, je najprej Anglija omilila s svojimi znanimi pobudami za zbližanje z Italijo, med tem pa je pozornost svetovne javnosti obrnil nase tudi požar na Daljnem vzhodu. Španska afera je za hip obstala na mrtvi točki, in to prav tedaj, ko je zaradi nje grozila Evropi nova razkosanost sil. Piratska vojna v španskih in bližnjih vodah je znova prikazala, kakšne so nevarnosti mednarodnega značaja, ki jih krije v sebi bratomorno ubijanje na Pirenejskem polotoku, in kašne bi utegnile biti posledice neodgovornih napadov, ako bi vsaj nekatere velesile ne znale ohraniti mirne krvi, dasi so največkrat prav njihovi interesi neposredno najbolj prizadeti. Kratki republikanski ofenzivi pri Madridu, ki pa ni uspela, je sledila reakcija Francove armade na severu, kjer je žilavi in odporni narod Baskov moral do dna izpiti kupo trpljenja, ki mu jo je nalila državljanska vojna. Prepuščen samemu sebi in brez prave opore v republikanski vojski valencijske in barcelonske vlade, je baskovski narod izgubil vse svoje glavne postojanke. Veliki Francovi uspehi na severnih bojiščih so spet obrnili pozornost na razvoj dogodkov na frontah, s tem pa tudi na razmere v obeh španskih taborih, ki si še vedno stojita nasproti brez prave slutnje v končni izid medsebojnih bojev. Notranje razmere v obeh španskih taborih se v poslednjem času niso bistveno spremenile. Radikalno Caballe-rovo vlado v republikanskem taboru je zamenjal zmernejši Negrin, v nacionalističnem taboru pa je general Franco napravil prvi poskus zlitja političnih grupacij, ki sestavljajo njegovo Španijo. Oba pojava izpričujeta težnjo obeh nasprotnikov po čim večji notranji utrditvi, ki je pač važen pogoj za ugoden potek operacij na bojiščih. Republikanci so prepričani, da bi njih armada že zdavnaj zlomila odpor Francove vojske, ako bi bila notranja povezanost republikanskih elementov večja. Enako pa je tudi general Franco uverjen, da bi bil že pred meseci zasedel Madrid, ako bi se v njegovih vrstah borili »ljudje ene volje in enih misli«, kakor se je nedavno sam izrazil. V tem spoznanju se oba tabora silno trudita, da bi v naraščajoči stiski zedi-nila vse svoje sile in se tako spustila v končni, odločilni boj. Franco je pred tremi meseci ustanovil stranko skupne nacionalistične fronte z dolgim naslovom »Falange Espanola Tradicionalista de las Juntas de Ofensiva Nacional-sin-dicalista«. Naslov že sam zgovorno po-nazoruje politični konglomerat, ki se za njim skriva. Z dekretom z dne 4. avgusta je tej stranki postavil tudi program, skovan po zgledu avtoritarnih programov v katerih je vsa oblast združena v eni sami osebi. Toda sami dekreti generalu Francu še niso pomogli do žive fronte vseh nacionalističnih sil, ki so slej ko prej še vedno razcepljene na sestavne dele. Celo pri oficielnih prireditvah še vedno nastopajo posamezne nacionalistične skupine s svojimi posebnimi znaki, katerim se navzlic vsern dekretom nočejo odpovedati. Razen tega prihajajo tudi v Salamanci, prav tako kakor v Valenciji, bolj in bolj do izraza skupine, katerih načela se v bistvu skoraj nič ne razlikujejo od anarhistov, kar za poznavalca Španije ni nič čudnega ali nenavadnega. Nekateri poznavalci španskih razmer celo ne izključujejo možnosti, da bi se kdaj anarhisti obeh taborov ne znašli pri isti zeleni mizi. Enako kaotične so razmere v republikanskem taboru, kjer je tudi nova Negrinova vlada močno odvisna od volje in razpoloženja anarhistov, katerim se je v zadnjem času pridružila tudi v Kataloniji razširjena trockistična stranka. Prejšnji vladni šef Caballero se je naslanjal na te anarhistične organizacije in je zato vozil bolj »levo«, toda tudi zmernejši Negrin je prisiljen iskati opore v njih, ako se ne želi izpostaviti njihovi ofenzivi. Pomanjkanje avtoritete pa je v takih razmerah lahko usodno. Valencija je razen tega izpostavljena vedno hujšim napadom iz Madrida in Barcelone, kjer je Companysova vlada sicer nujno navezana na sodelovanje z valencijsko, toda prav tako nerazpolo-žena proti zakulisnemu republikanskemu voditelju Indaluciu Prietu. katerega lutka je predsednik vlade Negrin in proti kateremu je v glavnem naperjena vsa opozicija proti sedanji vladi. Tako se zde v kaosu, ki je z državljansko vojno zajel Španijo, napori za unifikacijo v obeh nasprotnih taborih samo težnje posameznih voditeljev, ki pa so si sami slej ko prej v laseh. Temu primeren je seveda tudi nihajoči razvoj dogodkov na španskih bojiščih, v kolibi ^ posegajo vanj zunanje sile. NAPETOST V SREDOZEMLJU Energični ukrepi angleške vlade zaradi ponovnih napadov neznanih podmornic na angleške ladje London, 2. septembra, br. Vlada je danes razpravljala o najnovejših incidentih na zapadnem Sredozemskem morju, predvsem o napadu na angleški rušilec »Ha-voc«, ki ga neznana podmornica s svojim torpedom k sreči ni zadela. Novi incidenti Sredi seje je prispelo poročilo o novem incidentu. Kakšnih 90 milj severno od rta San Antonio, kjer je bil napaden rušilec »Havoc«, in 18 milj od španske obale, je neznana podmornica torpedirala angleško 7.000-tonsko tovorno ladjo »Woodford«. Kakor je lastnik ladje izjavil, za svojo ladjo ni mogel zbrati posadke, ki bi bila sestavljena iz samih Angležev. Na njej je bilo dejansko mnogo tujcev, tako mornarjev, kakor tudi častnikov. Ladja je pred dnevi v Constanci natovorila večjo množino rumunskega bencina, katerega bi morala prepeljati v Barcelono. Bencin je bil v Barceloni izkrcan, ker je bila ladja že na poti iz Barcelone v Valencijo. Torpedo je ladjo silno poškodoval in se je tri ure pozneje potopila. Med posadko sta bila dva strojnika ubita, 6 mornarjev pa je bilo ranjenih. Ranjenci in ostala posadka so se s čolni prepeljali v bližnjo malo luko Be-nicarlo. Po vesteh iz Gibraltarja je bil v pretekli noči izvršen sličen napad tudi na rusko ladjo »Černišev«, ki je plula v bližini alžirske obale. Tudi ta ladja je bila torpe-dirana, vendar pa se ni potopila. Kakor je izjavil njen poveljnik, je ladjo napadel italijanski rušilec »Turbina«, ki jo je ves dan zasledoval. Angleška vlada je glede na najnovejše incidente sklenila še strožje ukrepe za varnost angleških tovornih in potniških ladij na Sredozemskem morju. Predvsem bodo morale angleške vo.ine ladje odslej z vso vnemo zasledovati slehernega napadalca in ga brez vsakega opozorila potopiti. Zunanji minister Eden je o tej zadevi na današnji seji vlade podal obširno poročilo. Zasledovanje tajinstvene podmornice Angleški rušilci so tudi včeraj in vso preteklo noč intenzivno iskali podmornico, ki je napadla rušilec »Havoc«, vendar jim >oji sa šanghaj Japonci so zopet izkrcali večje oddelke vojaštva — Kitajci se še nadalje hrabro upirajo ter dobivajo prav tako nova ojačenja Šanghaj, 2. septembra, br. Borba za Šanghaj, ki se je ponovno pričela včeraj dopoldne, se je danes z vso vnemo nadaljevala. Boji okrog Paošang-a še vedno niso končani, čeprav so Japonci že včeraj javi-lr, da so zavzeli to vas. Kitajske čete so bile v tamkajšnjem odseku preteklo noč zelo ojačene. Davi so se nenadoma proti vsemu pričakovanju Japoncev oglasile kitajske baterije iz Putunga, ki so hudo obstreljevale vojne in transportne ladje v šanghajski luki ter na Kvangpuju vse do Vusunga. Tudi obrežje Jangcekjanga od Liuha do Vusunga je bilo neprestano v ognju kitajsk;h topov. Kljub temu se je po japonskih informacijah Japoncem zopet posrečilo izkrcati večje oddelke vojaštva. Pri Lotienu so Kitajci davi prešili v pro-tiofenzivo. Dopoldne so :zvršili celo vrsto napadov, vendar pa niso dosegli nika-kega konkretnega uspeha. Zatrjujejo, da nameravajo Japonci pripeljati v Šanghaj nadaljnjih 100.000 vojakov, ker je postala borba za Šanghaj zanje že povsem prestižno vprašanje. Kitajski odpor traja že več tednov in si Kitajci na vso moč prizadevajo, da bi prav v Šanghaju vpričo mednarodne javnosti pokazali, da so Japoncem dejansko že dorasli. Dopoldne so japonska letala razdejala veliko kitajsko radijsko postajo Šenju. V Šanghaj je danes z neko tujo ladjo prispelo osebje japonskega poslaništva, ki se je pred dnevi iz Nank;nga zateklo v Cingt-ao, kjer se mudi tudi japonski poslanik Kavagoje. Kolera se širi Šanghaj, 2. septembra, d. Zanemarjanje zdravstvenih razmer zaradi vojnih dogodkov je imelo zlasti v gosto naseljenih kitajskih mestnih okrajih za posledico, da č-e je kolera v zadnjem času silno razširila. Kolera ne razsaja samo mej civilnim prebivalstvom, temveč tudi že meri kitajskimi in japonskimi četami. Na stotine vojakov je že obolelo v obeh taborih ter pomrlo. Vse bolnišnice so prenapolnjene z bolniki. Kitajske in mednarodne zdravstvene oblasti si mnogo prizadevajo, 'h poučnih posebnofrti. železniški uradniki potujejo vso pot v svojih vagonih, ki jim jih je dala na razpolago železniška uprava. Vodja izleta je inšpektor Josip Jenko, organizator pa je višjii kontrolor Bruno Parma, ki mu pomaga poverjenik France Hvastja. Želimo našim vrlim železničarjem zadovoljno in srečno pot ter pravtako srečen povratekl vojaški bombnik je pristal v Prekmurj u V letalu, ki je malo pred pristankom krožilo nad Mariborom, sta bila tudi dva uniformirana oficirja Murska Sobota, 2. septembra Davi okrog pol 2. se je na prostem polju prt Noršincih, kakšnih 5 km od Murske Sobote, spustil na tla madžarski vojaški bombarder tipa Caproni 101. Bom-barder, ki je moral zasilno pristati zaradi pomanjkanja bencina, je veliko trimotor-no letalo in je bil namenjen iz Budimpešte v Szombatheli (Mursko Sobotišče), ki je takoj onstran ju goslovensk o-madžarske meje. Med potjo so se letalu pokvarili radijski sprejemni aparati, pa je pilot v temi izgubil orientacijo. Nekaj časa je krožil nad Mursko Soboto, nato pa se je odločil za zasilni pristanek pri Noršin-oih. V bombarderju je bilo šest oseb, med njimi dva madžarska oficirja v uniformah. Ostali štirje so menda oficirji v ci-viiu. Dogodek je po vsej bližnji in daljni okolici zbudil splošno pozornost in proti Noa> šincem so začele romati trume ljudi, da vidijo nepričakovanega gosta iz zraka. Letalo ima na trupu naslikano čarovnico, ki jaše na metli — simbol aviatike. Ker je pristalo na precej mehkem terenu na polju, so se mu kolesa globoko zarila v zemljo. Potniki so ostali brez poškodb in tudi letalu se ni zgodilo nič hudega, pač pa na takšnem terenu ne bo moglo vnovič startati in ga bodo morali demontirati. Orožniki, ki so bili takoj na mestu, so potnike pridržali, obenem pa so o dogodku obvestili zrakoplovno komando v Ze-munu, od koder pride v Noršince posebna komisija. Kakor pripovedujejo madžarski potniki, je bilo letalo na povratku iz Budimpešte, kamor je bilo peljalo iz Szombathelija nekega inženjerja. Bombnik je opremljen s strojnico, a razen padal sta bili v njem tudi dve puški. - Tiskovna borba za svobodo Železničarji so se odpeljali v Pariz Prva slovenska „osnanilau A medtem ko so bile vse te »Zevtungen« tiskane še v tujih krajih in v tujem jeziku. čeprav so se pogostokrat nanašale tudi na dogodke naše ožje domovine, se na pragu prejšnjega stoletja že javljajo prvi tisk: irodnega značaja v slovenščini. To so sti, ki so jih državna oblastva objav-ijudstvu pod naslovi »Proklamazion«, ■ :rculire«, »Ruff« in podobno ter so izhajali prvotno samo v nemškem jeziku, Tedaj pa so se že začeli pojavljati poleg izvirnika tudi slovenski prevodi pod naslovi »Osnanilo«, »Nasnanje«, »Oklizanje«, »Svarjenje«, »Okrog — Osnanilu«, itd. V francosko-ilirski dobi se tem listom pridružuje že redni oficielni obzornik, ki je izhajal v francoščini, italijanščini, nemščini in neke vrste našem jeziku, ki ga označuje originalna transkripcija v naslovu: »Kratne Iliricke Navjesctegne«, a Ljubljana je krščena v njem za »Gliubiano«. Vmes pa se že uvrščajo prvi letniki »Lublanskih Noviz« pa jubilejni in spominski listi, ki se nanašajo na prve najvažnejše trenutke v zgodovini našega novinstva. Doba absolutizma in narodne probuje Dobo absolutizma označuje dejstvo, da 60 na slovenskem ozemlju izhajali samo nemški listi: »Der Aufmerksame«, »Carin-thia«, »Amts-Blat«, »Laibacher Zeitung«, »Sloveniens-Blatt« »Illyrisches Blatt«. Revolucionarno leto 1848. "je dalo tznova zadihati slovenskemu tisku, vstale »o »Kmetijske in rokodelske Novice«, ki so se v naslednjih letih prekrstile v »Novice kmetijskih, rokodelnih in narodnih reči«. Ž njimi pa stopajo v tekmo »Slovenija«, >Pravi Slovenec«, »Slovenski cerkveni časopis«, »Zgodnja Danica«. Doba narodnega prebujenja je prinesla izredno nagel razvoj v slovenskemu novinstvu v narodnem središču in na periferiji. V Zagrebu je pričela izhajali »Torbica jugoslavjanske mladosti«, v Celovcu sta se poleg Janežičeve-ga »Glasnika slovenskega slovstva« pojavila »Slovenec« in »Besednik«, v Gorici »Soča«, a še poprej Goriški letnik za či-tatelje vsaciga stanu«, v Trstu »Edinost«, a v Mariboru, naši straži na najbolj ogroženi severni meji, se je pred 65 leti rodil s »Slovenskim Narodom« prvi slovenski dnevnik. Živahno razgibano sliko nudi oddelek, kjer so razstavljeni časniki in revije iz prvih let našega stoletja. Medtem ko kažejo prejšnji tiski častitljivejše obličje starih generacij, stopa zdaj mladina v zmerom Zadnje novinarjevo delo pri nastanku lista: urednik in stavec »me tira ta«, to se pravi, zlagata na stroju postavljene svinčene stolpce v strani. Ko je to dokončano, je nadaljnja usoda lista samo v rokah tiskarne železna roka zida Stavbni žerjav bo zgradil novi hotel „Slon" benlnrf pripomočki In najvidnejši med njimi je prav ta žerjav, ki ga zdaj postavljajo. Stavbn! teran, kjer bo sta! bodoči hotel, j« tako stisnjen med sosednja poslopja in prometne uflice, da imajo že zdaj pri od-kopavanju temeljev velike težave, ker se vozovi za odvažanje nimajo kod kretati. Skoraj nemogoče pa bi bilo dovažafci in razdeljevati gradben! material pri ziidavi. Stavbni prostor je krog in krog uklenjen v plotove, tako da je prost prav za prav samo zračni prostor nad njim. In prav ta zračni prostor bodo zdaj izkoristili. Po njem bo žerjav s svojo železno roko prinašal čebrice betona za temelje, opeko, tramovje, železo in ves drug gradbeni materi jal. Po drugih velikih mestih, kjer so na tesnem a prostorom, se že dolgo poslužujejo takih stavbnih žerjavov in so le-ti. zdaj že tako izpopolnjeni, da se gibljejo naglo in okretno kakor same žive roke. Tega, ki bo zdaj pomagal pred pošto, je dobila graditeljica novega hotela: Stavbna družba iz Duge Rese, kjer so ga uporabljali pri gradnja novih tekstilnih tovarn. Žerjav spada v skupino tako zvanih stolpnih dvigal, ker je njegov bistveni del visok stolp iz jeklen nega predalčja, okrog katerega niha v vseh smereh jeklena ročica, ki dviga bremena in jih prestavlja kamor treba. Največji krog, v katerem lahko dela ročica, ima premer 40 m. V njem se lahko prenašajo tovori do 1500 kg. Ako ročici ni treba segati tako daleč pa lahko mesto tega dviga težja bremena — do 3000 kg, če znaša izteg samo 10 m. V višino lahko seže žerjavova ročica do 37 m, tako da bo zlahka spravila na stavbo tudi tramovje za ostrešje. S posebnim zanimanjem so ljudje sledili postavljanju novega žerjava. Več tisoč kil težko jekleno predalčje, za katerega prenos tz Duge rese so bili potrebni štirje najtežji železniški vagoni, se je na stav-bišču zravnalo v višino, kakor da bi bilo lahko peresoe. Dvigalo je namreč tako konstruirano, da se doslovno samo postavi. Samo majhnega pomožnega dvigala je treba, 8 katerim se posamezni deli spravijo v pravilen medsebojni položaj, potlej pa se žerjav s pomočjo ročice in strojev, ki ga premikajo, sam postave na »noge«. Monter, ki krmari električne motorje, mu je edini pomočnik. Zdaj novi orjak že ponosno krečl svoj Jekleni okostjak nad stavb iščem. Še z ope-:o ga bodo obtežili pri temelju, da bo trdnejše stal, drugi teden pa bo že zganil svojo jekleno roko, da bo šlo delo pri novi hotelski stavbi kar orno od rok. Ljubljana, 2. septembra Ljubljanski prometni vozel pred pošto, k! zadnji čas pogosto spreminja svoje lice, se je te dni spet prelevil To pot je še najbofj podoben pristanišču. Na terenu podrtega hotela »Slona« j« pomolil v zrak »voje razčlenjeno železne krake velikanski žerjav, ki s svojem vrhom seže skoraj do strehe Kreditne banke. Ljudje se radovedni sprašujejo, kaj bo • to pošastjo pred poŠto, ker pri nas žerjavov sredi mesta doslej nismo bili vajeni. Velike palače so se že gradile v osrčju Ljubljane, celo nebotičnik je nagrmadil tu svojih štirinajst nadstropij, ali vse te zgradbe ®o zirastle po starih načinih zidanja z odri in dvigali ob njih, po katerih se sipeljava kvišku gradbeni materij al. Pri gradnji novega hotela Slona pa bomo imeli Ljubljančani priliko seznaniti se s popolnoma novimi grad- Senator Jovo Banjanin v spremstvu i v uredništvu »Ljubljanskih Včeraj dopoldne si je ogledal novinarsko razstavo in druge oddelke velesejma zamenik kr. namestnika senator g. Jovan Banjanin z go. soprogo. Odličnega gosta, ki sta ga spremljala častni predsednik novinarske razstave g. dr. Kramer in predsednik ljubljanske sekcije JNU g. Virant, je pozdravil v velesejmskem uradu ravnatelj g. dr. Dular. Senator Banjanin, ki se mu je pridružil tudi senator g. Ivan Pu-celj, si je podrobno ogledal vse paviljone, zlasti seveda one, v katerih je nameščena novinarska razstava. Zanimal se je za njen historični in njen tehnični del, saj spada sam v prve vrste jugoslovenskih novinarjev. Obiskal je tudi redakcijo »Ljubljanskih novic«, ki je bila ravno v polnem delu. Naša fotografija ga kaže skupaj s senatorjema gg. Pucljem in dr. Kramer-jem v družbi ljubljanskih novinarjev. Ko je g. Banjanin zapuščal novinarsko razstavo, je izjavil našemu sotrudniku: »Ljubljanski velesejem mi imponira s svojo osnovno idejo samopomoči in s svojo organizacijo. Vedno si ga rad ogledam. Posebno mi je všeč, da je z njim skoraj vselej združena tudi manifestacija s tega lr. Kramerja in Ivana Puclja na obisku novic« na novinarski razstavi ali onega polja duhovne kulture, ki vsakemu pokaže, kako živo se med Slovenci razvija napredek in kako dragoceno je njihovo delo v sklopu našega celokupnega nacionalnega razvoja.« O novinarski razstavi Je g. Banjanin še posebej rekel: »Krasna misel, pokazati, kako eminentno misijo je izvršilo hi jo stalno vrši slovensko novinarstvo, je z vašo razstavo ustvarjena na občudovanja vreden način. Organizacija razstave je iz-vanredna. Razstava dela čast Ljubljani in slovenskemu novinarstvu ter je lahko v vzgled vsej Jugoslaviji. S posebnim interesom sem seveda premotili bogati del naprednega nacionalnega tiska. Ob razstavi »Slovenskega naroda« in »Jutra« sem videl v sotrudniškem krogu zbrana skoro vsa slavna imena, ki predstavljajo največje napore za kulturni in nacionalni napredek Slovencev. Vidi se iz tega, kako so žive konstruktivne sile naroda povezane baš z delom naprednega in nacionalnega časopisja. To časopisje visoko drži Jugosloveiisko zastavo, a je pri tem naj-jačja zaelomba slovenskega napredka.« itfutča« si 503 PeleE 3. IX. 1937. Za tisoče domačinov in tujcev, ki si bodo prišli v nedeljo ogledat veliko kulturno prireditev Slovencev, novinarsko razstavo, bo nedeljsko »Jutro« najboljši seznanjevalec z našimi trgovskimi tvrdkami. Inserati v tej številki »Jutra« bodo živa vaba, ki bo privedla inserentom za jesensko sezijo iz vrst kupnomočnih »Jutrovih« čita-teljev novih odjemalcev, stare pa bo utrdila v prepričanju, da kupujejo pri res solidnih trgovinskih podjetjih. Zaradi velike zaposlenosti tiskarne prosimo vse cenjene inserente, da nam svoja naročila za oglase izroče že danes, najkasneje pa do jutri opoldne. — Telefon oglasnega oddelka »Jutra« je: 3492 in 3392. če vesti * Slavnosten večer na Bledu. Dne 5. Bep- tembra, na predvečer rojstva Nj. Vel. kralja Petra II. priredi Zdraviliška komisija na Bledu slavnostno povorko in iluminacijo čolnov na jezeru. Povorka krene od pristanišča do kraljevega dvorca Suvobora. Zdraviliška komifeija vljudno vabi k tej svečanosti! * Legija koroških borcev vabi svoje članstvo, da se udeleži odkritja, spomenika bla-gopokojnemu kralju-mučeniku Aleksandru I. na Rakeku v nedeljo 5. t. m. ob 15. uri. Legija se zbira po priholu osebnega vlaka na Rakeku pred ondotno pošto. Vabljeni so VB i člani Legije koroških borcev, zlastf pa člani krajevne organizacije v Ljubljani in poverjeništev v Logatcu, na Rakeku in Cerknici. * Zveza kulturnih društev v Ljubljani poziva članstvo svojih edinic, da se v čim večjem številu udeleži odkritja spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteliu na Rakeku dne 5. !. m. popldne. Odsek za potovanje v Pariz opozarja vse udeležence, da se zberejo ob enih zjutraj 5. t. m. pred Mikličevo kavarno, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. * Napredovanja v državni službi. Na dr- Eavnem konservatoriju v Ljubljani je postavljena za arhivsko uradnico Julka Strniša. V Narodnem gledališču za člana s pravicami uradnika 10. skupine Tomaž Ju-van. Napredoval je Viktor Herfort v ljubljanskem ljanskem narodnem muzeju kot ljanskem narodne muzeju kot prepara-Christofov ufni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15, se prične 14. septembra. Vpisovanje in informacije vsak dan dopoldne in popoldne. ZOBOZDRAVNIK Dr. JOSIP TAVČAR NE ORDINIRA od 4. do 26. t m. r ■ --- u— Državni priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem ličnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. Tečaj je znano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključ nem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniška prakse v trgovinski obrti. Šolnina 110 ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. u— Turistični avtoizlet t Opatijo, Snšak, za 70 din. Informacije daje Putnik, Ljubljana, Gajeva ul. 3. telefon 24-72. u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich, 2 Iz Celja e— Omladinska organizacija JNS za celjski »rez bo Imela v nedeljo 5. t m. ob pol 9. zjutraj v Celjskem domu v Celju ustanovno skupščino. Na dnevnem redu so poročila narodnega poslanca g. Ivana Prekorška, krajevne omladinske organizacije JNS za mesto Celje, banovinskega akcijskega odbora omladine JNS, sprejem statutov, volitev in slučajnosti. Vsi delegati ©mladinskih organizacij JNS v celjskem srezu so vabljeni, da se zanesljivo udeleže ustanovne skupščine. Iskreno vabljeni so tudi starejši člani. DR. J O 2 E F L A J S zopet ordinira e— Celjska sokoiska ž upa opozarja vsa svoja okrožja, ki so prijavila moštva za štafetni tek z baMajmi skozi mesto, ki bo v nedeljo 5. t. m. ob 20., na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., da morajo biti vsi tekmovalci, ki pridejo v teku dneva v Celje, točno ob 19. na ke-glišču v Celjskem domu, kjer bo garderoba, in ne v mestni telovadnici, kakor je bilo javljeno v okrožnici. — Načelništvo. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek Jutri, v soboto, ob 16. pri tov. Wudlerju v Petrovčah. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. Ob povoljni udeležbi bo tov. Kpanjc iz Celja morda še enkrat poročal o svojem potovanju v Pariz in o svetovni razstavi. e— Načelništvo Sokolskega društva Celje—matica sporoča, da bo vpisovanje mladine k sokolski telovadbi od 4. t. m. do 15. oktobra vsako sredo in soboto od 14. do 15. v mestni telovadnici. Vpisovanje trgovskega in obrtnega naraščaja bo vsako sredo od 19. do 20. KINO METROPOL, prinaša danes veličasten rekordni šlager »ANTONIO —AD-VERSO — CARJEV PUSTOLOVEC«. Radi izredne dolžine filma (3.700 m) predstavi samo ob 16.15 in 20.30. Iz Maribora a— Uredništvo in uprava »Jutra« in »Večernika« sta se preselila v nove prostore na Grajskem trgu 7, I. nadstr. a— Bran-i-bor. Narodnoobramhna organizacija Bran-i-bor, podružica Maribor, ima v nedeljo 5. septembra ob 10. uri predpol-dne v mali dvorani Narodnega doma svoj občni zbor. Govori glavni tajnik tov. Iskra iz Ljubljane, potem sledijo volitve novega odbora in slučajnosti. Vabimo vse olane in vse zavedne Slovence, ki jim je pri srcu blagor našega naroda. a— Mariborske trgovine o praznikih. V nedeljo dne 5. septembra ostanejo trgovina v mestu Mariboru dopoldne odprte; v ponedeljek na praznik rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., in v sredo 8. t. m. na Marijin praznik pa morajo ostati zaprte ves dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. a— Lovsko društvo Maribor vabi evoje odbornike in člana iz mesta in okoiice, da se polnoštevilno udeleže pogreba bivšega predsednika g. primarija dr. Hugona Ro-biča, ki bo v petek 3. t. m. ob 17. uri Izpred mrtvašnice splošne bolnice na Pobrež-je. Zbirališče ob pol 17. na Kralja Petra trgu. Udeležba obvezna! Kroj! Društveni znak! Smrekova vejica! a— Neznan mrtvec v Dravi. V Središču ob Dravi j3 naplavila Drava truplo nekega moškega, čigar identitete doslej če ni- so mogli ugotoviti. Po Mtrdihi sdnmftov Je moralo ležati truplo v vodi najmanj 14 dni. Mrtvec je star okrog 85 let, krepke postave, okroglega obraza in Je oblačen ▼ Črno cajgasto suknjo. s— Vampir je drugi. Kakor smo t« poročali, so odpravili v tukajšnje sodne zapore 361etnega Josipa C., v katerem je 11-leftna Vera S. spoznala vampirja, ki ji je 17. julija storil silo. Zdaj pa ss je pokazalo. da je bil Josip Č. sprejet v tukajšnjo bolnico že 16. julija, med tem ko se je pripetil oni dogodek 17. julija. Josipa Č. so izpustili. Zdaj iščejo pravega vampirja. a— Gospodarju odnesla zlatnin© za 20 tisoč din. Policija je aretirala 511etno kuharico Marijo Lorterjevo, ki jo je mariborski tvorničar g. Reichman prijavil policiji, češ da mu je v zadnjih dneh izginilo iz stanovanja zlatnine in drugih predmetov v skupni vrednosti nad 20.000 din in da sumi tatvine kuharico. Pri hišni preiskavi je policija našla pri Lorberjevi skoro vso zlatnino. Lorbarjeva je tatvino slednjič priznala in izpovedala, da je ukradene obleke in druge predmete prodala nekemu mariborskemu starinarju. Lorberi^vo so izročili v sodne zapore. a— Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru bodo 5. t. m., v primeru slabega vremena pa 8. t. m. Praznik Ivana Lovšina Kočevje, 2. septembra 2. septembra se je pred 70 leti rodil v Ribnici, kjer je bil njegov oče trgovec, daleč naokoli znan po svoji žegavosti in pošte nju. Ob rojstvu so se zbrale ob njem rojenice in so sklenila, naj mladi Janezek podeduje po očetu poklic in njegovo šegavost, ki je pristno ribniška. Pot je Ivana Lovšina privedla v Trst, kjer se je seznanil z umetnostjo boga Merkurja, kar mu je dobro služilo kasneje, ko je najprej v Dolenji vasi pri Ribnici začel svojo trgovino. Čez nekaj let se je preselil v Ribnico, kjer mu je oče sezidal hišo. Tu je imel gostilno in kavarno, poleg katere je imela v posebni sobi svoje prostore ribniška »Čitalnica«. Tu se je koncentriralo vse družabno življenje, ki ga je s svojo dovtipnostjo poživljal v veliki meri ravno g. Lovšin. V tej čitalniški sobi so 6e zbirali zlasti mladi inteligentje, ki so se radi selili tudi v 6osedne kavarniške prostore, saj kdo bi bil tako rigorozen, da bi čital-niške prostore ločil od kavarniških, zlasti še zaradi biljarda. Zlasti dijaki so se vneto zbirali pri njem, ker so pač dobro Čutili, kako velikega prijatelja in dobrotnika imajo v gostoljubnem kavarnarju, ki je rad zbiral okoli sebe mladino in bil sam mlad z njo. Ribniško in tudi ostalo dijaštvo se je pri njem počutilo res kakor doma, domala visi so se seveda pri njem naučili biljar-diranja. Izmed vseh pa je imel menda najrajši rajnega dr. Merharja in dr. l^ana Prijatelja, kateremu je ravno zadnje čase postal j>o telesu čudovito podoben. Mnogokrat 6o bili njegovi mladi prijatelji, ki so mu 6voje simpatije ohranili še do današnjega dne, njegovi gostje; postregel jim je z jedačo in pijačo; vedno so pa, kar je bilo samo po sebi umevno, ostajala dolžni; toda g. Lovšin jih ni vpisaval v črno knjigo, tem več je bil vesel, da jim je mogel postreči — svojim piščancem, ki so se zbirali okoli njega kakor okoli koklje. Bil je izredno dobrega &rca in vedno pripravljen pomagati pri jatelj srn. Kogar je smatral za vrednega, za tega je bil pripravljen žrtvovati se, zlasti pa mu je bil pripravljen posoditi do zadnjega solda. Svojo družico si je izbral na Gorenjskem. V Selcih pri Škofji Loki je živel župan, gostilničar in trgovec Šlibar. V njegovi rodbini je našel spremljevalko za življenje v hčerki Ani, ki mu je v zakonu naklonila sina dr. Janka Lovšina, zdravnika v Bra-slovčah, in hčerko Anico, poročeno zdaj z ribniškim učiteljem g. Kaduncein. Malo manj kakor pred desetimi leti se je preselil iz Ribnice v Kočevje, kjer je prevzel trgovino od g. Majceniča in jo prav lepo razvil ter zaživel miren življenjski večer, ki ga je 6kalila ob začetku letošnjega leta bolezen; ta ga je za daljši čas priklenila na bolniško posteljo, ki pa jo je srečno zapustil v veliko veselje številnih prijateljev, saj kdor je g. Lovšina enkrat spoznal, ta mu je postal prijatelj, občudujoč njegov pravi ribniški humor, ki mu je na-rekal toliko res prijetnih pripovedi m številnih zgodb, kakor bi jih vedel le malokdo. Vedno se je pokazal vnetega Slovenca, kadar je bilo treba in je navdušeno podpiral nacionalno kulturno delo. Dolgo vrsto let je bil delaven odbornik Cirilmetodove družbe in eden najvnetejših ustanoviteljev ribniškega Sokola. Ob vsaki priliki je bil ponosen, da je mogel obleči sokolski kroj in sodelovati pri nacionalnih prireditvah; prav uspešno se je udej6tvoval zlasti na odru. Bi^ je nad vse marljiv dopisnik »Slovenskega Naroda«, kjer je dokazal, da zna prav spretno prijeti za pero. Njegovi dopisi, ki jih je bilo lepo število, so se odlikovali po duhovitosti in iskrenem humorju, ki ga tudi v najhujših trenutki^ življenja ni izgubil. Še danes rad podpira, kolikor mu je mogoče vsa narodna društva, zavedajoč se, da je dober Slovenec tudi dober Jugosloven. Prav nič nestrpen v nobenem oziru je bil in je že vedno.prava stara ribniška grča, mali »kapišon«, pri tem pa dosleden in mož ravne linije, ki jo je spoznal za pravo. Vedno vesel in dobro razpoložen je bil odločno značajen mož, ki ve, kaj dela. Njegova trgovina je edina tovrstna slovenska trgovina v Kočevju, kjer je obenem razprodaja slovenskega naprednega časopisja, zlasti »Jutra«, čigar zvest razširjevalec in bralec je g. Lovšin še vedno. Značajnemu narodnjaku, zato zavednemu Sokolu velja želja: Se mnogo mirnih in zadovoljnih let! KINO 2124 MA ilBa Danes poslednjifi! Iz dobe francoske revolucije V SENCI GILJOTINE Rooald Colman Elisabeth AHaa Radi Izredne dolžine filma predstav« ob 16., 18.45 ln 21.15 url I ■JL Danes poslednjifi ! Veliki pustolovni film RAZBITA BANKA V MONTE CABLU v g 1. vlogi Ronald Colman in Joan Bennett Pri vseh predstavah nastopa čudežni fenomen Madame Elisabeth UNI p Premiera! FIlm Is življenja petrolejskih podjetnikov NEMOGOČA 2ENA r glavnih vlogah Gustav FrShlich-Dorothe« Wieck Predstave danes v Unionu ln Slogi ob 16, 19.15 in 21.15 uri Iz Ptuja J— ZdrnCenJe trgovcev ta mesto PtnJ »poroča: Na rojstni dan NJ. VeL kralja Petra II. 6 t m. ostanejo trgovine ves daii zaprt«. V nedeljo 5. t. m. in na praznik 8. t m. bodo trgovine dopoldne odprte. j— Madžarski zdravniki ▼ Ptuju. V ponedeljek popoldne je prišla iz Maribora pod vodstvom ravnatelja mariborskega »Putni-kac velika skupina madžarskih zdravnikov in novinarjev v naše mesto. Gostje, ki so se pripeljali v štirih velikih avtomobilih v Ptuj so bili pred magistratom slovesno pozdravljeni. Gostje so si ogledali razne zgodovinske posebnosti in nato nadaljevali vožnjo proti Rogaški Slatini. J— Pritožba trafikantov. V zadnjem času ■e dogaja, da stranka, ki kupujejo v trafikah favojčke cigaret, ugotavljajo, da manjkaj* t tavojfikih cigaret. Tako je v trafiki na magistratu nekdo kupil škatlo cigaret »Ibar< ▼ kateri je manjkalo kar pet kosov. Take napake so tudi pri zavitkih cigaret »Morava.« S tem eo trafikanti in konsumenti oškodovani, zato ee oblastvo naproša, da se taki nedostatki preprečijo. Iz Gornjega grada gg— Na Oplenac odide iz Gornjega grada, Ljubnega in Mozirja 24 oseb v soboto 4. t. m. Romanje priredi oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani. Iz vseh krajev dravske banovine se odpeljejo ta dan filani NO na Oplenac. Prisostvujejo tudi reviji čet na Banjici na kraljev rojstni dan. Odpravo bodo vodili mestni župnik g. Janko Barle iz Ljubljane, dr. Mejak Ervin iz Gornjega grada in Roš Boris iz Ljubljane. gg— Ustanovitev sreske omladinske organizacije JNS za gornjegrajski srez bo na praznik 8. t. m. ob pol 15. v Majerb zidovi gostilni v Mozirju. Na zboru bosta poročala med drugimi tudi narodna poslanca gg. Prekoršek in Pleskovič. Pride tudi delegat iz Ljubljane. Omladinci-nacionali-sti gornjegrajskega sreza, pridite poln »številno na zbor. da boste manifestirali za ju-gos loven sko idejo! CVEN PRI LJUTOMERU. Tečaj ta telesno vzgojo naroda je absolviral in napravil izpit za samostojnega nastavnika telesne .vzgoje znani sokolski in nacionalni d&-Javec g. Zeilhofer Alfonz, šolski upravitelj na Cvenu. Čestitamo! VER7.EJ. Pod naslovom »Usoda starčka Martina« smo poročali o usodi starčka Martina, občinskega sluge v Veržeju. Pozabili pa smo omeniti, da drugi občinski sluga Ropoša, ki je poleg 2abote opravljal službo sluge v Veržeju in jo opravlja še zdaj, lahko vrši poleg svoje službe še nasledna dela v času uradnih ur: je paznik ribolova in ribič, opravlja svoja poljska dela, opravlja podnevi vaje pri godbi na pihala v Salezijanskem zavodu in dostavlja vabila članom JRZ. 2abota Martin, bivši občinski sluga, pa je bil odpuščen, ker je pri svojem službenem obhodu mimogrede dostavil članom JNS vabila za občni zbor. Vremenska poročila Dozdevno vreme \ avgusta po stoletnem koledarja Dan je dolg IS ur 46 minut do 11 ur 46 minut in se do konca meseca skrfii za 1 uro 40 minut P. S. Doroteja S. 4. Rozalija Mlaj ob 4.23.53 N. 5. Lavrencij P. 6. Caharija T. 7. Regtaa Bronislava S. 8. Rojstvo M. I M. šmaren C. 9. Peter KI. P. 10. Nikolaj T. S. 11. Erna, Milan N. 12. Ime Marije P. krajec ob 21.57 P. 13. Frančiš. K. T. 14. PoviSanje sv. Križa S. 15. Nikomed C. 16. Ljudmila P. 17. Lambert od 1. do 8. zelo lepo, sončno po polnoči hudo neurje oblačno, morda dež deževno lepo deževno toplo, lepo sončno vreme močno deževje in Poročilo Meteorološkega zavoda na univenl 2. septembra Ljubljana 7. 767.1, 14.0, 90, 0, 10, dež, 0.1; Maribor 7. 765.2, 13.0, 90, NI, 3, —, —; Zagreb 7. 765.6. 16.0, 80. NI, 0, dež, 0.1; Beograd 7. 763.3, 160, 90, 0, 5, —, —; Sarajevo 7, 764.2, 140, 95, O, 10, —, —; Skopi je, 7, 701.6, 190, 70, W2, 7, —, —; Kuni bor, Split, Rab: Ni depeše. Temperature: Ljubljana 23.4, 13.0; Maribor 27.0, 12.0; Zaereb 24.0, 15.0; Beograd 25.0, 15.0; Sarajevo 25.0, 13.0; Skoplje 28.0, 18.0; Split 28.0, —. , - »JUTRO« št. 205 5 PeieJE. 3. IX. 1937. Gospodarstvo Stoodstotno povišanje prispevka za borzo dela Minister za socialno politiko in narodno zdravje je z veljavnostjo od 1. septembra t. 1. s posebno naredbo zvišal prispevke za borzo dela, t. j. za posredovanje dela in pa za podpore brezposelnim (tem nalogam imajo namreč služiti borze, dela). Prispevek je zvišan za 100 0'ijt. od sedanjih 10 odstotkov bolniško-za.varovalnega prispevka na 20 odst. tega prispevka. V denarju to pomeni, da se donce prispevka za borzo dela v dravski banovini spričo naraslega števila zavarovancev dvignil od sedanjih 8 in pol milijona din na 8.3 milijona din. Org^juzacija skrbstva za brezposelne je pri 2ras slaba. Že pred leti je bila postavljena na dnevni red zahteva delavskih '/borrtic in delavskih strokovnih organizacij, po zvišanju podpor in podaljšanju dobe uživanja. Tudi krog zavarovancev je tesno potegnjen in so od tega socialnega skrbstva izločene mnoge osebe, ki so pomoči potrebne (sem spadajo predvsem sezonski delavci). Naravno, da je bila zahteva ix> regulaciji brezposelnega skrbstva posebno glasna in intenzivna v času gospodarske krize, ki je dnevno metala na cesto nove delovne moči in jih izročala v kremplje bedi in pomanjkanju. Ko je letos v začitku leta postala aktualna uvedba zavarovanja delavcev za onemoglost, starost in smrt in je pričela popuščati brezposelnost je stopilo vprašanje organizacije skrbstva za brezposelne bolj v ozadje, kajti tudi delavstvo je spoznalo, da pripada starostnemu zavarovanju prven stvo in da spričo obremenitve podjetij, kakor tudi delavskih plač v zvezi s tem zavarovanjem ni misliti na nadaljnja nova bremena 7.a socialno skrbstvo. Zato bo javnost gotovo presenetilo nepričakovano zvišanje prispevkov za borzo dela, ki predstavlja tudi noA'o obremenitev delavskih plač. Temu zvišanju sicer n« bi ugovarjali, kfr je prav, ako v boljših časih skrbimo za črne dni krize. Toda vtis imamo, da regulacija dohodkov brezposelnega zavarovanja ne bo služila temu namenu. V •»Socialnem arhiviK, ki je službeno glasilo Osrednje uprave za posredovanje dela smo nedavno či tali, da bodo pri javnih borzah dela začeli nabirati sredstva in so bili iz- nešeni predlogi, kako kapiital koristno investirati. Misli se predvsem na stanovanjsko politiko v mestih, ki naj ti širokopo-tezno razvila program delavskega stanovanjskega skrbstva. Zvišanje premije bi bilo utemeljeno, ako ti nova sredstva služila povečanju brezposelnih podpor. Napačno pa je, ako gospodarstvo in delavsK«? mezde obremenjujemo samo zato, da se zvišajo fondi pri Državni hipotekami banki »Politika fondov«, ki se zadnje čase pri nas tako širi in razvija, se ni dobro obnesla in služi v glavnem potrebam centralističnih stremljenj. Te tendence menda niso bile brez vpliva pri zvišanju prispevkov za borzo dela. Osrednja borza dela je z objavo letnih računskih zaključkov iz nerazumljivih razlogov zelo počasna. Do danes še niso objavljeni računski zaključki za leto 1936 in so nam znane samo številke iz leta 1935, ko je bila brezposelnost še mnogo hujša. V tem letu so znašali skupni dohodki 22.6 milijona din ali 6.6 milijona več kakor je bilo v proračunu; porabljenih pa je bilo samo 17.9 milijona din. Čista imovina vseh rezervnih fondov je ob koncu tega leta že dosegla im-pozantno vsoto S7 milijonov din. Navzlic tako visokim rezervnim fondom pa moramo še vedno gledati žalostne razmere v naših bolnicah. Poleg tega je ob koncu leta 1935. razpoložljiva imovina fonda za posredovanje dela i» za neposredno pomoč brezposelnim dosegla 23.6 milijona din. S povišanjem prispevka za borzo dela 6e bodo kmalu ti fondi najmanj podvojili. Vsiljuje se nam vprašanje, komu v korist je politika, ki gre v glavnem za tem, da se zbirajo čim večji fondi in to v času, ko so bili brezposelni delavci najbolj potrebni pomoči. Javne borze dela so osnovane na načelu samouprave po interesentih in te samouprave so odgovorne za finančno in investicijsko politiko. Želeti bi bilo, da ti samoupravni organi podrobno pojasnijo vsem interesentom, kakšno je stanje borze dela, kakšni razlogi so bili me-rodajni za tako občutno povišanje prispevka in kakšni so gospodarski in finančni načrti, na podlagi katerih je bil stavljen predlog za povišanje. V novem Mitingu z Italijo je nastal že znaten saldo naših terjatev Sredi avgusta smo opozorili naše izvoznike na spremembe v klirinškem prometu z Italijo, ki je v zadnjem času kazal naglo nazadovanje salda našega dolga. Obstoj tega salda v korist Italije je doslej omogočal izvoznikom, da so takoj prišli do svojega denarja iz novega klirinškega računa, čim je prišel avizo o vplačilu iz Italije in torej ni bilo treba čakati na vrstni red 'izplačila. Težkoče za izplačilo pa nastopijo vadno v trenutku, ko nastane na klirinškem računu aktivni saldo v našo korist. Čim bolj se dvigne ta saldo, tem večja postaja doba čakanja na izplačilo iz kliringa. Po najnovejših vesteh iz Beograda je dosedanji pasivni saldo docela likvidiran in smo že prešli precej v aktivo. Devizni oddelek Narodne banke je ob tej priliki izdal naslednje obvestilo: Izvozniki morajo čakati na izplačilo 8 do 9 dni. Narodna banka opozarja naše izvoznike, da smo po novem kliringu z Italijo prešli s pasivnega salda v aktivni saldo terjatev nasproti Italiji. Saldo teh terjatev je znašal 1. septembra 7,706.600 din. Zato Narodna banka ne more več takoj likvidirati nalogov, ki jih dobiva od nacionalnega instituta za trgovino s tujino v Rimu za izplačila našim izvoznikom po tem kliringu. Po sedanjem stanju naših klirinških terjatev nasproti Italiji morajo naši izvoznik; že zdaj čakati osem do d?vet dni na denar, plačan po kliringu na njihov račun, in sicer računajoč od dneva sprejema naloga v Narodni banki. Izvozniki se opo- zarjajo, da bodo morali, če se bo kliring z Italijo razvijal v smeri nadaljnega naraščanja naših terjatev nasproti Italiji, čakati še dalj časa nego sedaj. Ž e pred sestankom italijansko-jugosloven-skega odbora, ki je določil nove povečane kontingente za izvoz v Italijo na podlagi gospodarskega sporazuma, smo opozarjali na to, da moramo posvetiti vso pažnjo vprašanju, kako povečati naš uvoz iz Italije, da bo v skladu s povečanim izvozom in da ne to nastal saldo naših terjatev v Italiji, ki povzroča težkoče našim izvoznikom, ker ne pridejo pravočasno do denarja. Od novih kontingentov tudi ne bomo imeli pravih koristi, če ne bomo povečali uvoza, kajti po sporazumu, ki je bil nedavno dosežen pri zasedanju italijansko-jugoslovenskega odbora, je bilo določeno, da saldo v korist ene ali druge države ne sme prekoračiti zneska 20 milijonov lir. Za ta primer je določeno, da je treba omejiti izvoz odnosno uvoz. Če bo šlo v dosedanjem tempu naprej, ne bo dolgo, pa bomo dosegli ta saldo terjatev v višini 20 milijonov lir. Kaj pomeni obstoj takega salda, so nam pokazale že izkušnje zadrjega leta pred uveljavljenjem sankcij nasproti Italiji, ko so se kopičile naše terjatve in so morali naši izvozniki dolgo čakati na denar, še danes imamo na starem klirinškem računu za 42 milijonov lir teh terjatev. Če se bo plačilni promet nadalje razvijal v tej smeri, je verjetno, da bo v doglednem času prišlo do omejitev pri izkoriščanju kontingentov za izvoz v Italijo. Zahteve slovenskih hranilnic Nove vloge pri zaščitenih hranilnicah so že narasle na 150 milijonov V sredo 1. septembra je bil v Mestni hranilnici ljubljanski občni zbor Zveze jug. hranilnic, ki združuje vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnic. Po otvoritvi so bile odposlane udanostne in pozdravne brzojavke merodajnim faktorjem, nakar je predsednik g. ravn. Pretnar podal poročilo o položaju naših hranilnic. Iz tajniškega poročila je razvidno, da so vloge pri hranilnicah nazadovale v lanskem letu le za 39 milijonov na 1038 milijonov. Od skupnega nazadovanja v preteklem letu pa odpade 20 milijonov na znano transakcijo pri Mestni hranilnici ljubljanski, ki je imela za posledico pretvoritev vlog v obveznice ljubljanske občine. Sicer so prejele v preteklem letu 3 največje mestne hranilnice iz posojil Državne hipotekarne banke od svojih občin 53 milijonov dinarjev. Zlasti novo poslovanje se razvija precej ugodno ter 221 a saj o nove-vedno razpoložljive vloge samo pri zaščitenih hranilnicah okrog 150 milijonov dinarjev. Iz poročila se tudi vidi, katerim številnim vprašanjem je Zveza posvečala v zadnjem razdobju svojo pozornost. Glavne želje slovenskih hranilnic, ki pa imajo izredno važnost za vse naše denarništvo so izražene v naslednji resoluciji: Hranilnice v dravski banovini, zbrane na VIII. rednem občnem zboru Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani dne 1. septembra 1937. ugotavljajo, da je treba v interesu obnovitve njihovega normalnega poslovanja v korist napredka našega gospodarstva storiti naslednje korake in prosijo merodajne "aktorje, da poskrbijo za uresničenje teh upravičenih zahtev in želj: 1) Hranilnicam naj se vrne pravica sprejemat; pupilni denar in denar bratovskih skladnic. 2) Država naj prevzame odn. izplarn predvojne avstro-ogrske državne obveznice, deželna posojila in deželna železniška posojila, kakor je to dolžna v smislu mirovne pogodbe. 3) Narodna banka naj nudi hranilnicam po čim nižji obrestni meri posojila, ki bi omogočila mobilizacijo hranilnic; obenem apeliramo na Narodno banko, da ublaži nekatere prestroge določbe glede kreditiranja denarnih zavodov. Zlasti naj služijo za kritje boni P Ali in obveznice, ki se bodo izdali denarnim zavodom v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov. 4) Predpisi glede nalaganja novih vlog pri zaščitenih denarnih zavodih naj se ublažijo. 5) Zagotovi naj se, da se bodo dali državni blagajniški zapisi vedno lombardi-rati pri državnih odn. privilegiranih denarnih zavodih. 6) če odplača kmečki dolžnilk Privilegirani agrarni banki ves svoj dolg pred do-spetkom, naj bi tudi PAB izplačala upniški ustanovi, ki ji je odstopila dotičnega dolžnika, celo njeno terjatev. Na občnem zboru izvoljeni odbor se je nato konstituiraj tako-le: predsednik ravn. F. Pretnar, podpredsednik ravn. dr. M. Božič, tajnik ravn. dr. F. černe, blagajnik ravn I. Valenčič, člani M. Korošec, D. Kocmat, F. Resman, V. Barle, C. Vidic. Povečanje vlog pri bankah ln hranilnicah Po podatkih studijskega oddelka Narodne banke so znašale 1. julija hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v Jugoslaviji 11.632 milijonov Din. Od 1. junija do 1. julija so narasle za znatno vsoto 242 milijonov Din, kar pa je deloma posledica okolnosti, da so mnogi zavodi ob koncu prvega polletja pripisali narasla obresti. Pri državnih denarnih zavodih so se v teku junija vloge povečale za 105 mifijonov, pri samoupravnih hranilnicah za 12 milijonov in pri privatnih bankali za 125 milijonov. V juniju smo po dolgih letih prvikrat zabeležili pri privatnih bankah večji prirastek vlog nego pri državnih bankah. V primeri z lanskim 1. julijem je bilo letos stanje hranilnih vlog za 1092 milijonov Din višje, v primeri s predlanskim julijem, pa za 1232 milijonov. Pri posameznih skupinah denarnih zavodov je bilo gibanje vlog naslednje (v milijonih Din); I. Julij 1936 1937 razlika drž. zavodi * 2432 3078 +586 hranilnice 1941 2133 +192 privatne banke 6107 6421 +244 Primerjava z lanskim letom nam kaže, da je prirastek vlog v zadnjem letu pri Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici že vedno večji, nego pri hranilnicah in privatnih bankah skupaj. Denarni zavodi se že dolgo pritožujejo zaradi konkurence državnih denarnih zavodov pri zbiranju hranilnih vlog. iz Beograda poročajo, da se obrestna mera za hranilne vloge pri državnih denarnih zavodih določi za 0.75 ali za 1»/® nižje od obrestne mere za vloge privatnih denarnih zavodov, kajti pri vlogah, za katere jamči država, je lahko obrestna mera tudi nižja. Obenem so denarni zavodi postavili zahtevo, da se spremeni čl. 23 pravilnika o kreditiranju Narodne banke, po katerem znesek neposrednega dolga posameznega denarnega zavoda pri Narodni banki skupaj z obveznostmi po žiru ne sme presegati zneska glavnice in rezerv dotičnega zavoda, medtem ko take omejitve glede obveznosti po žiru ne obstojajo za druge delniške družbe. Sadfarska razstava in sadjarski kongres Sadjarsko in vrtnarsko drušftvo bo priredilo v času od 24. oktobra do 1. novembra v Mariboru, sredršču našega sadjarstva, I. banovinsko sadjarsko razstavo in sadni sejem pod pokroviteljstvom gospoda bana. Vse priprave, ki so v polnem teku, vodi posebni pripravljalni odbor. Sodelovanje je že do sedaj prijavilo nad 50 podružnic in veliko posameznih sadjarjev. Za razstavo se prijavljajo tudi druge banovine, ki žele prikazati svoje sadje, kar bo za naše sadjarje zelo zanimivo in poučno. Velika sadjarska razstava bo nazorno pokazala napredek našega sadjarstva po vojni, posebno v zadnjih 15 letih. Prreditev, ki bo največja od vseh v zadnjih letih prirejenih razstav, bo organizirana po točno določenem načrtu, pri čemer bo sodelovala tudi banovina po svojih zavodih ?n ustanovah. Razstavile bodo razne tuzemske in inozemske tvrdke razno orodje, stroje, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev i. t. d. Na sadnem sejmu bodo vagonske množine namiznega sadja v predpisanih zaboji. Zunanji trg se že sedaj zanima za ta sejem in prihajajo že prijave sadnih trgovcev iz inozemstva. V dneh sadjarske razstave in sadnega sejma bo v Mariboru tudi sadjarski kongres, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki iz vse države. Kongres bo otvorjen 24. oktobra. Dne 25. oktobra bodo referat5 strokovnjakov o važnih vprašanjih našega sadjarstva. Od nr-ših strokovnjakov bo predaval ravnatelj vinarske in sadjarske šole iz Maribora g. Josip Priol o ciljih in nalogah načrtnega sadjarstva, profesor Franc V ar d jan iz Št. Jurija ob juž. žel. pa bo podal zgodovinski opis slovenskega sadjarstva. O drevesnicah v Sloveniji pa bo poročal g. Fran Dolinšek, predsednik dreve-sničarskega odseka SVD. Velikopotezne prireditve bodo brez dvoma povzdignile zanimanje za naše sadjarstvo in odprle našemu sadju pota na svetovna tržišča. Dosedanje prejave kažejo, da bo to ;prvo-vrstna in največja sadjarska prireditev, ki bo dostojno predstavila naše sadjarstvo tu in inozemstvu. Gospodarske vesti = TrgQvinska pogajanja s Francijo. V ponedeljek 13. septembra se bodo v Parizu pričela nova trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo. Jugosloven-sko delegacijo bo vodil dr. Sava Obrado-vič, upravnik Prizada in vršilec dolžnosti načelnika za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu. Znano je, da je bil klirinški sporazum odpovedan in da bo treba sedaj na novo urediti plačilni promet, med obema državama. Verjetno je, da se bodo plačila v bodoče opravljala s svobodnimi devizfcmi. Pričakovati je, da bo urejeno vprašanje tudi naših kontingentov za bližnjo izvozno kampanjo. = Slaba evropska hmeljska letina. Češka sekcija žateškega udruženja hmeljarjev poroča, da se potrjujejo prvotne cenitve o slabi evropski hmeljski letini. V Nemčiji najbrž ne bodo dosegli niti prve uradne cenitve. Po najnovejših vesteh bo imela Poljska katastrofalno slabo letino in bo pridelek v hmeljskein okolišu v Volhyniji za 60 odst. manjši nego je bil lani, tako da to znašal le 27.000 starih stotov. (Že včeraj smo poročali o hudih posledicah perono-spore v Vojvodini, ki je povzročila porjave-lost hmelja, tako da hmeljarji po večini sploh ne bodo ob;rali hmelja.) Borze 2. septembra Na ljubljanski borzi so avstrijski šilingi v privatnem kliringu danes nekoliko popustili in je bil zabeležen promet po 8.43, angleški funti pa so se trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so bili zaključki v avstrijskih šilingih po 8.40, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31. Nemški klirinški čeki stanejo v v Ljubljani 12.96, v Beogradu 12.93 in v Zagrebu 12.94, odnosno za 15. september 12.95. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala po 407 (v Beogradu 408). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2394.41—2409.01, Berlin 1743.03—1756.91, Bruselj 730.94— 736, Curih 996.45—1003.52, London 215.10— 217.16, Newyork 4308.51—4344.82, Praga 151.43—152.54, Pariz 162.02—163.46, Trst 227.70—230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 16.2675, London 21.61, Newyork 435.375 Bruselj 37.3250, Milan 22.9250, Amsterdam, 240.05, Berlin 175, Dunaj 80.25, Stoekholm 111.4250, Oslo 108.5750, Kobenhavn 96.4750, Praga 15.20, Varšava 82.35. Budimpešte 86.25, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407—408, za dec. 407.50 den., 4% agrarne 53.50—54.50, 4% severne agrarne 52.50 den., 6% begluške 76.50 den., 6% dalm. agrarne 75—76, 7% stabiliz. 86 den., 7% invest. 92 den., 7% Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 84.50—85.50, 8% Blair 93.50 den.; delnice: Narodna banka 7200 den., PAB 196 den., Trboveljska 295 bi., Gutmann 50—55, šečerana Vel. Bečkerek 625—700, Šečerana Osijek 200 bi., Osllečka ljevaonica 200 bi., Dubrovačka 425 bi., Oceania 250 den., Jadranska 390 den. Beograd. Vojna škeda 408—408.50 (408), za dec. 407—408, 4% severne agrarne 62.66 den. (52.50), 4% agrarna 58.50 den, 6% agrarne 75—75.50, 6% begluške 77—77.25, 7% lnveet. 90.50 bL, 7% stabi-11*. 86 den., 7% Blair 84.50—85.25, 8% Blair 04—84.50, Narodna banka 7400 den. (7.400), PAB 200 den. Blagovna triiiča SITO r+ Chlcago, 2. septembra. Začetni t©čajh pšenica; za sept. 103.8 — 103.875, za dec. 105.75; koroza; za sept. 94, za dec. 62.875, za maj 63.50. + VVinnlpeg, 2. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt 1223, za dec. 119, za maj 120.625. -I- Novosadska blagoma borca (2. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 169 — 171; Ibanatska 165 — 172; ba- fa ladja Tfea 1TB — 174; sremfc* 77/78 kg 168 — 170; slavonska 77/78 kg 169 — 171. Koruza: baška in sremska 91 — 92; banatska 88 — 89. Oves. baški, »remski in slavonski 106 _ 108. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 125 — 127.50. Moka: »Og« in »Ogg« 265 — 275; »2« 245 — 255; »5« 225 — 235; >6* 205 — 215; »7« 165 — 175; >8« 122.50 — 127.50. Otrobit baški, eremekd in hanatskd v vrečah 88 — 92. Flžo!: baški beli brez vreč 200 — 205. BOMBAŽ r+" Llverpool, 1. septembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept. 5.20 (prejšnji dan 5.26), za dec. 5.23 (5.30), za maj 5.34 (5.41). 4- Newyork, 1. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za sept. 9.04 (9.13), za dec. 9.05 (9.12), za marc 9.19 (9.27), Velik uspeh velesejma in novinarske razstave Obisk velesejma je bil že prve dni zelo zadovoljiv. Ljudje z največjim zanimanjem ogledujejo paviljone odlično organizirane novinarske razstave, kjer je kar gneča, da se težko prerineš k vsem tistim skrivnostim, ki jih tamkaj razkrivajo. Tudi etnografsko-misijonska razstava je prav dobro obiskana in gospodje tamkaj neumorno razlagajo življenje, običaje in delovanje slovenskih misijonarjev v bajni deželi Indiji, kjer je toliko trpečega ljudstva. Cvetlična razstava je pravi paradiž za vse ljubitelje cvetja, naši rejci malih živali pa delajo trdne sklepe, da bodo gojili samo pasme, kakršne vidijo razstavljene na razstavi žilavno delavnega društva »Živalce«. Dopoldne je obiskal velesejem g. senator dr. Banjanin s soprogo, ki se je o prireditvi zelo pohvalno izrazil. Gospoda dr. Banjanina je spremljal častni predsednik novinarske razstave g. minister dr. Albert Kramer. Velesejmski zvočni kino igra kot del novinarske razstave vsak dan ob pol 3. in ob 6. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa tudi dopoldne ob pol 11. uri. Filmi, ki jih tu predvajajo, imajo predvsem namen, pokazati postanek časopisa od pravkar ustmeno, pismeno, brzojavno, telefonsko in brezžično sprejete vesti pa do trenutka, ko dobi čitatelj razgrnjen časopis. Poleg takih filmov predvajajo tudi večje število raznih kulturnih filmov in pa zvočne žurnale. Program s§ obnavlja vsak tretji dan. Vstopnina je enotna 2 Din za osebo. Pričetek predstav je vedno točen. Velesejmski urad je k otvoritvi velesejma in novinarske razstave prejel čestitke od prometnega ministra dr. Spaha, ministra brez portfelja dr. Kreka, od predsednika nemškega časopisnega združenja dr. Walterja Heideja, od župana mesta Gradca ter od uprav velesejmov v Zagrebu, Milanu, Bariju, Padovi, Lvovu, Bratislavi, Poznanju, Dunaju, Gradcu in Innsbrucku. S P O R T V nedeljo pojde za točke LNP Po vseh naših nogometnih središčih se otvarja jesenska nogometna sezona Športni koledar nam beleži že začetek jeseni Prihodnjo nedeljo se Ibo po naših igriščih razvrstilo preko 20 parov nogometnih moštev, ki bodo v tekmovanju po raznih skupinah in razredih pomerila svoje moči. So to prve praske za točke, prve borbe, ki naj nekaterim pokažejo pot. navzgor, dočim bodo drugi, po neizprosnosti logike, morali zaostala. Zaenkrat pa gojijo še vsi kar sveže nade. Za vsako skupinico, za vsako moštvece bo seveda vsaj nekaj krajevnega zanimanja, nekaj skritih želja vsaj v najintimnejših krogih tiste edinke. Kar širšo športno javnost predvsem zanima, pa so večje tekme, one iz prvega razreda. To leto tekmuje prvi razred v treh skupinah: celjski, ljubljanski Ln mariborski Vsega je 19 prvorazrednih klubov — lani jih je bilo dvanajst; razliko ima zelena miza na vesti Celjska skupina ima dva lokalna »derby-ja« na sporedu. Olimp sprejme na svojem igrišču Celjane, Trboveljčani pa Amaterce. Po papirnati formi sta oba gosta favorita. Ljubljanska skupina postavi štiri pare v borbo, tri v sami Ljubljani, enega na Jesenicah, kajti tja na Jesenice je tudi zašel, letos, naš prvi razred. Reka in Slovan sta star ra rivala. še izza lepih časov, pred leti ko sta skupaj bojevala borbe v drugem razredu. Gotovo bosta tudi na letošnjem 6itaTtiu v jesensko kampanjo dala eno izmed svojih znanih partij. Svoboda, prvorazredni novinec, igra proti Kranju, ki zre že na enoletno prvorazredno preteklost. Korajžnji so Svoboilaši in ne prerokujejo nobene sreče Kranju v prvi letošnji tekmi. To bo, seveda, pokazala nedelja. Tudi Hermežani bodo sprejeli v goste novinca, Marsa s Poljan. Dolgo si je Mars prizadeval, da bi zlezel preko drugega razreda, letos se mu je želja spolnila. prišel je vanj mimo zelene mize. Šiškarji se zadnje tedne nekam skrivnostno gibljejo, po njih vasi gre glas. da imajo še velike načrte. Šiška ali Poljane? Pa da vidimo! Bratstvo in Jadran bosta prvo partijo zaigrala tam na prenovljenem igrišču pod Možakljo. Oba sta Se prvorazredna zelenca, obema je do nedelje pot v bodočnost še povsem odprta. Kaj pa v Mariboru novega? Mariborčani niso bili zadovoljni z žrebom, pa so si hoteli prikrojiti mimo poslovneira odi'*)ra LNP svoj sporedek, ki 6o ga plasirali leno sredi med letošnje jesenske tenmiine. Podsavez mora seveda računati ne samo z začetkom, temveč tiudi s koncem, ki pravi, da mora biti podsavezni prvak znan najpozneje 29. maja 1938. Zato je termine stisnil v okvir med 5. t. m. in zadnjo nedeljo v maju. Novi o. o. Maribor je poslal na sejo p. o. svojega diplomata, ki naj reši, kar se rešiti da. Ker ni bilo sporaziuona, se žreb ne da spremeniti, zato bo.lo igrali vsi trije pari. kakor je bilo z žrebom določeno, in sicer: Maribor - Mura ter Železničar - Rapid v Mariboru. a v Čakovcu Gradjanski - ČSK. Za prestop v prvi razred sta si bila Mura in Gradjanski hudo v laseh. Na polju je bil prvotno čakovski klub boljši, potem je v diktiranih kvalifikacijah splavala Mura kvišku. Kaj napraviti? Modro je razsodil LNP: oba naj gresta naprej in naj ee naprej gri-zeta. Začetek je tu, mnogo obetajoč za vse, a do tolažilnega konca je še daleč. Pfljunimo v roke vsi in 6i zavihajimo rokave. Enim bo Ho po sreči, drugim po nesreči, toda za vse velja nogometni pregovor, da je žoga okrogla. Mnogo golov v6em! Naši — vendar v Bukarešto NaSI lahkoatleti so snoči po dolg! negotovosti le odpotovali na Vm. balkanljado Ljubljana. 2. septembra Z večernim brzovlakom ob 20. so odpotovali v Bukarešto slovenski lahkoatleti, ki so bili določeni v našo državno reprezentanco za letošnje labkoatletske igre v Rumuniji. Moramo priznati, da je letošnja organizacija rekoliko odpovedala — slednjič pa, saj smo se 9e vsako leto do zadjne minute obirali, aH bomo šli ali ne. Vedno je vmes denar in zopet denar. Vse to rešujemo že kar brez vljudnostne- ga sramu pred vso javnostjo in to ne samo v lahkoatletskem športu. Kljub skoro že običajnim vestem, da letos ne gremo v Ruimunijo, bomo tudi vendarle tudi letos navzoči, ker je Savezu nekako uspelo rešiti najbolj perečo stran spornega vprašanja naše udeležbe. Zadnji večer pred odhodom je bila v Zagrebu odločilna seja, ki je določila tudi naše letošnje reprezen-tante.Zdi se, da bodo precej znatno reševali čast jugoslovenskega lahkoatletskega športa, — juniorji, kar nam je seveda le všeč, da bomo kasneje v manjših skrbeh za dobre moči. Od Slovencev so v državni reprezentanci že znani naši zastopniki inž Ste-pišnik za kladivo, Jože Bručan za 5 in 10 km, dalje od Ilirije še mladi Kotnik Jože na 1500 m in Bratovž Vido za skok v višino, najmlajši državni lahkoatletski re-prezentant v vseh dosedanjih balkanskih igrah. Od Primorja pa gredo Pleteršek za 400 m prosto in z zaprekami ter štafete, Gabršak za 400 in 800 m ter štafete, Goršek za 800 in 1500 m ter štafete ter inž. MSrek za skoke v višino. — Ker sta oba naša zastopnika v JLAS gg. Polajnar in Sancin S. službeno zadržana, je bil določen v vodstvo reprezentance g. Banko Slavko, ki Je enako znan športni delavec in bo zaupano nalogo gotovo naj-vestneje opravil — Skoda, da ne more v Bukarešto odlični Ive Krevs, ki mu je enako kakor Srakarju ml. nemogoče oditi z doma. Za JLAS potuje v vodstvu še tehnični referent Zlatko Muh vi č, dočim za beograjskega delegata Se ni znan predlog. Predsednik JLAS dr. FritSch in predsednik športnih zvez dr. Stevan Hadži potujeta v Bukarešto kot gosta rumunske ga lahkoatletskega saveza. — Beograjski del reprezenance potuje po Dunavu. Od naših reprezentantov potuje inž. Stepiš-nik sam in šele v nedeljo. Želimo našim mladim in najmlajšim najlepšega uspeha. V nekaj vrstah Češkoslovaška plavalna reprezentanca je v Dubrovniku po končanem dvoboju z Jugoslavijo nastopila še enkrat, ln sicer kot reprezentanca mesta Prage. Za nasprotnika je imela dubrovniškega Juga, v katerem pa sta gostovala tudi ilirijanska plavalca Wilfan in Cerer. Domačini so v tej tekmi zmagali na vsej črti, pri čemer pa sta igrala najvidnejšo vlogo baš Slovenca Wilfan in Cerer. Prvi je zmagal na 200 m prosto v krasnem času 2:19.2, drugi pa na 100 m prsno z enako znamko 1:15.4. Oba rezultata sta boljša od jugoslovenskih rekordov v teh disciplinah. Tudi v vaterpolu je zmagal Dubrovnik nad Prago a 3:1. (Naj bo tukaj pristavijeno, da je ostala nedeljska tekma v vvaterpolu med ČSR in Jugoslavijo vendarle neodločena 2:2 in ne, kakor smo po slabem telefoničnem prenosu poročali mi, s 3:2 za Dubrovnik.) To izvira v glavnem odtod, ker je poročevalska služba s tem našim svetovno znanim letoviščem zaradi slabih naprav težja kakor s katerimkoli krajem v državi. Popularni igralec BSK Aleksander Tir-nanič bo slavil v tekmi z Rumunijo pomemben jubilej, in sicer petdeseti nastop v državnem dresu. Športni dan SK Olimpa v Celju. Celjski Olimp bo priredil v nedeljo 5. t. m. svoj 9. športni dan s sledečim sporedom: Ob 8. zjutraj bo na Olirupovem igrišču v GabeT-ju lahkoatletska tekma, obenem pa bodo po mestu prodajali cvetlice in spominske znake. Ob 9. dopoldne ?e bo pričela na Olimpovem igrišču drusrora7,redna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Rudarjem iz Hrastnika. Ob 14.30 bo predtek-ma starinov 01'impa in Laškega, ob 16. pa se bo pričela glavna, zelo zcn'mivn podsa-vezna nrvenstvena tekma mM SK Olimpom in 5K Celjem, ki Ho gotovo privabila mnogo občinstva n^ igrišče. SK LJubljana. Važna seja finančnega od-b-^ra bo d^evi ob 20 30 v lokalu gostilne »Lovšin«. Gra^iišče 13 Prosim vse gg. člane odbora sigurno. Tajnik. Sf Za'og. Jutri oh 20. članski sestanek pri Tomičrn. _ V ne^elio ob 15.30 r-rv tekma z Grafiko in predtekma na našem icrri-«u>; o a, igrišču tečno oi> 14 ==—rrfUTKO« H. 205 ^ Eden Izmed ciljev Hitlerjevega režima »o trdne in lepe ceste. Del ceste, ki jo predstavlja pričujoča slika, drži iz Bayreutha v Niirnberg šanghaj, mesto nad morjem Šanghaj sko mestno obzidje je bilo zgrajeno proti japonskim napadom šanghaj leži skoraj enako oddaljen od Peipinga na severu in Kantona na jugu. Njegov položaj ob ustju največje kitajske reke ga spreminja v svetovno luko prvega reda. Na veliki prometni poti v Vzhodno Azijo se lahko merijo z njimi v tem pogledu samo Sing&pur, Hongkong, Joko-hama. Tu se stremljenje tujih sil, da bi imele vpliv na deželo sredine, najbolj izraža. Šanghaj pomeni dobesedno »nad morjem«. Mesto je ležalo prvotno baje čisto ob morju, sedaj posreduje zvezo z morjem 400 do 800 m široka reka Hoangpu, ki se izliva v široko ustje Jancekianga. Velika peščena sipina tvori tam oviro in dohod je veljal nekoč za zelo težkega in nevarnega Od zapada prihaja v mesto iz Sučava reka istega imena. Druge manjše vodne žile prečkajo mesto od zapada proti vzhodu in omejujejo poedine mestne predele. Mesto je nastalo nekako v 11. stoletju. V dobi Mingov od leta 1378. do 1644. je Šanghaj mnogo trpel zavoljo vpadov Japoncev. Tudi za sedanjost je značilna neka opazka, ki jo je zapisal 1. 1874. Thomson: »V tistem času so se morali Japonci za svoje uspehe nad Kitajci, katerih je bilo vedno dosti več, zahvaliti svoji disciplini, pogumu in oborožitvi.« šanghajsko mestno obzidje so zgradili baje za obrambo proti Japoncem, danes je porušeno, toda njegov talni načrt je še vedno dobro viden. Opijska vojna 1840. do 1842. pomeni začetek nove dobe za Šanghaj. V nankinški mirovni pogodbi se je morala Kitajska obvezati, da bo pet svojih luk, med njimi tudi šanghaj odprla za trgovinski promet in odstopila otok Hongkong Angležem. Za, nadaljnji razvoj šang-haja je bilo nad vse važno, da je dobila Anglija kos njegovega ozemlja v najem. To ozemlje je danes osredje mednarodne naselbine in leži na severu kitajskega mesta do reke Sučava. Kmalu so sledile po- godbe z drugimi državami. Francija je dobila ozko ozemlje med danes zasutim potokom, ki omejuje angleško naselbino proti jugu, in starim mestom, Amerika je zasedla ozemlje severno od reke Sučava. To ozemlje se je z angleškim kmalu združilo v mednarodno naselbino. Kritičen čas je doživela Francija med revolucijo v Peipingu. Armada iz tujcev pod vodstvom generala Gordcna, ki je postal pozneje slaven, je šanghaj obvarovala usode drugih mest. Porast prebivalstva nam kažeta ljudski štetji 1. 1920., ki je ugotovilo milijon prebivalcev, in 1. 1930., ki je izkazalo že 3 milijone ljudi. Med tujci zavzemajo Japonci prvo mesto. Meje mestnega ozemlja niso nikjer točno označene. Na severu spada k mestu na vsak način kitajska četrt čapej, ki jo danes tolikokrat imenujejo in ki rase v podobi polotoka proti mednarodni naselbini. Tudi Taošan je smatrati še za predmestje. Na desnem bregu Hoangpuja spada k predmestju predel Putang, kjer so pristaniške naprave in tovarne. Po cestah in poslopjih so tuje četrti seveda popolnoma drugačne od kitajskih. Pristaniška fronta ob Rundu, obrežni cesti osrednjega okraja, spominja s svojimi momum en talnimi, kamenitimi zgradbami na evropska velika pristaniška mesta. V tem osrednjem mednarodnem okraju utripi ie pravo življenje velikega pristaniškega mesta. Tu je šanghajska City. Poslovno življenje se nadaljuje v severnem okraju ali Hongkiu, bivši ameriški naselbini, a tudi v vzhodnem okraju, ki se razprostira daleč ob reki in ima nešteto ladjedelnic, skladišč, tovarn itd. Zapadni okraj je priljubljena rezidenca imovitih tujcev. Izhodišče za obe železniški progi proti Nan-kingu in Hangčavu je Severna postaja, ki jo pogostoma omenjajo. Južna postaja ob kitajskem mestu ima le majhen pomen. Tri mesece na plavajoči ledeni plašči 53© km daljave v krivuljasti črti Trije meseci so že prešli, od kar so si Rusi uredili svojo Severno postajo na plavajoči ledni plošči, četvorica raziskovalcev te postaje, šef Papanin, radiotelegra-fist Krenkel, hidrolog širšov in astronom ter magnetolog Fedorov, je v tem času izvršila ogromno znanstveno delo. V času od 21. maja do 20. avgusta je injihova ledna plošča prepotovala 530 km v krivuljasti črti. Njena povprečna brzina je znašala 6 km v 24 urah. V ravni črti je opravila plošča 395 km v jugovzhodni smeri. Ta njena glavna smer pa se je večkrat spremenila. V glavnem potrjuje ta smer prejšnje domneve, da silijo polarni morski toki proti Grenlandskemu toku. Ta čas je plošča oddaljena kakšnih 600 km od tega morja. člani severne postaje so uredili dve pri-stajališči za letala. Plošča je ta čas na 87. stopnji in 10 minutah širine ter 1. stop nji vzhodne dolžine. Je kakor prvotno dovolj trdna, da more prenesti letala ekspe-dicije ševeleva. V njenem območju znaša temperatura ta čas 7 stopinj pod ničlo. Skrivnostna zgodba v New Torku Ugrabitev ugledne članice njujorške družbe V zadnjem času je držal ameriško javnost v napetosti skrivnosten zločin, ki ga utegnejo sedaj razčistiti. Pred nekoliko meseci je izginila v nenavadnih okoliščinah ena najbogatejših članic newyorške družbe, ga. Alice Parso-sova. Vedeli so le to, da je stopila iz svojega stanovanja v družbi nekega gospoda, baje zato, da si ogleda neko stvar, ki bi jo bila rada kupila. Odtlej je niso več videli. Nje mož je mislil, da je odpotovala morda nenadno v Evropo, o čemer je bila že prej večkrat govorila. Nekega dne pa je prejel pismo, iz katerega je bilo razvidno, da je prišla ugrabiteljem v roke. Pisec grozilnega pisma je zahteval odkupnino v znesku 20.000 dolarjev. Mož je mislil, da gre za fingira.no grozilno pisano in tega zneska ni plačal. Sedaj pa je videti, da se bo afera pojasnila drugače. Policija je pri New Havenu potegnila iz vode žensko truplo, o katerem sodijo, da je truplo ge. Parsonsove. Zdi se, da je bilo tisto pismo vendarle resno mišljeno in da so ugrabitelji izvršili svojo grožnjo, 'ko niso prejeli denarja, —6=-- Preoblikovana zvezdnica " PefeE. J. !X. !93T Tudi ▼ zraku je borba težavna AmeriSki filmski režiser Charles Vldor Je v nekem pogovoru z repertoarji povedal nekoliko zanimivosti o sloviti filmski zvezdnici Frančiški Gaakrvi, ki nastopa ta čas v Hollywoodu. Gaalova spada po njegovi izjavi med tiste igralke, od katerih si filmska industrija največ obeta. Že dvakrat so ji podaljšali dovoljenje za bivanje v Ameriki in družbe so izdale kup denarja, da bi jo »preoblikovale«. Pretrpeti je morala shuj-ševalno kuro, tako da tehta sedaj samo 47 kg. Skoraj vse zobe so ji v spodnji čeljusti izdrli, taiko, da je videti nje obraz sedaj nežnejši Namesto naravnih zob je dobila seveda vrsto umetnih, ki so še ime-nitnejši. Ta čas se Gaalova pridno uči angleščine. Ko postane takšna, kakršno si ameriška filmska industrija želi, postane po njenem mnenju tudi največja zvezdnica v sezoni. Ojačenja so prispela Japonci z veliko težavo odolevajo pritisku kitajske vojske in morajo vedno nanovo izpolnjevati vrzeli, ki nastajajo v njihovih vrstah. Na sliki vidimo transport vojaštva, ki je pravkar prispel iz Tokija Kameleon požrl gada V živalskem vrtu v Rigi se je te dni odigrala nenavadna drama požrešnosti. Eden izmed gadov, ki jih imajo v ondot-nem terariju, je na nepojasnjen način pobegnil iz svojega območja ter se priplazil med kameleone. Eden izmed kameleonov, videvši ugodno priliko, je takoj napadel gada in ga požrl kakor največjo slaščico. Toda žival najbrže ni čutila, da si bo s to požrtijo pripravila hude težave. Približno 30 cm dolgi gad je namreč tako napolnil želodec kameleona, da se žival ni mogla geniti. želodec se mu je tako napihnil, da bi bil kmalu počil. To so preprečili na ta način, da so kameleonu izpraznili želodec. Kameleon je naposled izbruhnil gada v majhnih koščkih in ko se je to zgodilo, je živali odleglo. Kitajska vojska je proti pričakovanju dobro opremljena z letali, ki povzročajo japonskim napadalcem velike preglavice. Zračna obramba je zato ena njihovih najvažnejših nalog. Slika prikazuje izkrcavanje japonskega protiletalskega topa v bližini šanghaja Usoda koračnice Tuhačevskega Eden izmed generalov rdeče armade, ki je bil član sodišča v razpravi proti maršalu Tuhačevskemu, je doživel te dni neprijetno presenečenje. Na nekem inšpekcijskem potovanju ga je sprejelo več oddelkov rdeče armade, kakor poročajo iz Moskve, demonstrativno s koračnico maršala Tuhačevskega, ki so jo pred nekoliko leti zložili na čast nedavno justificirane-mu maršalu. Nato so vrhovne oblasti odredile čistilno akcijo med vojaškimi godbeniki. Istočasno so igranje te koračnice strogo prepovedale, orkestrom pa so za-povedale, da morajo partiture te koračnice uničiti. Psa kot glavni priči Kako je mož svoji ženi dokazal nezvestobo Vodilni uradnik nekega budimpeštanske-ga velepodjetja, Ludovik D., se je pred nekoliko leti v Parizu seznanil z zvezdo nekega kabareta, lepo plavolasko. Zaljubil se je vanjo in kmalu nato sta se v Budimpešti poročila ter nekaj časa živela v svoji vili v srečnem zakonu. Važni posli pa so prisilili mladega moža k daljšim potovanjem v inostranstvo. Ko se je nekega dne vrnil, je našeil v svoje presenečenje na pisalni mizi anonimno pii^mo sledeče vsebine: »Cenjeni gospod, smatram za svojo dolžnost, da Vas opozorim na dosodke. ki so se odigrali v Vaši vili za Vaše odsotnosti. Neki mlnd mož obiskuje vsak večer Vašo hišo. Kakšne opravke ima tam, to morate ugotoviti sami. Dejstvo pa je, da sta oba psa čuvaja ob prvem njegovem obisku napravila velik hrup. pozneje pa sta tujca sprejemala mirno. Zdi se, da se je tujec z njima sprijaznil. In še več: videl sem teza obiskovalca Vaše žene. kako se je z obema živalima večkrat veselo sprehajal.« Praški župan v Babilonu svobode Mož ni povedal svoji ženi ničesar o tem pismu, naročil pa je zasebnim detektivom, daj ženo med njegovo odsotnostjo opazujejo. Ko se je vrnil zopet v Budimpešto, je našel oel kup obremenilnega materiala. Mlad inženir je v resnici vsak dan posečal njegovo ženo. To je možu zadostovalo. Ostavil je ženo in vzel oba psa s seboj. Ga. D. je skušala na vse načine, pomiriti razjarjenega moža in je grozila celo e samomorom. Ker to ni zaleglo, je svojega moža tožila za mesečno odškodnino v znesku 700 pengriv. Mož se je uprl, češ, da je ona prekršila zakonsko zvestobo in da zato alimentov sploh ni vredna. Nje zagovornik je spet. trdil, da je mladi inženir nikoli ni obiskoval, najboljši dokaz za to pa je v tem, da bi oba divja psa tujca brez nadaJjnega raztrgala. Piazt.rgaLa pa ga nista. Mevl razpravo, ki je sledila, je ga. D. Izjavljala, da so obdolžitve njenega moža iz* mišljene. Isto je trdil mladi inženir, ki je venomer poudarjal, da ni imel z njo prav nobenega razmerja. Toda med razpravo po se vrata sodne dvorane nenadno odprla in vanjo sta hruipniJa. of->a psa. Ko sta, inženirja opazila, sta stekla k njemu in se mu začela dobrikati. Bilo je jasno, da pričakujeta od njega kakšnega, dobrega grižljaja. Inženir se je zmedel, žena se je zagledala v tla in sortni k ni mogel ubraniti nasmeha. Ves avditorij se je zače] smejati. Proces se je zaključil! s tem, da. je žena tožbo umaknila. Nato pa, mož vložil f-orč-bo 7jh ločitev zakona, ki ji je sodišče ugodilo. In konec.: dan potem,, ko se je t,o zgodilo. se je mladi inženir z lepo, nezvesto ženo poročil. Kene Failiiot, predsednik pariškega mesta, se sprehaja tik Slavoloka zmage s praškim županom dr. Petrom Zenklom, ki je tudi prišel obiskat svetovno razstavo Če še ne veš, zdaj izveš: da je priletelo letalo nemške Lufthanse »Nordmeer« v 16 urah čez Ocean; da se je iztiril vlak Ostende-Kelmorajn v bližini postaje Saventhem v Belgiji; da je v Londonu umrl znani pacifist, bri-gadni general J. P. Crozier, ki je služil v litavski vojski in je napisal več knjig pro-tivojne vsebine; da bodo Američani začeli izdelovati nova letala iz popolnoma lahke kovine, takozva-nega barila, ki je najlažja, obenem pa naj-čvrstejša kovina na svetu. Letalo iz barila s strojem za 250 k. s. tehta komaj 30 kg; da so ugotovili ornitologi množestveno umiranje ptičev v Gradcu. Ptiči padajo kakor gnili sadovi z vej, zato se veterinarski urad trudi, da bi dognal vzrok tega mno-žestvenega umiranja; da izhaja najdaljši roman na svetu v Tokiju. Roman polni že celih deset let podlistek nekega dnevnika ter ima za avtorje deset pisateljev; da je nemška kožarska industrija začela izdelovati usnje tudi iz ribjih kož. da je te dni strela udarila v neko romunsko cerkev ravno v trenutku, ko je duhovnik poročal ženina in nevesto. Duhovnika je ubilo, svatje pa so dobili hude opekline. ANEKDOTA Te dni umrla filmska in gledališka umetnica Adela Sandrockova se je nekoč vozila z vlakom in je imela za tovariša v kupeju mladeniča, ki ji je bil zelo všeč ter je očiv?dno iskal priložnost, da bi svojo sopotnico nagovoril, pa ni imel poguma, da bi to storil. Mladenič je umetnico večkrat pogledal. Sandrockova je čakala in čakala, kdaj se bodo odprla njegova usta. ko pa se je njena vožnja približala kraju, je sama spregovorila: »Vi, mladec, povedati vam moram, da bom zdaj izstopila na prvi postaji, ki pride!« Brutalna tekma v New Yorku Kako je boksar Joe Louis premagal Angleža Farra VSAK DAN ENA »Prekleto, res ne vem, če je letanje tako prijetna stvar, kakor ga opisujejo. . .« L»Ric et Rac^ Amerika, ki je ne nasitijo niti najbolj grobe senzacije, je te dni imela priliko videti v njujorškem stadionu boksarsko tekmo med Joeom Louisom, svetovnim prvakom v boksanju, in Farrom. Tekma je bila tako organizirana, da so vsi pričakovali Farrovo zmago. Farr je angleškega porekla in se je z neverjetno žilavostjo boril proti črnemu šampijonu. Mnogo očividcev je pričakovalo, da bo na koncu tekme proglašen on za zmagovalca, toda Američani si niso dali iztrgati boksarskega prvaka, čeprav je mož črne polti. Sodniki so na koncu prisodili zmago Louisu. Na koncu 15. kola je bil Farr še vedno v ofenzivi, njegov obraz pa je bil ves črn od bunk in oblit od krvi. Publika je nestrpno pričakovala, kdaj se bo oglasil gong. To se je kmalu zgodilo. Pred ring je stopil razsodnik ter sporočil, da je zmagovalec Joe Louis, in sicer po točkah. Ko so se v množici oglasili protesti in je sodnik vprašal Farra, če sprejme odločitev, je Farr odvrnil: »Naj odločijo gledalci!« Toda gledalci so sicer protestirali proti sodnikom, zmagovalec pa je le ostal Louis. Rezultat je ostal takšen, kakor so ga določili sodniki. Borba med Louisom in Farrom je bila zelo ogorčena. Oba nasprotnika sta imela že v tretjem kolu zlomljeni roki. Louis pravi, da ga je prav to oviralo, da ni porazil svojega nasprotnika takoj v začetku tekme. Hotel je že popustiti, toda trener ga je spodbujal: »Le krepko po buči!« In Louis je res bil po Farrovi buči ter jo je prav čedno obdelal. Na koncu je izjavil: »Boj s Farrom je bil prav težak. Možakar se mi je tako spretno izmikal, da sem ga le malokrat zadel. Toda mene ni prehudo osuval«. Navzlic tej izjavi govori Louisovo desno oko drugače. Po tekmi je bilo tako črno in zatečeno, da je zahteval Louis takoj vrečico leda na bunko. Louis je Farra takisto krepko potolkel. Možakar je imel obe očesi zaprti, ko je zapuščal areno. Farr ni skušal prav nič opravičevati svojega poraza in je dejal: »Samo poglejte me kakšen sem! Louis je boljši boksar od mene«. Ko pa je Farr na koncu izjavil, da bi se rad srečal s Schmelingom, ga je njegov manager zavrnil: »Vi se ne boste srečali z nikomur več! Zdaj bom pripeljal v arero Mikeja Jacobsa!« Tekme med Louisom in Farrom se je udeležilo nad 30 tisoč oseb. *oo Louie »JUTRO« 5t 205 7 PeteE 1IX. 1937, ~ turni pregled Vrednostni pomen mladinoslovnega kongresa Vedno ostrejša In izrazitejša problematika razn h kulturnih območij je izzvala zanimanje. iz katerega sa je rodila obilica kongresov, ki so vsi hoteli zajeti svoj predmet v čim uspešnejši obliki. Zavoljo rastočih potreb po spoznanju, pravilnem obravnavanju in uravnavanju otrokovega ter mladostnikovega lika ee je razvila tudi pedologija. ki je s pravkar minulim II. vse-slovanskim pedološkim kongresom hotela e svojimi problemi seznaniti širši vzgojiteljski krog. Tako je vsebinsko zagrabil pedološki kongres svoj objekt v vsej obsežnosti: psihološki, fiziološki, biološki, socialni ... in v vseh potrebnih diferenciacijah. Vsi nakazani vidiki so bili izraz skrbi za totalni razvoj človeka, kar je vsekakor prva in edina prava naloga vsakokratne kulturne družbe. Celotni kulturni (znanstveni, umetniški, socialni, gospodarski, politični...) razvoj ni utemeljen ter upravičen v samem sebi, marveč šele s stališča človekovih potreb, hotenj in stremljenj. Povzroča ga človek, ki niegovo dinamiko pospešuje, ga potrebuje, ter je sposoben, da ga smotrno pravilno vo-dL Pozitivno pa more uravnati razvoj samo. če je vsestransko toliko zrel, da lahko prispeva potrebno energijo. Začetek in konec vsakega vzgojnega hotenja je z vidika nujnosti torej človeška osebnost, v kateri se enakomerno in enakovredno spajajo vse njegove sile; tako oblikovan človek bi bil siguren pogoj kulturne rasti. Neprestano naglašamo, da človek naše dobe n\ urejen, marveč je razbit in enostransko usmerjen. Res je, kajti prevladujoče svetovno nazorske smernice so podčrtale le eno stran človekove strukture, zavoljo svoje idejne križanosti pa so zašle še v kaos mnogih nasprotij, iz katerih pač ni mogel iziti dovršeni lik. Ekstremi so potrebni, saj 6inteze ni brez teze in antiteze. Prema linija je rezultanta neštetih stranskih vej, ki V našem primeru vsaka predstavlja drugačno pojmovanje človekovega duševnega obraza, vedno pa le delno sliko onega, ki bi za uspešno delovanje moral biti celota, enota v mnogoterosti. Vse te značilnosti so povzročile zastoj novih stremljenj, ki so nakazale podobo, kakršno je že zdavnaj zaslutil kulturni svet v svojih genialnih tvorcih in vodnikih: človeka s totalno razvito strukturo. Seveda, idealne oblike ni in ne bo do-)1 noben vzgojni sistem, kajti s poenotenim čkrveKom ti izključeval ali vsa i nv-nimiral potrebo po nmogobi in bi prav tako postavil posamezna kulturna področja v kaj dvomljiv progresivni proces. Človek namreč vedno oči tuje presežek ens strani svo;p strukture in to tam, kjer je določena dispozicija najmočnejšega. Povezanost vseh fini k. i j pa zahteva tolikšen vsestranski razvoj. ki omogoča po eni strani uspešen dvig najmočnejšega nastavka, po drugi pa relativno sorazmerno rast njemu potrebnih in hkratu samostojno delujočih funkcij. Takšen dosežek bi povzročil pozitiven odnos dn vee. kulturnih področij, nastoj osebnosti in potrebo po celotinskem obrazovanju. Prava vrednost človeka je torej v celoti, ki je v idejnem smislu bila tudi splošna osnova smernic pedološkega kongresa: otroka in mladostnika je želel osvetliti v vsej njegovi raznolikosti. Na temelju nalog pedologije je v plenarnih predavanjih obravnaval svoj predmet dušeslovnega, socialnega, zdravstvenega, telesnega ... vidika ter prešel v specialna vprašanja vseh motnosti, kar je prikazoval tudi v mnogih seK-cijskih referatih. V splošnem je predavateljski forum zajel torej celega mladega človeka, nakazal njegove potrebe, vrednosti, pomen in razvojne posebnosti. Tako je izrazil, da mu otrok tni odraslec en miniature, niti enostransko zamišljen razvojni subjekt, temveč — v smislu prejšnjih izvajanj — naj postane harmonično oblikovano, kvalitativno ter kvantitativno dosegljivo vsestransko rastoč delavec žejne kulturne province. V tem je njegova prva vrednost. Kongresi ne nameravajo človeka eksakt-no vglabljati v neki tema, saj tega niti njihova tehnična plat ne dovoljuje. Pač pa hočejo pokazati perečo problematiko, ki pre-često gre mimo nas, ne da bi jo opazili. In tudi pravkar minuli ,,-mladinoslovski kongres je živo odkrival obširna in mnoga vpraša-njo iz otrokove in mladostnikove vsebinske zakladnice. Sočasno je nudil možnost pedagoškemu znanstveniku, da pokaže svoje izsledke, ki nimajo V art pour 1' artističnega namena, marveč so namenjeni vsem, predvsem vzgojnikom, ki naj spoznavajo ter aktivno sodelujejo pri realizaciji stavljenih smotrov. Svoje smernice je kongres v splošnem prikazal v formulirani resoluciji in tako podčrtal svoio drugo vrednost. »Vseslovanski« je tli kongres; 6 to označ bo je dokazal potrebo po sodelovanju, pa tudi po raziskavanju potez, ki bi bile nemara bolj ali manj skupne vseslovansko orientirani mladi generaciji. V tej — hipotezi je skrito mnogo problematike, ki ob uspešnem delu utegne postati plodna ter tudi s tega kriterija utemeljiti resnično vrednost. Tej trojni vrednosti se priključujejo še druge, vse pa kažejo, da je kongres z ideološkega, praktičnega in posebnega vidika nedvomno uspel, saj je velika množica slušateljev sigurno dojela nakazano problematiko. Naše vzgojstvo je stopilo korak naprej; že samo zanimanje je vzbudilo potrebo aktivnega sodelovanja pni uresničevanju določenih smernic. S tem je kongresno dejstvovanje opravičilo svojo nujnost, utemeljilo potrebnost svoje stalnosti in po — vsaj! — trajnosti svoje vrednosti dokazalo svoj posebni ter obči kulturni pomen. Pravilno spoznanje in realizacije v vrednosti vsebovanih vrednot zagotavlja pozitivno sodelovanje v osebnostnem oblikovanju človeka. Ta smoter, ki je bil prav za prav splošna osnova mladinoslovskega kongresa, pa po svojem namenu vsebuje tudi celotni vrednostni pomen. Dragotin Cvetko. w ~ Zapiski tf »RODITELJSKI LIST« JE IZŠEL Pravkar je izšla v izdaji Pedagoške centrale v Mariboru prva številka napovedanega »Roditeljskega lista«. Odveč bi bilo izgubljati besede o jasni in lahko umljivi potrebi takega glasila staršev, posrednika med poklicnimi pedagogi in »naravnimi« vzgojitelji. Spričo dejstva, da se v današnjem svetu zopeit kaže vrnitev k rodbinski vzgoji kot najboljšemu izmed vzgojnih sistemov, je tak list utemeljen tudi idejno. Z druge strani spoznavajo starši, da je za pravilno vzgojo otrok treba znanja, zato se kaže vedno večje zanimanje za izsledke sodobnega, tako zelo razvitega mladinoslov ja- Pedagoška centrala v Mariboru je tako pridružila našim revijam še eno: nemara potrebnejšo kakor so mnoge druge. Prva številka daje lepe obete za nadaljnji uspešni razvoj »Roditeljskega lista«. Takoj po programatski besedi sledi članek dr. Stanka Gogale »Vzgojne težave v d nižini«, ki vsebuje vse polno koristnih migljajev za starše, takisto članek dr. Franca Žgeča »Poglavje o vzgojni kazni«. Ema Deisinger razpravlja o ' zapostavljenem otroku, dr. Franjo Črnek pa načenja zanimivo vprašanje »šolske umrljivosti«. Albert Žerjav razvija v članku »Kako pomagati mladini pri učenju« nekatere misli ob začetku šolskega leta. Posebno dobra utegne biti rubrika »Vzgojni nasveti«, ki naj bi se kar moči razširila in postala nadomestilo za moderno roditeljsko posvetovalnico, ki jo pri nas tolikaj pogrešamo. V rubriki Zdravstveni nasveti, ki je tudi potrebna, razpravlja dr. Jos. Vrtovec o temi: »Pričetek šole in zdravje otrok«. V knjižnem kotičku poroča Albret Žerjav o nalih mladinskih listih. Vsa kega roditelja bo zanimal tudi prispevek Jele Levstikove »Skrb za oblekos. V rubriki Roditeljski pokret poroča Venčeslav čopič o razvoju in delovanju društva »Šola in dom«. Že ta referativni pregled številke priča o koristnosti in pomenu novega lista. Ne-malega pomena je že samo dejstvo, da je izdajanje prevzela Pedagoška centrala v Mariboru, ki postaja vedno bolj aktivno središče sodobnega vzgojeslovja in mladi-noslovja na Slovenskem. Novi list je vreden najširše pozornosti in ga kot značilno kulturno novost toplo pozdravljamo in priporočamo! ——- BIOLOŠKI TIPI JUGOSLAVIJE V avgustovi številki prinaša »Archiv fiir Bevolkerungswissenschaft (Volkskunde) und Bevolkerungspol i ti k« (S. Hirzel Verlag, Leipzig, sicer pa poluradno glasilo stranke) kritiko izpod peresa nekega Envina Kreineria (psevdonim za kranjskega Nemca?) o novem zeml^vidu z naslovom: Karta indeksov bioloških tipov Jugoslavije (indeks biološkega tipa označuje odnos otroške kvote napram kvoti prednikov) s srbohrvatskim bes >dilom in resumejem v nemškem jeziku. Zemljevid ie sestavil dr. Fedor Mikič, znani naš strokovnjak na tem polju, šef vitalno-statističnega odseka Šole narodnega zdravja v Zagrebu. Obširno besedilo k temu zanimivemu zemljevidu je bilo prečitano tudi na Mednarodnem kongresu za proučevanje gibanja prebivalstva v Berlinu 1. 1935. Kreiner sprejema ta zanimivi zemljevid dokaj objektivno in se seveda v prvi vrsti ustavlja pni srezih, kjpt je zastopana tudi neonSk* nerodna manJSna, posebno ▼ Bana tu. Pri tem pa pravi, da mu je le žal, da se nanašajo podatki na ljudsko Štetje z dne 31. I. 1921. in ne na zadnje od 31. IIL 1931. Zaradi tega tudi pravi, da ne moramo pravilno ocenjevati današnjega stanja v posameznih srezih, kar bi bilo gotovo zelo zanimivo. Glede najnovejšega stanja nemfik« narodne manjšine pri nas je bil, kot «em informiran, poslan prispevek prav tej reviji v priobčitev, ki pa žal ni še do danes zagledal belega dne. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja se stvar ni bistveno izpre-menila. Pri srezih s čistim jugoslovanskim prebivalstvom se je stanje poboljšalo, zlasti velja to za dunavsko, moravsko in vardar-sko banovino. Pri srezih z mešanim prebi-I valstvom (Nemci, Madžari, Rumuni) pa je I ostalo skoro pri istem razen nekaj srezov, ki so tudi glede rojstev napredovali in to v pni vrsti srez Kočevje (25 odst. Nemcev) v dravski banovini in sreza Odžaci (58.8% Nemcev) ter Vukovar (15.1% Nemcev) v dunavski banovini. (Op. pisca). Z. M. Iz uredništva. Urednik kulturne rubrike nastopi te dni svoj redni dopust in pro6i sodelavce, da do nadaljnjega ne naslavljajo prispevkov na njegov osebni naslov. Prof. Aleksander Maklecov, Mere bezbed-nosti u Francuskom projektu krivičnog zakonika 1934 godine. Kot separat iz spominskega zbornika v počastitev šestdesetletni-ce profesorjev ljubljanske pravne fakultete dr. M. Dolenca, dr. G. Kreka, dr. R. Kuše-ja in dr. M. Škerlja je izšla razprava znanega kriminologa prof. Maklecova z naše univerze, ki z njemu lastno vestnostjo in pravno razgledanostjo razglablja očuvalne odredbe v citiranem osnutku. Iz revij. Zagrebška »Hrvatska revija« je priobčila v septembrskem zvezku daljšo ilustrirano razpravo umetnostnega zgodovinarja A. Schneiderja »Glovičevi crtežic. Pisec osvetljuje z novimi podatki umetnostno delo jure Gloviča (Clovio) 1498—1578, ki je zavzel pomebno mesto v zgodovini italijanskega slikarstva 16. st. Pesnik Vladi-slav Kušan podaja v lepem eseju svoje vtise in doživljaje. Kot v vsaki številki nadaljuje tudi v tej neumorni dr. Vinko Kriško-vič študijo o Shakespearovi dramatiki. — Praška »Šlavische Rundschau« prinaša v 5. zvezku med drugim članek Grete Sykora o letos umrlem črnogorskem guslarju Ta-nasiju Vučiču, Milan Pišut označuje udeležbo Slovakov v razvoju češkoslovaške literature, J. Varšavskij pa razpravlja o današnjem sovjetskem gledališču. V kulturni kroniki prikauje K. Wisko\vatyl poljske enciklopedije. Josef Pata poroča o bolgarskih znanstvenih novostih, K. Tvszovvski o petdesetletnici Polskega Towarzystwa Hi-storicznega, K. Novotny pa o petdesetletnici praškega »Manesa«. Jugoslavico zastopa v tem zvezku še poročilo J. Chlapec-Gjor-gjevič o knjigi dr. Ks. Atanasijevič »Pen-surs youg06laves« (Pariz, 1937) in referat o Meštrovičevi knjigi »Gospa od Angjela«. Med nekrologi so tudi vrstice o Stanoji Sta-nojeviču. Bayreuth v Barizu. V času od 3. do 12. septembra bo v okviru pariške svetovne razstave nemški kulturni teden. Med raznimi prireditvami bodo tudi uprizoritve nekaterih Wagnerjevih oper, ki jih postavi na pariški gledališki oder gledališče v Bay-reuthu. Med sodelujočimi solisti so sama slavna »vvagnerijanska« imena. Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. url Sobota, 4. septembra: Pod to goro zeleno. « . Opereta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 5. septembra: Ero z onega sveta. Izven. V proslavo rojstnega dne NJ. VeL kralja Petra IL Ponedeljek, 6. septembra: zaprto. Torek, 7. septembra: Cavalleria rustlcana. Izven. Predstava pred Glasbeno Matico. Znižane cene od 20 Din n&vzdoL * Dnevna blagajna v operi začne redno poslovati v petek dne 3. t. m. Odprta je od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure. Viktor Parmova opereta »Carieine Ama-conke« v muzi kalni predelavi dirigenta Antona Balatke in v režiji gospe Vere Balat-kove, bo nudila ljubiteljem lahke glasbe dobrodošlo novost. Premiera bo 11. t. m. Slikovito inscenirana in učinkovito zrežirana predstava, obeta postati velika privlačnost. IS .A D Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš V a 1«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi t Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Sobota 4. septembra LJubljana 12: Pester glasbeni program s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila- — 13.15: Plošče. —■ 14: Vremenska napoved. — 18: Kmečki trio. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (Dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Pratika za mesec kimavec ali september. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17.20: Lahka in narodna glasba s plošč. — 20: Pester glasbeni program. — 21: Jugoslovenske melodije. — 22.15: Lahka in plesna muzika s plošč. — Zagreb 17.15: Pevski in klavirski koncert. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Pevska ura. ■— 21: Petje in violinske skladbe. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.25: Pester program. — 20.45: Zvočne slike. — 21.05: Orkestralen koncert. — 22.20: žramli in plošče. — Varšava 19: Klavirske skladbe —21.05: Operetni večer. — 22: Plesna glp-sba. — Dunaj 12: Koncert dunajskih simfonikov. — 13.10: Lahka godba. — 13.15: Pesmi. — 16.30: Plošče po željah. — 19.25: Fallova opereta »Ločena žena«. — 21.40: Arije in pesmi. — 22.30: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.15: Bi-zetove skladbe (plošče). — 20.10: Operetni večer. — 22.30: Godba za ples. Miinchea 19.15: Koncert godbe na pihala. — 20.10: Koncertni večer: stara pesem. — 22.20: Plesni orkester. — Stuttgart 19.30: Zvočne slike. — 20.10: Melodije z Rena. — 24: Nočni koncert vedre glasbe. Točno plaču) »Jutru« naročnino Vanri svojcem ravarnv^|n|no v. i., -.- -^r -v^ - v. T'-V?^ " v? " Umrl je naš velezaslužni predsednik, gospod r v ., " . • -v.. • .;'v -••t , primarij Pogreb bo v petek, dne 3. septembra ob 17, v Mariboru. Ohranili ga bomo trajno v častnem spominu. Jarše, 1. septembra 1937* tdSS^šaS .-S"--, Starci"« ur -•••.-. :-*_. •.- >•, - k**.-. ^ ! vie.* •• r. -i: " " $ .'..•• ..':.:' ;v ,.- : v... ■ . ■ J.a Lf: v : Z...U. - ■ v- " - > ■ * /i* - * '. sttt'-, --"'-t'.' * f"M. -i'- ■• .J 't- ^ i: ■ • '.'■ v ■ ■ ■ - ■ *'* " t. .■•-. . .. v : > ■ .rzi .'i 'T- : -jfri. .fT mm i. »J« !•■• v'i-V V:. • rfžf V >'- V . -- t " -V' i a&fe - ' -.j Sporočamo žalostno vest, da je preminul naš predsednik, gospod '... -r - i- -.....- * ; -/ rn - , a ''- .-i ' v ■ ■■ V fkl," ■... : , #»v. v. i.+ • } i Sr> a,^ * primari] Dragega nam pokojnika bomo ohranili v blagem spominu. Jarše, 1. septembra 1937. Upravni svet Industrije platnenih izdelkov d. d. Jarše 1 . .-.v v ... :-r«.'r.:»nc^';'' ijr.-l- - - . - ' -.. . - ' t-r^r^SSSfvjfjrtf' -> . .. -. .J. .S..^ ' /.< ases*.'®-T.'VSJ;-V ... -• - ■ ."C.aJ- •• t;.'-4!?..' . - ^ v - • >e«Cs<' 1 ..'.-. i iPppMSMi v- i.«'/..--/t ""•V -Fri"- • .-A-.* ••• if^m - ■ --i .J v, . ; t. \r »JUTRO« št. 205 8 Petek. 3. IX. 1937. Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. - Miklošičeva cesta 7 nudi za vloge popolno varnost bi jih obrestuje po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. - DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA PO NIZKI OBRESTNI MER L ■»■■MMlMMMBmIWH—— I MIHI......... Rafael Sabatini: 53 MORSKI KRAGULJ Gusarski romati Jusuf je bil še v dosegu glasu, ko je cena spet poskočila. Preden se je utegnil Tsamani apameto-vati po presenečenju nad nepričakovanim tekmecem, je dalal izvabil Turku višjo ponudibo. »Blazno je,« je ta zatarnal, »a moje oči se je ne morejo nagledati, in če je Allahova milost in volja, da jo privede v pravo vero, utegne postati še luč mojega harema. Torej štiri sto dvajset filipov, o dalal, in Allah naj mi ne šteje te zapravijivosti v greh!« Komaj je končal svoj govor, je Tsamani kratko zavpil: »Pet sto!« »O Allah!« je zavreščal Turk in vzdignil roke proti nebu; »O Allah!« je množica ponovila njegov vzklik. »Pet sto petdeset!« se je razlegel Ajubov glas nad občim hrupom. »gesto!« je mirnodušno odvrnil Tsamani. Hrup, ki je nastal po tej brezprimerni ponudbi, je bil tolikšen, da je moral dalal ukazati molk. Kakor hitro je bil spet mir, je Ajub z enim mahom pognal ceno na sedem sto. »Osem sto!« je hlastnil Tsamani, zdaj že nekoli- ko razgret. »Devet sto!« je zvišal Ajub. Bled od besnosti je Tsamani zastrmel v skop-ljenca: »Ali je to burka, o oče vetrov?« Glasen grohot ga je poplačal za to žaljivi ogavor. »Da, in ti si burkač,« je s prisiljeno mirnostjo odvrnil Ajub; »ali svojo burko boš drago plačal!« Tsamani je skomignil z ramena in se obrnil k da-lalu: »Tisoč filipov!« »Mir na semnju!« je dal al zarjovel. »Mir! In hvala in slava bodi Allahu, ki nam pošilja tako dobre cene.« »Tisoč en sto!« je zaifelicad nezmagljivi Ajub. Spet je bil Tsamani premagan, in tudi skrajna meja ,ki jo je bil Asad določil, je bila prekoračena. Za višjo ponudbo ni imel dovoljenja; ni se upal pognati cene kvišku, ne da bi prej vprašal pašo za dovoJjenje. Če bi pa zapustil trg, bi se ta čas Ajub polastil dekleta. Tako je omahoval med mečem in bodalom. Ako se vda v poraz, bo najbr-že gospodar nad njim znesel svoje razočaranje; če pa prestopi pooblastilo, se mu utegne še huje goditi. Srdito klateč z rokami, se je obrnil k množici: »Tako mi brade prerokove. ta vetrnjak in umazanec se norčuje iz nas! Saj vobče nima namena, da bi jo kupil! Kateri pameten človek je že kdaj toliko plačal za sužnjo?« Namesto o-dgovora je Ajub potegnil iz torbe debelo mošnjo in jo vrgel ob tla, kjer je kovinsko zažvenketala. »Tu je moj porok,« je reže se odvrnil. Iz vsega srca je užival sovražnikovo besnost. »Ali naj naštejem enajst »to filipov, o dalal?« »Ako se vezir Tsamani oglaša!« »Veš, za koga kupujem?« je vzrojil Tsamani »Za pašo, za Asada ed Dina, maziljenca Gospodovega! Kako se boš zagovarjal, pes, če te pokliče na odgovor, ker si se ga upal predražiti?« Toda vezir jeva besnost ni vzela Ajubu ravnoduš-ja. Razkrečil je tolste roke, našobil debele ustnice in zvito zamižikal s prašičjimi očesci: »Kako naj to vem, ko me Aliah ni ustvaril vsevednega? Prej bi biil odiprl usta, o Tsamani; tako porečem tudi paši, in paša je pravičen.« »Niti za sam istambulski prestol ne bi hotel biti na tvojem mestu, Ajub!« »Jaz pa na tvojem ne, Tsamani, Id si od togote obolel na jetrih.« Tako sta stala drug drugemu nasproti, dokler ju ni dalal izmova poklical h kupčiji: »Cena je torej enajst sto filipov, o vezir!« »Za višjo ponudibo nimam pooblastila.« »Tedaj, o radodarni Ajub, je za enajst sto filipov --« A dražba še ni bila končana. Iz gneče ob vratih je zazvenel globok glas: »Tisoč dve sto filipov za frankovsko dekle!« Dalal je stal s široko odprtimi usti, drhal se je prerivala in vpila in rjovela med navdušenjem in porogom. še Tsamaniju se je obraz zjasnil, ko je videl, da nastopa nov dražilec, ki utegne ponižati Ajubovo nesramnost. Reka ljudi se je urno razmaknila na desno in levo, in po ulici, ki je tako nastala, Je prikorakal Sakr d Bahr. Takoj so ga vsi spoznali, tisoč jezikov je zaklicalo njegovo oboževano ime. Tudi Rozamunda je bila spoznala glas in se zdrznila ob njegovem zvoku. Zaman je vse doslej ugibala, kaj neki Oliver kani; zdaj jo je dvom minil: hotel jo je kupiti zase, da bi mu bila sužnja. Za trenutek je zamežala in pomolila k Bogu: Vse drugo dopusti, samo tega nikar!« Kdor koli naj jo dobi, le ta ne! Malo je manjkalo, da ni od strahu omedlela; bilo ji je, kakor da bi se ji tla zibala pod nogami. Toda slabost je kmalu minila, in Rozamunda se je opametovala. Slfišala je buče-če vzfklikanje množice: »Ma š Allah!« in »Sakr el Bahr!«, slišala, kako je dalal glasno terjail molk. Ko je bil mir obnovljen, je začuia dalalov vzklik: »Slava in hvala Allahu, ki nam pošilja vnete kupce! Nu, koliko ponudiš, o vezir Ajub?« »Da,« se je zarogal Tsamani, »koliko daš?« »Tiscč tri sto,« je Ajub tresoč se spravil iz sebe. »Sto več, o dalal,« se je začul S-kr el Bahrov mirni odgovor. »Tisoč pet sto!« je zavreščal Ajub. S tem je bila tudi pri njem dosežena meja sredstev, ki jih je imel, in hk^atu izbrisan ves up, da bi mu ostal kak dobiček. A Satkr el Bahr, ravnodušen kakor U90da, ni privoščil trepetajočemu skopljencu niti pogleda. Vnovič se je oglasil in zaklicali: »Sto več, o dalal!« »Tisoč šesto filipov!« je zakričal dalal, bolj iz osuplosti kakor zato, da bi omanil doseženo vsoto. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pri-ctojblno Din S.—- za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tu ženltve se zaračunajo po Din 2__za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši snesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjdl snesek sa enkratno objavo oglasa Din 17^-» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TIS«« * _ _ odgovor, priložite V TOflniKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer M zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičo^a se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJntra", Ljubljana* arv Službo dobi 1 Din. la.ei t Din. ta Šifro tli lajanje oaalcva | Din. Najroani&I tn<*«k 17 Din. Krojilca ta damsko konfekcijo, prvovrstno moč z dolgoletno prakso v ženskih plaščih, z dovršenim krojem, veščega kopiranje mod«Lov; sprejmem. Nastop takoj, mesto etaino. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na »•Propaganda«, Zagreb, Je-lačičev trg o, pod >4236«. 21930-1 Frizerko zelo dobro mod. verzirano v stroki, sprejmem takoj v prvorazreden salon v Ljubljani. Ponudbe na ogl. Jdd. Jutra po »Frizerka«. 21963-1 2 mladi in pošteni natakarici za velesejem, sprejmem. — Predstaviti se v soboto od 9 —10. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21950-1 Prvovrstnega strojnika iščemo za žago in gospodično za urad, veščo lesne stroke. Ponudbe na CER d. d., Zagreb, Tomašieeva 10. telefon 36-79. 21905-1 Frizer, pomočnico sprejme po dego-orn Juraj Kuhn frizei, Laško. 31986-1 Postrežnico ki zna letvi pospravljat* sobe. sprejmem vt 3 ure dop. tn 3. um pop. Vrtača, II., levo. 21096 1 Postrežnico pošteno 'n snažno, iščem za ves dan. GleJ.v'ika št. 14 vrata 16. 21913-1 »'viS« oesels K mi te veti 8 Dn. o »!1to »i 4» Janj* naslova J On; a*) ais n j Si toesek 15 Din Pekovski pomočnik ki bi raznasal tudi kruh, — želi spremeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21937-2 Brivski pomočnik in bubištucer. z daljšo prakso, išče stalnega mesta. Govori tudi štir jeziike. — Miljkov Zlatko. Emonska e. 2, Ljubljana. 21966-2 INSER1RAJ V „ JUTRU"! G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 100 Odločno zgrabi Golorepka za jopič in ga potegne nazaj. On se mi pri tem spakuje, misleč, da se mu ne upam nič storiti, zdaj, ko stoji Sivka za njim. A figo! saj ne hodim več v šolo, in Sivke me še v sanjah ni več strah! Beseda t Dui. davek 8 D>i. i* Jifr-o ali lajanje atuori 5 Dl2 Najmanjši urMl 17 Din. Strojep* f pouk Novi večerni tečaji za začetnike in izvsžbance. Sprej me se še nekaj utencev v oddelek ob 6. tn v oddelek od pol 8. d» Sf. ore zvečer. Poučuje se po najmodernej-š: metodi, po deo«! prstnem sistemu. Vpisovanje in pri-četek pouka 3. spetembra od 6 do pol 8. in od jk>1 8. do 9. ure zvečer, lična ura sa mo 2 Din. Chriftoiov učni zavod, Domobranski c. 15. 21844 4 Tečaji nemščine v Delavski zbornici. — Večeri za odrasle, dnevi za mladino. IV. stopnišče. pritličje, levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno). 21819-4 Prodam Beseda 1 Din davek 8 Dtu za šifro ali lajanje aaulev« o Din. N«jmanjSJ 17 Din. »Feroljn« štedilnik belo emajliran. skoro nov, poceni naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21974-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks. suha drva 1. Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Glasbila boftr-la l Din 13Vek s :jid u šifro ali lajanje naslova 5 Din. N%im»nj5t tneaek 17 Din. Pianino malo rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod značko »Cecilija«. 21839 26 8rtsee*ek 17 Din. Šivalni stroji skoraj novn prvovrstni po-grezljivi in kolesa skoraj nova v veliki izbiri poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 21967-20 Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din. Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 30-en jarmenik v dobrem »tanju kupimo to prodamo 24-en jarmenik. — CER. d. d.. Zagreb Tomašičeva jO, telefon 36-79. 21936-7 ttoaeOa 1 Din. lavnk 8 Du> u Silno tU lajanje aa*i«v» i Din. Najmanjši tneae* 17 Din. Hranilne vloge kupite ali prodaste ptM/om moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 21773-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuje po najboljš' »oni ia takoj šnjemu izpiauiu, izposluje vse bančne, denarne, kreditne m blagovne posle najkui'ntneje Alojzij Planinšek trg. ag. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/L, telefon 36-10. 39-46 Srečke Prodajalce za srečke razredne loterije, iščemo proti ugodnim pogojem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečke«. 270-16 Beeeda 1 Din. davek S Din ta Šifro ali dajanje aaalova 6 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Halo! Prodam krasne stavbne parcele kv. m po Din 20 na male mesečn« obroke, 15 minut od centra Ljubljane in gostilniško posestvo, z dobro idočo gostilno v centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastonj«. 21656 20 Dvostanovanjska hiša s sadnim vrtom na lepi legi, blizu Petrovč pri Celju naprodaj za 80 tisoč Din. Sprejmejo se tudih ranilne knjižice. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21823 20 Hiša z vpeljano trgovino, z vsem inventarjem, vrtom, sado-nosnikom, njivo, pekarijo, na prometnem kraju, radi smrti naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21905-20 Hiša modema, nova, komfortna stanovanja, podkletena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za trgovino 10®. 21981-20 Be.»f.ia 1 Din. davek S Din za Šifro ali dajanje naslova 3 Din. Naimanjšl zneseb 17 Din. Dvosob. stanovanje lepo, oddam za 1. oktober. Istotam oddam opremljeno sobo. Aleševčeva 34-1. nad 21953-21 Trisobno stanovanje prenovljeno, v ITI. nadstr. oddam. Gledališka nI. št. 2. 219612-21 Enosob. stanovanje oddam za oktober. Poizvedbe pri hišniku. Lepodvorska št. 3. 21041-211 Dvosob. stanovanje solnčno. odd»m ss oktobo Pojasnila Štrukelj. Stari trg 9/1. 21996-21 Stanovanja Beseda 1 Din davek 8 Din za šifro aH dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši u*a«k 17 Din. Enosob. stanovanje -vent. » kabinetom, kuhinje d prtiklin, išče mirna uradniška stranka (dve j«e-bi) za oktober ali november. Plačnik siguren. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro • Snažna stranka«. 21235 21a Dijaške t obe DnocOa i Um. lavu a Ulu i a šifro ali lajanje naslova o Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dva dijaka aiiješolca iz boljše rodbine sprejmem na dobro hrano ter zračno in solnčno stanovanje v centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pn učenju ter strogo nadzorstvo. Na slov v vseh posloval. Jutra. 19542-22 Dijakinjo sprejmem v lepo. čisto in zračno sobo v neposredni bližini gimnaziije na Poljanski cesti. Cena zmerna — strogo nadzorstvo. Vpialati: Poljanska c. 20/111., desno. 21845-22 Dijake sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21943-2E Dijaka(injo) sprejme učiteljska družina v vso skrbo. Pomoč pn učenju. Skrbno nadzorstvo. — Klavir. Sredina mesta. Naslov v vs«h poslovalnicah Jutra. 21964-22 Dijaka(injo) sprejmem s hrano ali brez v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21909 J2S Dijakinjo višjih razredov sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21998-23 Dijaka srednje, HI. realne pimna-zije ali meščanske šole s popolno domačo hrano in strogim nadzorstvom, sprejmem k 2 osebama. Bližina šole 3 minute. Einšpilerjo-va ulica 1<5. 21900^3? Dijaka sprejmem v dobro oekrHo ter vestno nadzorstvo, na Rimski cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21928-22 Dijake sprejmpm na stanovanje po nizki ceni. Stari trg 2»VIII. 21973-28 Opremljeno sobo oddam sroepej il! gospodični IS. septembra s souporabo kopalnice. Dalmatinova ulica 3/IL. l«vo. 31077-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom ter souporabo kopalnice, oddam z vso oskrbo gospodu ali sostanovalcu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31PS4-23 Gospodično ali diialnnir» sprejmem v vso oskrbo ali samo na hrano. Gledališka ulica 12, vrata 16 priti. 21983-23 Sobo lepo opremljen«, oddam s souporabo kopalnice — Sv. Petra c. 44/1. 211062 23 Sobe išče B»so.la l L»io 1avek 3 Din za Šifro ali laianje aaolnva > Din. Najmanjši tnra«k 17 Din. Sobico strogo seperirano, oprealje-no, vhod s stopnišča, iščem za takoj v središču mesta ali bMžnji okolici. Cena do 250 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden 88« 21915-23a Sobo v bližini Tabora, aLi kolodvora, išče mlad trgovec deželan, za takoj. Separaten vhod točen plačnik. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Konzervativen«. 219n6-2Sa Solnčno sobo opremljeno, ne previsoko po stopnicah, iščem za takoj. Sem stalna in plačam točno. Dopise aa ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina ali center«. 21978-2t3a Sobo strogo separirano in lepo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 888«. 219i6 33e Dijak začetnik srednje tehnične šole, iš?« stanovanje bli»ti Šole, brez obeda. Ponu ibe i navedbo cene na ogl. odd Jutra pod »Za takoj«. 21994 23a Takoj s 1. sept., Upokojenec 100, Cgodna prilika, IJpeljan, Uspeh zajamčen. Ugodna lega, Vestna in dobra, Večletna praksa., Ventilator, Vsled nuj-nosti, Vesten, Vestna in delovna, Začasna namestitev Zanesljivo KO, Začetnica 888, 88, 2417. Sobo išče petdesetietn- boljši np» kojenec pripravljen pomagati pri delu. Ponudbe na Hiti, Ljubljana, Ma:ary-kova 7/11. 21971 Informacije Btwr.la 1 lav,k .i Uiti za Šifro ali lajanje oaalova 5 Din. NajmiajšI tn-svk 17 Din. Dvignite dospele ponudbe Agilen 2U51, Cilj 34, Cecilija, Družabnik, D. K., Drva kolobarji. Dobra plača in soudeležba. Dober, Do 40 let Dobro plačam. Dežela, Do 250, Do 700, Din KB.OtiO, Gotov uspeh , Hišnik 878, Hiša SOO.OUO, Iskrenost in poštenost. Kapital brezpomemben, Kolo, Ljubljančanka. London, Milonovost, Motor. Mehanik Moda, Ma pijin trg. Nizke obresti. Navedbo cene. Najboljša točka, Narodna, Novo življenje, Na prostem. Nujno rabim, Osmošole«, Osamljen 50, Pridna in čista, Periekt-na kuharica. Promelni kraj Perfektna 777, Proti gotovini 53U.000, Plačam točno, Pridna in poštena, Prvo-klasno uveden zastopnik potnik, Protiusluga lil. Priložnost nakup. Redka ugodna prilika, R S. Rentab lnn, Računarka, Sigurno 999, Sobo Sreča. Stalna 135, Simpatična inteligentna, — Star klavir. Stalno delo. Samit, Sigurna naložba, Sre čen zakon Samostojen šofer, September 990. Sreča m,:la. Samostojen akademik. Točna, Točno plačam. Trgovina, Takojšen nastop 282. Vsaka Dew» I Dn lavek 3 Da u lajanje naslova 5 Dn: najmanjš' aoeaek 20 Din. Mlada dama v svetlosivem plašču m modni poletni obleki z molltvenikom. ki Je v nedeljo 29. 8. ob odhodu Od Jutranje maše v cerkvici sv. Janeza v ... r.r»ct-,r»^orn svetlomodri obleki, ki Je zaostal se v cerKVi. iz menjala pogled, se naproša, da dvigne dopis v ogl. odd Jutra pod značko »Iskrenost ln poštenje. — Prvič srečana prejšnji dan«. 2176« 24 Dama ki je v torek dopoldne pri Zvezdi vstop:la v tramvaj, se naproša za naslov pod »Gradišče« na ogl. oddelek Jutra. £1967-24 Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali lajanje naslov* 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Krajevni agent Mladi trgovski pomočnik dobi mesto kot krajevni agent (plac-agent) za Ljubljano proti fiksumu in proviziji. Pismene ponudbe pod 47281 na Publici-tas d. d. — Zagreb, Ilica 9. TiTOP'..- f Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneovk 17 Din. 2 gospoda ali dijaka sprejmem v lepo zračno sobo z uporabo kopalnice. Trstenjakova 7/1. pri kavarni »Majcen«. 21947-28 2 opremljeni sobi v središču mesta, vsaka t posebnim vhodom s stopnišča, oddam skupno ali posa mezno mirnim in stalnm strankam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21954-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Rožna ul. 3. 21067-23 UPRAVA BANO VINSKE SPLOŠNE BOLNICE V MARIBORU obžaluje nenadomestljivo izgubo svojega dolgoletnega sodelavca, izvrstnega organizatorja in velikega zdravnika g. primarija dr. Hugona Hoblča šefa dermatološko-venerološkega oddelka, imejitelja reda sv. Save IV. razreda itd. Pogreb blagopokojnega bo 3. septembra 1937 ob 17. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice v Mariboru na mestno pokopališče na Pobrežju. Zavod bo hranil zaslužnemu pokojniku trajen spomin! MARIBOR, dne 2. septembra 1937. INŽENJER ali izvežban mojster v livarski in kovinski stroki SE IŠČE za takojšen nastop. Ponudbe z detajlnim opisom je poslati na oglasni oddelek pod »Kovinar«. Za šolarje obleke, perilo, Hubertus plašče | itd. Dober nakup. ] PKESKER, Sv. Petra c. 14 Klavirje, vijoline, kitare, Hohner harmonike, strune in vse glasbene potrebščine kupite poceni pri R. Wapbanek, DOM GLASBE, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. Med mestom in deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ en oglas c □ □ □ □□□□L uspehov na nJUTRU" >— R □ □ c □ □ □ □ □ Ubila je moža, da reši družino Mokronog, 2. septembra. Prebivalstvo mokronoške doline je pod vtisom grozovitega uboja, ki se je zgodil v nedeljo ponoči, ko je žena ubila spečega moža s sekiro. Zadala mu je šest udarcev, ki je bil vsak zase smrten. Ugotovljene so naslednje podrobnosti: V idilični vasici Lakencu, četrt ure od Mokronoga, sta živela zakonca Peharčeva v skromni hišici. Njuno življenje s šestimi otroki vred je bilo ena sama veriga bede in pomanjkanja. Mož je sovražil delo, ljubil pa je pijačo in kaditi je hotel tudi, kadar ni bilo skorjice kruha pri hiši. In če je bil v žepu le en sam dinarček, je moral eden izmed otrok bos in raztrgan v vsakem vremenu steči v Mokronog po cigarete. Če je mož le kaj malega zaslužil, je dal vse za pijačo. Potem je prirobantil pijan domov in je neusmiljeno pretepal ženo in otroke, ki so ga lačni čakali, da jim prinese kruha namesto gorjače. Tako se je vrstilo dan za dnem in bilo je vedno hujše. Kdor je poznal vso to grozotno bedo, je pač razumel, da je žena obupala in v duševni zmedi izvršila strašno dejanje. Preteklo nedeljo ponoči je mož spet prišel domov i^ neke zidanice strašno pijan. Vso družino, ki mu tokrat ni mogla po> begniti, je začel surovo pretepati. Naposled je šel iz hiše in je tam nekje zaspal. 2ena je šla s sekiro za njim in je spečem« razklala glavo. Drugo jutro je orožnikom priznala svoje straSno dejanje. Odgnali so jo k sodišču v Mokronog. Moža so v torek pokopali. Na svoji bedni domačiji so ostali otroci sami, najmanjši je star šele enajst, mesecev, najstarejši pa šteje 12 let. žena se ni svojega dejanja prav nič kesala, marveč je samo rekla: »Zdaj smo tega človeka rešeni, jaz in moji otroci«. Pokojni Peharc je večkrat obiskal tudi grad pri Mokronogu, prosit grajščakinjo go. Anušo Pečankovo za čevlje ali obleko. Star je bil okoli 40 let, zdrav in močan ko hrast. Ko mu je grajščakinja rekla, naj pride na grad delat za dobro hrano in običajno mezdo, je vedno obljubil, da pride prihodnji ponedeljek, pa ni nikoli prišel. Bil je pravi tip potepuha, ki se je klatil po gozdovih in okoli zidanic. Njegovi sosedje ga prav nič ne pomilujejo, nasprotno pa sočustvujejo z družino. BlitWBM>WlMBHIIWW WWlllillllHIHlWlttIlllllllH!HH!nwnnifftWTOMM(WWBffi ^ I H;*tHHWlg>Hjtl !f t Itll I *tH! INSERIRA JTE V „ JUTRU"! lini!lii-IIHIIIl!lll!l'lll!ll!l!!lllllli!tillll!llllllll!llllllllilll Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,