RUPERT ________________________Glasile Občine Šentrupert L STO: X. / 3 • jesen 2008 • Glasilo izhaja petkrat letne • Za občane Mirna S 070 ŠENTRUPERT 2008 b z HO 3)3) m ODD ZD mr V NOVO ŠOLSKO LOTO PRIČELO SE JE NOVO ŠOLSKO LETO ... 352.9(497 4 šent ruper t) 0094184,3 COBISS o "*i,y ..i Po nekaj letih imamo spet močnejšo generacijo prvošolcev - imamo dva razreda prvošolcev; v tem šolskem letu je vpisanih 222 učencev. Prvega septembra so bili tudi na novo oblikovani trije oddelki vrtca - dva kombinirana oddelka ter oddelek drugega starostnega obdobja. V vseh treh oddelkih je 58 otrok. Tudi to leto prinaša nekaj novosti. Letos imamo prvič v vseh razredih - od prvega do devetega razreda - program devetletne osnovne šole. Učenci, ki so že v prvem razredu vstopili v program devetletne osnovne šole, zdaj obiskujejo že šesti razred. Tudi ta generacija je kar številčna, saj imamo dva oddelka. To je generacija, ki bo prvič pisala nacionalne preizkuse znanja iz slovenščine, angleščine in matematike. Devetošolci pa so že tradicionalno preverjeni iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta; le-ta bo sklepu ministra lahko tuji jezik, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, biologija ali športna vzgoja. Izmed teh štirih predmetov bo marca eden izbran za našo šolo. Tudi letos nadaljujemo z nekaterimi dodatnimi programi, za katere menimo, da so dobri. Nadaljujemo z uvajanjem poučevanja prvega tujega jezika v prvem triletju ter fakultativnega pouka drugega tujega jezika v 5. in 6. razredu. Pestre vsebine izvirnih predmetov so namenjene učencem zadnjega triletja, prav za vse starostne skupine pa so na voljo še številne interesne dejavnosti, ki dopolnjujejo in nadgrajujejo pouk. Tudi v dneve dejavnosti, ki se izvajajo na šoli ali izven nje, poskušamo vključiti in poudarjati tako naravoslov-no-tehnične kot družboslovne in športne vsebine. Kar nekaj časa bomo posvetili tudi nalogam, za katere se nam zdi pomembno, da pri njih sodelujemo. Zveza prijateljev mladine Slovenije razpisuje zanimivo nalogo »Zdravje in olika«.Lotil seje ho zgodovinski krožek. Kulturno dediščino v domačem kraju bodo raziskovali mladi novinarji drugega in tretjega triletja; lotili se bodo naloge Otroške igre v preteklosti. Pomembno je, da od tistega, kar lahko izberejo, učenci res izberejo tisto, kar jih veseli, pri dejavnosti pa vztrajajo do konca. Spodbuda in podpora sta pomembni tako pri starših kot učiteljih. Želim, da nam v tem šolskem letu uspe opraviti čim več lepih in dobrih stvari! Polona Rugelj, ravnateljica Šentrupert pred skoraj 50 leti; posnetek je naredil mag. Mirko Kambič; veličasten je pogled na njivo z ajdo, ki je segala v srce Šentruperta. Ajda, boš živela samo še v spominih? jesen 2008 DOGAJANJA V OBČINI Dogajanja v občini PCLCTJC V ŠCNTRUPCRTU Letošnje kulturno Poletje v Šentrupertu je bilo pestro in bogato. V sklopu treh podprogramov (Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, Seviqc Brežice in Šentrupert Šentrupertu) se je zvrstilo enajst prireditev. Letos smo prvič uvedli podprogram Šentrupert Šentrupertu. Ideja seje porodila na eni izmed lokalnih prireditev, ko sem spremljal domačina Damjana Brcarja na klavirju in občudoval njegovo virtuoznost. Takoj po koncertu sem ga povabil k pripravi samostojnega klavirskega recitala v naši cerkvi - le-ta pa je tudi sklenil letošnje prireditve; sam program pa je študent klavirja Damjan Brcar obogatil še z gostjo - violinistko Pio Zorko; kar žal nam je bilo, da bomo na nove prireditve morali še kar nekaj časa čakati. Prav s podprogramom Šentrupert Šentrupertu smo Poletje v Šentrupertu tudi pričeli. Kot prva je nastopila letošnja najmlajša - Alma Zupan, violina. Alma je navdušila številčno občinstvo in dokazala, da kljub svoji rosni mlado- sti predstavlja izjemen talent, o čemer govorijo tudi uvrstitve na tekmovanjih in nastopi tako doma kot v tujini. Malo pred šentruperskim nastopom je koncertirala v Londonu. Doma je nastopila ob spremljavi svoje mamice Damjane Zupan na klavirju ter v nekaj skladbah tudi skupaj s svojo učiteljico violine Andrejo Zupanc. Almi se je kot gost pridružil tudi njen bratranec (uhan Zupan Arsov s kitaro. Alma je vse skladbe odigrala brez not - na pamet, za kar je požela posebne pohvale in aplavze številnega občinstva. Koncert je bil prisrčen, doživet - in nekaj podobnega si želimo tudi naslednje leto. V sklopu podprograma Šentrupert Šentrupertu je nastopil tudi Občinski pihalni orkester sv. Ruperta z gostjo Urško Žižek. Izjemen koncert, na katerem je naš pihalni orkester znova dokazal, da sodi v sam vrh slovenskih pihalnih orkestrov, kar dokazuje tudi letos osvojeno prvo mesto na tekmovanju pihalnih orkestrov v Laškem. Teden dni po koncertu pa je Pihalni orkester sv. Ruperta navduševal občinstvo na festivalu pihalnih orkestrov v Schladmingu v Avstriji kot edini pihalni orkester iz Slovenije. Slabo pa je bil obiskan prvi koncert iz programa Imago Sloveniae - Podoba Slovenije - nastop Mešanega pevskega zbora Cantemus, ki pa je s svojim nastopom v cerkvi sv. Ruperta dokazal svojo izjemno kvaliteto in tako bogato nagradil poslušalce, ki so kljub množici dogajanj v tistih dneh koncert le obiskali. Prvi koncert iz programa Seviqc Brežice se je prav tako odvijal v cerkvi sv. Ruperta. Nastopili so solisti Katarine Velike in popolnoma navdušili številno občinstvo. Posebna poslastica je bil tudi koncert iz programa Imago Sloveniae - Podoba Slovenije - Koncert opernih arij. Najbolj slavni operni napevi so napolnili šentru-persko cerkev in nihče ni ostal ravnodušen. Vesel sem bil, ker sem po dolgih letih srečal tudi svojo sošolko s fakultete za arhitekturo Barbaro Sorč, ki je medtem postala tudi izvrstna operna pevka. Alma Zupan in Julian Zupan Arsov Anja Bukovec Damjan Brcar in Pia Zorko Napovednik DOGAJANJA V OBČINI....................2 SPROHCDI MOD.......................2 6 UTRIP ŽUPNIJO........................17 ŠOLSKI UTRIP........................36 DOBOR DAN, ŠONTRUPORČANI.............24 NOVICO OD TOD IN DRUGOD.............38 Belgijska skupina Ausonia Neisha z godalnim orkestrom Koncert Neishe z godalnim orkestrom je bil načrtovan za graščino na Veseli Gori, vendar smo ga morali zaradi napovedane nevihte premakniti v cerkev v Šentrupertu. Izjemen koncert, cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička, Mechthild Karkow in Vincent Bernhardt zadovoljni so bili tako izvajalci kot poslušalci. Koncert bi bil verjetno še veliko bolj atraktiven na Veseli Gori ob soju sveč in ognjev za Barbovo graščino, vendar je narava hotela drugače. Upam, da bomo v drugem mandatu v Šentrupertu že lahko razmišljali tudi o gradnji nove kulturne dvorane, ki bo lahko sprejela vsaj petsto poslušalcev. Letos je bila v program koncertov Seviqc Brežice prvič vključena tudi cerkev sv. Duha na Vihru. Na koncertu sam sicer nisem bil, vendar je bilo po pripovedovanju tistih, ki so tam bili, to izjemno doživetje. Cerkev je bila nabito polna, poslušalstvo navdušeno nad izvajalcema, izvajalca pa navdušena nad poslušalci. Šentrupert vsako leto pridobiva na prepoznavnosti in tako utrjuje svoj položaj kulturne prestolnice Mirnske doline. Vsako leto prireditve obišče vedno več obiskovalcev - ogromno jih prihaja tudi iz oddaljenih krajev - tudi z Gorenjske, Primorske in drugih pokrajin. Z mednarodnimi izvajalci pa se ime Šentruperta širi po Evropi in svetu. In kar je največ vredno: Povečalo se je število domačih obiskovalcev. Le tako naprej! Rupert Gole, župan Na Veseli Gori sta nas navdušila violinistka Anja Bukovec in pianist Simon Krečič. Anja Bukovec je v naši baročni cerkvici že koncertirala in je z navdušenjem sprejela povabilo na ponovni koncert. Zaupala mi je, da ji je Šentrupert že po prvem koncertu ostal v prijetnem spominu. Tudi tokrat se je v Šentrupertu zadržala do zgodnjih jutranjih ur, saj smo v prijetnem vzdušju pri Javorniku načrtovali koncerte za prihodnost. Anja bo v Šentrupertu prav gotovo gostja tudi v prihodnje. Stara glasba je napolnila notranjost naše farne cerkve na koncertu belgijske skupine Ausonia. Koncert se je pričel nekoliko z zamudo, saj so glasbeniki na poti v Šentrupert imeli avtomobilsko nezgodo, ki pa ni bila kaj hujšega. Na cestninski postaji jim je na sprednje vetrobransko steklo udarila zapornica in ga razbila ... Vse se je srečno končalo in tako so glasbeniki kot občinstvo s prizorišča odšli z dobrimi občutki. Kako našemu županu polepšati že tako lep poročni dan? To vprašanje smo si zastavljali nekateri delavci občinske uprave in svetniki. Pripravili smo scenarij in ga predstavili predsednikom društev v naši občini. Moram povedati, da so bili vsi nad našim predlogom navdušeni in pripravljeni sodelovati. Nekateri - žal - zaradi slabega vremena svojega programa niso mogli izpeljati, nekateri pa se zaradi letnih dopustov svojih članov niso mogli udeležiti. Toda pomembno je, da so nas v naših prizadevanjih podprli. Tako je bilo mladoporočencema ob izhodu iz cerkve pripravljen špalir vitezov društva Klativitez, nevesta (Tjaša) je ženina (Ruperta) povišala v viteza svojega srca, ženin pa je z mečem po večkratnih poskusih le odprl šampanjec. Zaigrala je godba sv. Ruperta, družno sta zapela Moški pevski zbor vinogradnikov Šentrupert ter Ženski pevski zbor, Tilka Gorenc pa je prebrala pesem, ki jo je napisala za to priložnost. Sledile so čestitke z darili; najprej člani občinskega sveta, delavci občinske uprave, nato pa društva - predstavniki društev (Čebelarsko društvo, PGD Šentrupert, PGD Zabukovje, PGD sv. Roka, Društvo upokojencev, Krajevna orga- , nizacija RK, Planinsko društvo Polet, Društvo podeželskih žena Tavžentroža lovska družina, pevska skupina Canta-mus, Društvo vinogradnikov Šentrupert) so bili oblečeni v svoje uniforme in noše ter mladoporočencema izročili spominska darila. Janja in Milan Grebenc sta pripravila dobrote iz svoje pekarne, Društvo vino- gradnikov Šentrupert pa seveda svoja dobra vina. ('Janiče aktiva kmečkih žena so se tudi tokrat potrudile in postregle tako svate kot predstavnike društev in seveda tudi ostale občane, ki so v velikem številu prišli čestitat mladoporočencema. Tudi na Pulah, kjer seje po cerkvenem obredu nadaljevalo slavje, je sledilo pre- senečenje - deset minut pred polnočjo je mladoporočencema zapela znana slovenska pevka Saša Lendero - darilo njunih prijateljev Barbare in Simona Keršmanca. Pa še ena posebnost - ženina in nevesto so namesto z rižem posuli s pšenico. Ruža Brcar i |n Spoštovani gospod župan z izvoljenko Pevska skupina iz Šentruperta Vam, spoštovani gospod Rupert, čestita ob Vaši življenjski odločitvi, ko odhajate na pot k zakonski potrditvi. Zato naj Vama v pozdrav zadoni naša pesem, zapojo naj farni zvonovi, z Vama nazdravijo vsi zbrani. Vi ste naše upanje, dajete nam zaupanje. V Vas vidimo posebnost, za nas ste velika osebnost. Naj Vama sveti Rupert ob strani stoji, to Vama želimo čisto vsi občani! Želimo, gospod župan, da skupaj vsi bi se dobro počutili v naši lepi občini! -i Tilka Gorenc, Ženski pevski zbor Šentrupert r- Vse fotografije Princeska, d.o.o. ZAHVALA ZA VSA PR£S£N£Č£NJA Iskrena hvala vsem, ki ste nama ob najini poroki izrekli čestitke, pripravili prisrčna presenečenja tako na prihodu iz cerkve kot na poročni zabavi. Vesela in počaščena sva, da ste se veselili z nama in nama tako še polepšali najlepši dan v najinem življenju. Prizadevala si bova, da bova vedno znova upravičevala Vašo naklonjenost in zaupanje. Zahvala torej velja: Svetnicama in svetnikom OS Občine Šentrupert za darila in voščilo, članom občinske uprave Občine Šentrupert za izvirno darilo in prisrčna voščila, Občinskemu pihalnemu orkestru sv. Ruperta za spremljanje poročnega obreda in igranje pred cerkvijo, Moškemu pevskemu zboru vinogradnikov Šentrupert in Zenskemu pevskemu zboru Šentrupert za presenečenje z nastopom pred cerkvijo, Društvu Klativitez za viteški špalir, viteški obred pred cerkvijo in viteško darilo, Društvu podeželskih žena Tavžentroža za voščilo, darilo ter pomoč pri pogostitvi svatov, Janji in Milanu Grebencu iz Pekarne Bistrica za pogostitev svatov, Lovski družini Šentrupert za voščilo in darilo, Društvu upokojencev za prijazna voščila in darilo, Krajevni organizaciji Rdečega križa za voščilo in darilo, Planinskemu društvu Polet Šentrupert za izvirno darilo in prijazno voščilo, Društvu vinogradnikov Šentrupert za voščilo in darilo - težko košaro, polno odličnih vin naših vinogradnikov, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šentrupert za voščilo in darilo, Prostovoljnemu gasilskemu društvu sv. Roka za voščilo in izvirno darilo, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zabukovje za voščilo in izvirno darilo, Čebelarskemu društvu Šentrupert za voščilo in darilo - izdelki iz medu, Zmajarskemu društvu Prelet Šentrupert za izvirno idejo in dober namen, ki pa ga zaradi nevihtnih oblakov niso uspeli izpeljati. Voščilo velja, kot da ste to storili! Hvala tudi pesnici Tilki Gorenc za pesem ob tej priložnosti! Hvala gospodu župniku Mirku Simončiču, ki je kljub svojemu odhodu v Ljubljano skupaj z našim novim gospodom župnikom Jožetom Brečkom in gospodom kaplanom Tonetom Marošem opravil poročni obred. Za atrakcijo s kočijo in lipicanci na trgu je poskrbel najin prijatelj in poslovni partner Jože Anderlič ter osebje Posestva Pule - bilo je sanjsko - hvala! Prijatelji iz Prostovoljnega gasilskega društva Mokronog so na Posestvu Pule odigrali prizor iz občinskega sveta in nama podarili sklepe - sklepe za življenje ... Hvala tudi za prisrčno darilo - fotografijo z letošnje maškarade v Mokronogu, kjer sva s Tjašo odigrala lik ženina in neveste iz filma Ko to tamo pjeva. 'p. w Prijateljema Simonu in Barbari Keršmanc se zahvaljujeva za presenečenje s Sašo Lendero, ki je le za naju prišla na Posestvo Pule in nama zapela svoje največje uspešnice. Hvala tudi rakovniškim in malocirnškim fantom za postavljanje smrekic in izvedbo šrange. 11 vala vsem drugim občankam in občanom, ki ste nama zaželeli srečno pot. Tudi na dom sva dobila veliko voščilnic, ki jih hraniva v drag spomin. Iskreno se opravičujeva, če sva koga pozabila ali kaj spregledala. Ni bilo namenoma. Lepo je živeti z vsemi občutki, ki ste jih vzbudili v nama - občutki, da ste veseli, ker sva se odločila za skupno življenjsko pot in da naju imate radi. Rupert in Tjaša OBČINSKI SVOJ OBČINO ŠONTRUPORT Občinski svet Občine Šentrupert se je v poletnih mesecih sestal in obravnaval različne zadeve na eni redni in eni dopisni seji. Na 14. redni seji občinskega sveta Občine Šentrupert so svetniki obravnavali Rekonstrukcijo in dozidavo OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert - dopolnjevanje Investicijskega programa. Investicijski dokument je bilo potrebno dopolniti zaradi spremenjene dinamike predvidenega sofinanciranja Ministrstva za šolstvo in šport. Prišlo je do neskladja med dinamiko financiranja po letih in z rokom izvedbe, zato je bilo potrebno investicijski dokument popraviti glede rokov izvedbe in v skladu s predvideno finančno konstrukcijo zagotoviti v proračunu Občine po letih sredstva za pokrivanje obveznosti. Občinski svet Občine Šentrupert je soglasno sprejel sklepa Soglasje k dopolnjevanju Investicijskega programa za OŠ dr. Pavla I .unačka Šentrupert in sklep, da se v skladu s predvideno finančno rekonstrukcijo v proračunu Občine Šentrupert za leto 2009, 2010, 2011 in 2012 zagotovijo sredstva za pokrivanje obveznosti Občine Šentrupert. Na podlagi Letnega programa športa v Občini Šentrupert, s katerim se določi javni interes na področju športa za leto 2008 in Javnega razpisa za izbor in sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v letu 2008, so svetniki obravnavali in soglasno sprejeli Predlog razdelitve javnih sredstev za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Šentrupert za leto 2008. Za prijavljene programe so se razdelila sredstva v višini 96,7% vseh razpisanih sredstev in so se z izvajalci športnih programov sklenile pogodbe za sofinanciranje programov za šport. Sprejeti Letni program socialnega varstva v Občini Šentrupert za leto 2008 in Javni razpis za izbor izvajalcev Letnega programa socialnega varstva sta bila podlagi za Predlog razdelitve programa socialnega varstva v Občini Šentrupert za leto 2008, ki so ga svetniki sprejeli na 14. redni seji občinskega sveta Občine Šentrupert. Predmet razpisa so bili programi na področju humanitarne dejavnosti, programi za delo z. zasvojenimi, za preventivne programe in programe društva upokojencev. Za prijavljene programe so se razdelila vsa razpisana sredstva in so z izvajalci programov sklenili pogodbe za sofinanciranje programov na področju socialnega varstva. Svetniki so obravnavali in soglasno sprejeli Sklep o soglasju za OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert za podaljšanje delovanja tretjega oddelka predšolske vzgoje v vrtcu za leto 2008/2009 in Sklep o določitvi uporabe povečanega normativa za oblikovanje oddelkov v vrtcu za šolsko leto 2008/2009. Na 14. redni seji so se svetniki seznanili z Revidiranim letnim poročilom Komunale Trebnje in bili mnenja, da je poročilo za Občino Šentrupert neprimerno pripravljeno, saj ne izkazuje ločenih izkazov za vse tri občine. Sprejeta sta bila dva sklepa, in sicer, da so se svetniki seznanili z Revidiranim letnim poročilom Komunale Trebnje, in sklep, da občinska uprava zahteva od vodstva Komunale Trebnje podatke o finančnih tokovih, povezanih z Občino Šentrupert. Župan Rupert Gole je na 14. redni seji podal obširno informacijo o zaključenih študijah oskrbe z vodo, ki je bila pripravljena z namenom, da se pripravijo različne alternativne možnosti odvodnjavanja, in informacijo glede študije odpadnih voda, da bi dolgoročno zagotovili kakovostno in količinsko brezhibno vodo. Z informacijo o začetku rekonstrukcije ceste Trebnje-Mokronog pri Mirni R1 -215/1162 so se svetniki seznanili o začetku rekonstrukcije ceste Trebnje-Mokronog pri Mirni, ki obsega izvedbo novega mostu, ureditev struge potoka Sotla v dolžini 172 m, ureditev javne razsvetljave, ureditev pločnika in postavitev avtobusnega postajališča na Trsteniku. Na 5. dopisni seji, ki je bila izvedena 1. avgusta 2008, so svetniki obravnavali in izrazili stališče glede imenovanja direktorja Centra za socialno delo Trebnje. Sprejet je bil sklep, da se je občinski svet seznanil s postopkom imenovanja direktorja Centra za socialno delo Trebnje in v celoti podprl podpisano izjavo svetnikov občinskega sveta Občine Trebnje z dne 30. julija 2008. Občinski svet Občine Šentrupert skupaj z občinskim svetom Občine Trebnje in Občino Mokronog-Trebelno kot najvišjim organom lokalne skupnosti poziva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da v zadevi imenovanja direktorja Centra za socialno delo Trebnje imenuje oziroma podpre gospo Martino Plazar. Kandidatka ima poleg vseh zahtevanih pogojev številne prednosti pred predlaganim kandidatom; le-te se nanašajo na strokovnost, znanje, veščine, poznavanje socialne problematike lokalnega prebivalstva, kar je ključnega pomena za vodenje Centra za socialno delo, poleg tega kandidatka uživa popolno podporo kolektiva CSD Trebnje in lokalne stroke, je namestnica direktorice CSD Trebnje in izhaja iz območja, ki ga obravnava CSD Trebnje. IZVAJANJE DEL NA OBČINSKIH CESTAH IN OB NJIH - OBVESTILO V zadnjem času je na območju Občine Šentrupert opaziti več navozov različnega materiala ob občinskih cestah. Opozoriti želimo na določila Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, štev. 38/2000 in spremembe), ki na podlagi drugega odstavka 126. člena Statuta Občine Šentrupert (Ur. 1. RS štev. 12/2007) velja tudi za območje Občine Šentrupert. V tem odloku je v 31. členu določen varovalni pas občinskih cest z namenom, da bi preprečili škodljive vplive posegov v prostor ob občinskih cestah. Raba tega prostora je omejena. Varovalni pas znaša na lokalni cesti 8 metrov in pri javni poti 6 metrov širine. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste se dovoli le s soglasjem občinske uprave. V 33. členu je določeno, da se prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti lahko opravljajo le z dovoljenjem občinske uprave. V 34. členu pa je opredeljeno, da se lahko podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanje in opravljanje drugih del na zemljišču ali na objektu vzdolž občinske ceste, kar bi lahko oviralo ali ogrožalo promet, poškodovalo cesto ali povečalo stroške njenega vzdrževanja, izvaja le ob soglasju občinske uprave. V odloku so za kršitve predpisane tudi denarne kazni. Prosimo občane, da upoštevajo določila Odloka o občinskih cestah. Občinska uprava Občine Šentrupert DCJAVNOSTI PODROČJA ZA 01COLJO IN PROSTOR Občinski prostorski načrt Verjetno je eden izmed najobsežnejših in najkompleksnejših projektov na Občini Šentrupert trenutno v lazi priprave strokovnih podlag. Gre za analizo stanja v prostoru, problemov in kvalitet ter analizo razvojnih interesov, ki med drugim zajema tudi pobude občanov. Tako smo do 20. junija prejeli več kot 160 najrazličnejših pobud, ki jih bo potrebno umestiti v delovni osnutek OPN. I Ikrati poteka tudi priprava evidenc o stanju v prostoru, ki zajema: • evidenco dejansko zazidanih zemljišč obstoječih objektov, ki niso vrisani v veljavnem prostorskem načrtu (izdelava evidence poteka na podlagi podatkov in kart GURS, vodarine in drugih komunalnih prispevkov ter dela na terenu), • evidenco objektov v vinogradniških območjih: tu gre za evidenco stanovanjskih, gostinskih in drugih objektov, ki rabijo opredeljena stavbna zemljišča • ter evidenco objektov, zgrajenih pred letom 1967. Poleg tega mora Občina Šentrupert pripraviti tudi svoje lastne razvojne pobude, ki bodo ravno tako podlaga za idejne variantne rešitve delovnega osnutka OPN. Industrijska cona Eden izmed ključnih elementov novega prostorskega načrta je industrijska cona. V obstoječih planskih dokumentih ima Občina sicer že rezerviran prostor za ureditev Industrijsko-obrtne cone (IC) Prelesje, katere območje je bilo opredeljeno v planskih prostorskih aktih Občine Trebnje še pred letom 2000. Vendar pa spada večinski del omenjene cone pod območje Nature 2000 oziroma pod območje naravnih vrednot. Ravno zaradi tega in zaradi potencialnih investitorjev, ki bi želeli svojo dejavnost umestiti v novo industrijsko-obrtno cono, namerava Občina Šentrupert urediti pogoje za gradnjo objektov in umestitev dejavnosti na območju omenjene cone. Vendar želi Občina pred pričetkom priprave izvedbenih prostorskih aktov preveriti, kakšne omejitve v prostoru se pojavijo in katere postopke bo potrebno izvesti zaradi lokacijskih pogojev ter značilnosti prostora, v katerem je območje predvidene cone umeščeno. Zaradi navedenega smo se odločili za pripravljalno oceno o ustreznosti lokacije za ureditev predvidene industrijsko-obrtne cone Prelesje, ki bo pokazala, ali je lokacija sploh še smiselna ali pa je potrebno razmišljati o novi lokaciji, ki jo bomo vključili v nov občinski prostorski načrt. Lokalni energetski koncept Podjetje ECO CONSULTING d.o.o. je izdelalo končno poročilo za lokalni energetski koncept Občine Šentrupert, ki ga bo na naslednji seji tudi uradno potrdil občinski svet. Na tem mestu velja poudariti tudi dejstvo, da smo bili kot Občina uspešni pri pridobivanju finančne spodbude Ministrstva za okolje in prostor, saj smo na razpisu pridobili del sredstev za izdelavo lokalnega energetskega koncepta v višini 2.270,00 evrov. dr. Iztok Kovačič Projekt »Energetski koncept Občine Šentrupert« je zaključen, delo se začenja! V skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem energetskem programu Slovenije, zahtevami Energetskega zakona ter potrebami po razvojnih projektih s področja energetike se je v letu 2008 tudi Občina Šentrupert odločila, da izdela Energetski koncept Občine. Projekt se je pripravljal pet mesecev s stalnim sodelovanjem izvajalca in delovne skupine Občine, ki je nadzorovala in usmerjala izdelavo. Cilj projekta je bil na podlagi obstoječega stanja in energetskih potencialov, ki jih ima Občina Šentrupert, pripraviti nabor možnih projektov na področjih učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE). Pri analizi trenutnega stanja rabe energije je bilo ugotovljeno, da sta poglavitna energenta, ki se uporabljata za energet- sko oskrbo v Občini Šentrupert, ekstra lahko kurilno olje in les. Porabljene kWh za ogrevanje po posameznih energentih v Občini Šentrupert Los 74% Vir: Popis prebivalstva 2002, anketiranje podjetij in javnih stavb 2008 Analiza potenciala OVE je pokazala, da ima Občina Šentrupert dober potencial lesne biomase in sončne energije. Tako se ob prenovi osnovne šole in vrtca načrtuje prehod na ogrevanje z lesno biomaso. V študiji je preučena tudi možnost ogrevanja kompleksa ZPKZ Dob prav tako z lesno biomaso. Največja skupina porabnikov energije v Občini Šentrupert so gospodinjstva, zato najdemo v akcijskem načrtu projekte, kot so osveščanje in izobraževanje (v šolah, prirejanje okroglih miz, srečanj, članki o pomembnih energetskih temah itd.) in sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. Nekaj podatkov, ki definirajo potencial lesne biomase v Občini Šentrupert: • • Občina Šentrupert ima 52,8% površine pokrite z gozdom, kar predstavlja 2.589 ha. Največji možni posek znaša DOGAJANJA V OBČINI jesen 2 008 11.010 m■’ na leto, od tega je realiziranih 50 % (Popis gozdov 2004). Po lestvici zavoda za gozdove je Občina Šentrupert razporejena med občine, ki so bolj primerne za izrabo lesne biomase (Občina Šentrupert ima rang 4 od 5) Z lesom se ogreva 41% stanovanj v Občini Šentrupert, ki se ogrevajo individualno (podatek velja za leto 2002; vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Izdelan energetski koncept je prav gotovo dober izhodiščni dokument za trajnostno energetsko načrtovanje Občine v prihodnosti. Seveda je bistvenega pomena, da se zastavljeni projekti začnejo tudi izvajati. Ključno vlogo pri tem bo imela Lokalna energetska agencija Dolenjska - Posavje - Bela krajina (LEAD), ki v primeru Občine Šentrupert prevzema delo in naloge energetskega managerja. LEGENDA Delež gozda (7,) ■ do 30 □ 30 - 50 50-65 d 65 - 80 I 80 in več Vir: http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=obcine_gozdnat Namen izdelave študije Energetskega Predvideni projekti naj bi spodbudili koncepta Občine Šentrupert je postavi- razmišljanje nas vseh v smeri trajnost-ti energetsko strategijo Občine, ki je v ne rabe energije. Vsekakor pa se delo po skladu z državno energetsko strategijo, sprejetju tega dokumenta šele začenja! C£STA Š£NTRUP£RT-PR£L£SJ£ V tem mesecu so se začela dela na rekonstrukciji ceste Šentrupert-Prelesje. Celoten projekt bo izvajalo podjetje CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest d.d., ki je bilo izbrano na javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik. Celoten poseg zavzema področje dolžine približno 1,7 km in se začenja v naselju Prelesje malo pred križiščem za Kremen. Od tam se nadaljuje po obstoječi trasi do Šentruperta, kjer se zaključi pred novim naseljem, kjer je predvideno krožišče, na katerega se bo navezovala bodoča obvoznica Šentrupert. Pri projektiranju rekonstrukcije ceste so imeli projektanti podjetja Inženiring IBT Ljubljana d.d. pred sabo tri prednostne naloge: • Izboljšati prometno varnost. • Odpraviti kritična mesta na trasi. • Modernizirati cesto, da bo ustrezala razvojnim potrebam in prometu, ki se tu odvija. ŠENTRUPERT pseivcaimjučEK »OBVOZNICO PHEIMJfcN PHKLIUČEK »obvozvicc ŠENTRUPERT 'N,,.: % \ -N - . 141 i a PRHJMDEN PRIKLJUČEK | »CESTO Rl-Mfllffi 1 TREBNJE-MOKRCNOO'-*'0 . PRELESJE v Rekonstrukcija ceste Šentrupert-Prelesje. Celoten poseg je označen s svetlejšo črto \ % V. \\ ^ % % Prikaz izboljšanja prometne varnosti in ureditve nevarnega dvojnega ovinka Iz naslova izboljšanja prometne varnosti seje povečal radij nevarnega dvojnega ovinka »pri farovški bosti« kjer je prihajalo v preteklosti do nesreč in ki bo omogočal udobnejšo, varnejšo in preglednejšo vožnjo v obe smeri. Predvsem bo omogočeno varnejše srečevanje nasproti vozečih vozil, kar je pri sedanjem stanju ceste onemogočeno, saj se zaradi obstoječe širine ne moreta varno srečati niti dve osebni vozili. Na cesti pa se trenutno odvija tudi težak tovorni promet s priklopniki ter promet težke kmetijske mehanizacije, zato je bila projektna rešitev razširitve ceste na 2 x 3 m voznega pasu in 2 x 0,75 m bankine, ustrezna in nujna. Na cesti ne bomo pri rekonstrukciji samo »ravnali ovinkov« ampak bomo tudi prilagajali višino nivelete ceste. Tako mesto je nevarni S ovinek pred naseljem Prelesje, kjer je znašala višinska razlika med spodnjim in zgornjim nivojem ovinka cca 1,5 m. Poleg tega pa je v ovinku še zožitev cestišča, kar pomeni, da je omenjeni ovinek najbolj izpostavljena lokacija na celotni trasi z vidika prometne varnosti. Kot prometno neustrezna situacija so v zadnjem tednu vaščani Prelesja izpostavili tudi lokacijo kapelice in obstoječi priključek javne poti na cesto Šentrupert-Pr lesje. Omenjena situacija TsIPP OBSTOJEČE *TANJfe*|i gtfjfrV' 'i) % Prikaz obstoječega stanja ceste ni predmet obstoječega projekta, saj gre zgolj za rekonstrukcijo ceste, za kar smo pridobili namenska evropska sredstva, ki se ne morejo porabiti za druge projekte. Kljub temu smo na Občini naročili projektantom pregled in preverbo prometne varnosti na omenjeni lokaciji, za kar smo že dobili tudi predlagane strokovne rešitve. Reševanje omenjene situacije bo predmet drugega projekta. Projektna rešitev predvideva izravnavo nivelete ovinka za 1,5 m ter ravnanje krivine, s čimer bo dosežena boljša preglednost in pretočnost prometa. Rekonstrukcija ceste v Prelesju pa zahteva veliko več posegov in priprav kot na lokaciji izven naselja. V naselju Prelesje je predviden pločnik širine 1,5 m na levi strani ceste v smeri proti Šentrupertu ter mulda širine 0,5 m na desni strani. Urejena bo meteorna kanalizacija, prestavljena bo avtobusna postaja na NPP PROJEKTIRANO 0.75______________________6|0____________________ 0.75 Prikaz projektirane rekonstrukcije ceste. Po novi ureditvi bo cesta široka 2 x 3 m (asfalt) in 2 x 0,75 m (bankina, skupaj 7,5 m. S križci je označeno trenutno stanje širine asfalta Prikaz nevarnega S ovinka, kjer se obstoječa niveleta ceste spusti za cca 1,5 m in s tem onemogoča preglednost PROJEKTIRANA NIVELETA - OBSTOJEČA NIVELETA Prikaz projektne rešitve za izboljšanje prometne varnosti v nevarnem S ovinku Prikaz projektne rešitve v naselju Pre Prikaz I. FAZE popolne zapore rekonstrukcije odseka ceste Sentrupert-Prelesje ustreznejšo lokacijo in zamenjana bo glavna vodovodna napeljava. Obstoječi glavni vod vodovoda, ki pride iz. smeri Mokronoga (upravljavec Komunala Trebnje d.0.0.) je trenutno iz neustreznih az-bestno-cementnih cevi, ki se jih bo zamenjalo z ustreznimi duktilnimi cevmi. Za neovirano izvajanje del bo podjetje CGP d.d. postavilo popolno zaporo ceste glede na izdelan elaborat, za kar so pridobili že vsa potrebna soglasja. Zapora ceste se bo izvajala v štirih fazah, kar bo omogočalo vzpostavitev ustreznih obvozov za ves promet. Prebivalce prosimo za upoštevanje in spoštovanje postavljene prometne signalizacije ter navodil cestnih delavcev. Za postavitev in delovanje cestne zapore je odgovorno podjetje CGP d.d., izpostava Trebnje. Vsem lastnikom zemljišč in prebivalcem ob omenjeni trasi bo omogočen dostop, ravno tako smo omogočili prehod šolskemu prevozu. Po predvidenem terminskem načrtu se bodo dela zaključila do meseca maja 2009. Miha Simončič, svetovalec za okolje in prostor Prikaz vseh faz prometne zapore glede na izdelan elaborat CGP d.d. NAKUP IN RAZPOLAGANJE Z N£PR£AUČNIM PREMOŽENJEM - INFORMACIJA Na podlagi interesa posameznih občanov glede nakupa določenega nepremičnega premoženja, ki je v lasti Občine Šentrupert, podajamo za vse občane informacijo o postopkih, ki so predpisani v raznih predpisih in internih aktih Občine in opredeljujejo pridobivanje, odtujevanje in obremenjevanje premoženja v lasti Občine Šentrupert. Pogoj za razpolaganje (prodaja, menjava ali kakšen drug način odsvojitve) je lastninska pravica nad predmetom razpolaganja. Z razdružitvijo oziroma z nastankom nove občine je potrebno lastninsko pravico najprej urediti tudi v zemljiški knjigi. Trenutno v skladu s podpisanim Dogovorom o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med Občino Trebnje, Mokronog - Trebelno in Šentrupert poteka vpis lastninske pravice Občine Šentrupert na nepremičninah, ki so bile v lasti Krajevne skupnosti Šentrupert ali njenih pravnih naslednikov, ter se nahajajo na območju Občine Šentrupert. Vpis lastninske pravice na ostalih nepremičninah pa bo potekal na podlagi dogovora, ki bo sklenjen med novonastalimi občinami in staro Občino Trebnje, lastništvo nekaterih nepremičnin pa je potrebno urediti tudi z Občino Litija. Pri vseh postopkih pridobivanja in odtujevanja kot tudi obremenjevanja premoženja Občine Šentrupert je potrebno poudariti, da je župan dolžan na podlagi vladne Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur.l. RS štev. 12/2003) imenovati komisijo ali pooblaščenca, ki je dolžan pripraviti načrt nabav in program prodaje in menjave ter tudi skrbi, da je kupnina v celoti in višini v rokih plačana, da se opravi zamenjava v predvidenih rokih in obsegu, ki ga določa pravni posel in da se po izvedenih pravnih poslih izvedejo ustrezni postopki za ureditev stanja v zemljiški knjigi. Nabava (pridobivanja premoženja) nepremičnega premoženja je možna na podlagi sprejetega načrta nabav, ki ga sprejme občinski svet Občine Šentrupert. Seveda pa morajo biti v ta namen v občinskem proračunu zagotovljena tudi sredstva v zadostni višini. Ko se pojavi interes za nakup nepremičnine, je potrebno skleniti ustrezno pogodbo, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi Zakon o prometu kmetijskih zemljišč, ki postopek nakupa kmetijskega zemljišča podaljša najmanj za 30 dni (objava na oglasni deski in pridobitev odločbe o dovolitvi pravnega posla od Upravne enote). Vrednost nepremičnine mora biti ustrezno ocenjena, predvsem pa prosta vseh bremen. Pri plačilu je potrebno upoštevati določila Odloka o občinskem proračunu Občine Šentrupert kot tudi določila Zakona o izvrševanju proračuna 2008/2009, ki določa najmanj 30-dnevni plačilni rok, v katerem občina lahko plača kupnino. Po vseh izvedenih postopkih je potrebno overiti podpis prodajalca pri notarju, plačati ustrezne dajatve (davek od prometa nepremičnin in davek na dobiček) ter nato sprožiti postopek vknjižbe lastninske pravice na kupca pri Okrajnem sodišču (zemljiška knjiga). Razpolaganje stvarnega premoženja (odprodaja in menjava) se lahko izvede na podlagi programa prodaje in predloga pravnega razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki ga prej obravnava občinski svet Občine Šentrupert. Posamezen program mora obsegati elemente iz 24. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur.l. RS štev. 12/2003). Komisija ali pooblaščenec (imenuje župan s sklepom) je dolžan pripraviti program prodaje in menjave ter tudi skrbi, da je kupnina v celoti in višini v rokih plačana, da se opravi zamenjava v predvidenih rokih in obsegu, ki ga določa pravni posel in da se po izvedenih pravnih poslih izvedejo ustrezni postopki za ureditev stanja v zemljiški knjigi. Program prodaje (menjave) mora obsegati: - Točno navedbo, kaj se prodaja (menja); to pomeni, da je potrebno javno dobro, ki se prodaja, odmeriti. Stroške odmere nosi kupec. - Premoženje mora biti ovrednoteno, kar pomeni, da je potrebna cenitev. Stroške cenitve nosi kupec. - Občinska uprava pripravi sklep, ki ga sprejme občinski svet, iz katerega je razvidno, da se na predmetu prodaje ukinja javno dobro in prenese v premoženje Občine Šentrupert. - Po sklepu, ki mora biti objavljen v Uradnem listu in prične veljati 8. dan po objavi, se lahko sklene prodajna pogodba. - Prodajno (menjalno) pogodbo lahko sestavi občinska uprava, predmet dogovora pa je, kdo plača stroške kot tudi, kdo plača davek od prodaje in overovitev podpisa. (Overovitev županovega podpisa lahko plača Občina) - Po plačilu davkov in notarja se lahko vknjiži lastnina na kupca. Potreben je zemljiškoknjižni predlog (Plačilo takse). Premoženje se lahko proda na javni dražbi, z javno ponudbo, z javnim zbiranjem ponudb in z neposredno pogodbo. Pri vseh metodah morajo biti upoštevani pogoji, ki so opredeljeni v Uredbi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin, po mnenju občinske uprave pa bo največkrat prišla v poštev neposredna sklenitev pogodbe. Pogoji so našteti v 52. členu omenjene uredbe (prodaja solastniških deležev, zamenjava premoženja, neposredna prodaja stavbnega zemljišča v skladu s prostorsko izvedbenim aktom Občine, manjša vrednost nepremičnine ...). Iz vsega navedenega je torej zaključiti, da nakup in razpolaganje s premoženjem zahteva določen postopek, ki pa lahko traja tudi dalj časa, prvi pogoj pa je ureditev lastninskih razmerij, ki jih Občina Šentrupert intenzivno ureja. Boštjan Sladič dr. Iztok Kovačič razvojni center Naložba v vašo prihodnost l JITRAC:i|0 DELNO I INANl IUA 1 .VI« )IMa ' .'s Maričina mama Marija s hčerkama Sama nista imela otrok, zato sta k sebi najprej vzela nečaka Franca iz Brinja; ker pa se tudi v tistem delu družine, ki je živela v Brinju, ni rodil noben moški potomec več, se je Franc vrnil k svojem staršem, v Lesine pa je namesto njega prišla deklica: mama Lesinske Mari, Marica Gričar. V Lesinah je pod isto streho živela tudi Amalijina sestra Julijana,ki sojoso- Družina Sladič leta 2004, na dan Petrinega obhajila RUSOV DORI - IZIDOR KOVALJEV IN NJEGOV ROD Moj ded Tadej Kovaljev, rojen 20. avgusta 1894, je kot eden izmed enajstih otrok v družini kot vojni emigrant med prvo svetovno vono pribežal iz vasi Novinski, okraj Vikebsk, SSSk - iz Belorusije. Ustalil se je v vasi Vrh nad Šentrupertom, kjer je spoznal domačinko Marijo Rugelj in se z njo 1922. leta tudi poročil. Kljub začetnemu neznanju slovenskega jezika - govoril je rusko - je po vasi in okolišu kmalu postal razpoznaven, saj je bil po poklicu sodar in je tako kmetom pomagal pri izdelavi sodov in ostalih pripomočkov, ki so jih potrebovali vinogradniki in kmetje - na primer izdelava ribežnov za zelje in repo. Obenem pa je bil tudi velik ljubitelj čebel in vsega, kar je bilo povezano s čebelarstvom. Strast do čebel ga je celo priklenila na posteljo, saj je pri lovljenju pobeglega roja čebel padel z lestve, nato pa je slabo leto za tem - 15. februarja 1978 - preminil. Ded je pravzaprav dvakrat poskrbel, da se je rod nadaljeval; s svojim poreklom je za vse postal Rusov Tadej - in tako nam domačini še danes pravijo - hkrati pa je poskrbel, da se je rod nadaljeval. Z Marijo sta imela dva sinova - 1923 je bil rojen Izidor, moj oče, dve leti kasneje pa še sin Ivan. Oba, Izidor in Ivan, sta obiskovala osnovno šolo v Šentrupertu, ki je bila v tistem času prav tukaj, v nekdanji občinski hiši, kjer danes živi naša družina. I lkrati pa sta oba sinova zelo zgodaj pomagala svojemu očetu pri čebelarstvu in domači obrti ter se tako oba izučila za sodarja. Začela se je 2. svetovna vojna in tako sta oba sinova prostovoljno odšla v partiza Poroka Tadeja Kovaljeva in Marije Rugelj ne. Moj oče Izidor Kovaljev je mandi mesta Trst. Za svoje pa je bil tudi ranjen v glavo bil najprej v drugi četi Krške- delo je dobil več priznanj in desno nogo. ga odreda, nato v Tomšičevi - orden za hrabrost, dvakrat Sin Ivan se je po vojni z in Gubčevi brigadi, 1945. leta je bil odlikovan z redom hra- Vrha preselil v Gabrijele, kjer je bil v bazi glavnega štaba brosti in z medaljo zasluge za se je z domačinko poročil in Slovenije in nazadnje v ko- narod II. stopnje. Med vojno imel tri otroke. jesen 2008 SPREHODI MED • ŠOLSKI UTRIP L. .... ..... ... .... . . . ......S Sin Izidor, moj oče, rojen 25. aprila 1923, pa je po vojni v Brinju spoznal svojo bodočo ženo Leopoldino Gričar, rojeno 9. novembra 1920; izhajala je iz premožne kmečke družine s štirimi otroki - Franc, Leopoldina, Anica in Marija - in se 7. februarja 1948 z njo poročil. Rodili so se jima štirje otroci: Leopoldina (15. julija 1949), Marinka (1. marca 1952), Izidor (25. maja 1955 - 17. avgusta 1958) in nato še jaz, Izidor, Rusov Dori, rojen 29. junija 1960. Mama je bila najprej samo gospodinja, nato pa se je izučila za šiviljo in marsikomu v Šentrupertu tako mladim kot odraslim priskočila na pomoč, da so imeli svoja oblačila zašita ali na novo narejena. Veliko smo se selili, nazadnje pa pristali prav tu, v Šentrupertu, kjer zdaj živim. Najstarejša sestra Leopoldina se je poročila v Brinje, na domačijo mojega deda po mamini strani, kjer še danes živi; ustvarila si je veliko družino s petimi otroki (Henrik, Bojan, Barbara, Leopoldina in Franci). Družina seje še povečala s številnimi vnuki. Sestra Marinka živi na Trebelnem in ima dva otroka, Marka in Melito. Istega leta, kot sta mi umrla ded in oče (to je 1978, mama pa je umrla 1989), sem spoznal Jernejo Kobe, rojeno 4. aprila 1961, svojo bodočo ženo; v zakon sva stopila 28. avgusta 1982. Sin Tadej se nama je rodil 16. marca 1984, hčerka Anja pa 21. novembra 1987. Po poklicu sem vrtnar cvetličar, delo pa opravljam na Pošti Slovenije, žena pa je upravno-administrativni tehnik, zaposlena na OŠ Mirna. Prostega časa imava bolj malo, a ko ga imava, rada priskočiva na pomoč tako prijateljem, društvom, občini kot tudi župnišču, saj že nekaj let hodiva z otroki v hribe ali na morje ter Rusov Dori z družino tako skrbiva za prehrano vseh. Sin Tadej opravlja službo poklicnega šoferja, hčerka Anja pa študira na Pedagoški fakulteti in upa, da bo postala vzgojiteljica predšolskih otrok. Kljub dobrim in prav tako slabim dnem VSA družina drži skupaj, saj si med seboj vedno pomagamo in prisluhnemo drug drugemu. In še nekaj je: Vsi Kovaljevi držimo skupaj! Izidor Kovaljev - Rusov Dori Selški utrip ALEŠ BRCAR SEDMI NA KADETSKEM PRVENSTVU EVROPSKE UNIJE V ŠAHU V avstrijskem kraju Mureck je od 6. do 14. avgusta potekalo Prvenstvo Ev-ropske unije mladih do 14 let v šahu, ki se ga je v štirih starostnih kategorijah udeležilo 176 šahistov iz 23 držav članic Evropske unije. Slovenijo sta zastopala tudi dva šahista iz Šentruperta. Zelo uspešno je nastopil Aleš Brcar, ki je v kategoriji do 14 let med 50 igralci zasedel sedmo mesto in bil s šestimi točkami najuspešnejši slovenski predstavnik. Aleš je v devetih kolih petkrat zmagal, dvakrat remiziral in le dvakrat izgubil (s švedskim in italijanskim predstavnikom). Najboljši so bili šahisti iz držav bivše Sovjetske zveze, saj je zmagal Litvanec Nikita Meskovs pred igralcema iz Latvije. Aleša pa so prehiteli le še po en predstavnik iz Estonije, Portugalske in Madžarske. V kategoriji do 10 let pa je nastopil Matej Brcar, ki je s tremi točkami zasedel 47. mesto med 54 tekmovalci, a je bil s še ne dopolnjenimi devetimi leti med mlajšimi udeleženci v tej starostni kategoriji. Zmagal je Francoz Bellahcene Bilel pred madžarskim in romunskim predstavnikom. Andrej Brcar, mentor ŠentRUPCRT SOLSKI UTRIP lRs)mMMk§ fKo^lmM POLETNI ŠPORTNI TABOR Konec junija sva se z bratcem Žanom udeležila poletnega športnega tabora na turistični kmetiji Obolnar, ki ga je organiziral Andrej Grandovec. Na začetku smo se razdelili v pet skupin in cel teden smo tekmovali v različnih športih, kot so nogomet, odbojka, vodne igre, igre brez meja ... in še veliko drugih iger in športov je prišlo na vrsto. Proti koncu športnega tedna pa je sledil tudi orientacijski pohod, ki je bil videti takole: Ko je skupina končala z lokostrelstvom, je dobila list z nalogami, navodili za pot in svojega mentorja, da se ne bi izgubili. Vendar pa če zgrešiš pot in ti mora mentor povedati, kje si zgrešil, se skupini pripiše pet minut pri času. Naša skupina je zgrešila samo dvakrat, to pa je pomenilo, da se nam je pripisalo deset minut pri času. Naša skupina se je imenovala Sant trope in je na koncu tedna zasedla drugo mesto. Na tem taboru mi je bilo zelo všeč in vem, da se ga bom naslednje leto spet udeležila. Špela Bizjak, 6. razred POLETNO POTEPANJE Naša družina se je odpravila v Črno goro. Letovali smo v kraju Bar. Poleg kopanja in ostalih vragolij na plaži smo si ogledali tudi zgodovinske znamenitosti Bara, ki je staro mesto z obzidjem in najstarejšo oljko na svetu. Bili smo v kraju Ulcinj, ki meji na Albanijo. Obiskali smo glavno mesto Črne gore, Podgorico, ob povratku pa smo si ogledali še Skadarsko jezero. Po končanem letovanju smo se odpravili proti domu, vračali smo se skozi Bosno in Hercegovino. Ogledali smo si Mostar ter znameniti most in dva pogumna fanta, ki sta z mostu skočila v Neretvo. Pot smo nadaljevali preko Jablanice, kjer je med drugo svetovno vojno potekala bitka na Neretvi. Zelo všeč pa mi je bilo v Sarajevu, saj smo se sprehodili po znameniti Baščaršiji. Cela pot po Bosni in Hercegovini mi je ostala v lepem spominu, saj sem videla veliko lepih in zanimivih krajev, opazila pa sem tudi nekaj uničenih mest, zapuščenih krajev in kar nekaj pokopališč, ki so posledica vojne, ki je divjala po teh krajih. Tjaša Starič, 6. razred POČITNIKOVANJE V ANKARANU Odločili smo se, da preživimo teden dni počitnic v Ankaranu skupaj z drugimi družinami iz Šentruperta. Zbrali smo se pred župniščem in se z avtomobili odpeljali proti morju. V Ankaranu smo se najprej namestili v sobe, medtem so nam kuharice pripravile kosilo. Vsak dan smo hodili v kamp Adria, kjer je lepo urejena plaža z igrali. Uživali smo v toplem objemu morja. V sredo popoldne smo se odpravili v Sečoveljske soline. Tu še edini v našem Primorju pridelujejo sol na star, tradicionalen način. V tem okolju živi okrog 150 različnih vrst ptic, zato je vožnja z avtomobili tukaj prepovedana. V petek zvečer smo imeli zabavni večer. Bilo je res zabavno, saj smo peli, se igrali hudomušne igre, imeli kviz, za konec pa nam je čarodej Jaka pokazal nekaj trikov. Za presenečenje pa so poskrbele še naše kuharice s torto velikanko. V soboto po zajtrku smo pospravili sobe in se polni lepih vtisov in doživetij vračali domov. Kar je lepo, hitro mine, zato se rada vračam v te spomine. Ana Krnc, 6. razred SPET V HRIBE IZLET V NEZNANO Naša družina je velika ljubiteljica planin. Zato si vsako leto vzamemo čas za vzpon na enega izmed vrhov. S pomočjo znanca pa si zadnja tri leta najamemo apartma v Bovcu. Letos smo se v Bovec odpravili zadnji dan pouka, kar za osem dni. K sreči nam je bilo vreme naklonjeno, tako da smo lahko vsak dan ubrali novo turo. Daleč najbolj všeč pa mi je bilo, ko smo šli na Mangart. Del poti smo opravili z avtom. Peljali smo se mimo trdnjave Kluže, kjer je tudi muzej soške fronte, in čez Log pod Mangartom, ki seje po poplavah spremenil v prav lepo vasico. Tik pred mejnim prehodom z Italijo smo zavili na gorsko pot, ki je vodila skozi številne predore in serpentine, vse do Mangartskega sedla, kjer smo pustili avtomobile, se oblekli, ker je bilo občutno hladneje, in jo peš mahnili proti Mangartu. Zaradi izredno lepega in jasnega vremena se nam je ponujal izredno lep razgled po Julijskih Alpah. Tako smo lahko videli v 'I rbiž, Svete Višarje, Mangartska jezera. Žal pa se je moral naš vzpon končati še pred vrhom, saj nam je pot prekrižal sneg, ki je ležal na meliščih. Od tam naprej pa so šli le najbolj izkušeni planinci. Mi pa smo si privoščili nekaj poletnih užitkov na snegu. Mangart je izredno lepa in le nekaj metrov nižja planina od Triglava. Sama pri sebi pa vem, da se bom na to planino z veseljem še vrnila. Katja Žago, 6. razred Bilo je čudovito nedeljsko popoldne, ko se je naša družina odpravila v neznano. Peljali smo se ob reki Mirni in že čez pol ure prispeli do Sevnice, kjer smo se ustavili in se posladkali s sladoledom. Potem mo premišljevali o nadaljnji poti in pogledovali na okoliške hribe. Z Lisce so se spuščali padalci, zato smo pot nadaljevali proti Lisci. Na parkirnem prostoru smo pustili avto in se peš odpravili proti vzletišču. Kako čudovito je bilo opazovati jadralce, ki so jadrali nad prelepo dolino. Kasneje smo se napotili v vas Okroglice, kjer je turistična kmetija. Tam si lahko obiskovalci sami nalovijo rib, potem pa jih spečejo in postrežejo. Tako smo storili tudi mi. Res so bile odlične. Ta dan mi je bil zelo všeč. Denis Kos, 6. razred je&en 2008 NOVICE OD TOD IN DRUGOD Novice od tod in drugod KNJIŽNICA KNJIŽNICA KOT MOJ TRCTJI PROSTOR Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Sekcija za splošne knjižnice Starc modrosti. (Čl nova spoznanja “^2^ Slovenske splošne knjižnice objavljamo literarni natečaj z naslovom /godbe iz knjižnice: Knjižnica kot moj tretji prostor. Izraz »tretji prostor« pomeni neformalen prostor, kjer se ljudje iz lokalne skupnosti srečujejo in razvijajo socialne interakcije, prijateljske vezi, je prostor za pogovore in druženje. Tretji prostor je lahko ulica, pošta, trgovina, igrišče in tudi knjižnica. Vse generacije vabimo k pisanju zgodb na to temo, literarni natečaj poteka do 15. oktobra 2008. Najboljše zgodbe bodo nagrajene na slovesnosti na Dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra 2008. Izšle bodo tudi v posebni knjigi, ki bo izšla na Svetovni dan knjig, 23. aprila 2009. K pisanju zgodbe ste vabljeni čisto vsi, informacije lahko dobite v Knjižnici Pavla Golie Trebnje. Želimo vam veliko ustvarjalnega navdiha. Petra Tori POUK V ŠOLAH SC JC ZACCL - SOLARJI PONOVNO NA CCSTAH Šolske počitnice so se končale in začelo se je novo šolsko leto. Ob začetku šole se na cestah, predvsem v okolici šol, in poteh, ki vodijo proti njim, ponovno pojavi veliko šolarjev, od katerih je večina z. mislimi še na počitnicah. Otroci že tako spadajo med najbolj ogrožene udeležence v prometu in so velikokrat žrtve neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil. Veliko je na cestah tudi takšnih udeležencev - otrok, ki letos vstopajo v prvi razred osnovne šole in je to za njih velika sprememba v življenju. Starši, poskrbite za varen prihod in odhod svojih najmlajših v šolo in iz nje. Opozarjajte jih na nevarnosti, ki prežijo na njih, poučite jih, kako varno prečkati cesto, in jim tudi s svojim ravnanjem in z obnašanjem dajajte zgled, kako se je potrebno obnašati na cesti. Poskrbite, da bodo otroci vidni, naj nosijo svetla oblačila in predmete, ki izboljšujejo vidnost. Vozniki, upoštevajte, da so na cestah tudi otroci, šolarji, dajte jim prednost. Prilagodite hitrost vožnje razmeram in dosledno upoštevajte omejitve hitrosti. Na območjih v bližini šol vozite še posebej previdno, izven naselij pa vozite po sredini voznega pasu,da zmanjšate možnost trka s pešcem oziroma z otrokom. Še posebej bodite pozorni na ravnanje otrok, ki nosijo rumene rutice. Policisti Policijske postaje Trebnje želimo, da bo za otroke in starše vsakodnevna udeležba v prometu čimbolj varna, zato smo ob pričetku šolskega leta še posebej poostrili kontrolo prometa in hitrosti, predvsem v bližini šol in poti, ki jih uporabljajo šolarji za dostop do šole in bomo zoper kršitelje dosledno ukrepali. SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA PRCVCNTIVNI NASVCT - PCŠCI V PROMCTU Policisti Policijske postaje Trebnje za varno udeležbo v prometu svetujemo pešcem in voznikom : Pešci so ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev in za vozniki osebnih avtomobilov in potniki v vozilih tretja najpogostejša žrtev prometnih nesreč. Pešci so pogosto žrtve tako neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil kot tudi žrtve lastnih napak in neustreznega ravnanja. V prometu je pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero. Pešci, zlasti starejši, so običajno oblečeni v temna oblačila, ne nosijo kresničk ali drugih odsevnih predmetov, zato jih vozniki prepozno opazijo, da bi ukrepali. PEŠCI: • Poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšujejo vidnost (odsevne trakove, kresničke). • Upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu vozišča. • Predvidevajte ravnanja drugih udeležencev v prometu. • Če ob sebi potiskate kolo, hodite ob levem robu vozišča tako, da ste sami izven oziroma ob robu vozišča. SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA NOVICC OD TOD IN DRUGOD šentRUPCRT S£ZNAM POOBLAŠČENIH CENTROV ZA PRIDOBITEV TEMELJNE KVALIFIKACIJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL V CESTNEM PROMETU Za. št. Naslovnik Naslov Pošta 1. B&B izobraževanje in usposabljanje, d.o.o. Cesta Staneta Žagarja 27a 4000 Kranj 2. Avtobusni promet Murska Sobota, d.d. Bakovska 29a 9000 Murska Sobota 3. Izletnik Celje, d.d. Aškerčeva ulica 20 3000 Celje 4. Formula zavod za izobraževanje Maribor Zagrebška cesta 29 2000 Maribor 5. Prah izob. center, avtošola in drugo izob., d.o.o. Brestovška cesta 15 3250 Rogaška Slatina 6. GZS, Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27a 1000 Ljubljana 7. Posavc, d.o.o. Levstikova 2a 8250 Brežice 8. Presoja, d.o.o., prometno svetovanje Blatnica 12 1236 Trzin 9. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Celovška 71 1000 Ljubljana 10. Fortuna storitve in trgovina, d.o.o. Ulica Pariške komune 13 2000 Maribor 11. Alea, d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 23a 1000 Ljubljana 12. DEKRA Ekspert, d.o.o. Cankarjeva ulica 33 9000 Murska Sobota 13. Avtošola Brulc, d.o.o. Kajuhova ulica 51 1000 Ljubljana 14. Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6 1000 Ljubljana 15. INTER-ES, d.o.o. Cesta na Brdo 85 1000 Ljubljana 16. BLISK avtošola, d.o.o. Gorazdova 15 1000 Ljubljana 17. Agencija za promet, razvoj in raziskave, d.o.o. Cigeletova 8 1000 ljubljana 18. Šolski center Celje Pot na Lavo 22 3000 Celje PREVENTIVNI NASVET TATVINE IN VLOMI V AVTOMOBILE Na območju Policijske postaje Trebnje smo v zadnjem času obravnavali več vlomov v osebne avtomobile. Storilci iz avtomobilov odtujijo vrednejše predmete, denarnice in bančne kartice. V jesenskem obdobju, v času trgatve in ostalih kmetijskih opravil, policisti svetujemo občanom, da v vozilih in zidanicah na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov, torbic in denarnic brez nadzora. P1N kode bančnih kartic hranite ločeno od bančnih kartic. Vozila in objekte skrbno zaklepajte. Prepovedana droga - konoplja ZAS£G PREPOVEDANE DROGE Policisti Policijske postaje Trebnje pozivamo občane, naj v primeru, da opazijo sumljive osebe v bližini parkiranih avtomobilov in zidanic, o tem takoj obvestijo Operativno komunikacijski center na telefonsko številko 113 ali Policijsko postajo Trebnje na številko 07 346 2700. SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA Policisti Policijske postaje Trebnje bodo na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto podali kazensko ovadbo zoper 29-letnega moškega in njegovo leto dni mlajšo partnerico,doma iz okolice Trebnjega, ki sta utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Na podlagi odredbe Okrožnega sodišča Novo mesto so policisti 17. julija 2008 pri njiju opravili hišno preiskavo. Našli in zasegli so večjo količino prepovedane droge - konopljo, na vrtu poleg stanovanjske hiše pa so našli tudi 615 dobro negovanih sadik prepovedane droge konoplje. SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA Telovadnica OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupert od srede, 1. oktobra 2008 KUD MOŠKI PEVSKI ZBOR VINOGRADNIKOV ŠENTRUPERT POVABILO K SODELOVANJU KUD MPZ vinogradnikov Šentrupert vabi k sodelovanju vse zainteresirane moške, ki imajo veselje do prepevanja in s tem bogatitve kulturne dediščine, da se nam pridružijo. Pevski zbor ima vaje enkrat tedensko v prostorih Planinskega društva Polet Šentrupert. V zbor je trenutno vključeno 16 pevcev, vendar bi želeli število pevcev povečati. Zato: Pridružite se nam! Prosimo vse zainteresirane, da se javijo predsedniku zbora g. Juretu Bizjaku na tel. 041 631 218. Veselimo se sodelovanja z vami! KAJ? Aerobika z elementi joge (vodi Darja) KDAJ? SREDA, od 18. do 19. ure! Cena: 2 evra na uro! Lep športni pozdrav! ŠentRUPERT GLASILO OBČINE ŠENTRUPERT • LETO: X/3 • jesen 2008 • USTANOVITELJICA: OBČINA ŠENTRUPERT - zanjo: RUPERT GOLE • UREDNIŠKI ODBOR: Jože Zupan, urednik, Malej« Ramovš, pomočnica urednika; člani: Jože Brečko, dr. Iztok Kovačič, Polona Rugelj, Andreja Udovč; zunanji sodelavec: mag. Jože Uhan • OBLIKOVANJE IN PRELOM: Jože Pavlič • TISK: Grafika Novo mesto, d. o. o. • Glasilo izhaja petkrat letno • Naklada: 1200 izvodov • Po zakonu o DDV se za glasilo plačuje 8,5% davek od prometa proizvodov • Glasilo je za občane Občine Šentrupert brezplačno •