Glas zaveznikov
Leto III - St. 481
orm&cijjska cIneonik A. L S.
Cena 5 lir
TRST, torek 14. januarja 1947
UREDNIŠTVO:	Via S. Pellicc 8	- Telefon st. 93854 in 7308
OGLASI: Cena za milimeter višine : :na ena kolona), trgovski O. 15. mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L, Trst, ul. Silv Pellico št. 4, tel. 940 U Cena posamezne številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo.
Londonska konferenca
namestnikov zunanjih ministrov
o mirovnih pogodbah z Nemčijo in Avstrijo
JUGOSLOVANSKA NOTA
ANGLIJI O VOJNIH ZLOČINCIH London, 14. Januarja Britanska vlada Je prejela Jugoslovansko noto, po kateri namerava jugoslovanska vlada predložiti protest Združenim narodom, če Velika Britanija in Združene države ne bosta izročili jugoslovanskim oblastem vojnih zločincev, ki so v Italiji. V Londonu so dali izjavo, da je pc mnenju britanske vlade to vprašanje italijanske in Jugoslovanske vlade ter se ne tiče zavezniške nadzorstvene kofnisije.
VOLITEV PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE
London, 14. januarja Danes bosta imeli obe zbornici francoskega parlamenta vsaka zase sestanek, jutri pa bo skupno zasedanje obeh zbornic, da bodo izvolili prvega predsednika črte francoske republike.
OBSOJENI NACIST
London, 14. januarja Dunajsko ljudsko sodišče je obsodilo bivšega načelnika nacističnega propagandnega urada na Dunaju Eduarda Frauenfelda na 15 let «strogega zapora*, ter na zaplembo celotne imovine.
LONDON, 14. januarja — Ameriška delegata za Avstrijo In Nemčijo na konferenci namestnikov zunanjih ministrov, general Mark Clark ter Robrt Murphy, sta prispela v London. Murphy Je svoj prvi dan v Londonu prebil na sestankih s tehničnimi svetovalci in drugimi izvedenci, v Pariz Je prispel Iz Prage češkoslovaški opolnomočeni minister dr. Vavro Hujdu, ki bo predložil londonski konferenci stališče svoje vlade glede mirovnih pogodb z Avstrijo in Nemčijo, Sinoči Je z železnico nadaljeval pot v London.
Jugoslovanska in poljska delega-
cija sta včeraj odpotovali iz Pariza v London.
Videti je, da Norveška in Danska ne bosta poslali svojih delegacij. Glede na neko zadevno predhodno izjavo v krogih danskega poslaništva so informirali Reuterjevega dopisnika na norveškem veleposlaništvu, da se je norveška vlada odločila, da bo poslala poslanico, ki bo vsebovala njeno stališče.
Včeraj so naznili v Atenah, da bodo grške gospodarske in finančne zahteve do Nemčije, ki jih vsebuje memorandum, katerega ao izročili grškemu veleposlaniku v Londonu, predložili namestnikom zunanjih ministrov štirih velesil na njihovem današnjem sestanku.
Avstrijska vlada je sinoči izdala noto, v kateri zahteva, da se ji čimprej dovoli najširša možnost u-deležiti se razpravljanj o bodočnosti Avstrije.
Komentar o Trstu
v ,,New York Timesu"
NEW YORK, 14. januarja. — «New York Times*, najuglednejši ameriški dnevnik, je svoj nedeljski uvodnik posvetil vprašanju svobodnega Trsta. Časnik je zapisal med drugim: «Z glasovanjem 10 proti 0 v Varnostnem svetu je Trst postal svobodno in neodvisno ozemlje pod nadzorstvom, upravo in zaščito velesil. Tržaško vprašanje, ki je bilo še pred nekaj meseci pereče in sporno, je zdaj rešeno. Rešili so to vprašanje docela in v prijateljskem duhu ter bode mogli zdaj, kakor svet upa, urediti veje vprašanja, ki podaljšujejo sklenitev miru.
je bilo značilno.
Sklep so sprejeli soglasno in to daje domnevati, da bodo sklepi soglasni tudi v bodočnosti. Avstralija je zagovarjala listino Združenih narodov in Se je glasovanja zdržala. Toda kontno podobnega vzdržan ja s strani Sovjetske zveze, Združenih drZav ali kakega
ANGLEŠKO STALIŠČE
O VOLITVAH NA POLJSKEM
London, 14. januarja
Diplomatski dopisnik agencije «Reuter» poroča, da se bo Velika Britanija odločila, če bo poslala ali ne tretjo noto Poljski glede Izvedbe splošnih volitev, ki bodo prihod, hjo nedeljo, po pregledu zadnjih Poročil britanskega veleposlanika v Varšavi Victorja Cavendisha-Bentincka, ki je včeraj prispel v London,
Na vprašanje, če bi mogel ta korak v zadnjem trenotku vplivati na britansko stališče, po katerem mi. slijo, da bo poljska vlada izide volitev verjetno ponaredila, je neki uradni poročevalec izjavil v Londonu. da bi se mogel položaj še zboljšati. ((Zboljšanje n. pr. — je rekel bi bilo, če bi izpustili približno 100 članov kmetske stranke, ki so jih aretirali in izvedli nekaj ukrepov za zagotovitev svoboue in miru na dan glasovanja.*
drugega tjlana ni mogoče vedno Imeti za izvajanje pravice vita. To naj le pospeši celoten postopek vzpostatvttve miru.
e S talni statut o svobodnem trta-Skem ozemlju, ki sta ga zdaj odobrila Svet zunanjih ministrov in Varnostni svet, ne bo stopil v veljala, dokler ga ne bodo formalno vključili v mirovno pogodbo z Italijo.
sZdaj mora Varnostni svet predvsem še urediti vprašanje po-licljskih sil in guvernerja, ki bo odgovoren za vzdrževanje reda v mestu in priključenem ozemlju. Guverner ne more b<u niti Italijan niti Jugoslovan, čprav se mora Varnostni svet pred imenovanjem guvernerja posvetovati z imenovanima državama.
zNaravno nihče ne more re&i, Itako bodo končno izdelali ta poizkus prijateljskega kompromisa. Propad svobodne države Gdansk po prvi svetovni vojni je opozorilo pred prepadi, katerim se je mogoče izogniti s pametno upravo. Toda trcnotno se zdi, da so enega izmed najbolj nemirnih področij v Evropi organizirali v plodonosno jedro za mirno sodelovanje. Nemirni Trst lahko tako postane eden izmed kilometrskih kamnov na široki cesti, M vodi proč od bodočih vojn.*
Poročilo, ki ga je izdalo avstrijsko poslaništvo v Londonu, pravi, da so v noti «stavili zahtevo, naj čimprej dovolijo Avstriji, kot prvi, žrtvi Hitlerjevega napada, najširšo možnost, da se udeleži pripravljalnih del za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, ki jih bodo izvršili namestniki zunanjih ministrov.*
ANGLEŠKI ZASKRBLJENOST USTANAVLJANJE IRO
ZARADI POLJSKIH VOLITEV
London, 14. Januarja
Britaniki veleposlanik v Moskvi Je dobil od svoje vlade nalog, naj sporoči Sovjetski vladi, da Ja V» lika Britanija izredno zaskrbljena zaradi položaja na Poljskem, zlasti sedaj tik pred splošnimi volitvami, ki naj bi bile v nedeljo.
Kot Je znano, Je prejšnji teden tudi ameriška vlada izrazila svojo zaskrbljenost. Ameriška vlada Je tedaj tudi predložila, naj bi se vse tri velesile (Amerika, Britanija in Sovjetska zveza), k| so prejele v Jalti in Potsdamu poljske obljube in zagotovitve, da bodo volitve svobodne in poštene, pobližje pozanimale za poročila o pritisku in strahovanju poljskih opozicijskih strank.
Vlada Vel. Britanije se bo ob prihodu britanskega veleposlanika na Poljskem, Victorja Cavendisha-Ben-tincka v London sestala na posve-trvanje o vprašanju, če naj sedaj tudi Britanija stori podobne direktne ukrepe kot Združene države.
New York, 14. januarja
Pripravljalna komisija mednarodne organizacije za begunce se bo sestala prvič 11. februarja v Ženevi.
Namestnik glavnega tajnika Združenih narodov David Owen je 11. t. m. poslal povabila osmim vladam, ki so podpisale statut organizacije in sporazum za začasno ured.tev ter jih zaprosil, naj sporo-če imena zastopnikov in svetovalcev za pričetno zasedanje.
Owen je podčrtal važnost pa>pe Sen ega poslovanja, da ne bo nobene nevšečnosti na zasedanju, katero bo moralo ustanoviti organizacijo ustanove IRO, ki je določena za prevzem nalog ustanove UNRRA za begunce, ko bo slednja 30. junija končala svojo podporno delavnost.
RAZPRAVLJANJA O BURMI
London, 14. Januarja Včeraj so se pričela v Londonu razpravljanja o Burmi med burmansko delegacijo, ki Ji naceijuje U Aung San. ter člani vlade.
Trgovinska pogajanja
med USA in 18 državami
v
lz Srednje Evrope samo s Češkoslovaško
WASHINGTON, 14. januarja. — V Washingtonu se bodo danes pričela javna razpravljanja o pogajanjih za trgovinski sporazum med Združenimi državami in 18 državami, ki bodo spomladi v Ženevi. Razpravljanja, ki bodo, kot menijo, trajala približno tri tedne, bodo omogočila ameriškim izvoznikom in proizvajalcem, da povedo svoje mnenje o vzajemnem zmanjšanju tarifnih pregraj in o odstranitvi drugih ovir za mednarodno trgovino.
Združene države upajo, da bodo lahko sklepale sporazume o vzajemnih trgovinskih pogodbah s sledečimi državami: Avstralijo, Belgijo, E razih ni, Kanado, Čilom, Kitajsko, Kubo, Češkoslovaško, Francijo, Indijo, Libanonom, Luksemburško, Nizozemsko, Novim Zelandom, Norveško, Južnoafriško zvezo, Sovjetsko zvezo, Združenim kraljestvom im s kolonijami teh držav.
Pogajanja se bodo vršila na osno-
0 ODNOŠAJIH
MED ANGLIJO IN ALBANIJO
Manchester, 14. januarja
Ugledni angleški liberalni list ((Manchester Guardian* je včeraj objavil zanimiv članek, ki pravi med drugim: «Ce hočejo Albanci zares doseči sprejetje svoje domo-vine med članice Združenih narodov, bi bilo dobro, da bi spoznali, da korakajo albanski voditelji po poti, ki vodi vse drugam kot pa k temu smotru. Albanski izgledi za sprejem med Združene narode še pač ne bodo izboljšali po zadnji angleški pritožbi zaradi incidenta v Krfskem prelivu v oktobru lanskega leta.
Jasno je kot beli dan, da je Albanija neprijateljsko razpoložena do Velike Britanije in to je tudi privedlo v lanskem aprilu do prekinitve odnošajev med obema državama. V maju so albanski topovi streljali- na dve britanski križarki v Krfskem prelivu. V novembru, po drugem težkem incidentu pa se jc Albanija celo pritožila pri Združenih narodih, ker smo počistili Krf skl preliv, trdeč, da kršimo albansko suverenost.
Surov in barbarski ton albanske pritožbe izključuje vsako verjetnost, da bi Albanija zares hotela načeti vprašanje o ureditvi teritorialnih voda.
Ce bo Varnostni svet sprejel britansko pritožbo in dokaze o krivdi za polaganje min, se bo Albanija znašla pred dejstvom, da Je kršila mednarodno pravo, kar je še resnejše kot pa sovražne geste proti Veliki Britaniji.*
((Manchester Guardian* zaključu. Je: «Ce ne bo mogoče Albance naučiti reda zlepa, Jih bo treba naučiti pač zgrda.*
JUSTIFIKACIJE
V BEOGRADU
Beograd, 14. januarja
Kot poroda agencija «Tanjug», so justificirall bivšega novinarja Mi-ijutina Stefanov .ta, bivšega častni, ka Željka Suština in bivšega novinarja Branka Jovanoviča.
Kot je znano, jih Je srbsko višje
Odločni ukrepi Murnove
vlade za znižanje cen
v
Stiriletka za obnovo seslih bistvenih industrijskih področij
PARIZ, 14. januarja. — Francoski ministrski predsednik Leon Blum je objavil, da bo francoska vlada pričela s takojšnjim izvajanjem štiriletnega načrta za vzpostavitev in modernizacijo naslednjih šestih industrij: premogovne, električne, železne in jeklene, poljedelskih strojev, cementa in prevoza. Ta načrt se nanaša na približno 30r/r vsega f rancoskega gospodarskega delovanja. Blum je podal to izjavo po zasedanju Sveta za načrte. Za izvedbo štiriletnega načrta bo francoska vlada naročila razne vrste strojev za gradnjo. Podrobnosti bodo objavljene kesneje.
Sklep vlade popolnoma podpirata j splošna delavska zveza im zveza
vi' sporazuma iz leta 1934 za vzajemne trgovinske sporazume, po katerem je vlada Združenih držav sklepala vzajemne trgovinske sporazume z 29 državami.
Združene države hodijo po dveh različnih poteh, ki sta pa ozko povezani v svoji težnji po razširitvi svetovne trgovine. Poleg pogajanj za vzajemne trgov nske sporazume ameriška vlada Se nadalje stavlja predloge za mednarodno trgovinsko organizacijo v okviru Združenih narodov.
Trgovinski sporazumi, ki bodo ■ sledili iz ženevskih pogajanj, bodo mnogostranski. Vsaka država bo skušala dobiti koncesije od drugih in nuditi v zameno svoje koncesije.
Tako bodo dosegli izvestno število dvostranskih sporazumov med narodi o koncesijah vzajemnega interesa. Splošna pravila za sporazume, to je glede količinskih omejitev itd., pa bodo podpisale vse udeležene države.
sodišče obhodilo na smrt s stre-
ljanjem, ker jih je spoznalo za kri- j ve vohunstva. Prezidij jugoslovanske narodne skupščine je zavrnil njihove prošnje za pomilostitve.
delodajalcev. Da bi č(m bolj iz-bcljšaii proizvodnjo, bodo uvedli u vsej industriji 48-umi tedenski delovni čas. Osnovne plače bodo za 49 delavnih ur, medtem ko bodo ostalih 8 ur plačali kot izredne.
Za izvedbo tega načrta bodo v prvem letu naselili v Franciji 250.000 tujih delavcev, od kata* rih 200.000 Italijanov po sporazumu, ki so ga zaključili v Rimu med francosko in Italijansko vlado. Načrt predvideva razen tega še nadaljno zaposlitev 500.000 nemških vojnih ujetnikov v Franciji,
Stroški, ki jih predvidevajo za ta načrt za leto 1947, bodo znašali 141 nvlijard frankov.
Leon Blum je nadalje naznanil nove ukrepe v zvezi z vladno kampanjo za nadzorstvo nad oenamt, to je ustanovitev posebnih trgovin za prodajo blaga po cenah, ki jih je določila vlada, nadzorstvo nad dobavo sladkorja in nad oenami sadja in zelenjave. Blum je tudi zahteval od javnosti, da ovadi prodajalce, ki se ne držijo znižanih cen.
Medtem pa prihajajo iz pokrajin prve vesti o neredih, ki jih je povzroč'la vladna akcija. Zupan v Villeneuve se je postavil na čelo burne demonstracije prott 5% znižanju cen.
V Parizu bo poslovalo 5 tisoč trgovin pod imenom «vzorčnlh trgovin* in po neuradni cenitvi Jih bo v vsej Franciji obratovalo okoli 10 tisoč. Te trgovine so zasebna last ter so se obvezale pred oblastmi, da bodo prodajale vse blago po cenah, ki Jih Je določila vlada. Poleg tega bodo delale za te cene kar največjo rekla-
mo. Dobile bodo poleg tega posebne dobave, vključno blago, ki so ga zaplenili na črni borzi.
Izjava ministrstva za gospodarstvo pravi, da se bo večji del trgovcev, prodajalcev in proizvajalcev strinjal s 5% znižanjem, ki ga je odredila vlada, toda nekateri se <tzaradi zanikrnosti, nevednosti ter zaradi drugih razlogov» niso pokorili vladnim ukrepom. Ministrstvo }e poleg tega izjavilo, da so demonstranti v Villeneuve pod vodstvom župana AHlauda ogrožali vladnega funkcionarja, kateremu so poverili nalogo za nadzorstvo nad izvajanjem znižanja cen ter so
ga nagnali iz mesta. AHlauda so kaznovali s 15.000 franki ter s 15 dnevnim zaporom z odlogom obsodbe do rešitve priziva.
Vlada je tudi odobrila odlok za ustanovitev posebnih komisij za nadzorstvo nad, cenami, v katerih bodo zastopani v enakem številu trgovci, potrošniki, delavci in delodajalci.
Pariška policija je napravila pregled v 9200 trgovinah, ali izvajajo vladini odlok o 5% znažanju cen. Policija je ugotovila, da se samo 97 trgovin nt držalo odloka; 57 trgovin pa je znižalo cene oelo za kot 5%.
BLUM V LONDONU
London, 14. januarja Francoski ministrski predsednik Leon Blum in Attlee bosta razpravljala med drugimi gospodarskimi vprašanji tudi o pomanjkanju premoga in o možnosti večjih nakazil premoga iz Porurja Franciji. — Bluma pričakujejo v Parizu pravočasno, da se bo mogel udeležiti volitev za predsednika francoske republike, ki bodo jutri popoldne.
DE 6ASPERI
NA SPREJEMH V NEW Y0RKU
New York, 14. januarja
Italijanski ministrski predsednik De Gasperi je v nedeljo z letalom iz Clevelanda pr.spel v New York. Udeležil se je pontifikalne sv. maše, ki jo je daroval kardinal Speilman. Ob izhodu iz katedrale sv. Patr.cija so Newyorčani De Ga-sperija navdušeno pozdravljali.
Opoldne je newyorško mesto priredilo De Gasperiju banket, ki je potekel v slavnostnem razpoloženju. Neki ameriški senator je ob tej priliki dejal, da «velja ta manifestacija vec kot posojilo, ker predstavlja uvod k važnejšim sporazumom, kot pa je navadna trgovinska pogodba.*
V ogromni plesni dvorani luksuznega hotela «Waldorf Astoria* se je zbralo okoli 2.500 oseb. De Gasperi je prišel v dvorano s spremstvu župana 0’Dwyerja, Fiorella La Guardie, posebnega veleposlanika Združenih držav v Vatikanu Myrona Taylorja, kardinala Sfell-mana ter drugih.
Po pozdravnih govorih se je De Gasperi v angleščini zahvalil za lep sprejem in za pomoč, ki jo Američani pošiljajo Italiji. Dejal je, da Italija zaupa v poslanstvo Združenih držav pri vodstvu sveta m njegovi obnovi.
Po banketu, ki mu ga je priredilo mesto New York, je De Gasperi v nedeljo ob 16. uri govoril po radiu, nato pa se je ob 17. uri udeležil sprejema, ki mu ga je v njegovo čast priredil Myron Tylor. Med udeleženci so bile mnoge osebnosti, med njimi Windsorski vojvoda in vojvodinja, s katerimi se je italijanski ministrski predsednik zadržal v prisrčnem razgovoru. Ob 19. uri je nato De Gasperi šel na zasebni obed v bivališče kardinala Spell-m.ana.
TISKARSKA STAVKA
London, 14. januarja Tudi včeraj, po petih zaporednih dnevih, so Parižani ostali brez časnikov. Upajo pa, da bo ponudba za. ložnikov mogla prepričati stavku-več joče, da se povrneja na delo v ne-I kaj dnevih.
BOJI NA KITAJSKEM
Nanking, 14. januarja .
Kot poroča .((Reuter*, se je po nedavnem uspehu, ki so ga zabeležile čete kitajske vlade z zavzetjem Kwanyuana, četrta komunistična armada umaknila na področje Tair. chauct na meji pokrajin Santung-Kiangsu v Osrednji K.tajski.
Obrambni minister je potrdil, da so vladne čete zavzele Kvvanyuang. Tako so odvzeli komunistom njihovo zadnje važno središče ob železniški progi v Lunghai.
PRED VOLITVAMI NA POLJSKEM
Varšava, 14. januarja
Reuterjev dopisnik javlja, da Je volivna kampanja za nedeljske polj ske volitve dosegla že skoraj višek. V soboto je zaradi hudega mraza padel v poljski prestolnici termometer na 290 pod ničlo. Glavni voditelji vseh poljskih vladnih političnih strank bodo imeli v prihodnjem tednu vollvne govore v varšavskem radiu.
Zadnje vesti o predvolivnih spopadih so dospele iz Rzeszowa, kjer naj bi tolpa UPA (ukrajinska osvobodilna armada) vdrla v sedež voljnega odbora. Tolpo pa je vladna milica zavrnila ter pri tem ubila 4 napadalce.
V Varšavi so izvedeli, da je vojaško sodišče obsodilo v Bialystoku na smrt 5 članov domnevne ilegalne tolpe, katere so obtožili, da so ugrabili dva člana krajevne voliv-ne komisije.
Beli Rusiji letos preti glad
MOSKVA, 14. januarja.— Dopisnik *Manchester Guar-diana» je poslal sledeče poročilo iz Moskve: «Glavni vršilec dolžnosti misije ustanove UNRRA v Beli Rusiji Theodore Waller, ki je sedaj na obisku v Moskvi, je izjavil, ko je govoril o prehranjevalnem položaju Bele Rusije, da bo prenehanje 'delovanja ustanove UNRRA na tem področju povzročilo zelo resne omejitve in da bo v prvem polletju 19j7 prejemalo prebivalstvo področij, ki so bila najbolj prizadeta od vojne, zelo pičle živilske obroke.»
VESTI V 1 STAVKU
~~ V Bombayu so spet izbruhnili manjši neredi in poboji.
— Pred policii j0 v Hajfi so židovski teroristi zapeljali majhno vozilo, ki je tri minute pozneje eksplodiralo ter ubilo tri arabske stražnike in dva Angleža; ranjenih Je bilo 60 oseb, policijsko poslopje pa hudo poškodovano.
— Nizozemska vlada je določila pol milijona goldinarjev za atomske raziskave.
— Transjordanski kralj Abdulah Je s turškim predsednikom Incenu-jem podpisal prijateljsko pogodbo.
— Belgijski zunanji minister Paul Henry Spaak bo v kratkem obiskal Češkoslovaško, kjer bo podp sal kultu; no pogodbo.
— Predsednik židovske agencije v Palestini dr. Dav.d Ben Gurion Je b:l na obisku v Londonu ter Pa-r.zu, nato pa Je odpotoval v Palestino.
— Zaradi zaledenelega Rena Je britanska vojska uprava v Nemčiji prekinila dobavo električnega toka Nizozemski in Belgiji.
— Nizozemska prestolonaslednica pričakuje četrtega otroka; šteje 37 let ter ima že tri hčerke.
— Nizozemsko sodišče je obsodilo ba 12 let zapora 27 letno Židinjo Karolino Fransman. ki je bila med bemško zasedbo vohunka Gcstapa je ovadila veliko ljudi, med nji. 'bi svojega brata.
, Neki 16 letni gojenec pomor-sole v Londonu je razb.l oken-stekla neke židovske trgovi-sodeče ga je kaznovalo z 12 boarci s šibami; ker se je mati pri-ji Je sodnik dejal: «Fant je a 'e angleške krvi in zaradi tega ' bo umrl.*	^
«Imel sem priliko — nadaljuje dopisnik — da sem se razgovarjal z Wallerjem v maju mesecu na svo-jpm obisku v Beli Rusiji v prvi fazi delovanja ustanove UNRRA v tej deželi. Zanimal sem se za napredek, ki ga je od takrat izvršila ustanova UNRRA. Waller mi je dejal, da so izroč.li približno 85% dobav ustanove UNRRA in praktično vse razdelili. Mestno prebivalstvo kot tudi del poljedelskega prebivalstva (ki tvori 80% celokupnega pre.
bivalstva) je za viselo skoro v celoti od ustanove UNRRA v preteklem letu, kar se tiče preskrbe z maščobo.
Waller Je preračunal, da bo to leto potrošnja maščobe odgovarjala en: šestini predvojne potrošnje, ko bo znašalo razmerje 4 kg maščo. be na leto in na osebo, proti 24 kg pred vojno.
«Nato je Waller poudaril, da ne bo niti krajevna proizvodnja živalske maščobe in rastlinskih olj niti
Cleveland, 14. januarja — ((institut za mednarodne zadeve* in ameriški tednik «Time» sta v minulih dneh priredila javne sestanke, pod naslovom «Kaj pričakuje svet od Združenih držav in kaj nameravajo Združene države storiti glede tega*. Sestankov se je udeležilo veliko število vo-d.lnih politikov različ nih narodov. V naslednjem podajamo nekaj izvlečkov iz važnejših govorov, ki so jih prenašale ameriške radijske postaje in objavil tisk:
Upravnik za zadeve povratnikov v Združenih državah general Omar N. Bradley je izjavil, da pada odgovornost za trajni mir na vse človeštvo.
Bradley, ki je dejal, da govori «enostavno kot ameriški vojak, ki se boji tragičnih posledic, ki bi jih nova vojna lahko prinesla svetu*, je izjavil: «Naša stabilna zunanja politika ne more biti niti filosovjetika, niti antisovjetska, niti filobritanska in niti antibri-tanska. Združene države so dosegle zrelost v upravljanju mednarodnih zadev.
General Bradley Je poveljeval 12. ameriški armadi v evropski kampanji v zadnji vojni ter je postal slaven zaradi izrednih akcij v Franciji. Poznan je kot »general kovbojev*.
V začetku sestanka so govorili bivši brazilski zunanji minister Osvaldo Aranha, urugvajski zunanji minister Edoardo Rodri-gu«z Larrrti, argentinska pisateljica in urednica revije «Sur» Victoria Ocampo ter bivši mehi-
,KAl PRIČAKUJE SVET OD USA?'
Izjave odličnih predstavnikov raznih narodov na sestankih ..Instituta za mednarodne zadeve" v Clevelandu
ški zunanji minister Ezequlel Pa-dilla.
V soboto zvečer so sestanek končali z govori sledečih politikov: odstoplvši zunanji minister Byr-nes, predsednik senatnega odbora za odnošaje s tujino senator Van-denberg. predsednik vseučilišča Wellesley Miidred Helen McAfee ter nev/oržki nadškof kardinal Francis Speilman.
Na sobotnem popoldanskem zasedanju so razpravljali o vprašanjih vzhodne Evrope sledeči govorniki:	češkoslovaški zunanji
minister Jan Masaryk, urednik carigrajskega dnevnika «Vatan» Ahmed Emin Yalman, madžarski poslanik v Franciji Paul Auer, glavni dopisnik tednika «Time» v Berlinu John Scott ter tajnik ameriške sindikalne organizacijo O. I O. James B. Carey.
Na četrtkovem otvoritvenem zasedanju so obravnavali argumente o Vzhodu in o Pacifiku. Govorili so ameriški mornariški minister Forrestal, kitajski veleposlanik v Združenih državah dr. W. K. WeHington Koo, filipinski delegat na glavni skupščini ZN bri-gadni general Carlos Romulo in predsednik teološkega seminarja newyorškega mesta dr. Henry P. Wan Dušen.
Italijanski ministrski predsednik De Gasperi je v začetku svojega govora v petek zvečer poudaril, da so z Italijo na prvem sestanku zmagovitih držav v Londonu ravnali kot s sovražilo državo, nakar se je položaj Italije postopoma izboljšal in je v Parizu ie dobila položaj sobojevnika; zdaj pa so ga v VJashingtonu sprejeli kot prijatelja in ga povabili, naj pride v Cleveland kot enakovreden član.
De Gasperi je poudaril, da je med vojno bila v Italiji obenem tudi državljanska vojna, kar je slabo vplivalo na državo. De Gasperi je tudi naglasil, da zagovarja Italija v svoji notranji gospodarski politiki zasebno iniciativo, medtem ko je glede zunanje politike pristaš svobodne trgovine.
Glede mirovnega problema je De Gasperi dejal: »Ce bodo vse druge države odobrile mirovno pogodbo, bomo morali kloniti tudi mi. Žrtvovati se moramo za mir, toda odgovornosti za poniževalne pogoje pa mi ne moremo prevzeti. Zaradi razpremljenja meja z Jugoslavijo in s Francijo je Italija odprta kot še nikoli in Združeni narodi bi nam morali v ne-varnosti pomagati. Italijanska vlada ima čut odgovornosti, toda
ima tudi čut ponosa.*
Madžarski minister v Parizu Paul Auer je izjavil, da odvzemajo tisočem Madžarov na Češkoslovaškem njihovo imovino in Jih izganjajo iz njihovih domov. Pozval je konferenco v «imenu člo-večanstva in demokracije* ter zahteval pomoč: za rešitev tega vprašanja.
Pri radijski oddaji je nato govoril češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk, ki je izjavil, da Je materialna pomoč, čeprav je važna za Cehoslovake na Madžarskem, vendar drugotne važnosti glede na vprašanja, ki jih morajo rešiti Združeni narodi.
Ameriški senator Arthur A. Vandentocrg, eden izmed najvplivnejših voditeljev nove republikanske večine v kongresu, je izrazil upanje, da bodo Združene države nadaljevale mednarodno sodelovanje «pri poizkusu za vzpostavitev miru s pravičnostjo v svobodnem svetu svobodnih ljudi*.
((Mislim, je dejal Vandenberg, da bodo Združene države storile vse, kar je v njihovi moči, da ob-drže mednarodno organizirano o-brambo proti napadu, za pospešitev demokracije, človečanskih pravic in temeljnih svobodščin.
»Omenil sem razorožitev. Noben
drug činitelj za mir ni tako važen in ničesar ni bolj značilnega kot ameriško stališče do svetovnega miru. Pripravljeni smo razorožiti se 1) v taki meri, kot so to pripravljena storiti druge sile; 2) v kateri koli meri, v kolikor bodo Združeni narodi ter njihove skupne vojaške sile lahko preskrbele za namestitev, ki more nuditi zaupanje.
«Razorožitev so naše najljubše sanje, toda mi se ne bomo enostransko razorožili. Ne smemo se zanesti, da bomo s swjim zgledom druge prepričali. To smo ie enkrat storili.»
Bivši ameriški zunanji minister Byrnes, ki je nedavno odstopil, je v soboto govoril ob zaključku zasedanja tridnevne konference za svetovne zadeve ter izjavil, da upa zdaj bolj kakor pa «kdaj koli po končani vojni*, da ((lahko dosežemo s sodelovanjem pravičen mir.*
Masno smo povedali, je dejal Byrnes, da se Amerika ne bo izognila svoji odgovornosti, čeprav bi radi zmanjšali naše brente, ki nam ga nalaga zasedba. Prav tako smo jasno povedali, da bodo Združene države tako dolgo obdržale svoje čete t) Nemčiji in Avstriji dokler bodo tudi naši za-
vezniki imeli vojaštvo v teh dveh državah.
«Napori za mir so napori za zakonitost in pravico. To je boj, ki nima nikdar konca. Zakonitost in pravico lahko razvijajo in u-porabljajo samo žive ustanove, ki so zmožne življenja in napredka. Te ustanove pa morajo podpirati zadostne sile, da zaščitijo narode, ki $e zakonitosti držijo, proti narodom, ki zakonitost kršijo.
«Sedanje razmerje sil med velikimi državami izključuje go-spodstvo ene od teh držav nad celim svetom. Tega razmerja sil ne more bistveno izpremeniti enostransko dejanje kake posamezne države, ne da bi pri tem korenito uničila celoten ustroj Združenih narodov.
«Pokazali smo našo zirožnost v vojni, pokazati morano tudi. našo zmožnost v miru. Ce bomo to storili, bodo naši sinovi m sinovi vseh ljudi sveta mogli imeti za dediščino miren svet razširjene svobode ter zvišanega dobrobita. K temu smotru naj nas navdihuje preteklost svobode ter naj nas kliče bodočnost svobode!*
Newyorski nadškof in kardinal Speilman je izjavil, da bo človeštvo moglo doseči trajen in pravičen mir le, če bo spoštovalo krščanska načela, ki uče ljubiti Boga in svojega bližnjega. Sele ko se bodo tudi druge države, ki so danes članice Združenih narodov, ravnale po geslu, ki je sveto a-meriškemu narodu in ki se glasi »V Bogu je naše upanje in rešitev*, bomo lahko z zaupanjem gledali v bodočnost.
dobave, ki jih bo Bela Rusija prejela iz ostalih delov Sovjetske zveze, mogla nadomestiti v primerni meri konca pomoči ustanove UNRRA.
«Ko je govoril o gospodarskem položaju Bele Rusije, ki Je eno izmed najbolj po vojni opustošenih področij na svetu, je Waller zatrdil, da so posejali 67% zemljišč, ki, so bila posejana pred vojno, toda to odgovarja po računih funkcionarjev ustanove UNRRA le 50% predvojne setve, zaradi pomanjkanja traktorjev ;n umetnih gnojil. Zemljišča, ki so obdelana z rastlinsko hrano, odgovarjajo 90%, obdelana s krompirjem pa 60% predvojne dobe.	,
((Medtem ko je pred vojno bilo mehaniziranih 60% poljedelskih gcu spodarstev, jih je sedaj le 20%. Ce bi ustanovi UNRRA uspelo dobaviti primerno število traktorjev, bt to odstotno razmerje moglo narasti na 35%. Zdaj pričenjajo prihajati traktorji v Belo Rusijo. Po voj. ni nedotaknjenih Je ostalo le 20 (tisoč hektarjev rodovitne zemlje v primeri z 80. tisoči hektarjev v predvojni dobi.
«Waller Je zatrdil, da Je ustanova UNRRA snemala s popolnim sodelovanjem vlade Bele Rusije dolg kulturni film na področju o delovanju, ki ga je tam razvila UNRRA Ta kulturni film bo pogazal svetu ogromno delo, ki ga je izvršila organizacija.
«Glede na živino, ki jo ima deželah ni mogel Waller dobaviti točne statistike, toda opomnil je, da se je med vojno izgubilo 70% konj in 94% drobnice, tako da je položaj še vedno resen. Vendar pa je vlada strogo prepovedala zakol plemenske živine.*
ZANIKANA VEST
Rim, 14. januarja Britanska vojaška policija v Rimu je zan.kala vesti, da bi našli bombo pred hotelom «Milano». ki ga ima zasednega RAF. Vest o najd. bi so prinesli vsi rimski časniki.
Po vesteh agencije «Ansa» Je poveljstvo italijanske policije dalo izjavo, da so bombo našli v kupu smeti v hotelu, v katerem so druži, ne vojaškega osebja. Po isti izjavi so bombo našli med preiskavo, ki so jo izvršili po telefonskem opozorilu. Domnevali so. da opozorilo prihaja od židovske teroristične organizacije Irgun Zvai Leuml.
Načelnik politične policije v Rimu, Carmine Bortino — ki Je izja.. vil, da je britanska policija odstrv nila bombo — je pozneje dejal, da )e nastal nesporazum »zaradi premalo skrbnega poročila nekega policijskega funkcionarja.*
MikoIaj[aykoi/ cjoior
pred poljskimi volitvami
LONDON, 14. januarja. Poljski ministrski podpredsednik Stanislav Mikolajcspk je imel sinoči preko varšavskega radia votivni govor. Dejal je, da so v 10 volivnih okrožjih poljske oblasti razveljavile listo kmetske stranke, na kateri so bili kandidati opozicije. Mikolajczgk je dal svojim pristSem navodila, kako naj glasujejo za kmetsko stranko in je za trdil, da so nekatere njegove pristaše ustrahovali in zaprli.
Mikala]czyk je še izjavil: «Polj-
ski narod v svoji osvobojeni domovini kuti in razume, da je popolno spoštovanje zakona, zlasti v dobi miru, edino sredstvo za odnošaje med državljani samimi in tudi državljanov do drlave. Nihče nima pravice nazivati poljski narod z imeni kolaboracionistov in razbojnikov.)>
Mikolajczgk je zlasti poudaril važnost tajnega glasovanja in dejal: «Ta j no glasovanje je potrebno, da more vsak volivec izraziti svojo voljo. Vsakemu bi moralo biti omogočeno, da glasuje prosto, da nihče ne vohuni za njim in da se mu ni treba bati, da bi izgubil svoje delo ali pa še kaj hujšega.*
Mikolajczgk je izjavil: «Jaz poznam vaše tcikoče, vaše mišljenje in morda tudi dvome. Jaz sem z vami in bom z vami tudi ostal; ista je naša usoda in skupna bo naša zmaga, ker je naš smoter neodvisna, ljudska, demokratična, pravična in srečna Poljska. Mi bomo tako Poljsko ustvarili po našem polj. tkem vzoru.*
Volitve na Poljskem bodo v nedeljo. . Mikolajczgkova kmetska stranka je v opoziciji proti vladnemu demokratskemu bloku.
Mikolajczyk je dejal, da poljski narod hrepeni po dnevu, ko bi mogel iti na svobodne in neovirane volitve. Hrepenenje poljskega nar roda po svobodnih volitvah so še
povečale obljube začasne poljske vlade, kakor tudi spominjanje ::a izjavo treh velesil v Jalti, ko so de jale, da bo Poljska svobodna, močna, neodvisna in demokratična.
Javno mnenje v tujini, kakor tu. di poljski narod sam, so zainteresirani na izpolnitvi teh obljub.
SPITZBERGI
ZSSR ZAHTEVA POVLASTICE
Washington, 3 3. Januarja
Pooblaščeni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da so bile Združene države stalno obveščevane glede zahteve Sovjetske zveze, naj ji Norveška dovoli posebne po v last ice na SpitebergHh. Predstavnik je dejal, da je Sovjetska zveza načele to viiprašanje pri norveški vladi v letih 1944 In 1945.
Predstavnik je nadalje poudaril, da Združene države niso v tej zadevi storile nlkakih korakov, da p« se za to stvar zanimajo zaradi pogodbe Iz 1920, po kateri so ti otoki pripadli Norvešk; to pogodbo so Združene države ratificirale leta 1924. Sovjetska zveza ni bila tedaj pri tej pogodbi soudeležena, pač pa j? na to pogodbo formalno pristala leta 1935.
Spltzbcrgi, na katerih je obilo premoga, leže kakih 640 km od severnega rta skandinavskega polotoka.
Tuji novinarji
v Jugoslaviji L 1946
BEOGRAD, 14. januarja. — Po tern kar poroča Tanjug, je v letu 19k ^ ves svet pokazal največje zanimanje za Jugoslavijo. To dejstvo lahko med drugim izvajamo iz velikega števila tujih novinarjev, dopisnikov tujih poročevalskih agencij ter fotografov, ki so obiskali Jugoslavijo v preteklem letu. Vsega skupaj je Jugoslavijo obiskalo 19Jj6. leta 210 tujih novinarjev. Od njih je veliko število potovalo po Jugoslaviji ter obiskalo različne dele države.
Po številu nov-narije, v, dopisnikov Im fotografov, ki so prišli v Jugoslavijo, zavzemajo Združene drzar ve prvo mesto s 40 zastopniki radia Im tiska. Njej sledita Vehfca Britanija bi Francija s po 25 novinarjev.
Jugoslavijo je tudi obiskalo veliko število časnikarjev iz Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Bolgarije. Poljske, Svioe in Madžarske. Ravno tako »o obiskali Jugoslavijo zastopniki tiska Danske, Švedske Norveške, ItaJije, Grčije, Romunije, Avstrije itd. Vsega skupaj je Jugoslavijo obiskalo 210 zastopnikov tiska w 24 držav.
Med Časnikarji, ki so obiskali Jugoslavijo preteklega leta, so všteti zastopniki največjih listov in največjih radijskih postaj Velike Britanije in Amerike. <tTa-n jug* omenja, da je ameriško agencijo sAssooiated Press» zastopalo 5 novmarijev in 2 fotografa, sl/nitrd Press» 4 dojrisniki ter 1 fotograf, olntematicnol News Service» 4 dopisniki in 1 fotograf. Od velikih armenskih časnikov sotNeu) York Times» zastopali 4 dopisniki, revije, zCollieFs*, zLife*, zNevis-vseek*, m tNew Republio» pa po dva dopisnika. Velike- ameriške radijske postaje, sNational Broad-oasting Compang, sMutual Broad-oasting Corporation» in tColumbia Broadcastimg Sgstem» pa so bile zastopane s po enim dopisnikom.
Kar se tiče britanskega tiska, so preteklo leto obiskali Jugoslavijo dopisniki agencije «Reuter*, listov «Times», tDailg Bipress» ter velikega števila drugih britanskih dnevnikov in revij. V vsem je Jugoslavijo obiskalo v 1946. letu 20 odposlancev britanskega tiska.
ARETACIJE
NA MADŽARSKEM
NOVA PERUJSKA VLADA
Lima, 14. Januarja
Admiral J os*4 R. Alzamora načeluje novi perujski vladi, ki so jo sestavili po treh dnevih krize, katero Je izzval umor urednika nekega lista.
V novi vlad; so trije generali ter zavzemajo zelo važna mesta. V vladi ni nobenega člana ljudske stranke, katere predstavniki so imeli tri mesta v vladi, ki Je odstopila v četrtek.
Alzamora je neodvisen ter le, kakor pravijo, zmernih pogledov.
GRŠKA AMNESTIJA
Atene, 14. januarja Grški ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris Je objavil, da bo grfeka vlada danes objavila amne-st.jske ukrepe glede deportiranih oseb, da bi pospešila preučevanje obtožb o političnih zločinih in da bi znižala število ujetnikov, ki so v Krikih zaporih m v koncentracij, tkih taboriščih.
ODSTOP MINISTROV V AVSTRIJI
London. 14 januarja Predsednik avstrijske republike dr. Karl Renner Je sprejel odstop socialističnega ministra za prehrano Franza Frenzela, ministra brez listnice Aloisa Wetnbergerja (ljudska stranka) ter podtajnika za načrtno gospodarstvo Franza Rau-scherja.
Dunaj, 14. januarja Ameriški uradni krogi na Dunaju pravijo, da so v ponedeljek v Budimpešti aretirali okrog 600 oseb. Madžarsko poslaništvo na Dunaju je to trditev zanikalo in izjavilo, da v Budimpešti v zadnjih dneh niso prijeli več kakor 90 oseb.
V dobro poučen.h krogih v Budimpešti so nedavno namigovali, da si skušajo madžarski komunisti' utrditi oblast, preden bi se Sovjeti umaknili iz Madžarske po podpisu madžarske mirovne pogodbe, o kateri mislijo, da jo bodo podpisali približno čez dva meseca.
Budimpeštanski radio je navajal besede Bela Varge, ki je predsednik madžarske narodne zbornice in ki je pred kratkim izjavil, da bo nedavno odkrita zarota na Madžarskem verjetno povzročila tako stanje, da bo treba CimpreJ sklicati narodno zbornico.
Bela Varga je tudi izrazil svoje prepričanje, da ne bo nobeden od madžarskih poslancev ugovarjal ali se protivil temu, da bi zaslišali in postavili pred sodišče člane narodne zbornice, katere so prijeli, ker so bili v veliki meri zapleteni v zaroto.
IZ SLOVENIJE
Pod naslovom «Za izboljšanje prehrane v ljubljanskih menzah«
piše Jože Lesar v »Ljudski pravi-ci», da načrtna in sistematična ureditev prehrane po javnih menzah v Ljubljani postaja iz dneva v dan bolj pereče vprašanje. Clan-kar pravi, da je dejstvo, da hrana
v večini menz kvalitetno in kvan-
titetno ne odgovarja, da v kalorijah ne dosega predpisanega minimuma ter se sprašuje, kje so vzroki takega stanja. Takoj po osvoboditvi so razna ministrstva, ustanove in obrati organizirali svoje fnenze, ki pa so Jih pozneje, ko je bilo urejeno vprašanje razdeljevanja hrane, izločile iz svoje uprave, niso pa poskrbeli, da bi jih povezali v enotni sklop s politiko preskrbe. Veliko krivdo za to nosi oddelek za trgovino in preskrbo pri mestnem ljudskem odboru, kar dokazuje dejstvo, aa še zdaj delujejo nekatere menze, na primer «Slon», «Zvezda», bivša «Menza AF'/.» in druge, brez vodstva in odgovornosti. Abonenti so prepuščeni razpoloženju upravnih organov menz, ki nimajo nad soboj nikakega nadzorstva. Vsaka menza ima svoje, po večini zelo nes-pu-tno in zanemarjeno gospodarstvo. Posledica tega je bila, da so se dvignili režijski stroški in poslabšala kvaliteta hrane. Abonenti so bili prisiljeni zapuščati menze in začeli ustanavljati tako imenovane privatne menze, ki so postale leglo črne borze in korenina anarhizma preskrbovalni politiki. Clankar nadalje piše o potrebi za izboljšanje takega stanja in pravi, da trenotno izvajajo revizijo vseh javnih menz ne glede nato, komu pripadajo. Ze pivi rezultati revizije kažejo porazno sliko na tem področju.
TRŽAŠKA KRONIKA
Nove cene za kinomatografe
BOJI V HANOJU
London, 14. januarja
Po napadu včeraj ob zori s podporo letal zatrjujejo Francozi, da so pridobili teren v južnih predmestjih Hanoja. Minister za kolonije Marius Moutet je izjavil, da so Francozi uporabili vojaške sile le, ko je bilo to potrebno za zavarovanje interesov in življenja francoskih državljanov. Moutet je izrazil mnenje, da je mogoča v kratkem rešitev iz sedanjih težav.
OBSOJENI GENERALI
Atene, 14. januarja V Atenah so javili, da so ameri. ške oblasti izročile grški policiji nemškega poveljnika na Kreti leta 1941 generala Andreja. Postavili ga bodo pred sodišče kot vojnega zločina zaradi množičnih pobojev in brutalnosti proti prebivalstvu na Kreti. Nemška generala Bruna Braucrja in Frederica Muellerja, ki sta bila poveljnika na Kreti od leta 1942 dalje, je kot vojna zločinca grško sodišče v Atenah 10. decembra 1946 obsodilo na smrt.
— Ob koncu februarja bo zavezniško vojaško sodišče v Benetkah sodilo feldmaršalu Kesselringu, nemškemu poveljniku v Italiji po italijanski kapitulaciji.
— Sodišče v Hamburgu Je obsodilo na smrt dva Poljaka, ker sta umorila nekega poljskega policijskega agenta.
— V Glasgowu na Škotskem stav. ka okoli 50.000 delavcev v ladjedelnicah.
— Iz Melbournea v Avstraliji so poslali domov 3.700 Italijanskih vojnih ujetnikov.
T* dni Je odpotovala v Moskvo romunska trgovinska delegacija, v kateri so trije člani vlade, da se bo s sovjetsko vlado pogajala za novo trgovinsko pogodbo.
V Kranju so obnovili tovarno usnja «Standart», ki jo je leta 1942 okupator popolnoma uničil. Ves čas jo je uporabljal za vojašnico in vse stroje odpeljal.
Ljudska skupščina FLRJ je na
istem zasedanju, ko je sprejela osnovni zakon o preračunu, sprejela tudi zakon o davkih, ki so ga začeli izvajati s 1. januarjem 1947. Zakon o preračunu in zakon o davkih sta v tesni medsebojni zvezi, ne samo s tem, da zakon o davkih zagotavlja velik del preračunskih dehodkov, temveč tudi v tem, ker oba zakona spravljata v sklad finančni sistem s spremenjeno družbeno gospodarsko stvarnostjo.
Umrli so: Jožefa Obljubek, rojena Mavrič, Roman Svetek, poročnik, Margareta Tešar, rojena Krušeč, Marija Korčak, inž. Mihael Glae-sener, vsi v Ljubljani; Marija Potrata, rojena Mole. v Trbovljah; Albina Ferkol, žena zidarskega mojstra v Hrušici; Marija Rižnik v Bteznem; Olivera Brzovnik, učiteljica v Vojniku pri Celju; Ivana Sedej, rojena Pirc, v Tržiču.
KULTURA
Nezanimivejše češkoslovaške knjige v letu 1946
Organ čeških kulturnih organizacij nBvobodne Noviny» je priredil tradicionalno anketo za -najzam-mivejšo knjigo v letu 1946. Kot v minulih letih tudi zadnja anketa bila omejena samo na knjige, ki so izšle v preteklem letu, temveč je imela namen ugotoviti zanimanje čitateljev za dela, ki so bila izdana v prejšnjih letih v primeri z novimi knjigami. Prvih pet pisateljev, ki so dobili največje število glasov, jq: predsednik republike dr. Edvard Beneš 60 glasov, in sicer za knjige tSest let v izgnanstvu* 31 glasov, ^Demokracija danes ‘n jutri* 20 glasov, ostali spisi kultur-no-politične vsebine 90 glasov; na diugem mestu je univerzitetni profesor dr. Albert Praiak, ki je dobU vsega skupaj 25 glasov, in sicer za knjige rNarod se je branih 11 glasov, o Blizu VrhUckega» *, glasov, «Za narod» 3 glasove in oStaroče-ška pesnitev o Aleksandru Velikem-* 2 glasova; tretje mesto ima znana knjiga umrlega JuUusa Fu-či ka «Reportaža napisana pod ve-šali», hi je dobila 19 glasov; na Četrtem mestu so zbrana dela bratov C a p ko v z 18 glasovi, na petem pa s 14 glasovi «Glose», ki jih je napisal Emil Sobota. Ankete so se udeležili najbolj znani češki kulturni in javni delavci.
Urad «Public Relations» je izdal sledeče poročilo:
Dne 13. januarja 1947 opolnoči so
stopile v veljavo nove ceno za kinematografe, in sicer:
Rossetti: prvi sedeži 80 lir; znižani 60; drugi sedeži 60; znižani' 45; galerija 40; znižani 30.
I.	skupina: prvi sedeži 60 lir; znižani 45; drugi sedeži 45; znižani 30.
II.	skupina: prvi sedeži 50 lir; znižani 35; drugi sedeža 35; znižani 25.
III.	skupina: prvi sedeži 35 lir; znižani 25; drugi sedeži 25; znižani 20.
IV.	skupina: prvi sedeži 25 lir; znižani 20; drugi sedeži 20; znižani 15.
Nove pristojbine In prijava
DOHODKOV
ZA NEPOSREDNE DAVKE
Izkrcevalna ladja odhaja na Malto
Po dvotedenskem pristanku v Trstu bo danes odplula na Malto izkrcevalna ladja (3) 3510 britanske kraljevske mornarice za oklepne 1 vozove. S to ladjo se bo vrnilo na Malto 300 mornarjev, ki so namenjeni v domovino. Nadalje bo odpeljala 24 konj za igro polo iz Gradca in Vidma. Konje bodo namestili v posebne staje, ki so jih zgradili delavci na krovu ladje. Poveljnik ladje je kapetan korvete T. D. L. Platt, D. S. O., R. N. N., ki je bil odlikovan ob izkrcanju v St. Nazaire meseca marca 1942. Drugi kapetan, ladijski poročnik A. R. C. A. R. C. Noe, D. S. T. C., R. N., se je izkrcal s prvo skupino izkrce-valnih naprav na britanskem mostišč v Normandiji.
Ladjo L. S. T. (3) 3510 bo nadomestila ladja iste, vrste 3516, kateri poveljuje kapetan korvete A. P. Hughes, D. S. C., R. N.
V pričakovanju objave splošnega ukaza ZVU so popravili prispevke splošnega dohodninskega davka na tem ozemlju z veljavo od 1. januarja 1947. Zainteresirane tvrdke in osebe se lahko obrnejo na višje finančno ali na pokrajinsko nad-zorništvo za takse in neposredne davke na promet v Trstu za pojasnila o novih prispevkih.
Finančna interadanca opozarja vse zasebnike, družbe, združenja ter druge delodajalce na določbe člena 47, kr. dekreta št. 1608, z dne 17-9-1931, to je na dolžnost predložitve prijav donosov, na roke, ki jih določa člen glede na davek m skupino donosov, na kaznivost za opuščeno ali napačno prijavo in za dejanja v škodo finačne intendance.
Poziv finančne intendance dodaja, da dajejo pristojni davčni uradi na prošnjo posameznikov nasvete in pojasnila, k] lahko služijo za natančno sestavitev prijav.
Reševanje vlačilca
SAN BIAGIO
DODATNI DAVEK ZA TEKSTILIJE
Urad »Public Relations« Julijske krajine je dal sledeče poročilo:
Do objave splošnega ukaza bo od 4. januarja 1947 dalje v veljavi preklic dodatnih taks za tekstilne izdelke, ki jih je določil splošni ukaz št. 38 m, 38 A. Namesto tega bo 4. januarja 1947 stopila v veljavo taksa za proizvodnjo vsakovrstnih tkanih izdelkov. Prizadete tvrdke in osebe lahko dobijo pojasnila) o novi taksi za profz-vodnjo pri uradih finančne inten-damce in pri tehničnem uradu za davek na proizvodnjo v Trstu.
Podpolkovnik Street bo zapustil Trst
Glavni stan sredozemskih oboroženih sil je izdal naslednje službeno sporočilo:
«V vsem dosedanjem času zavezniške zasedbe Julijske krajine je zavezniška obveščevalna služba pod spretnim vodstvom podpolkovnika D. A. M. Streeta izvršila mnogo raznovrstnih nalog, za kar je bilo potrebno zaposljevati veliko število civilnih nameščencev poleg zavezniških civilnih in vojaških oseb.
«Trenotno potreba za splosr.o zmanjšanje zavezniških nalog in priprava za evakuacijo zahtevata tudi postopno reduciranje zavezniške obveščevalne službe. Zaradi te. ga bo podpolkovnika Streeta nadomestil po stopnji, nižji častnik. Podpolkovnik Street se bo vrnil v Anglijo, ko bo predal dolžnosti svojemu nasledniku. Prvi ameriški zastopnik g. Charles k. Moffly, ki je bil do zdaj podpoveljnik zavezniške obveščevalne službe, bo po vrnitvi z dopusta postal načelnik AlSa. Njegov namestnik bo major Windsor, ki bo obenem glavni britanski zastopnik pri zavezniški obveščevalni službi.»
Včeraj dopoldne je podjetje Trip-kevio reševalo 173 tonski vlačilec San Biagio, ki se je potopil v nedeljo zjutraj na mestu, kjer je bil zasidran. Vlačilec je bil popolnoma potopljen in je ležal v morju v kotu 45 stopinj. Najprej so ga morati preiskati potapljači, da bi poiskali in zamašili morebitne luknje na ladji. Nato so pritrdili žerjav iz ladjedelnic Sv. Marka, ki je last družbe C.R.D.A., na vlačilec, ki so ga nato dvignili do vodne gladine, nakar so začeli s 300 tonsko črpalko črpati vodo iz vlačilca.
To delo sta opazovala pristaniški poveljnik G. Readman in eden Izmed svetovno najbolj znanih strokovnjakov za dviganje ladij baron de Banfield. Popoldne ob treh Je bil vlačilec San Biagio že na vodni površini.
SMRTNA NESREČA NA CESTI V ZAVLJE
V nedeljo ob 19.30 so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo Emilija Šušteršiča, stanujočega v ulici Orlaiiid:ni 23. Umrl je zaradi poškodb na lobanj:. Policija poroča, da sta truplo pripeljala s civilnim tvtomobilom angleški vojak P.T.E. Elcombe in neki Rafaele Ferluga, ki sta izjavila, da sta na ukaz civilne policije pobtala mrtvega Šušteršiča na cesti v /avlje. Merijo, da je Šušteršiča povozil avtomobil.
Tatvina v vrednosti
2,500.000 LIR
Prejšnjo noe so neznani tatovi zlomili ključavnico in vdrli v skladišče v ulici Annunziata št. 6, ki je last Guerrina Pelliccettija. Ukradli so parfum, pisalni stroj znamke Underwood ter kovčeg z obleko. Vrednost ukradnega blaga znaša 2.500.000 lir.
DVE DEKLICI RANJENI PRI EKSPLOZIJI
V nedeljo zjutraj so pripeljal; z zavezniškim avtomobilom v glavno bolnišnico 9 letno Bruno in 7 letno Lino Drusina, stanujoči v škofijah. Prva je bila ranjena od drobcev eksplozivnega naboja na glavi, vratu in rokah ter je njeno stanje reeno; druga pa ima rane na obrazu in udih ki se bodo zacelile v 2 dc 3 tednih. Neki agent civilne policije iz pedodseka v Miljah, ki ju je spremljal, je Izjavil, da sta bili ranjen; pri eksploziji razstreliva. V teku so poizvedovanja.
POLICIJA ODKRILA RADIOTELEG R AFSKI MATERIAL
Zavezniška vojaška policija je na podlagi neke prijave s sodelovanjem policije Juhjske krajine izvedla preiskavo na 'področju Padrič. V neki jami, približno 20 metrov od vhoda, so našli veliko količino radio, telegrafskega materiala vojaškega izve 1 a. Pre skava se nadaljuje.
NOVE CENE TUJIH CIGARET
V nekem kovčegu, ki so ga pozabili na postaji Secotidigni na progi Pariz-Bordeaux, so našli veliko količino draguljev, za katere menijo, da bi mogli biti deloma tisti, ki so jili lansko leto ukradli vojvodini VJindsorski. Scotland Yard je uvedel preiskavo.
Monopolski urad sporoča naslednje nove cene za tuje cigarete, ki so stopile v veljavo z današnjim dnem: 20 cigaret «Fib» 90 lir; 20 «Captain» 140 lir; 20 «Capitol» 150 lir; 20 «Good Lučk« 180 lir; 20 'tTurmac Rougr» 200 lir; 20 «Tur-mac Brun« 220 lir; 20 «Turmac Bleu» 220 l:r; 20 «Turmac Orange« 240 lir; 20 «Laurens-Vert» 240 lir; «Men.phis»: 20 Orient Ešp. 220 lir, TradStion 200 lir, Standard 180 lir, 20 «LLbertk» 140 lir, 10 «Kings Ga. te» 95 lir, 10 «West-End» 95 lir, 20 »Madhen-Vert« 200 lir.
LONDON PONOČI
Slika
kaže aPiccadilly Circus*, ki je eden izmed najelegantnejših trgov londonsltega središča.
Kazen za kršitelje določb ZVO
Pokrajinski delovni urad sporoča:
Ugotovili so, da delodajalci še vedno večkrat krš-jo določila splošnega ukaza ZVU št. 72 glede sprejemov in odpustov delavcev iz služb. Prihodnje dni bodo pristojni nadzorstveni organi izvedli pregled pri prizatedih podjetjih in vsa tista podjetja, pri katerih bodo ugotovili nepravilnosti, brezpogojno prijavili za kaznovanje, ki ga predvideva omenjeni splošni ukaz.
■Zato prizadete tvrdke zadnjič opozaljajo, naj uredijo te zadeve. Prizadeti dobijo potrebna pojasnila pri delovnih uradih ali pri pristojnih sindikalnih združenjih.
POŽAR V STANOVANJU
V nedeljo ponoči Je v stanovanju Matilde Malfatti v ulici Ra-stello 27 nastal požar, ki ga je povzročil električni kuhalnik. Preden so prišli gasilci, je plamen že uničil žimnico, odeje, rjuhe in nočno omarico. Nastala škoda znaša okrog 20 tisoč lir. Zdi se, da je Malfatti-jeva uporabljala kuhalnik za gretje postelje.
Gasilce so poklicali tudi na pomoč v ulico Scuola agrar.a 24 in v ulico XX. septembra 20. kjer so se v stanovanjih Luigie Lebanove m Severina Quale vnele saje.
TATVINE
Ki »o samo ob 21.30
Zaradi novih omejitev potrošnje električnega toka bodo danes soriški kinematografi «Vittoria», »Centrale«, «Modemo» In «Eden» predvajali samo po eno predstavo, ki se bo začela' ob 21.30 uri.
IMENOVANJE V KOMISIJI ZA ČIŠČENJE
Zavezniška vojaška uprava za goriško pokrajino je izdala ukaz št. 123, s katerim je goriški guverner podpolkovnik Fred O. Mavis na podlagi oblasti, ki mu jo daje sploš. m ukaz št. 7, na mesto umrlega predsednika komistje za čiščenje prve stopnje za goriško pokrajino dr. Sebastjana Artusija imenoval g. Bietra Canavo. Imenovanje je stopilo v veljavo dne 1. jan. 1947.
Nezgode zaradi poledice
V nedeljo se Je zaradi poledenelih cest v mestu primerilo več nezgod. Mnogim ponesrečencem so prihiteli na pomoč z rešiln.m avtomobilom ter jih prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se trenotno zdravijo. Zaradi zloma na zapestju so pripeljali v bolnišnico 60 letno Amalijo Petarinovo, poročeno Glavčič, iz Ločni ka in 3 letno Marijo Bisin, stanujočo v ulici Manzoni 45; 57 letna Delizia Moro, vdova Manias, stanujoča v ulici Toti 4 si je pri padcu zlomila levo nogo, 59 letna Ivana Leban Bacconi, stanujoča v ulici Mazzini 20, pa levo ramo. Obe se zdravita v splošni bolnišnici.
Prvo pomoč so nudili na ambulanti splošne bolnišnice 47 letni Avgusti Petarinovi Iz Vrtojbe, ki se je z nožem vrezala v laket, ko je hotela odpreti steklenico.
Dvajsetletni Pavlini Bratoževec, stanujoči na trgu Sv. Antona 9, je neznani tat v gledališču Verdi odnesel torbico, v kateri je imela okrog 5 tisoč lir v gotovini in zlato verižico.
Dvaindvajsetletna Vladimira Vončina, stanujoča v ulici San Gabriele 21 pa je policiji naznanila tatvino denarnice, v kateri je nosila 7 tisoč lir ter osebne dokumente. Dekle meni, da so ji denarnico ukradli v eni izmed ulic mestnega središča.
V bližini trgovine na Travniku je izginilo kolo, ki je bilo last Marije Koršič iz Kronberga.
V PRETEPU GA JE RANIL
Z obvezano ramo se je včeraj
zglasil na policiji 37 letni Anton Pl cek, stanujoč v ulici Scuola agraria 18 in povedal dogodek, 14 se mu je nekoliko preje pripetil v neki gostilni v ulici Lunga, ko ga je v pretepu njegov sosed z žepnim nožem sunil v roko. Plcek je moral iskati pomoči na ambulanci splošne bolnišnice. Prepir med obema sosedoma se je končal tako, da bo moral Picek deset dni mirovati zaradi rane na roki, drugega, Giovannija Del Mestrija, stanujočega v ulici Scuola agraria 18, ki se je med tem že vrnil domov, pa so prijeli.
TRŽIČ
ROČNA BOMBA PROTI STANOVANJU
Policija sporoča, da so na večer 10. januarja neznanci vrgli ročno bombo vrste «Sipe» proti stanovanju Seconda Grattona v ulici Moise št. 5. Eksplozija Je zdrobila nekaj stekel. V teku so poizvedovanja.
GOSPODARSTVO
V sovjetskem Azerbejdžanu so
pričeli graditi naj več j o tovarno za cevi, ki bo začela delati leta 1948 in bo proizvajala 350 tisoč ton cevi na leto. Okrog tovarne bodo zgradili mesto za več deset tisoč delavcev.
Na podlagi novega sporazuma Je belgijska narodna banka pooblaščena podeliti Nizozemski kredit v znesku 700 milijonov frankov za finansiranje sedanje trgovinske pogodbe med obema državama. Kredit je brezobresten in plačljiv v dveh letih. Novi sporazum je nadomestil starega, ki so ga sklenili meseca maja 1946.
Ameriški zakladni minister Snv-cicr je italijanskemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju izročil cek za 50 milijonov dolarjev na račun plačila lir, ki so jih zavezniške čete uporabljale v Italiji. S tem čekom Je skupna vsota, ki so jo Združene države do zdaj plačale Italiji, narastla na 260 milijonov dolarjev.
V Londonu so se pričela britansko — belgijska trgovinska pogajanja. Belgija upa, da bo mogla povečati svoj izvoz v Veliko Britanijo in tako urediti finančni položaj v tekočem letu.
Eden izmed podravnateljev ustanove UNRRA Jackson je izjavil, da uprava ustanove misli, da so države članice storile veliko napako, ko so odločile prenehanje dobav. Jackson je dejal, da bodo trpeli milijoni oseb, če ne bodo ukenili ničesar za pokritje potreb, ki bodo nastale v dobi med prenehanjem dobav in novim pridelkom. Do 1. januarja Je ustanova UNRRA dobavila vsega skupaj 19,258.000 ton blaga. Za izvedbo predvidenega načrta bodo morali dobaviti še 6 milijonovo ton.
V Italiji so ustanovili «Narodno zadrugo za petrolej« (CONIP) s sedežem v Rimu.
Ameriško zakladano ministrstvo Je objavilo deblokacijo poljskih do-broimetij v Združenih držav. Do-broimetja, katera so blokirali ob pričetku vojne, so takrat ocenili na preko 9 milijonov dolarjev.
RADIO TRST I
263,« m - 1140 ko
Torek, 14. januarja
17.30 orkester pod vodstvom Carla Vitale; 17.55 profil Igorja Stravinskega; 18.30 pregled angloame-riškega tiska; 18 45 pesmi in ritmi; 19 angleška lekcija; 19.30 roman v nadaljevanjih; «Iščem ženo«; 19.45 pestra glasba; 20 ital. vesti; 20.20 «Dvoje ali nič«; 21.5 orkester pod vodstvom Ernesta Nicellija; 21.40 simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Fernanda Prnvltaliia s sodelovanjem violinista Vittoria Emanuela; 23.5 zadnje ital. vesti; 23.30
RADIO TRST II
279 m - 1079 kc
Torek, 14. januarja 17.30 glasbeni program, prenos iz Vidma; 18 slovenska literatura; 18.15 skladbe Bedricha Smetane; 19 mladinska ura; 19 30 skladbe Chopina; 19.45 napoved časa, slov. vesti; 20 ital. vesti; 20.15 lahka orkestralna glasba; 20.30 »Fantje na vasi«, prenos iz Ljubljane; 21 klavirske skladbe; 21.10 pevski! koncert sopranistke V ime Bukovčeve in basista Friderika Lupše; 21.40 Mcndolsohnove skladbe; 23 napoved časa, ital. vesti; 23.15 slov. vesti, čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.
Sreda, 15. januarja
6.45 otvoritev, koledar; 7 slov. vesti; 7.15 ital. vesti; 7.30 zakl. 11.30 skladbe raznih narodov; 12 radijska univerza; 12.15 glasbeni program v zvezi z Vidmom; 12.45 napoved časa, slov. vesti; 13 filatelistično predavanje; 13.16 operna glasba; 14 predavanje: Noyl svet; 14.10 čitanje sporeda, zaključek.
17.30 plesna glasba; 18 svetovna literatura; __ Sodobno sovjetsko
slovstvo; 18.15 Griegove skladbe; 18.30 vaški_ kvintet; 19 radijska
povest: «Ptički brez gnezda«; 19.15 oddaja odreda, jugosl. armade; 13.45 napoved časa, slov. vesti; 20 ital. vesti: 20.15 pestra glasba; 20.30 romantična iglasba; 21 glasbeno ladijsko potovanje za poslušalce; 21.45 ameriška plesna glasba; 22.10 večerna glasba; 23 napoved časa, ital. vesti; 23.15 slov. vesti, čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.
Glavni urednik: PRIMOS5 B. BRDNIK Izdaja A. L S-
ALEXANDER ARNO
44.
WANG-HO
Večkrat sem z njo govoril in nikoli mi ni govorila o tem da bi bil slep. Delal se je paralitičnega in je vedno tičal v temi, v nekem naslanjaču v kotu sobe.
Kitajec je po vsej verjetnosti eden izmed njegovih pajdašev.... Torej, Gould, lahko ga odpeljete.... Jaz bom ostal še tu, da izvedem popolno preiskavo. Zdi se mi, da smo padli v pravo gnezdo zločincev.
Gould Je brez nadaljnjega u kleni! Kitajca, ki je, kot se je zdelo, nenadoma izgubil svojo olimpijsko mirnost.
— Gospod nadzornik, — je rekel boječe — pred kratkim ste govorili o neki vaši znanki, ki je delala tukaj..,, Alj ste tndslili gospodično Holm, kajne?
Muratow je nagubal čelo.
— Tudi če bi Jo? Gospodična Holm nima nič opraviti s to zadevo.
— O! — ga jo hitro p-ekinil K'-tajec — seveda ne.... prav nič nima
opravilu »	Magulrt	komisarjev obraz.
mo, ker sem Želel vedeti, če ste vi nadzornik Muratow.
— Da, som,! In potem?
— Gospodična Holm je v veliki nevarnosti in jaz je ne morem več ščititi. Zdaj je to vaša naloga!
Mmatovv si je z roko potegnil preko čela.
— Kaj mi pripoveduješ? Kakšna nevarnost more groziti Nini?.... Naprej, govori! če ne...
Lahek nasmeh se je pokazal na Kltajčevih ustnicah.
— Kaj če ne? — j® vprašal ter takoj dodal: — dovolj sem povedal ter sem tudi trdno prepričan, da boste pazili na gospodinčno Holm kot je treba. To mj zadostuje,.., Zdaj me pa lahko odvedete v zapor.
Muratovv je pomignil Gouldu; Wang Ho se je dal odvesti tiho in ne do bi se poskušal upirati,
28. POGLAVJE.
Vrata Hallcjcvcga urada so se sunkpvito odprla in prikazal se je
— Gospod Gorny, izvolite! — je dejal kratko.
Anglež je, bled v obraz in, vdrtih oči, brez besed stopil v sobo in skrbno zaprl za seboj vrata.
V predsobi sta ostala Nuber in Muratow sama. Bilo je še zgodail, vendar je bilo jutro na policijskem ravnateljstvu bogato na dogodivščinam Pričel je Nuber s svojim poročilom, potem je bil na vrsti Muratow, ki je svojemu predstojniku poročal potek' vseh dogodkov pretekle noči in posebno skrbno naznačil Gornyjevo lopovščino. Nič pa n,l govoril o svojih suminjah glede Nuberja. Hotel si je biti popolnoma na jasnem. Končno nj bilo drugega kot samo domneva in Muratovv ni bil človek, ki bi že iz vsake stvari naredil obtožnico.
Kaj za vraga pa je staremu danes? — je mirno vprašal Nuber.
Diugače je z Angležem še precej vljuden... Ste bili vi kaj vmes?
Muratovv je nekaj nerazumljivega zamrmral, potem pa se zbral in Nuberju kratko povedal svojo nočno dogodivščino, a seveda zamolčal, kakšen strašen sum se mu je porodil.
— Vse sem pojasnil Halleju — je zaključil Muratovv — .,i mu posebno podčrtal Gornyjevo zahtevo
po moji takojšnji usmrtitvi, ki bi brez dvoma bila izvedena, če ne bi zastavil zame besede sam »Veliki Neizprosni«. Halle je iz sebe in mislim, da se Gomy to pot ne bo izvlekel.
Nuber sc je nasmehnil.
— Bojim se, da se motite. Ne upoštevate Gornyjeve zvitosti in precenjujete Hallejeve zmožnosti. Anglež bo že znal pretentati starega, da je bil to ed.ni način, da si reši življenje in Halle m,u bo vse verjel, verjemite!
— Bil bi bedak na tretjo potenco! — je zagodel Muratow in prešel na Wang Hojevo aretacijo. Nuber je tovariša poslušal zelo pazljivo in ga n,i nikoli prekinil.
— Razburljiva noč, ni kaj reči — je pripomnil , ko je Muratovv končal, — Tudi jaz sem aretiral enega izmed »Neizprosnih,«
— Tudi vi? — je neverjetno vprašal Muratovv. — Kdaj?
— Nocoj, alj čc hočete točneje, v prvih jutranjih urah. Lu Isheim, žena skrivača »Neizprosnih,«, je nenadoma zbolela; verjetno zastrupljanje. Zadeva je bila zelo preprosta: služabnik James, ki je pred nekaj dnevi prišel k meni naznanit svojega gospodarja, je prinesel včeraj zvečer gospej Lu kozarec limona-
de, Popila J° j« mogoče samo dve tretjini in že je začutila slabost. Hitro je poklicala zdravnika in ta jo še zasačil Jamesa, ko je ravno hotel odnesti kozarec z limonado, potem »o ugotovili, da je bilo v pijači nekaj močnega orientalskega strupa, o katerega naravi »i evropska znanost še ni popolnoma na jasnem. Zdravnik me je takoj poklical in tako sem Jamesa zaslišal. Zvedel sem, da je dobil od »Neizprosnih« nalog, da zastrupi Lu. Da pa sem mu verjel, n sem imel mnogo težav.
Strašno! — je vzkliknil Muratovv. — Ubogi Isheim! Najprej nesreča z aretacijo in zdaj...
— Nesreča? — ga je prekinil Nuber. — Ce je človek kriv, ne gre za nesrečo.
— Ne verjamen, da bi bil kriv. Do zdaj tega nisem mogel ugotoviti.
— Pozabljate, da smo v njegovem stanovanju našli skladišče ukradenih predmetov in da nam je tudi že uspelo najti posamezne lastnike.*
— Ko ml to pravite, seveda ne dvomim. In vendar se mj BdJ, da ni Isheim zloč noe: dokler tega n® bc sam pot:č , b~'u%e vedno ®°“ voril, da je poštenjak.
Nuber je zmignil z rameni, vstal
in pričel korakati po sobi. Roke je imel prekrižane ra hrbtu. Mura-tow je prebledel. Nuiber Je imel na levi roki rokavico.
— Zakaj si ne slečete rokavice? — je brez ovinkov vprašal.
— Hram — j® zamrmral. Potem .ja povsem nepr>®^iEno nadaljeval:
— Včeraj sem imel majhno nezgodo. Prevrnil sem poln črnilnik in si pomazal prste. Poskušal sem sl jih umiti z vsemi sredstvi, pa mi ni uspelo. Moral bom pač počakat’, nekaj dni, da bodo madeži izginili.
— Veste, da je vaša iskrenost naravnost presenetljiva? — je Počasi dejal Muratow.
— Kako to mislite? — je vprašal Nuber m globoko pogledal Mura-towa. — Je to tako čudno, če si nekdo umaže prste s črnilom?
— To ne — j* ravno tako počasi odgovoril oni. Stvar je v tem. ds sem tudi jaz nocoj prevrnil črnilnik in veste kdo si je pomazal prat«?— Sam »Veliki Neizprosni!*
— Ah, tako! — se je zasmejal Nuber. — Zidaj razumem vaš® čiudno zadržanje. Istočasna vzpore-ditev dogodkov. To nth) smela biti nova stvar za vas.
(Nadaljevanje prihodnjič)